- 51 -
SOCIALNO VARSTVO IN DRUŽBENI STANDARD
Ivica Matko
Socialna politika je sestavni del družbenoekonomskih odnosov in funkcija samo-
upravljalcev, ki so nosilci ekonomskega in socialnega razvoja. Socialna politika
mora biti naravnana tako, da spodbuja povečanje posameznikove in družbene t
produktivnosti dela, ker le materialna osnova zagotavlja ekonomsko in socialno
varnost delavcev.
Socialna varnost pomeni neke vrste zavarovanje za določene primere ali rizične
situacije, ki lahko zadenejo vsakogar, npr.: bolezen, materinstvo, nesreče pri
delu, smrt hranilca itd. Teh stanj posamezniki ne morejo odpraviti brez družbe-
ne pomoči. Socialna varnost temelji na solidarnosti, vzajemnosti in humanosti.
Z ukrepi socialne varnosti nudimo socialno pomoč posameznikom, družinam in
skupinam.
V Savi skrbi za socialno varstvo delavcev oddelek za socialno varstvo in družbe-
ni standard. Vsak Savčan je na kak način deležen socialne varnosti. Oddelek se
ukvarja s štirimi oblikami varstva:
I.	Uveljavljanje pravic do varstva posameznika
II.	Varstvo posameznih kategorij delavcev
III.	Izvajanje določil pravilnika o koriščenju sredstev sklada skupne porabe
IV.	Druga varstva in pomc'li
1. Uveljavljanje pravic do varstva posameznika
1. družbene denarne pomoči otrokom:
Vsako leto so v informatorju objavljeni kriteriji Skupnosti otroškega varstva za
pridobitev pravice do družbene denarne pomoči za nepreskrbljene otroke. Dru-
žine, ki živijo v težjih socialnih razmerah, lahko socialna služba v organizaciji
združenega dela predlaga za dodelitev dodatne denarne pomoči (t.i. domicilno
varstvo družine), ki je lahko enkratna, začasna ali stalna. Posebna komisija
Skupnosti otroškega varstva, ki obravnava predloge, odloči, ali se pomoč dode-
- 52 -
li ali ne.
2.	zdravstveno varstvo:
Oddelek za Socialno varstvo in družbeni standard skupaj z zdravstveno službo
skrbi za čimboljše preventivno in kurativno zdravstveno varstvo. Za delavce vsa-
ko leto organiziramo preventivni oddih, ki traja 10 dni, in klimatsko zdravljen-
je v naravnih zdraviliščih, ki traja U dni.
Delovna organizacija izplačuje tudi razna nadomestila osebnih dohodkov:
-	za bolniški stalež do 30 dni je nadomestilo v višini 90 % povprečje zadnjih
dveh mesecev,
-	za bolniški stalež nad 30 dni je nadomestilo v višini 90 % korigirano; z od-
at-o tic or povečcnjc: CD
-	za nego družinskega člana je nadomestilo v višini 75 % povprečja.OD prete-
klega leta, korigiran s % povečanja OD,
-	za porodniški dopust je nadomestilo 100 %.
Na invalidski komisiji si delavec pridobi status delovnega invalida:
-	delovna invalidnost I. kategorije pomeni invalidsko upokojitev,
-	delovna invalidnost II. kategorije pomeni skrajšani delovni čas,
-	delovna invalidnost III. kategorije je podana takrat, ko delavec ni več sposo-
ben v tozdu opravljati del in nalog, ki ustrezajo njegovi izobrazbi oziroma nje-
govim z čelom pridobljenim delovnim zmožnostim.
3.	pokojninsko zavarovanje:
Delavcem pred upokojitvijo nudimo potrebne podatke za uveljavljanje pokojnine
in jim ob upokojitvi izplačamo odpravnine.
Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je osebno delo. Zavarovanci se lahko
upokojijo:
-	redna pokojnina:	40 let delovne dobe - moški
35 let delovne dobe - ženske
- 53 -
II. Varstvo posameznih kategorij delavcev
Pri delavcih, ki so potrebni večje pozornosti, ločimo naslednje kategorije:
1.	delavci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
2.	alkoholiki in drugače zasvojene osebe,
3.	delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo (zaradi starosti, nosečnosti),
4.	mladoletne osebe.
Pri teh kategorija! 1 ds'svcsv ugotavljamo vzroke, Id pogojujejo nsstalo situaci-
jo, in jim pomagamo težave odpraviti tako, da delamo s prizadetim posamezni-
kom, družino in delovnim okoljem.
Alkoholizem jf; socialna bolezen, ki pušča hude posledice na posamezniku, nje-
govi družini in povzroča veliko družbeno škodo (izostanki z dela, nesreče, bo-
lezni, vzgojna ogroženost otrok, materialno pomanjkanje itd.). Zato mora biti
skrb vseh nas, da alkoholizem preprečujemo, ga odkrivamo že v zgodnji fazi in
posameznika ter njegove družinske člane motiviramo za zdravljenje.
Pravilnik o odgovornosti delavcev za kršitve delovnih obveznosti tudi določa, da
mora delavec prihajati na delo trezen in ne sme uživati alkohola med delovnim
- ?4 -
časom.
III. Izvajanje določil pravilnika o koriščenju sredstev sklada skupne porabe
S sredstvi sklada skupne porabe se načrtno in organizirano rešujejo problemi
delavcev, ki pomsmbro vplivajo na njihovo uspešno delo in življenje. Sredstva
sklada skupne porabe se lahko koristijo za reševanje stanovanjskih vprašanj za-
poslenih, za pomoč socialno ogroženim delavcem, za zdravstveno varstvo delav-
cev, za regres za letni dopust in počitniško dejavnost, za obdaritve, jubilejne
nagrade in odpravnine, za športno rekreativno in kulturno dejavnost, za delo-
vanje družbenopolitičnih organizacij in društev, za izobraževanje in druge de-
javnosti s področja socialnega varstva in družbenega standarda.
1.	stanovanjski del:
Za reševanje stanovanjskih razmer delavci DO Sava in ГС SC združujemo 11%
00 bruto OD. Stanovanjske razmere zaposlenih rešujemo:
-	z dodelitvijo ležišča v samskem domu - za samske delavce,
-	z dodelitvijo družbenega stanovanja, za katero mora vsak prispevati lastno
udeležbo - pomembro je namersko varčevanje,
-	z dodelitvijo posojil za individualno gradnjo, adaptacije in odkup stanovanja
ali stanovanjske hiše.
2.	socialna pomoč:
Socialna pomoč je lahko enkratna ali večkratna v denarni ali funkcionalni obli-
ki. Delavec uveljavlja pravico do socialne pomoči v primerih:
-	če s svojimi sredstvi in sposobnostjo ne more pridobiti zadosti sredstev za
preživljanje sebe in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati,
-	če je dalj časa na bolezenskem dopustu in nadomestilo, ki ga prejema v tem
času, ne zadostuje za normalno preživljanje in kritje stroškov, ki so potrebni
za čimprejšnjo ozdravitev in vrnitev na delo,
-	v primeru elementarnih in-drugih nesreč,
-	ob drugih izrednih situacijah.
- 55 -
3. regres za letni dopust:
Le-ta vključuje:
-	sredstva (regres), ki se izplačujejo v gotovini,
-	sredstva za regresiranje organiziranega letovanja,
-	sredstva za nakup novih počitniških zmogljivosti.
Delavec je upravičen do izplačila regresa v gotovini za redni letni dopust, ko
pridobi pravico do koriščenja rednega letnega dopusta. V izjemnih primerih
lahko delavec prejme regres pred tem, če je izplačilo zaradi kolektivnega do-
pusta organizirano prej. V teh primerih delavec podpiše izjavo, da se giu ne-
upravičeno izplačani del odtegne od njegovega OD. Delavec, ki v koledarskem
letu ne pridobi pravice do polnega regresa, je upravičen glede na svojo de-
lovno dobo v DO do naslednjega regresa:
6 mesecev v DO - polni regres
5 mesecev v DO - 1/2 polnega regresa
4 mesece v DO - 1/3 polnega regresa
3 mesece v DO - 1/4 polnega regresa
2 mesece v DO - 1/5 polnega regresa
manj kot 2 meseca - delavec regresa ne dobi
Kadrovski sektor vsako leto organizira za delavce in njihove družinske člane
letovanja v lastnih in najetih počitniških objektih.
IV. Druga varstva in pomoči
Delavcem pomagamo tudi pri reševanju drugih problemov, npr. v zvezi z ure-
janjem varstva otrok v vzgojnovarstvenih zavodih,s skrajšanim delovnim časom
ali spremenjenim delovnim časom, pri uveljavljanju pomoči Centra za socialno
delo glede pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz družinske zakonodaje; pri urejanju
odnosov v delovnem ali družinskem okolju. Skrbimo tudi za izvajanje zakonskih
določil in predpisov s področja socialne politike.
Organizirali smo tudi samopomoč za novosprejete delavce.
Novosprejeti delavec lahko zaprosi za samopomoč po petih dneh dela v delovni
organizaciji Sava.
- 56 -
Praviloma se samopomoč daje delavcem, ki nimajo sredstev za preživljanje do
prvega izplačila OD. Samopomoč mora delavec vrniti v enem ali dveh obrokih.
Samoupravni akti, ki urejejo socialno varstvo in družbeni standard v DO Sava,
so:
Pravilnik o koriščenju sredstev sklada skupne porabe.
Pravilnik o delovnih razmerjih,
Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD,
Pravilnik o varstvu pri delu.
- 57 -