UDK-UDC 05:625; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, DECEMBER 1990 LETNIK XXXIX, STR.: 273-312 PIONIR - GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE IZ NOVEGA MESTA, SLOVI KOT NAJVEČJI GRADITELJ TURISTIČNIH OBJEKTOV V JUGOSLAVIJI, BOGATE REFERENCE PA IMA TUDI V TUJINI. PO USPEŠNO ZGRAJENIH HOTELIH NA POLJSKEM V PRETEKLIH LETIH (HOTEL VERA V VARŠAVI IN KASPROWY V ZAKOPANIH) JE V LETOŠNJEM LETU PIONIR V SODELOVANJU Z IMOSOM REKONSTRUIRAL HOTEL GRAND V KRAKOWU (NA SLIKI). TRENUTNO PA PIONIR GRADI NOV HOTELSKI KOMPLEKS KRAK, TUDI V KRAKOWU. GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LETNIK X X X IX -1990 Revijo izdaja: ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V LJUBLJANI Glavni in odgovorni urednik: FRANC ČAČOVIČ Lektor: ALENKA RAIČ Tehnični urednik: DANETUDJINA Uredniški odbor: SERGEJ BUBNOV, VLADIMIR ČADEŽ, VOJTEH VLODYGA, STANE PAVLIN, GORAZD HUMAR, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, BRANKA ZATLER-ZUPANČIČ, JOŽE ŠČAVNIČAR, dr. MIRAN SAJE Tisk: TISKARNA TONE TOMŠIČ V LJUBLJANI LJUBLJANA, 1990 KAZALO ZA LETNIK XXXIX, 1990 ČLANKI, ŠTUDIJE, RAZPRAVE ARTICLES, STUDIES, PROCEEDINGS BERLOT Bojan: HE in vodovod Zadlašica ......................................................................... Hydroelectric power plant and water supply Zadlašica BUBNOV Sergej: Nekaj naukov zadnjih potresov................................................................. Some lessons from the recent earthquakes BATTELINO Darinka, FAŠALEK Marko: Možnosti uporabe metode »JET GROUTING« v gradbeništvu .............. Possible applications of »JET GROUTING« in the construction industry BRILLY Mitja: 139 154 Model podtalnice Ljubljanskega polja...................................................................... 247 Groundwater model of Ljubljana aquifer BOŠTJANČIČ Jože: Preiskava različnih sten na mobilnem solarnem preiskusnem objektu.................. 290 DOBRILA Peter, JEŽOVNIK Miran: Enoosna - upogibna obremenitev armiranobetonskih prerezov (velika ekscentriteta) ............................................................................................................ 23 Uniaxial - bending with axial force for rectangular beams DAMJANIĆ F. B.: Metoda končnih elementov kot sodobno orodje za reševanje inženirskih nalog ... 219 Use of finite element method as a modern tool for analysis of engineering problems DUHOVNIK Janez: Računalniško projektiranje in gradnja armiranobetonskih konstrukcij..................... 231 Computer aided design and construction of reinforced concrete structures FAJFAR Peter, FISCHINGER Matej: Potresnovarno projektiranje objektov visoke gradnje (raziskovalno in razvojno delo v IKPIRu)............................................................................................................. 210 Earthquake resistant design of buildings (research and development in IKPIR) HUMAR Gorazd: Osimske ceste - naše okno proti zahodu .............................................................. 94 Osimo’s motorways - our window to the west KRAVANJA Viktor: Dodatek iz nove generacije kemičnih dodatkov betonu tovarne TKK Srpenica .. 136 Chemical aditives for concrete the new product’s generation from factory TKK Srpenica KLADNIK Rudi, KRAINER Aleš, OREL Boris, ŠIJANEC-ZAVRL Marjana: Dinamična analiza toplotnega odziva grajenega okolja ............................................ 241 Dynamic analysis of thermal response of built environment LUTAR Boris Računanje stenastih konstrukcij z metodo nadomestnih okvirov............................ 7 Analysis of shear wall buildings by the frame method LUTAR Boris: Program ELAST za analizo horizontalno obremenjenih stavb .............................. 14 A computer program ELAST for lateral loaded multistory structures LAPAJNE Svetko: Pritiski v silosih - izkušnja.......................................................................................... 274 Pressions on silos - experience MAJES Bojan, ŠUKLJE Lujo: Pregled raziskav vpliva lezenja na konsolidacijo zemljin........................................ 205 Review of investigations concerning creep effects on consolidation of soils PIPENBAHER Marjan: Analiza reoloških vplivov pri prostokonzolni segmentni gradnji ............................. 18 Analysis of the rheological influence on segment method erected bridges PŠUNDER Mirko, REBOLJ Danijel: Računalniško podprto planiranje in spremljanje projektov v gradbeništvu............ 27 Computer aided project planning and evaluation in civil engineering and construction PAHOR Kazimir: Avtomatizacija in računalništvo v tovarnah betona ................................................ 110 Automatisartion and computer aided design in batching plants PODEŠVA Zlatko: Opečni montažni sistem PMS-Gorica (prikaz razvoja in dosežkov) ...................... 120 Masonry-prefabricated system PMS-Gorica (description of Development and Achievements) PODEŠVA Zlatko: Tovarna ABK: rast in razvoj montažnih betonskih konstrukcij................................ 127 Factory of building components ABK - Development of prefabricated concrete structures REBOLJ Danijel: Enoten podatkovni model objektov v visokogradnji za različne računalniško podprte faze projektiranja......................................................................................... 31 A uniform data model of superstructures for various computer aided structural design phases POROČILA, OBVESTILA REPORTS, INFORMATIONS REFLAK Janez: EUROPA-92 in graditeljstvo .................................................................................... EUROPA-92 and building construction RIJAVEC-PEĆANAC Tonica, PODEŠVA Zlatko: Prednapete votle plošče v tehnologiji, ekstrudiranega betona .............................. Prestressed hollow core slabs in technology of extruded concrete REJEC Milan, BUŽINEL Igor: Pomorski program GIP STAVBENIK ...................................................................... Martime equipment GIP STAVBENIK RAJAR Rudi: Razvoj matematičnega modeliranja tokov s prosto gladino.................................... Development of mathematical models of free-surface flow RAKAR Albin: Pomen in vloga zemljišča pri procesu urbanizacije................................................ Meaning and role of the building grounds in the process REBEC Andrej: Požarna odpornost armiranobetonskih konstrukcij (stebrov) ................................. Fire resistance of reinforced-concrete structures (columns) STANIČ Ciril: Slovenija in tranzitne avtoceste med zahodno in severno Evropo, Jugoslavijo, Balkanom in Azijo..................................................................................................... SAJE Miran: Primeri iz mehanike konstrukcij ............................................................................... Examples from structural mechanics SAJE Franc, ROGAČ Rajko: Nekateri prispevki katedre za masivne in lesene konstrukcije k razvoju stroke.... Some contributions to the Development of civil engineering by division of concrete and wooden structures ŠUBIC Lojze: Cestni promet in okolje............................................................................................ Road traffic and the environment ŠUBIC Lojze: Zmanjšanje vplivov cestnega prometa na okolje.................................................... Reducing of road traffic environmental impacts ŠIBENIK Tomislav, SEVER Drago: Umirjanje prometa v urbanih področjih.................................................................... TRAUNER Ludvik: 30 let VTO gradbeništvo.......................................................................................... 30 years of the department of civil and structural engineering TRAUNER Ludvik, ŠKRABL Stane, SKRBIŠ Milica, JELER Miran: Uporaba prostorske stabilnostne analize................................................................. An applicability of the space stability analysis TOMAŽEVIČ Miha: Kaj nas je naučil potres v San Franciscu 17. 10. 1989 ......................................... The lessons of San Francisco earthuake of October 17, 1989 VRATUŠA Srečko: Primer probabilistične ocene zanesljivosti armiranobetonske konstrukcije............ An example of probabilistic evaluation of reliability of reinforced concrete structures VIDMAR Metod, JEŽ Mira: Standardizacija detajlov v stanovanjski gradnji....................................................... Standardization of details in housing construction VERLIČ Peter: Vpliv remonta zgornjega ustroja prog na potekanju železniškega prometa .......... The impact of track renewal on raiway traffic ZEMLJIČ Vlasto: Študij gradbeništva skozi 70 le t ............................................................................... BUBNOV Sergej: Deveti kongres evropskega združenja za potresno inženirstvo v Moskvi 124 132 226 252 283 180 216 236 99 167 176 2 4 54 69 115 276 198 CEPUŠ Lojze: Iz delovnih kolektivov............................................................................................... 37 CEPUŠ Lojze: iz delovnih kolektivov................................................................................................ 76 CEPUŠ Lojze: Iz delovnih kolektivov................................................................................................ 293 DEMŠAR Božo: Še enkrat geodetske osnove za projektiranje cest ................................................ 34 DUHOVNIK Janez: 12. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije.............................................. 300 JUVANC Alojz: Geodetske osnove za projektiranje ce s t................................................................. 75 KRISTOVIČ Breda: Prenova zgradbe GAMBRINUS............................................................................... 183 PIRC Milojka: Izdelava in uporaba toplotnoizolacijskega kalcij-silikatnega materiala APLAM® 142 RAJAR Rudi: Jubilej: prof. dr. JANKO BLEIWEIS......................................................................... 74 STANIČ Ciril: Jubilej: dipl. gradb. inž. MAKS MEGUŠAR ............................................................. 148 SRPČIČ Jelena: In memoriam: ANTON POLENŠEK ........................................................................ 184 TKK: Proizvodni program za gradbeništvo ...................................................................... 144 VIDMAR Silvan: Jubilej: akademik prof. dr. LUJO ŠUKLJE .............................................................. 258 POROČILA FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO PROCEEDINGS OF THE DEPARTMENT OF CIVIL ENGINEERING UNIVERSITY E. KARDELJ, LJUBLJANA SAJE France: Kompozitna pramena za prednapenjanje betonskih konstrukcij............................. 41 Composite bars for prestressing of concrete structures DUHOVNIK Janez, LJUBIČ Vladislav, KNIFIC Tone, ŽLAJPAH Dejan: AR-CAD programski sistem za projektiranje armature ........................................... 303 AR-CAD system for the computer-aided reinforcement design LJUBIČ Vlado: Geometrijsko modeliranje stavb............................................................................... 184 The geometrical modelling of the buildings ŠUBIC Maruška: Primer uporabe analize družbenih stroškov in družbenih koristi, dopolnjene z dvonivojskim dinamičnim programom, na relaciji stanovanjska gradnja - kmetijska zemljišča .................................................................................................. 79 An example of application of cost benefit analysis, incorporated into two level dynamic model in relation to housing and agricultural lend INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJUBLJANI PROCEEDINGS OF THE INSTITUTE FOR MATERIAL AND STRUCTURES RESEARCH LJUBLJANA BRINŠEK Rudi, BELINGAR Branko: Načrtovani avtomatizirani način tehničnega opazovanja jezov v Sloveniji............ 193 The planned automatic monitoring of dams in Slovenia BATTELINO Darinka: 10 let podpornih konstrukcij iz armirane zemljine v Sloveniji................................. 261 10 years experience in reinforced earth walls in Slovenia BOŠTJANČIČ Jože: Termografska preiskava testne stene ..................................................................... 310 KOS Jože, ŠUŠTERŠIČ Janez: Podvodna sanacija poškodb na armiranobetonskem ladijskem doku ................... 149 Subaquatic repair of damage to a reinforced-concrete floating dock ZUPAN Matjaž, ŽARGI Peter: Izboljšanje toplotne izolativnosti sendvič fasadnih elementov................................ 49 Improving the thermal insulation of prefabricated sandwich-construciton wall panels ŠUŠTERŠIČ Jakob, CEKLIN Franci, URBANČIČ Stanislav: Uporaba mikroarmiranih betonov za izdelavo konstrukcijskih elementov.............. 85 Use of fibre reinforced concrete for structural members GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 12 • LETNIK 39 • 1990 • YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, Svetko Lapajne razprave p r it isk i V SILOSIH - IZK U Š N JA ....................................................................... 274 Articles studies, PRESSIONS ON SILOS - EXPERIENCE proceedings Peter Verlič: VPLIV REMONTA ZGORNJEGA USTROJA PROG NA POTEKANJU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA................................................................................... 276 THE IMPACT OF TRACK RENEWAL ON RAILWAY TRAFFIC Andrej Rebec: POŽARNA ODPORNOST ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ (STEBROV) . 283 FIRE RESISTANCE OF REINFORCED-CONCRETE STRUCTURES (COLUMNS) Boštjančič Jože: PREISKAVA RAZLIČNIH STEN NA MOBILNEM SOLARNEM PREISKUSNEM OBJEKTU............................................................................................................... 290 TESTS OF DIFFERENT WALL ELEMENTS IN THE MOBILE SOLAR-TESTING MODULE Poročila, obvestila Lojze Cepuš: Reports, informations IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV................................................................................. 293 Sergej Bubnov: DEVETI KONGRES EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA POTRESNO INŽENIRSTVO V MOSKVI............................................................................................................... 298 Janez Duhovnik: 12. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE ................ 300 Poročila Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Proceedings of the Department of Civil Engineering University E. Kardelj, Ljubljana Janez Duhovnik, Vladislav Ljubič, Tone Knific, Dejan Žlajpah: AR-CAD PROGRAMSKI SISTEM ZA PROJEKTIRANJE ARMATURE................ 303 AR-CAD SYSTEM FOR THE COMPUTER-AIDED REINFORCEMENT DESIGN Informacije Zavoda za Jože Boštjančič: raziskavo materiala in TERMOGRAFSKA PREISKAVA TESTNE STENE............................................... 310 konstrukcij Ljubljana THERMOGRAPHIC INVESTIGATION OF TEST WALL PROPERTIES Proceedings of the Institute for materials and structure research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ Tehnični urednik: Dane TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV, Vladimir ČADEŽ, Vojteh VLODYGA, Stane PAVLIN, Gorazd HUMAR, Ivan JECELJ, Andrej KOMEL, Branka ZATLER-ZUPANČIČ, Jože ŠČAVNIČAR, dr. Miran SAJE Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon: 221-587. Žiro račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Celotna naročnina, skupaj s članarino za člane društev znaša 150,00 din. Za študente in upokojence velja polovična cena. Naročnina za gospodarske naročnike za I. polletje 1990 znaša 1.000,00 din, za inozemske naročnike 80 US $. Revija izhaja ob finančni pomoči RK za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Republiške vodne uprave, Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Inv. št > S. *'«*£V 2; V2< V 3; V2^ V 3 AIr — I2R -I1R - Cr . t2R C r . t1R A Ir A Ir = C r • T; T = ------- CR (3) kjer pomeni CR planirano hitrost napredovanja faze re­ monta R (normativ, določen na osnovi tehnologije dela). Zamudo enega vlaka izračunamo tako, da postavimo: t2 ti + t3 = t2 + I2 ~ h V2 L-I2 V3 (5) Slika 3: Diagram dolžina remonta - čas, ki prikazuje gibanje vlaka, če ni remonta (V,), oz. če se remont izvaja ( V2, V3). kjer je tL čas, v katerem vlak prepelje odsek s hitrostjo po voznem redu za primer, da ni omejitve hitrosti; ti čas, v katerem vlak pripelje od začetka remontiranega odseka do začetka, kjer je uvedena počasna vožnja; t2 čas t! + čas, v katerem vlak pripelje s počasno hitrostjo do konca odseka, kjer se opravlja faza remonta; t3 čas, v katerem vlak pripelje do konca remontiranega odseka ob upošte­ vanju hitrosti V3. Dobimo: z — t3 —1|_ — 112 + L_ V, > j (6) Kumulativo zamud vseh vlakov izračunamo na naslednji način (slika 3), kjer oznake na sliki 3 pomenijo: O = stacionaža začetka remontiranega odseka E = stacionaža začetka odseka počasne vožnje F = stacionaža konca odseka počasne vožnje G = stacionaža konca remontiranega odseka L = dolžina remontiranega odseka Al = dolžina odseka počasne vožnje l2 = dolžina od začetka remontiranega odseka od konca odseka vpeljave počasne vožnje h = dolžina od začetka remontiranega odseka do za­ četka vpeljave počasne vožnje Kumulativo zamud vseh vlakov izračunamo ob upošteva­ nju predpostavke 4: Kz = X • T • z (7) kjer pomeni Kz kumulativo zamud vseh vlakov v h, X vhodni tok vlakov v vlakih/h in z zamudo enega vlaka v h. Če upoštevamo enačbi (6) in (7), dobimo izraz za Kz, zapisan na naslednji način: fi / 1 M , / 1 1 \ , /1 1 \lL(v2 vJ 1 (v2 Vi) (v, v3) Vstavimo še Dobimo: in dobimo končni izraz za kumulativo zamud vseh vlakov: Pri izračunu po gornji enačbi moramo upoštevati še pogoj: AIr =£ Al =£ A lmax (10) kjer pomeni Almax največjo dopustno dolžino vpeljave poča­ sne vožnje po Pravilniku 314 JŽ. Iz pogoja (10) sledi, da bo kumulativa zamud manjša, če velja: AIr = Al (11) kar pomeni, da se dolžina opravljene faze remonta ujema z dolžino odseka vpeljane počasne vožnje. Ker pa se v operativni praksi zahteva, da se fiksira čas trajanja zapore T, lahko zapišemo izraz (9) v drugi obliki: K7 = M C f (12) kjer je T — C r • L; tj — C r • ^ ; t2 — C r . I2;T — 12 — t-i; A Ir — A l V nadaljevanju pa nas zanima, kako se s podaljševanjem časa zapore T spreminja kumulativa zamud vseh vlakov. Izhajamo zopet iz enačbe (8) z upoštevanjem T = t2 - 11 Kz = Mt2 - t 1) Cr • t2 J _ _ _1_ v 2 V3 1 - c » ',’ ( f e - v ; ) - 0 " T ( v r ^ Postavimo: P (v2 V3I’ t2 — T + t1 u = __)■ s = t |— - — v 2 v j ’ V, v 3 Na osnovi enačbe (13) sledi iz gornjih izrazov: Kz = X • CR • T (T • p + t! • P - 1! • u - s) Postavimo: a = t1 p - t 1 u - s (13) (14) Kz = X • C r ■ p • T2 + X • C r • (xT Če postavimo: ß = X • Cr • P; y = X, . CR .a dobimo kvadratno enačbo: Kz = ß • T2 + Y • T (15) Kvadratna enačba ima svoje korene pri: .T i = 0 ;T = —Y/ß Če si pobliže ogledamo drugi koren kvadratne enačbe, vidimo, da obstaja čas zapore, kjer je kumulativa zamud enaka 0. To pomeni, da obstaja neki čas zapore, ki nima vpliva na potekanje prometa. Grafično lahko to ponazo­ rimo z diagramom (slika 4), kjer pomeni i’2 dolžino od začetka remontiranega odseka do konca odseka počasne vožnje pri pogoju z = 0. Mrežasta šrafura na diagramu pomeni velikost zamude vlaka pri pogoju z = 0 . Slika 4: Diagram dolžina remonta - čas za primer, da vozi vlak z zvišano hitrostjo (V3), s prispetjem na konec odseka brez zamude 4. UPORABA MODELA Za prikaza uporabe modela smo izbrali remont, ki se je izvajal na progi ŽG Ljubljana na odseku proge Rakek-Po- stojna. Pri tem smo upoštevali naslednje podatke: 1. Stacionaža začetka remontiranega odseka O = 621,435 km 2. Stacionaža konca remontiranega odseka G = 631,560 km 3. Faza dela R = polaganje tira 4. Planirana hitrost napredovanja del CR = 35 m/h 5. Stacionaža začetka faze R A = 627,218 km 6 . Planiran čas zapore T = 7 h 7. Kategorija vlaka: poslovni motorni vlak 8 . Hitrost po voznem redu \A| = 70 km/h 9. Počasna hitrost V2 = 30 km/h 10. Maksimalna dopustna hitrost V3 = 75 km/h 11. Stacionaža začetka odseka počasne vožnje E = 626,300 km 12. Stacionaža konca odseka počasne vožnje F = 627,800 km 13. Vhodni tok vlakov X = 2,5 vlaka/h To je mejni vhodni tok vlakov, izračunan na podlagi četrte predpostavke. Upoštevana je maksimalna perioda grafi­ kona ob vpeljavi počasne vožnje na sosednjem tiru. Slika 5: Grafikon vožnje vlakov za primer uvedene počasne vožnje pri remontu Grafikon vožnje vlakov za ta primer je prikazan na sliki 5. Iz grafikona je razvidno, da je perioda grafikona največja tedaj, ko se odsek počasne vožnje vpelje na koncu remontiranega odseka v maksimalni dolžini, ki je dovoljena s Pravilnikom 314. Na podlagi gornjih podatkov smo izračunali kumulativo zamud vseh vlakov in dobili rezultat: Al = 1500 m AIR = 245m K2 =1680sek Pravo sliko pa dobimo z analizo občutljivosti izhodnih rezultatov ob variiranju vhodnih parametrov. Zanima nas, kako vpliva na rezultat izenačenje odseka vpeljave poča­ sne vožnje z dolžino remonta, ki ga je možno opraviti v času zapore. Za naš primer dobimo: Al = 245 m AIr = 245 m Kz = 44sek Vidimo, da se kumulativa zamud močno zmanjša. To pomeni, da je potrebno ugotoviti dolžino remonta, ki ga je možno opraviti v času zapore, ter jo izenačiti z odsekom vpeljane počasne vožnje. Ker je s stališča zamud torej tak način bolj upravičen, je za naš primer izračunano več primerjav, ki ta pogoj vedno upoštevajo. S spreminjanjem enega izmed faktorjev v osnovni enačbi za izračun kumulative zamud smo poka­ zali njegov vpliv na kumulativo zamud ob pogoju, da se ostali faktorji ne spreminjajo. Analizo odvisnoti spreminjanja kumulative zamud vseh vlakov s časom zapore pri treh različnih vrednostih vhod­ nega toka vlakov (slika 6) nam pokaže, da kumulativa zamud narašča s časom zapore in z naraščanjem vhod­ nega toka vlakov. Krivulje na nomogramu, ki kažejo to odvistnost, so kvadratne parabole, kar pomeni, da kumu­ lativa zamud narašča s kvadratom časa zapore T. Iz slike 6 so razvidne tudi naslednje odvisnosti: a) če Tt < T tedaj Kz < 0 b) če T = T2 tedaj Kz = 0 c) če T > T2 tedaj Kz > 0 V prvem primeru to pomeni, da bi imeli vlaki predčasne Slika 6 : Odvisnost kumula­ tive zamud Kz in časa za­ pore T pri spremenljivem vhodnem toku vlakov X Slika 7: Odvisnost kumula­ tive zamud vseh vlakov Kz in dolžine zapore T, če se lega začetka odseka poča­ sne vožnje spreminja prihode na konec remontiranega odseka (»negativne zamude«), v drugem primeru vlaki sploh nimajo zamud in pripeljejo na konec odseka natančno po voznem redu - problem postane s stališča prometa indiferenten, v tretjem primeru pa imajo vlaki zamude zaradi vpeljave počasnih voženj. Glede na primer b lahko sklepamo, da obstaja neko časovno trajanje zapore, v katerem se lahko opravlja remont, ne da bi to vplivalo na zamude vlakov. T a čas je odvisen od lege začetka odseka počasne vožnje glede na začetek remontiranega odseka. Za naš primer smo izbrali štiri različne vrednosti razdalj od začetka remontiranega odseka do začetka vpeljave počasne vož­ nje pri konstantnem vhodnem toku vlakov in dobili rezultat, ki je prikazan na sliki 7. Iz slike je razvidno, da kumulativa zamud vlakov narašča s približevanjem začetka odseka počasne vožnje koncu remontiranega odseka. Če je npr. začetek vpeljave počasne vožnje na razdalji 5 km od začetka remonta proge, potem je, kot je to razvidno iz slike 7, kumulativa zamud vseh vlakov pri času zapore 6 ur enaka 0. Pri razdalji 7,5 km od začetka remonta pa pri istem času zapore znaša kumulativa zamud 2,2 minute. Kumulativa zamud pa bi bila pri teh pogojih enaka 0 pri času zapore 2,5 h. Za dane pogoje lahko za vsako lego začetka odseka počasne vožnje izračunamo dolžino za­ pore T, da velja Kz = 0. Če je npr. začetek odseka počasne vožnje 4 km od začetka remontiranega odseka, bo za pogoje na sliki 8 veljala dolžina zapore približno 8 ur, da bo izpolnjen pogoj Kz = 0. 5. ZAKLJUČEK Problematika remontov odpira vrsto strokovno organiza­ cijskih, prometnih ter tehnično-tehnoloških vprašanj. V Slika 8: Odvisnost lege začetka počasne vožnje in dolžine zapore tira članku smo poskušali uokviriti temeljne interakcije in vplive remonta na potekanje prometa prek matematičnih relacij in odvisnosti. Analiza rezultatov modela nam poka­ že, da je mogoče zmanjšati zamude vlakov zaradi del pri remontu s primernim operativnim vodenjem značilnih parametrov remonta, kot sta geometrija remonta in čas zapore. Z omenjenim modelom pa želimo spodbuditi k nadaljnjim raziskavam s tega področja v več smereh: določitvi optimalnih dolžin trajanj zapor z vidika potekanja prometa in z vidika organizacije gradbenih del pri remontu: sheme organizacije remonta glede na posamezne časovne inter- vale glede na vozni red, delovne učinke delovne sile in strojev, planiranje kapacitet itd.; nadalje v razvoju ustre­ znih modelov vožnje vlakov ob zaporah in ugotavljanju zamud, raziskavi uporabe različnih metod operativnega planiranja za potrebe remonta ob različnih zahtevah voznega reda ter v raziskavah računalniško podprtega operativnega vodenja remontov. OPOMBA AVTORJA Članek je povzetek pripravniške naloge z naslovom Razvoj metode za spremljanje posledic zgornjega ustroja prog (ŽG, Prometni institut Ljubljana, januar 1989) in je bila izdelana pod strokovnim mentorstvom dr. Milana Janiča, dipl. inž. LITERATURA 1. Čičak, Vesković, Boškovič: Organizacija saobraćaja pri izvođenju radova osposobljavanja pruge Beograd-Zagreb za brzine do 160 km/h (Železnice, št. 1, januar 1987, str. 38 do 44). 2. P. Vejlič: Razvoj metode za spremljanje posledic remontov zgornjega ustroja prog, Pripravniška naloga, ŽG Prometni institut, Ljubljana, januar 1989. 3. Dokumentacija remonta Rakek-Postojna (maj 1988): - projekt remonta - eleborat remonta - gradbeni dnevniki - gradbena knjiga 4. Pravilnik o vzdrževanju zgornjega ustroja na progah JŽ ( Pravilnik 314, Beograd 1970). 5. Vozni red št. 50 za progo Zagreb (gl. kolodvor)-Dobrova-Ljubljana-Opčine-(Villa Opicina), JŽ ŽGL, 14. 05.1988) - veljavnost 29. 05. 1988 - 27. 05. 1989. RAZSTAVNI PROGRAM: • prostorsko planiranje in projektiranje • gradbeni materiali • gradbena mehanizacija, oprema orodja • visoka gradnja - izgradnja konstrukcij • finalna dela • montažna instalacijska dela • nizka gradnja • vodogradnja • varstvo okolja • strokovna literatura V ČASU SEJMA BODO POSVETOVANJA, PREDAVANJA, FORUMI IN OKROGLE MIZE O AKTUALNI PROBLEMATIKI V GRADBENIŠTVU & A 'O A cAcV < 0 * & « V o sO *: > k o * *Ä Ö L ..................... GRJ Informacije in prijave: G R Ljubljana PE POMURSKI SEJEM Gornja Radgona telefon: 069 74-761, 74-000 telefaks: 069 74-488 NAJVEČJI SPECIALIZIRANI SEJEM GRADBENIŠTVA V JUGOSLAVIJI 69250 POŽARNA ODPORNOST ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ (STEBROV) UDK [624.012.45+624.075.2]: 699.8 ANDREJ REBEC V članku so zbrani rezultati letnega poročila raziskovalne naloge Požarna odpornost armiranobetonskih konstrukcij, naloge, ki poteka v sklopu raziskovalnega projekta Ljudska obramba in družbena samozaščita v okviru Posebne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo za leto 1989. V nalogi smo analizirali obnašanje armiranobetonskih, enostavno podprtih stebrov, izpostavljenih razmeram stan­ dardnega požara. Izhodišče za raziskavo je predstavljal pregled eksperimentalnih in analitičnih dognanj o obnašanju betona in armature pri visokih temperaturah. Rezultati naloge predstavljajo prispevek k spoznavanju obnašanja požaru izpostavljenih armiranobetonskih konstrukcijskih elementov. FIRE RESISTANCE OF REINFORCED-CONCRETE STRUCTURES (COLUMNS) SUMMARY With the research project programme task »Fire Resistance of Reinforced-Concrete structures (Columns)« for 1989, the behaviour of reinforced-concrete, pin-supported columns, subjected to fire, has been investigated. The investigation was based on a survay of experimental and analytical findings concerning the behaviour of concrete and steel at high temperatures, in order to provide a basis for the adequate fire-protection design of such structures and its results represent a contribution to the general understanding of the behaviour of fire-loaded reinforced-concrete structural elements. 1. UVOD Sposobnost nosilne konstrukcije, da ohrani nosilnost med požarom in po njem, je eno ključnih vprašanj projektiranja požarno varnih objektov visokih gradenj. Z vprašanjem požarne varnosti je tesno povezana tako zaščita človeških življenj kot škoda, nastala na objektu in v njegovi okolici. Požarno inženirstvo je izrazito interdisciplinarno področje, zato zahteva sodelovanje strokovnjakov iz različnih po­ dročij. Vpliv požara na nosilni element ali konstrukcijo merimo s požarno odpornostjo, ki po definiciji predstavlja čas, ko nosilni element, izpostavljen razmeram standardnega po­ žara, še nosi računsko obtežbo. Požarna odpornost pred­ stavlja torej mejno nosilnost konstrukcije. Povedano velja za linijske elemente, medtem ko je požarna odpornost ploskovnih konstrukcij glede na to, da imajo poleg nosilne funkcije tudi pregradno, razširjena še s kriterijema izolativ- nosti in preboja plamenov skozi obravnavani element. Avtor: Andrej Rebec, dipl. inž., raziskovalni sodelavec na ZRMK Navedene definicije se uporabljajo v tako imenovanem konservativnem konceptu analize požaru izpostavljenih konstrukcij. Sodobna orodja pa dopuščajo zasledovanje obnašanja elementa ali konstrukcije (definirani spoji, leži­ šča ...) od začetka do konca simuliranega požara (psevdo požar), ki je lahko standarden ali izračunan na podlagi dejanskih karakteristik požarnega sektorja, pri čemer je z besedo požar mišljen predvsem odnos naraščanja tempe­ ratur v odvisnosti od časa (bistven za gradbenega kon- strukterja). V nalogi so omenjeni načini projektiranja nosilnih kon­ strukcij glede na način določanja (simuliranja) razmer v požaru (odnos naraščanja temperatur v odvisnosti od časa) in glede na metodo določanja »požarne odporno­ sti«, to je stanja nosilnosti izbranega nosilnega elementa! Požar predstavlja le specifičen »obtežni primer« konstruk­ cije, zato mora biti kontrola nosilnosti izvršena ob upošte­ vanju vseh drugih odločujočih kombinacij obtežb. Izpo­ stavljenost konstrukcije požaru je ponazorjena s kom­ pleksno interakcijo med kemičnimi, toplotnimi in mehan­ skimi procesi, v primeru »nosilnostnih« analiz je ta izpo­ stavljenost definirana s spreminjanjem temperaturnega polja konstrukcije in radiacije plamenov. Načine projektira­ nja požarno varnih objektov lahko zelo grobo razdelimo na konservativne in racionalne. Pri konservativnem načinu gre za požarno odpornost, opredeljeno kot mejno nosil­ nostjo konstrukcije, izpostavljene razmeram standard­ nega požara. Zahteve za doseganje »predpisane« po­ žarne odpornosti (regulativa) so v veliki meri določene na podlagi izkušenj in so definirane z namembnostjo, etaž- nostjo in površino objekta. Tem zahtevam po požarni odpornosti nosilnih elementov morajo ustrezati vgrajeni nosilni elementi, katerih požarna odpornost se dokazuje eksperimentalno ali analitično. Pri racionalnem načinu projektiranja pa so pogoji toplotna izpostavljenost in drugi pogoji, določeni na podlagi dejanskih karakteristik požar­ nega sektorja: vrste, količine, razporeditve in »poroznosti« vsega gorljivega materiala v požarnem sektorju, geome­ trije požarnega sektorja, geometrije odprtin v povezavi z geometrijo prostora, kar rezultira v ventilacijskih učinkih požarnega sektorja in termičnim lastnostih oboda požar­ nega sektorja. S temi karakteristikami izračunan tempera- turno-časovni odnos v požarnem sektorju predstavlja toplotno obtežbo nosilne konstrukcije, ki v najneugodnejši kombinaciji statične in dinamične obtežbe tvori odločilni obtežni vektor konstrukcije. Dokaz za nosilnost posame­ znih nosilnih elementov ali sklopov je lahko podan nepo­ sredno z analizo nosilnosti ali pa z vpeljavo parametra ekvivalentnega trajanja požara, ki prevede dejanski požar v standardnega, s čimer je mogoče izvršiti dokaz nosilno­ sti uporabljenih elementov na že opisani način. Namen raziskovalne naloge je obravnavanje vplivov po­ žara na nosilne armiranobetonske elemente. Naloga je bila načrtovana kot petletni projekt, pri čemer naj bi v posameznih letnih poročilih obravnavali obnašanje različ­ nih vrst nosilnih elementov (v preteklih letih smo izdelali letna poročila o vplivu požara na enostavno podprte grede, plošče in stene z navodili za dimenzioniranje za definirane požarno odpornostne razrede). V letošnji nalogi so poleg izdelanih navodil za dimenzioniranje požarne odpornosti a.b. stebrov prikazani rezultati analiz odziva z metodo, ki omogočajo t. i. racionalen pristop projektiranja k požaru izpostavljenih elementov zgradb, ki sicer presega okvir naloge, je pa temeljnega pomena za razumevanje filozofije projektiranja varnih požaru izpostavljenih kon­ strukcij. Stebri predstavljajo podporno konstrukcijo objektov viso­ kih gradenj. Ker je očitno, da »funkcionirajo« kot vitalni deli zgradb, jim je potrebno posvetiti ustrezno pozornost pri načrtovanju stabilnosti konstrukcij, izpostavljenih po­ žaru. Skelet naloge je predstavljal tako kot za v prejšnjih letih obdelane nosilne elemente zahodnonemški standard DIN 4102, četrti del (navodila temeljijo na serijah eksperimen­ talnih rezultatov), primerjalno pa so prikazani rezultati ■ analitične metode določanja požarne odpornosti stebrov z metodo končnih elementov, ki omogoča kompleksno analizo odziva požaru izpostavljenih konstrukcij, saj je mogoče v katerem koli času trajanja psevdo požara definirati stanje konstrukcije (pomiki, notranje sile), s čimer postane znana zgodovina obnašanja obravnava­ nega elementa ali konstrukcije. Obnašanje požaru izpostavljenih a.b. stebrov je še dokaj neraziskano področje (tudi v razvitem svetu), zato so eksperimentalni rezultati (ki rabijo kot verifikacija analitični metodi določanja temperatur z metodo končnih diferenc) zanimivi za primerjavo z analitičnim določanjem požarne odpornosti po DIN 4102. Metoda, ki jo predlagajo avtorji iz National Research Cuncil of Canada, Division of Buil­ ding Research je še posebej zanimiva zaradi izrednega ujemanja analitičnih in eksperimentalnih rezultatov. Po­ žarna odpornost stebrov je v omenjeni študiji obravnavana kot funkcija naslednjih parametrov: - nivoja obtežbe, - dimenzij prečnega prereza stebra, - eksploatacijske vloge stebra, - vrste agregata kot komponente betona, - vpliva predimenzioniranja, - ekscentričnosti obtožbe in - dolžine stebra (način porušitve). Direktna primerjava parametrov, ki definirajo požarne odpornosti nosilnih stebrov med DIN 4102 in rezultati študije Fire Resistance of Reinforced Concrete Columns, je ob upoštevanju domačih gradiv in raziskavah v požar­ nem laboratoriju omogočila izdelavo navodil in priporočil za dimenzioniranje požarno odpornih a.b. stebrov. 2. KONCEPT NALOGE Raziskovalna naloga Požarna odpornost armiranobeton­ skih konstrukcij je bila zasnovana z namenom, da bi opozorila na potrebnost projektiranja nosilnih a.b. kon­ strukcij tudi na obtežni primer požara in da bi izdelali navodila za dimenzioniranje »požarno odpornih« a.b. konstrukcij. Požar določa stanje, v katerem konstrukcija izgublja nosilnost predvsem zaradi padanja trdnosti materiala. Zasledovanje obnašanja konstrukcije je dokaj komplicira­ no, saj je v analizi potrebno upoštevati elasto-plastično stanje materiala, predpostavke o elastični analizi niso mogoče, saj je material pod vplivom npr. standardnega požara sorazmerno hitro podvržen nastajanju con plasti- ficiranja v kritičnih prerezih. Sodoben racionalen način projektiranja požarno varno zasnovanih konstrukcij mora temeljiti na konceptu akcija ( obtežba) - sistem (konstrukcija) - odziv. Osnovna zahteva takega pristopa je, daje za dano obtežbo in vrsto konstrukcije mogoče analitično določiti pripadajoč odziv. Ustreznost izbrane konstrukcije se ugotavlja na podlagi odziva konstrukcije. Analitično določanje odziva konstruk­ cije, izpostavljene požaru, obtežene s predpisano račun­ sko obtežbo, lahko smiselno razdelimo v tri dele: - definiranje temperatur dimnih plinov požara, - določitev temperaturnega polja po kritičnih prerezih elementov izpostavljene konstrukcije in - določitev odziva konstrukcije (pomiki in notranje sta­ tične količine). Načini določanja požarne odpornosti a.b. elementov so ali laboratorijsko ugotavljanje s standardnimi požarnimi testi, z navodili, ki temeljijo na velikih serijah preiskav, ali pa z analitičnimi metodami, verificiranimi z eksperimental­ nimi rezultati. Požarna odpornost je glede na način določanja izražena: - s časom, ki je potreben, da pride do porušitve vzorca, - s kritičnimi temperaturami na določenih kritičnih mestih konstrukcije ali - s stopnjo »predimenzioniranja«. Očitno je, da standardni požarni testi ne morejo dati zanesljivih rezultatov požarne odpornosti konstrukcij, ker je praktično nemogoče v laboratoriju simulirati dejanske razmere požara in delovne pogoje vpetosti konstrukcijskih elementov. Pri določanju požarne odpornosti, ki temelji na konceptu mejnega stanja nosilnosti, je mogoče stopnjo nosilnosti elementa v požaru ponazoriti z mejnim stanjem temperatur po elementu. Vendar tak način ni zanesljiv, ker model ne dopušča možnosti porušitve zaradi trenut­ nega padca trdosti ali togosti (npr. eksplozijsko odpadanje betona). Iz povedanega lahko sklepamo, da tako požarni testi kot določanje požarne odpornosti na podlagi mejnega stanja temperatur ne vodijo k zanesljivemu in ekonomsko upravičenemu projektiranju a.b. konstrukcij. Učinkovita metoda določanja požarne odpornosti, ki temelji na kon­ ceptu akcija - sistem - odziv je metoda končnih elemen­ tov. Metoda omogoča določanje »zgodovine« odziva a.b. elementov ali konstrukcij. Deformacije, napetosti in odpa­ danje betona ter s tem povezana redukcija togosti in trdnosti a.b. elementov so določene v posameznih časov­ nih intervalih trajanja požara. Varnost tako projektiranih konstrukcij lahko posredno izrazimo s porušitvijo, ki je definirana z nastopom nenormalnih deformacij ali s pad­ cem trdnosti elementa. 3. ANALIZA OBNAŠANJA POŽARU IZPOSTAVLJENIH A.B. KONSTRUKCIJ V nadaljevanju so prikazani način in rezultati analize z eno od omenjenih metod t. i. racionalnega načina projek­ tiranja požarno varnih konstrukcij, ki daje kvalitetne rezul­ tate v smislu poznavanja zgodovine obnašanja konstruk­ cije v času trajanja simuliranega psevdo požara. Projektiranje, ki omogoča celovito analizo odziva kons­ trukcijskih elementov in konstrukcij, izpostavljenih požaru in računski obtežbi v smislu projektiranja po principu akcija - sistem - odziv, je metoda končnih elementov (MKE). T.i. racionalen način projektiranja požarno varnih konstrukcij, ki se v svetu vse bolj uveljavlja in nadomešča konservativne načine (empirične metode), omogoča ana­ lizo vpliva požara na konstrukcijo glede na dejanske požarne karakteristike objekta in nosilnostne karakteri­ stike nosilne konstrukcije. Poleg določitve temperaturno- časovne odvisnosti dimnih plinov v požarnem sektorju (standardni ali realen požar) je pomembna faza projekti­ ranja definiranje temperaturnega polja po prerezu nosilnih elementov (kritični prerezi). Poznavanje temperaturne zgodovine onemogoča analizo deformacijskega stanja in stanja notranjih statičnih količin. Z MKE transformiramo obravnavani del kontinuuma v končno število elementov. Konstrukcija je tako razdeljena v elemente, časovno odvisne spremenljivke pa so aproksimirane v obliki polino­ mov z vrednostmi temperatur na predpisanih robovih (vozliščih) elementov. Vozliščne temperature funkcioni­ rajo kot generalizirane koordinate sistema in zagotavljajo zahtevano kontinuiteto temperatur v izbrani konstrukciji. Rezultat analize z variacijskim principom so Eulerjeve enačbe v Lagrangeovi obliki, sistem diferencialnih enačb prvega reda, v katerih nastopajo vozliščne temperature. Dobljeni sistem enačb se transformira v sistem linearnih algebrajskih enačb, ki ga rešujemo neodvisno v vsakem časovnem intervalu. Naslednji korak analize predstavlja določitev nosilnostnega odziva konstrukcije. Analiza nosil­ nosti konstrukcije z MKE omogoča postavitev modelov, s katerimi lahko s poljubno natančnostjo simuliramo obna­ šanje konstrukcije glede na naslednje parametre: - geometrijo konstrukcije, - mejne pogoje, - vrsto obtežbe in - lastnosti materialov konstrukcije. Nelinearnosti materialnih parametrov je mogoče modeli­ rati enostavno, pri čemer vodi analiza linearnih problemov v reševanje sistema linearnih enačb s simetričnimi pasov­ nimi pozitivno definitnimi matrikami, analiza nelinearnih problemov pa običajno k reševanju s tehniko »step by step«. V naslednji sliki je prikazan rezultat analize tempe­ raturne zgodovine prečnega prereza nosilnega elementa. Sl. 3.a Temperaturna zgo­ dovina prečnega prereza nosilnega elementa IZPOSTAVLJENA POŽARU ASTM Določanje odziva a.b. konstrukcij, izpostavljenih požaru, predstavlja nelinearen problem, v katerem so časovno odvisne tako trdnost in togost konstrukcije kakor tudi notranje sile - odvisno od reakcij na podoporah, ki se spreminjajo zaradi vrste podpiranja, krčenja, lezenja in degradacijskih procesov (razpokanje prereza in eksplozij­ sko odpadanje betona). Požarni odziv konstrukcije je torej celovit pojav, zato rešujemo obnašanje konstrukcije, pove­ zano s časovno odvisnim toplotnim gradientom, ločeno za vsak izbrani časovni interval. Reševanje takega pro­ blema zahteva neposredno računanje »togosti« po po­ stopku »step by step«. V naslednji sliki je prikazan rezultat analize odziva z MKE konstrukcije, obtežene z računsko obtežbo in izpostavljene standardnemu požaru. - cement in - vodocementni faktor. Ugotovljeno je bilo, da ima vrsta agregata lahko velik vpliv na požarno odpornost a.b. nosilnih elementov. Podobno je bilo analizirano jeklo. Ugotovljeno je bilo, da je za požarno odpornost odločilna kritična temperatura jekla, ki je pri jeklu za prednapete konstrukcije bistveno nižja od »normalnih« jekel. V odvisnosti od naslednjih parametrov (in že naštetih parametrov odvisnih od mate­ riala), s katerim so definirane konstrukcijske lastnosti posameznih vrst nosilnih elementov: - geometrija elementov, - debelina zaščitnih plasti betona, SIMETRIJSKA O S KONTINUIRANA O B T E Ž B A 30kN/m Ć A S V U R A H Sl. 3.b Rezultat analize z MKE v ob lik i zgodovine upogibnih momentov Opisani koncept analize požaru izpostavljenih konstrukcij je v našem prostoru prikazan kot vizija, medtem ko v razvitih deželah z uporabo računalniških programov že projektirajo požarno varne konstrukcije na prikazani način. Določanje standardne požarne odpornosti (element ali konstrukcija je izpostavljena standardnemu požaru) ste­ brov, ki je predmet obravnavanega letnega poročila raz­ iskovalne naloge, predstavlja le segment v omenjenem konceptu analize. V dosedanjih letnih poročilih raziskovalnega projekta Po­ žarna odpornost armiranobetonskih konstrukcij so bili analizirani vplivi materiala (armirani beton) in konstrukcij­ ske karakteristike posameznih nosilnih elementov. Anali­ zirane so bile naslednje sestavine betona: - agregat, - število in dimenzija armaturnih palic, - vrsta in način podpiranja in - stopanje izpostavljenosti požaru so bile definirane zahteve za doseganje posameznih požarnoodpornostnih razredov. 4. POVZETEK NAVODIL ZA DIMENZIONIRANJE POŽARNE ODPORNOSTI STEBROV V nadaljevanju je prikazana preglednica za dimenzionira­ nje požarne odpornosti a.b. stebrov in naštete predpostav­ ke, ob katerih je mogoče dimenzioniranje: - centrično obteženi stebri, - členkasto podprti, - optimalno dimenzionirani, - vlažnost betona znaša ca. 5 vol.%, - agregat na apnenčevi bazi, - armatura s kritično temperaturo 500 °C in - neometani stebri. Preglednica št. 4.1 konstrukcijska požarnoodpornostni razred skica 30 60 90 120 180 večstransko izpostavljeni stebri manjša dimenzija prečnega prereza stebra d (mm)... osni odmik glavne armature od roba 150 200 240 300 400 prereza u (mm)... alternativno 16 27 40,5 49,5 63 manjša dimenzija prečnega prereza stebra d (mm)... osni odmik glavne armature od roba 150 240 300 400 500 prereza u (mm)... enostansko izpostavljeni stebri 16 22,5 31,5 40,5 54 manjša dimenzija prečnega prereza stebra d (mm)... osni odmik glavne armature 100 120 140 160 200 od roba prereza u (mm)... 16 22,5 31,5 40,5 54 5. PRIMERJAVA ANALITIČNIH IN EKSPERIMENTALNIH REZULTATOV Iz povzetka teoretičnih in eksperimentalnih zaključkov raziskovalnega projekta, izdelanega na National Re­ search Council of Canada Division of Building Research lahko sklepamo, da je problematika določanja požarne odpornosti a.b. stebrov sorazmerno zapletena, še posebej so nejasni kemični in fizikalni procesi, ki potekajo med požarom v stebrih iz apnenčevega agregata. Razlike v požarnih odpornostih, določenih po nemških navodilih in tistih, izvedenih v kanadskem laboratoriju, znašajo tudi do ca. 400 % (glej naslednjo preglednico). izo lirk a industrija izolacijskih materialov, 61110 ljubljana, ob železnici 18 telefon: 061/443-096, teleks: 31585 yu izo, telefaks: 061/445-182 Preglednica št. 5.a. Primerjava požarnih odpornosti, določenih po nemškem standardu DIN 4102 in rezultati kanadsko-ameriških raziskav geometrijske požarne požarne karakteristike odpornosti odpornosti stebra določene po določene v nemških kanadskih navodilih laboratorijih agregat na silikatni bazi (min.) (min.) 305 X 305 mm agregat na apnenčevi bazi med 90 in 120 210 305 X 305 mm 120 480 Kanadsko-ameriške raziskave požarne odpornosti a.b. stebrov kažejo, da je požarna odpornost lahko bistveno odvisna še od naslednjih parametrov: - stopnje izkoriščenosti prereza, - ekscentričnosti vnesene sile, - uklonske dolžine. V naslednji preglednici so zbrani rezultati raziskav po­ žarne odpornosti kot funkcije nivoja obtežbe in načina porušitve, izvedenih v kanadskih laboratorijih. Preglednica št. 5.b. številka vzorca obtežba (kN) trajanje raziskave (min.) način porušitve betonski agregat na silikatni bazi 1 0 240 ni porušitve 2 1333 187 tlak 3 800 218 tlak 4 711 220 tlak 5 1067 208 tlak 6 1778 146 tlak 7 169 180 uklon betonski agregat na bazi apnenca 8 800 510 tlak 9 1067 366 tlak 10 1778 216 tlak Eksperimentalni rezultati kažejo, da je požarna odpornost stebrov iz apnenčevega agregata lahko tudi več kot 100% večja od stebrov iz agregata na silikatni bazi (nemška navodila dopuščajo povišanje požarne odpornosti ele­ mentov, če so ti iz apnenčevega agregata, le za 10%). Vsi preiskani stebri so imeli prerez dimenzij 305 x 305 mm, razen steber št. 7, ki je imel prerez 203 x 203 mm. Optimalno dimenzioniran steber lahko prenese centrično vneseno silo ca. 900 kN (nemška navodila so izdelana za optimalno dimenzionirane stebre). Primerjava temperatur mernih mest kanadsko-ameriških raziskav in rezultati meritev temperaturnega gradienta v betonskih prerezih preizkušancev v našem laboratoriju kažejo, da se temperature razlikujejo za ca. 50-100% po trajanju prvih 60 minut standardnega požara, za ca. 25-50% v območju trajanja požara od 60 do 100 minut in za ca. 20-30 % za trajanje požara od 100 do 150 minut. Opazna je razlika med mernimi mesti na višini 60 cm pod vrhom in med merilnimi mesti 100 cm pod vrhom stebrov. Potrebno je opozoriti, da iz poteka temperatur ni mogoče direktno sklepati o požarni odpornosti stebrov zaradi različnosti betonskega agregata (kanadski preizkušanci so bili izdelani na bazi silicijevega agregata, preizkušanci v našem laboratoriju pa iz betona na bazi apnenčevega agregata). Ne glede na različnost agregata pa lahko sklepamo, da nižje temperature v prerezih stebrov iz apnenčevega agregata zanesljivo prispevajo k večji po­ žarni odpornosti teh stebrov. Zmogljivosti našega laboratorija za požarne raziskave so omejene, tako do smo lahko izvedli meritve časovno odvisne temperaturne distribucije posameznih (kritičnih) prečnih prerezov neobteženih stebrov in od tod sklepali na podobnost rezultatov (nemška navodila in rezultati kanadsko-ameriškega projekta), kar pa ne daje zaradi kompleksnosti problema (duktilnost betonskega stebra iz različnih agregatnih baz) rezultatov, s katerimi bi z zane­ sljivostjo lahko modificirali nemška navodila. Rezultati naših eksperimentalnih meritev dajejo le omejen vpogled v problematiko dimenzioniranja požarne odpornosti a.b. stebrov. 6 . SKLEP V članku so prikazani rezultati analize obnašanja požaru izpostavljenih enostavno podprtih a.b. stebrov Poudariti je potrebno »enostavno podprtih« elementov, ker se z različnimi mejnimi pogoji na podporah lahko bistveno spreminja požarna odpornost obravnavanega elementa, sklopa elementov ali konstrukcije v globalnem smislu. Požarna odpornost enostavno podprtih a.b. elementov, določena s standardnimi požarnimi testi ali analitično, kot je prikazano v točki št. 3 (eksperimentalno verificirane metode), tako rabi projektantu le kot koristen napotek pri projektiranju konkretne »požarno odporne« nosilne kon­ strukcije. Projektiranje zapletenih konstrukcij, s čimer je mišljeno določanje pogojev požara (za analiziranje odziva požaru izpostavljenih konstrukcij privzamemo kot najodločilnejši vpliv »toplotni« vpliv, ki se kaže v obliki naraščanja temperatur v požaru) in določanje odziva konstrukcije, kjer je potrebno upoštevati teorijo drugega reda z geome­ trijsko in materialno nelinernostjo, je očitno dokaj zahtev­ no, zato zahteva uporabo računalniških programov. 1S 3® 4 5 6® 7 5 3® 10S 1E® 135 15® » » i n ri?IUO<3l» S Sl. 5.a. Prikaz izmerjene časovno-temperaturne distribucije posameznih prerezov požaru izpostavljenih a.b. stebrov Prikazani rezultati eksperimentalnih in analitičnih raziskav določanja požarne odpornosti a.b. stebrov, izvršenih na National Research Council of Canada Division of Building Research in primerjava teh z rezultati dimenzioniranja po navodilih nemškega standarda DIN 4102, kažejo na zapletenost situacije na področju določanja požarne od­ pornosti (rezultati med seboj se bistveno razlikujejo). Te razlike so zelo velike, vendar je treba upoštevati dejstvo, da so kemično-fizikalni procesi, ki potekajo med požarom v a.b. elementih, ki so izdelani na bazi apnenče­ vega agregata, v večji meri neznani, tako da so sklepanja o požarni odpornosti možna le na podlagi eksperimental­ nih zaključkov z neobičajno velikimi varnostnimi faktorji. Požarna odpornost, mišljena kot kriterij nosilnosti, temelji v smislu nemških predpisov na zahtevi, da mora biti natezna armatura požaru izpostavljenih a.b. elementov prekrita z določeno minimalno debelino zaščitnega sloja betona, kar uvršča element v ustrezen požarnoodpornost- ni razred. V določenem trajanju standardnega požara je natezna armatura zaščitena pred dvigom temperature nad njeno kritično vrednost, to je do takrat, ko je trdnost armature zmanjšana na raven računskih napetosti v »hladnem« elementu, ki je obtežen z računsko statično obtežbo. Rezultati raziskav kažejo, daje problem požarne odporno­ sti zelo kompleksen in da je le-ta odločilno odvisna še od vrste drugih faktorjev: od kvalitete osnovnih materialov armiranega betona (agregat), stanja mejnih pogojev, vrste, stopnje in načina vnosa obtežbe pa do kemično fizikalnih reakcij (še posebej v betonih na bazi apnenčevih agregatov). Privzetje nemškega načina določanja požarne odpornosti po DIN 4102 predstavlja torej kompromis, pri čemer so dobljeni rezultati na varni strani. Na tem mestu je potrebno poudariti, da so razultati omenjenega kanadsko-ameriškega projekta do neke mere presenetljivi. Požarna odpornost, določena v kanad­ skih laboratorijih, presega vrednosti požarnih odpornosti, določenih z nemškimi navodili, za ca. 100% za a.b. elemente, izdelane iz betona na silikatni bazi in za ca. 400% za a.b. elemente, izdelane iz agregatov na apnen­ čevi bazi. Po zaključkih kanadske študije gre izjemne razlike pripisati predvsem razlikam v agregatu, tako da prispevajo k večji duktilnosti a.b. vzorcev predvsem ke­ mično-fizikalni procesi, sproženi v elementih pri povišanih temperaturah. Rezultati kanadsko-ameriške študije ne morejo biti neposredno primerljivi z nemškimi navodili (temeljijo na serijah raziskav požaru izpostavljenih ele­ mentov) za dimenzioniranje požarne odpornosti, saj ne moremo govoriti o »seriji« raziskav, katere rezultati bi lahko predstavljali navodila. LITERATURA 1. DIN 4102, četrti del. 2. U. Schneider, Behaviour of Concrete at High Temperatures. 3. O. Pettersson, Structural Fire Behaviour-Development Trends. 4. T. T. Lie and D. E. Allen, Calculation of the Fire Resistance of Reinforced Concrete Columns. 5. T. T. Lie, T. D. Lin, D. E. Allen and M. S. Abrams, Fire Resistance of Reinforced Concrete Columns. 6. D. E. Allen and T. T. Lie, Further Studies of the Fire Resistance of Reinforced Concrete Columns. 7. T. T. Lie and T. Z. Harmathy, A Numerical Procedure of Calculate the Temperature of Reinforced Steel Columns Exposed to Fire. 8. K. Kordina und C. Meyer-Ottens, Beton Brandschutz Handbuch. 9. R. Iding, B. Bresler and Z. Nizamuddin, FIRES-T3, A Computer Program of the Fire Response of Structures-Termal. 10. R. Iding, B. Bresler and Z. Nizamuddin, FIRES-RCII, A Computer Program for the Fire Response of Structures-Reinforced Concrete Frames. 11. G. M. Dusinberre, Heat Transfer Calculations by Finite Diferences. 12. M. Becker and B. Bresler, Reinforced Concrete Frames in Fire Environments, Journal of the Structural Division, january 1971. 13. Y. Anderberg and E. Forsen, Fire Resistance of Concrete Structures, Nordic Concrete Research Committee 1982. 14. E. Magnusson and S. Thelandersson, Temperature Time Curves of Complete Process of Fire Development, Division of Structural Mechanics and Concrete Construction, Lund Institute of Techno­ logy, Stockholm 1970. 15. A. Rebec in M. Hajduković, Požarna odpornost armiranobetonskih konstrukcij (letna poročila raziskovalne naloge). PREISKAVA RAZLIČNIH STEN NA MOBILNEM SOLARNEM PRESKUSNEM OBJEKTU UDK 624.073.8:699.86 JOŽE BOŠTJANČIČ POVZETEK V Sloveniji, ki ima pestre klimatske razmere, uporabljamo pri gradnji zgradb različne sisteme obodnih sten. Z eksperimentalnimi preiskavami želimo ugotoviti, kakšne sestave sten so najprimernejše za gradnjo objektov na posameznih klimatskih področjih. Kot podlogo za to delo smo izdelali mobilni solarni preskusni objekt. V njem sta dva prostora: eden z merilno opremo in drugi s štirimi modelnimi celicami, ki omogočajo istočasno preiskavo štirih preskusnih sten. Preskusni objekt je mogoče prevažati, kar pomeni, da je mogoče preiskave opraviti na poljubni lokaciji (na izbranem področju) in pri poljubni orientaciji preskusnih sten. TESTS OF DIFFERENT WALL ELEMENTS IN THE MOBILE SOLAR - TESTING MODULE SUMMARY Different systems of circumferential walls are used for the construction of buildings in Slovenia, a country with considerable differences in climac conditions. To find out what kind of wall structure is the most suitable fot the construction on a given climatic area, new experimental methods have been introduced. Mobile solar test object has been constructed as a basis for the experimental work. There are two rooms in it: the first one with a measuring equipment and the second one with four scaled-down cells, which make it possible to perform simultaneous investigations in four test wails. The test object can be trucked, which means, that the investigations can be performed on any location (on a chosen climatic area) at any orientation of test walls. Sestave sten zgradb, ki smo jih gradili v preteklosti in jih gradimo sedaj, so rezultat tradicije in uporabe domačih in tujih izkušenj. V kakšni meri ta gradnja ustreza dejan­ skim klimatskim pogojem, pa do sedaj nismo sistematično raziskali. V okviru raziskovalnega dela, ki ga opravljamo na področju toplotne zaščite zgradb, smo se zato odločili, da bomo zgradili solarni preskusni objekt, ki nam bo v pomoč pri iskanju odgovorov na navedena vprašanja. Pri snovanju smo si za cilj postavili, da naj prekusni objekt omogoči: - preiskavo testne stene kot sestavnega dela izbranega dela zgradbe, - istočasno preiskavo večjega števila preskusnih sten, - preiskavo preskusnih sten na različnih lokacijah (na različnih klimatskih pogojih), - preiskavo preskusnih sten z različno orientacijo glede na smeri neba in - dolgotrajno priskavo z avtomatskim zbiranjem in obde­ lavo izmerjenih vrednosti. Razumljivo je, da je bilo pri snovanju potrebno upoštevati tudi obseg razpoložljivih sredstev, ki je bil (kot običajno) mlajši od želenega. Slovenija, kjer živimo in delamo, je majhna dežela, v kateri so klimatske razmere izredno razgibane. Na površini 20.200 km2 imamo tako različne klime, kot so sredozem­ ska, panonska in alpska. Podobno kot v drugih deželah se tudi nam zastavlja vprašanje, kakšne zgradbe graditi na različnih klimatskih pogojih, da bodo izpolnjevale vse zahteve glede bivalnih oziroma delovnih razmer in da bodo obenem opitmalno reševale odnos med energetsko varčnostjo in gradbeno ceno. Glede na navedeno se pojavlja detajlnejše, vendar izredno pomembno vprašanje, kakšne stene uporabiti pri gradnji zgradb na različnih klimatskih področjih. Čeprav je ekonomski dejavnik pri odgovoru na to vprašanje zelo pomemben, nas predvsem zanima povezava med sestavo stene ter njeno toplotno izolativnostjo in sposobnostjo za pasivno izkoriščanje energije sončnega sevanja. Avtor: mag. Jože BOŠTJANČIČ, dipl. inž. Mavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana, Dimičeva 12 Cilj, opisan v 1. alineji, smo uresničili tako, da smo za objekt modeliranja izbrali prostor v armiranobetonski zgradbi z debelino notranjih sten, stropa in tal d = 15 cm. Nadalje smo se odločili, da bomo modelirali prostor, ki ima prizmatično obliko z dimenzijami 200 x 240 x 240 cm in pri katerem bo ena stena predstavljala zunanjo steno (testno steno). Izbrali smo prostor, ki je v sredini ene od vmesnih etaž, oziroma so temperature v prostorih, ki ga obkrožajo (levo, desno, spodaj, zgoraj in zadaj), enake. To istočasno pomeni, da skozi notranje stene, strop in tla toplota ne prehaja in da je v vsakem prostoru izkoriščena le ena polovica toplotne akumulativnosti notranjih pregrad­ nih elementov. Tabela 1. Koeficienti modelne podrobnosti Fizikalni parameter: Prototip: Model: dolžina L Ua debelina d d površina P P/Ct3prostornina V V/a3 temperatura t t topi. energija E E/a2 topi. akumulacija A A/a2 topi. prevodnost X X Grafični prikaz prehoda iz prototipne na modelno celico je razviden na sliki 1. Navedeni prostor je mogoče nadomestiti s prostorom (imenovali ga bomo prototipna celica), ki ima enake notranje dimenzije, njegovi notranji pregradni elementi pa so polovico tanjši (d = 7,5 cm), pri čemer pa je manjkajoči del nadomeščen z zunanje strani s toplotno izolacijo, ki ima neskončno velik toplotni upor (d A = °°). Tudi v tem primeru ne prihaja skozi notranje stene strop in tla do izmenjave toplote in so zato temperaturne razmere enake kot v prostoru, ki smo ga izbrali za obravnavo. Cilje, navedene v 1., 2., 3. in 4. alineji, smo realizirali tako, da smo solarni preskusni objekt zasnovali v mobilni obliki s štirimi preskusnimi celicami, modeliranimi v merilu • 1:2 (merilo modeliranja a = 2). Med različnimi možnostmi za modeliranje smo se odločili za poenostavljeno varianto, pri kateri je model izdelan iz enakega materiala kot prototip. Toplotne karakteristike prototipnega in modelnega materiala so torej enake. Odnosi med prototipnim in modelnim prostorom, ki veljajo v tem primeru, so podani v tabeli 1. Navedene korelacije zaradi poenostavitev ne ustrezajo povsem teoretično izpeljanim modelnim zakonitostim, saj je prostornina zraka v modelni celici a-krat premajna, pa tudi priključek modelne preskusne stene na celico ni povsem enak. Z računalniškimi analizami (uporabili smo programa DEROB in KAMRA) smo potrdili naše predvide- vnje, da imajo odstopanja od popolnega modeliranja zanemarjliv vpliv na rezultate preiskav. Na navedenih osnovah smo zasnovali mobilni solarni preskusni objekt. Njegova zasnova je vidna na sliki 2. Osnova testnega objekta je mobilaro blok z dimenzijami 7,2 X 2,4 X 2,2 m. V njem sta dva prostora: v prvem so štiri armiranobetonske modelne celice, v drugem pa je merilna oprema. Prvi prostor testnega objekta nima ene stranice. Le-ta je nadomeščena s štirimi testnimi stenami, ki s sprednje strani zapirajo testne celice. Te so med seboj in proti okolici izolirane z 20 cm debelo plastjo IZBRANI PROSTOR rez B -B vert. _ r i __________ n _ rez A -A horiz. J I_____TJ PROTOTIPNI PROSTOR rez B -B vert. rez A - A hori z . MODELIRANI PROSTOR rez B -B rez A—A horiz. oo TESTNA STENA Slika 1 Boštjančič: Preiskava sten 292 Gradbeni vestnik • Ljubljana (39) Sl. 2. Načrt mobilnega solarnega poskusnega objekta R E Z B - B A B T E S T N A C E L I C A 4 steklene volne. Zrak v prostorih s tesnimi celicami je mogoče dogrevati na temperaturo, ki je približno enaka tisti v testnih celicah. S tem je prehajanje toplote med celicami in zrakom v tesnem objektu zanemarljivo. V vsako celico je vgrajen grelec za dogrevanje zraka na poljubno temperaturo (npr. na sobno temperaturo 20°C). Energijo, potrebno za dogrevanje celic, je mogoče izmeriti, kar je pomemben podatek za oceno kakovosti posame­ znih testnih sten. V drugem prostoru je oprema, ki je namenjena za zajem izmerjenih vrednosti in kontrolo nad meritvami. To opremo sestavlja »automatic data acquisition sistem« s 40 termoe- lementi, 11 merilci toplotnega toka in tremi piranometri za merjenje globalnega in difuznega sončnega sevanja ter za merjenje sončnega sevanja na vertikalno ploskev. Preden smo začeli s konkretnimi raziskavami, smo mobilni solarni poskusni objekt testirali. Pred vse štiri celice smo vgradili enake armiranobetonske stene in v daljšem ča­ sovnem obdobju zasledovali temperature in toplotne to­ kove v testnih celicah. Ugotovili smo, da se izmerjene vrednosti v vseh štirih celicah razlikujejo le za natančnost samih meritev in da so zato razmere v vseh štirih celicah enake. Dveletne izkušnje kažejo, da so rezultati preiskav sten v mobilnem solarnem testnem objektu korektni in strokovno izredno zanimivi. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV SGP Primorje SGP Primorje na Dolenjski avtocesti V drugi polovici januarja so pričeli z deli pri nadaljevanju transjugoslovanske avtoceste Karavanke-Gavgelija na delu odseka Ma- lence-Šmarje SAP. Dolžina dela terase, katero morajo zgraditi v dobrem letu in pol, je sorazmerno kratka, meri le 1200 m in poteka od bodočega predora pod Malim vrhom do že obstoječe avtoceste, zgrajene leta 1989. Cesta bo štiripasovna z odstav­ nima pasovoma. Od priključka Šmarje proti Grosuplju poteka trasa ob obstoječi magi­ stralni cesti, ki jo bo potrebno rekonstruirati v polovico širine avtoceste. Poleg glavne trase avtoceste bodo morali zgraditi tudi priključek Šmarje, ki sestoji iz dveh funkcio­ nalno ločenih delov. Prvi je priključek obsto­ ječe magistralne ceste na avtocesto, drugi pa priključitev naselja Šmarje na magi­ stralno cesto v smeri proti Ljubljani. V sklopu priključka je predvidena tudi rekonstrukcija dela regionalne ceste Škofljica-Grosuplje in zunajnivojski povezavi Razdrtega z Malim Vrhom in Šmarja s Farovškim hribom. Poleg priključka Šmarje bodo prestavili še več cest. Zgraditi bo potrebno tudi dva ploščata propusta, tri nadvoze in en podvoz. Na trasi avtoceste, prestavitvah cest in priključku bo potrebno izkopati 20.100 m3 humusa in 141. 000 m3 drugega materiala ter izdelati za 122.000 m3 nasipov. Material za nasipe bo v celoti pridobljen na trasi, saj je pretežni del izkopa v dolomitu. Izkopi se izvajajo s pomočjo miniranja, ki je zaradi bližine gosto naseljenih vasi zelo zahtevno. Dela potekajo na načrtu. Avtocesta Hrušica-Vrba Na odseku AC Hrušica-Vrba so pričeli z deli 1.1. 1990. Odsek je dolg 13 km in na njem se pojavljajo kot običajno trije izvajalci: SCT, Gradis in Primorje. Odsek je dolg 4,2 km z vsemi pripadajočimi deviacijami in en objekt. Na trasi bo 900.000 m3 izkopov in 700.000 m3 nasipov. Trasa poteka polovično v strmini pobočja Mežaklje, nad želežniško progo Jesenice-Nova Gorica, druga polo­ vica pa po Dobravskem polju do bodočega viadukta pod hidrocentralo Moste. Največje težave bo povzročal prvi del nad železniško progo. Tukaj bo precej del pri zavarovanju proge, po kateri bo potekal promet brez zastoja. Od objektov bo največji železniški montažni predor v skupni dolžini 160 m. Nad njim bo avtocesta prečkala železniško progo. Rok za izgradnjo tega odseka je dve leti. Stavbenik, Koper Pred začetkom gradnje poslovnega centra v Portorožu Delavci Stavbenika bodo v kratkem pričeli z gradnjo trgovsko-poslovnega centra v Lu­ ciji pri Portorožu po sistemu gradnje za trg. V sklopu tega objekta bo tudi nova avtobu­ sna postaja, ki bo tako zmanjšala avtobusni promet v bližnjem turističnem središču. Pro­ jekte za arhitektonsko izredno razgiban ter z gradbenega vidika zelo zahteven objekt so naredili v poslovni enoti Projektiva (avtor je dipl. inž. arh. Zdenko Nemec pod vod­ stvom dipl. inž. arh. Marka Zornade). Trgov- sko-poslovni center bo sestavljen iz treh nizov in garažne hiše. Niz A obsega bla­ govno hišo, lokale ter poslovne prostore v izmeni okoli 4270 kvadratnih metrov, niz B lokale, poslovne prostore ter restavracijo v izmeri 3370 kvadratnih metrov, v nizu C pa bodo zgradili lokale in poslovne prostore v izmeri okoli 2300 kvadratnih metrov. Skupna površina torej ni majhna - skorajda deset tisoč kvadratnih metrov - in če k temu prištejemo še okoli 6800 kvadratnih metrov garažne hiše (250 parkirnih mest), nam ti podatki zgovorno ponazarjajo razsežnost bodočega poslovnega središča v Luciji. Vir: Stavbenik Koper GP Grosuplje Grosupeljščica - pridružil se bo še tretji stanovanjski blok V grosupeljski soseski, kjer je GPG pred leti že zgradilo dva stanovanjska bloka, je konec avgusta lani začelo graditi nov objekt. Inve­ stitor je bila stanovanjska skupnost, ki je bila konec leta ukinjena in je njene posle pre­ vzela občina. V 4 lamelah bo 64 novih stanovanj. To bodo manjša stanovanja: eno- , enoinpol- in dvosobna, za katera pa je značilna zelo funkcionalna razporeditev pro­ storov. V bloku bo tudi zaklonišče za 100 oseb. Biotehnična fakulteta - rok dosežen GPG že od sredine junija lani gradi za investitorja Biotehnično fakulteto, tozd agro­ nomija, v kompleksu zgradb pod Rožnikom nov objekt s 3 etažami in skupaj približno 2400 m2 površine. Skelet je armiranobeton­ ski, sicer pa je gradnja klasična. Zgradba je namenjena za pisarne, kabinete in predaval­ nice Fakultete za agronomijo in živilsko tehnologijo. To je eden od poslov, sklenjenih po načelu staro za novo. GPG je vzelo v račun stare prostore biotehnične fakultete na Krekovem trgu, nekaj pa bo investitor moral še doplačati. Vir: GP Grosuplje Vegrad, Velenje Vegradovci na tujem - tokrat gradbišče Plauen Mesto Plauen je približno tako veliko kot Maribor, saj ima okrog 100.000 prebivalcev. Leži v trikotniku med Zahodno Nemčijo in Češkoslovaško. Od obeh mej je oddaljeno približno 20 km. Tu gradijo tovarno zaves z upravno zgradbo. Oba objekta imata skupaj 15.000 m2 površine. Proizvodna hala je na­ rejena iz montažne konstrukcije, ki je bila narejena v DDR. Upravna zgradba pa je narejena iz VEMONT konstrukcije. Razlika v videzu in kakovosti je očitna. Vodovodne in toplovodne instalacije delajo delavci firme ESO. Tudi v Zagrebu po tehnologiji lahkih alu opažev Na gradbišču v Zagrebu vegradovci uporab­ ljajo za opaženja plošč lahke aluminijaste plošče s padnimi glavami sistema NOE. Sistem ima več prednosti pred do sedaj uporabljanimi. Največja je seveda ta, da omogoča ročno postavljanje elementov, saj tehta najtežji element le 20 kg. Druga po­ membna prednost je v tem, da po opaženju s spuščanjem padnih glav omogoča odstra­ nitev plošč, podpore pa ostanejo, dokler beton dokončno ne doseže svoje predpi­ sane trdnosti. Značilnost NOE sistema je torej majhna teža, malo sestavnih delov, sistemsko pogojena pravilna razporeditev podpor in velika priročnost. Zato se delavci hitro priučijo montaži in dosegajo brez težav odlične rezultate. Časovni prihranek zaradi patentirane glave znaša približno 30% glede na klasični način opaženja. Vir: Vegrad Velenje O KN A, B A LK O N SK A V RA TA IN F IK SN E ST EN E »I NO -M « Naselje v bližini Zürichs, ki ga je Inles opremil z »INOM« izdelki TOPLINA DOMA - RADOST ŽIVLJENJA Inles je tovarna stavbnega pohištva s tradicijo. Je eden največjih proizvajalcev oken in vrat v Jugoslaviji. Osnovni Inlesov proizvodni program predstavljajo okna, balkonska vrata in fiksne stene pod oznako »INOM«, ki so predmet naše pred­ stavitve. To so lesena okna, balkonska vrata in fiksne stene, ki se proizvajajo po najso­ dobnejšem računalniško vodenem tehno­ loškem postopku, kar omogoča neome­ jeno svobodo projektantskega izbora oblike in dimenzije. Velikost, način odpiranja in oblika oken po izbiri v sestavah daje poljubne želene kombinacije, ki prav tako nimajo omejitev. Osnovna oblika je lahko krog, trikotnik ali kvadrat, iz njih je možno izpeljati glede na zahtevo naročnika npr. zašiljeno, zaoblje­ no, polkrožno okno... V kombinacijah dobimo lahko vogalno ok­ no, »bay window«, »bow window« ... tipi oken, ki jih doslej v industrijski izdelavi pri nas nismo poznali. To so okna, ki jih »izberemo« po naročilu, pri tem pa nam računalniško vodena proizvodnja omogo­ ča, da se odločimo lahko tako za velikose- rijsko naročilo ali le za eno okno (cene in roki po dogovoru). Dimenzije oken od najmanjšega enokril- nega pa do večkrilnih sestavljenih imajo velik razpon. Najmanjše 42cm se pove­ čuje lahko v rastru 1 cm do poljubne veli­ kosti : Nekaj lastnosti »INOM« sistema: - lazurna obdelava v naravni barvi jelke ali smreke. - dvojna pripira, - toplotna prehodnost: k = 2,4W/m K, - zvočna prepustnost: 25dB. Ker so okna lesena, zadovoljujejo najza­ htevnejše evropske standarde protihrupne zaščite in se zato plasirajo na zahodno­ evropskem trgu že nekaj let, v Nemčiji, Švici in Franciji (lanskoletni izvoz preko 20.000 oken). OKNA PO POSEBNIH NAROČILIH Okna, balkonska vrata in zastekljene fik­ sne stene, lesene okrasne mreže (špro- sne) - vgrajene in montažne letve za spajanje več oken ter oken in balkonskih vrat v nizu ali pod kotom: - za novogradnjo ali za obstoječe stavbe - za zamenjavo starih - dotrajanih oken - za restavracijo hiš pod spomeniškim varstvom - za zahtevnejše arhitektonske projekte in posege INLES VAM PONUJA IZDELKE RAZNIH OBLIK, DIMENZIJ IN ZAHTEV, ki so pred­ met posebnih dogovorov in pogodb. Industrija stavbnega pohištva 61310 Ribnica, Partizanska 3 te lefon: (061) 861-411 te legram : Inles-Ribnica telex: 31-262 inles YU telefax: (061) 861-603 NAŠA PREDSTAVNIŠTVA: 51213 Jurdani-Opatija, tel. (051) 741-330 71000 Sarajevo, Lenjinova 7b, tel. (071) 30-874 NAŠA PRODAJNA SKLADIŠČA: 61310 Ribnica, Kolodvorska 22, tel. (061) 861-212 25260 Apatin, Sončanska bb., tel. (025) 772-041 22330 Nova Pazova, Lenjinova 103, tel. (022) 331-155 35230 Ćuprija, Cara Lazara 92, tel. (035) 461-409 51213 Jurdani-Opatija, tel. (051) 741-330 18000 Niš, Mramorska bb., tel. (018) 65-335 55000 Slavotiski Brod, Matošičeva bb., tel. (055) 231-026 in 241-510 55300 Slavonska Požega, Beogradska bb., tel. (055) 72-845, 73-323 56000 Vinkovci, Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 14220 Lazarevac, Janka Stajčiča 50, tel. (011) 8123-217, 123-710 88000 Mostar, Bišče polje bb., tel. (088) 33-660, 33-662 Gradis, Ljubljana Za občinski praznik Novega mesta tudi nov most čez Krko Gradnja mostu čez Krko v Novem mestu je bila zaupana Gradisu. Projekte so naredili v mariborskem Biroju za projektiranje. Most bo stal na 38 benotto pilotih, ki jih je uvrtal Geološki zavod Ljubljana. Bilo je uvrtanih 134 metrov pilotov premera 1,5 metra in 199 metrov pilotov premera 1,25 metra. Na teh pilotih je bilo zabetoniranih deset pod­ por, pet stebrov, pet pa stenskih opornikov. Most bo imel devet polj, in sicer sedem polj po 12,5 metra, dva največja nad Krko pa bosta dolga po 50 metrov. Skupna dolžina mostu bo 183 metrov, njegova širina pa 18,10 metra. Vozišče za motorni promet bo široko deset metrov, vsak vozni pas po pet metrov in bo z betonsko ograjo ločeno od kolesarske steze in pločnika za pešce na vsaki strani mostu. Vse več gradijo za trg V gradbeni enoti Celje so poslovno leto 1989 končali pozitivno. Odločili so se, v to pa so jih prisilile tudi razmere na trgu, kjer je dela za gradbenike vse manj, da bodo več gradili za trg po sistemu »staro za novo«, kar pa zahteva velika finančna sred­ stva, saj morajo ves čas gradnjo financirati. Novemu načinu pridobivanja posla so se v Celju že prilagodili. Zavedajo se, da bo velikih investitorjev z dosti denarja vse manj, tako bo tudi klasičnega investitorskega od­ nosa vse manj. Za trg gradijo stanovanja v Zagrebu, poslovno-stanovanjski objekt v La­ škem, pripravljajo gradnjo poslovno-stano- vanjskega objekta v Žalcu, celjsko Službo družbenega knjigovodstva pa gradijo skupaj z Ingradom, po principu »staro za novo«. Rezervoarji za koprski Istrabenz v Serminu Gradisovi Koprčani so pogodbo o gradnji petih rezervoarjev za gorivo v Serminu za Istrabenz iz Kopra sklenili že leta 1988. Do začetka tega meseca so končali prvo fazo, to je tri od skupno petih rezervoarjev, ki jih gradijo po sistemu »ključ v roke«. Ves kom­ pleks naj bi bil dokončan do letošnjega polletja. Glede na lokacijo in na teren ob robu hriba ter njegovo nosilnost so morali uporabiti kar tri načine temeljenja. Za dva manjša rezer­ voarja s premerom po 30 metrov in s po sedem tisoč kubikov prostornine so vgradili okrog 7.000 metrov peščenih kolov; dva večja rezervoarja, s premerom po 40 metrov in s prostornino po trinajst tisoč kubičnih metrov so podprli z benotto piloti premera enega metra; za peti rezervoar, ki ima prav tako premer 40 metrov in bo šlo vanj trinajst tisoč ton derivatov, so za podporo zabili do 12 metrov globoko Gradisove PAB kole. Na temelje je prišel »prstan« s ploščo, nad katero so potem monterji postavili nadgrad­ njo. Okrog rezervoarjev je bilo treba narediti lovilne bazene, vmesne prekate, temelje za cevovode, črpališča, meteorno kanalizacijo, cestne prepuste in okrog 700 metrov po­ žarne ceste. Precejšnja postavka je bila tudi ograja okrog kompleksa. Gradisovici so postali že specialisti za gradnjo navtičnih objektov Navtični turizem je tisti del naše turistične ponudbe, od katerega si obetamo vse več deviznega priliva. Delavci tozda GE Koper so za puljski Tehnomont zgradili že 8 pomo­ lov za marino v Verudi. Pomoli, ob katere bodo lahko privezali 340 plovil, so fiksni, narejeni iz prosto ležečih armiranobetonskih gred, dolgih 20 metrov in visokih 1,2 metra. Izdelovali so jih v Štinjanskem zalivu, ki je 6 kilometrov oddaljen od Verude. Na grad­ bišče so jih vozili s posebnim plovilom. Nosilci ležijo na uvrtanih benotto pilotih, ki segajo v globino do 20 metrov. Izvajala jih je zagrebška Geotehnika. Skupna dolžina vseh devet pomolov je 640 metrov. Najkrajši so dolgi 41, najdaljši pa 123 metrov. V pomolih je napeljana instalacija za vodo in elektriko. Vir: Gradis Ljubljana SGP Gorica Gradnja primorskega dramskega gledališča bo trajala več let Gradnja primorskega dramskega gledališča bo trajala pet let. Najprej bo zgrajena dvo­ rana s stranskim in zadnjim odrom ter z vsemi spremljajočimi deli (scenska tehnika, odrska tehnika). Takoj za tem bodo začeli graditi okrogli stolpič, v katerem bo tretjina prostora namenjena javnemu programu - trgovinam in mestni kavarni, drugi dve tretjini pa za delo gledališča. Stavba gledališča raste ob vhodu v mesto poleg zgradbe občinske skupščine. Pročelje s stebriščem, kjer bo glavni vhod, je obrnjeno proti travniku pred stavbo občinske skupščine. Skozi glavni vhod bo tudi dostop do dvorane, ki bo imela v parterju 270 sedežev, poleg njih pa še 100 sedežev na balkonu. Ob glavnem odru je predviden še levi stranski oder. Odprtino (vrata) v steni bo mogoče odpreti, da bo oder lahko namenjen tudi za zunanji amfiteater. V kleti je dvonamensko zaklo­ nišče za 250 oseb. V miru bo uporabno kot skladišče rekvizitov. V kleti sta tudi klimatska in toplotna postaja. Za pritličje in prvo nads­ tropje okroglega stolpiča bodo z javnim razpisom skušali dobiti soinvestitorja. V sre­ dini stolpiča pa je prostor, ki ga bo mogoče uporabljati za druge kulturne prireditve. Drugo nadstropje bo namanjeno za garde­ robo in druge potrebne prostore za gledali­ ško delo, v tretjem bo prostor za gledališke priprave, v četrtem pa uprava. Skupno bo zgrajenih 10.420 kvadratnih metrov bruto etažne površine. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo objekt skupaj z zunanjo uredi­ tvijo končali do leta 1993. Vir: SGP Gorica, Nova Gorica SCT Ljubljana SCT se vključuje v perestrojko - Joint Venture Dogodki in procesi v Vzhodni Evropi, ki smo jim priča v zadnjem času, napovedujejo veliko oživljanje naložbene dejavnosti. Vzhodnoevropski trg za SCT ni neznanka, saj se na njem uspešno uveljavlja že 15 let. Številni objekti, ki so bili zgrajeni predvsem v Vzhodni Nemčiji, so zgledna referenca. Spremembe tržnih razmer zahtevajo prila­ gajanje poslovanja in tako je SCT sklenil okrepiti svoje podjetje v Zvezni republiki Nemčiji, Giposs GmbH v Münchnu. Dogo­ vori o poslih joint venture so se še posebej okrepili po ustanovitvi obeh predstavništev v Sovjetski zvezi - v Moskvi in Rigi. Samo v Moskvi obdelujejo predstavniki SCT deset resnih ponudb in vsaj za dve je moč reči, da obstajajo realne možnosti za sklenitev pogodbe. Projekt letališča Soči, o katerem smo že pisali, uspešno teče in bo odlična odskočna deska za gradnjo letališč v Sovjet­ ski zvezi. To območje je trg neizmernih velikosti. Ocenjuje se, da imajo v tej državi več kot 4000 letališč. Nedvomno je ključ­ nega pomena za nastop na tem trgu po­ slovna usmeritev SCT v inženirinško podje­ tje z vedno manjšim deležem angažiranja lastnih operativnih zmogljivosti. Čedalje tes­ nejši stiki s sovjetskimi partnerji so privedli tudi do obiska prvega sekretarja mesta Adler in župana mesta Soči, ki sta se pred kratkim mudila v SCT. Učinki tega obiska se že kažejo, saj se odpirajo možnosti za gradnjo hotelskega kompleksa, igrišča za golf in še česa. Sodelovanje z združenim podjetjem, ki sta ga ustanovila ena največjih moskov­ skih gradbenih organizacij, s 35 tisoč zapo­ slenimi in mehanizacijo, vredno več kot 370 milijonov rubljev, ter ugledna ameriška fir­ ma, ki se ukvarja z naložbami v hotelske in poslovne komplekse, z lisinškim oddajanjem objektov in stanovanj, je za začetek omogo­ čilo ponudbo za projekt v središču Moskve. Tu naj bi SCT sodeloval pri gradnji poslovnih objektov v ulici Južinski 11, 13 in 15 v ožjem središču Moskve. Pravzaprav je bila najprej načrtovana samo notranja rekonstrukcija stavb, ki tam že stoje, s tem da bi njihov skelet ostal nespremenjen. Toda strokov­ njaki tehničnega sektorja SCT so obdelali različico, ki predvideva rušenje celotnih sta­ rih objektov, potem pa gradnjo novih z enako značilno moskovsko arhitekturo in skupno površino 7.558 kvadratnih metrov. S tem bodo pridobili dodatne prostore za garaže pod celotnim kompleksom petih po­ slovnih objektov. Poleg rušenja starih in zaščite sosednjih objektov so v ponudbi SCT vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Gradnja tega objekta je pomembna za SCT, saj bo to prvo delo te vrste v Moskvi v njenem ožjem središču, kar je predvsem ugodno iz marketinško-propagandnega vidi­ ka. Opravljeno delo bo plačano v konverti­ bilni valuti. Nova asfaltna baza SCT v Kaldaniji Nedavno je v kamnolomu Kaldanija začela obratovati nova asfaltna baza. Asfaltna baza ANMAN AME 200/300-5/6 sodi med srednje zmogljive tovrstne naprave. Njena zmoglji­ vost je 200 ton pripravljene asfaltne zmesi na uro. Ima devet glavnih sklopov: doziranje frakcij, transportne trakove, sušilni boben, vroči elevator, sito, silose frakcij, tehtalni del, mešalni del in dvižni vagonček z asfalt­ nimi silosti. Pomemben del je tudi sistem za odpraševanje, tako imenovani »SCT filter«, zasnovan in izdelan v podjetju. S tem je poskrbljeno še za učinkovito varsto okolja. Poleg podatkov o zmogljivosti baze zapi­ šimo še, da ima možnost uskladiščenja 135 ton vroče asfaltne mase, ki je lahko shra­ njena 24 ur, ne da bi karkoli izgubila na kakovosti. Viadukt Reber pri Škofljici bo dolg 610 m Viadukt Reber pri Škofljici, ki je na trasi avtoceste Malence-Šmarje SAP izjemno zahteven in tudi pomemben objekt, dobiva prve temelje. Skupna dolžina viadukta, ki bo sestavljen iz dveh ločenih voznih pasov, bo znašala 610 metrov, imel pa bo 15 nosilnih stebrov. Na najvišji točki bo njegova višina 45 metrov nad dolino. Na koncu viadukta, gledano v smeri proti Zagrebu, bo viadukt prešel v vstopno oziroma izstopno cev pre­ dora Mali vrh. Načrte za viadukt so naredili strokovnjaki SCT, gradili bodo po znani tehnologiji grad­ nje takih objektov v svetu, po sistemu pomič­ nih odrov firme Bilfinger/Berger. Najmanjša oddaljenost obeh voznih pasov viadukta bo 1,94 metra in največja (pred vstopom ozi­ roma izstopom predora Mali vrh) 10,50 me­ tra. Viadukt bo v celoti speljan nad dolino, pod njim bo šla tudi obstoječa železniška proga Ljubljana-Novo mesto. Ljubljana bo kmalu dobila novo sodobno strelišče Ob Dolenjski cesti nastaja novo sodobno športno strelišče. V glavni gradbeni fazi je sedaj tako rekoč ves objekt, pri čemer načrte velikokrat spreminjajo, kar zahteva od gradi­ teljev veliko tehničnega znanja in domisel­ nosti. V novem objektu bo tudi ohranjen del starega objekta, ki bo primerno restavriran, še posebej pa so se posvetli obnovi kamnite obloge na fasadi starega objekta, ki bo sedaj v notranjosti novega glavnega objek­ ta. Veliko predelanih sten, dodatnih stopnišč itd. Glavni skelet je armiranobetonski, na njem pa je jeklena konstrukcija glavne stre­ he, ki bo v celoti pokrita z bakreno pločevino; njena površina bo 3.000 kvadratnih metrov. Poleg izrazito namenskih prostorov, kot so strelske hiše za streljanje z vsemi vrstami pištol in pušk, garderob, kopalnic, skladišč orožja in streliva itd., bo v objektu še resta­ vracija. Investitor bo oddal 1100 kvadratnih metrov prostorov, trgovcem in drugim, ki bodo imeli v objektu lokale. Osrednji objekt je dolg 92 metrov, v najširšem delu pa 35 metrov in ima tri etaže. Strelišče bo popol­ noma avtomatizirano in tudi stoodstotno varno. Vir: SCT Ljubljana SGP Stavbar, Maribor V Stavbarju razmišljajo o stanovanjski gradnji v Mariboru Gradbeništvu se letos ne obeta nič dobrega, zlasti na področju stanovanjske gradnje. Značilnost za letošnje prvo trimesečje je, da je sklepanje novih gradbenih poslov upočas­ njeno. Za stanovanjsko gradnjo ni bilo tak­ šne investicijske aktivnosti in kreditov, kakr­ šno je povpraševanje. V Mariboru opažajo, da se položaj na področju stanovanjske gradnje slabša. V zadnjih štirih letih bi naj v Mariboru v okviru družbeno usmerjene stanovanjske zidave zgradili 3.700 stano­ vanj ali povprečno 740 na leto, v zadružni gradnji pa 950 stanovanj. Danes so maribor­ ski plan dosegli le 58-odstotno in zgradili samo 2.157 stanovanj. Zaskrbljenost grad­ bincev je povsem jasna ob omembi, da so v letu od 1976 do 1980 zgradili 4.110 stanovanj ali po 822 na leto. V novem srednjeročnem obdobju ostajajo gradbinci v Mariboru trdno na tleh. Stanovanja bi se­ veda gradili še naprej, vendar po počasnem tempu gradnje vsaj 400 novih stanovanj na leto. Ohraniti bi morali sedanji sistem soli­ darnosti, dobiti več denarja od prodanih stanovanj v družbeni lasti, več bančnih kre­ ditov, davčna politika pa bi morala biti ustre­ znejša. Če bodo rešili omenjene probleme, potem bo gradnja potekala realno po ome­ njenem programu del. Dokončno naj bi do­ gradili projekt Maribor jug in gradili bi naprej tam, kjer so v Mariboru že: v Novi vasi, na Studencih in v Radvanju. Gradbeništvo se lahko premakne s sedanje točke le tako, da oživimo investicijsko politiko. Gradnjo hotela Hilton international v Turčiji so uspešno končali Novembra 1988 so delavci Stavbarja iz Maribora in kranjskega Gradbinca pričeli v turškem sredozemskem mestecu Mersin graditi objekt, ki pomeni pomembno refe­ renco za vse bolj iskano in potrebno delo v tujini. Gradnjo hotela Hilton international s površino okoli 20 tisoč kvadratnih metrov so že končali. Vrednost gradbenih del je bila ocenjena na približno 12 milijonov dolarjev, najpomembnejše je vsekakor to, da so grad­ njo zaključili v okviru predvidevanj in v zadovoljstvo vseh. Poslovni center Buda »Buda center« v Budimpešti Stavbarjevi delavci so nedavno skoraj v središču Budimpešte pričeli graditi medna­ rodni poslovni center BUDA CENTER, ki bo na svojih okoli 12 tisoč bruto kvadratnih metrih sprejel predstavništva mednarodnih firm v letošnji jeseni. Stavbarje glavni izva­ jalec pri gradnji tega objekta, nosilec inženi­ ringa je mariborska Jeklotehna, ki je s tem uspela v močni mednarodni konkurenci po­ goditi že sedmi podoben objekt. Buda center bo imel poslovne prostore za tuje firme. Investitor in finanser je dunajska firma ALAG Immobilen Leasing A. G. Objekt pa se gradi na temelju pogodbe o skupnem vlaganju med to firmo in madžarsko kreditno banko iz Budimpešte. Lojze Cepuš DEVETI KONGRES EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA POTRESNO INŽENIRSTVO V MOSKVI Evropsko združenje za potresno inženirstvo (EAEE) je bilo ustanovljeno 1964. leta v Skopju. Ustanovili so ga člani Konsultativnega odbora ZN za obnovo skopja N. N. Ambraseys (U. K.) S. Bubnov) (YU) in S. V. Medvedev (SU). Ves postopek formiranja in organiziranja tega združenja je izpeljalo Jugoslovansko društvo za potresno inženirstvo s sedežem v Ljubljani. V letih 1964 do 1982 je bil tudi sedež EAEE v Ljubljani. Četudi je bilo to edino mednarodno združenje, včlanjeno v UNESCO v Sloveniji, so ga naša oblast in pristojne inštitucije v vseh teh 18 letih delovanja EAEE pri nas praktično ignorirale. Morda je bilo to zato, ker ni bilo včlanjeno v SZDL. ZA 6. kongres EAEE v Dubrovniku 1978 I. je del sredstev prispevala RS Hrvaške, večji del stroškov pa je bil pokrit iz kotizacije. Po skromnem začetku v ožjem krogu 1964. leta je to združenje postopoma zraslo v veliko mednarodno strokovno organizacijo. Zaradi nezainteresiranosti naše oblasti za obstoj in poslovanje EAEE v Sloveniji, ni bilo na generalni skupščini EAEE, ki jo sestavljajo zastopniki 25 evropskih držav članic, v Atenah 1982. leta nikogar, ki bi zagovarjal ohranitev sedeža v Jugoslaviji, ko so se za sedež potegovale številne druge države. Takrat je sedež odšel v Bolgarijo. Na 8 . kongresu EAEE 1986. leta v Lizboni nam ga je uspelo ponovno pridobiti za Jugoslavijo, toda tokrat v Zagrebu, kjer je tudi sedaj. Pomen EAEE v svetu je razviden ne samo iz števila udeležencev in števila referatov na kongresih EAEE, temveč tudi iz števila prijav za organizacijo prihodnjega kongresa. Na kongresu v Lizboni je bilo več kot 700 udeležencev in več kot 450 referatov. Za naslednji kongres so se prijavele Jugoslavija, Italija in Sovjetska zveza. Generalna skupščina EAEE je za naslednjega prireditelja določila Sovjetsko zvezo. Tako je bil 9. kongres EAEE od 11. do 16. septembra v Moskvi. Na zasedanju generalne skupščine EAEE v Moskvi, na kateri so sodelovali zastopniki 23 držav, so glasovali o petih kandidatih: Franciji (Nica), Angliji (London), Italiji (Taormina), Avstriji (Dunaj) in Islandiji (Rejkjavik). Glasovanje je bilo na izločanje. V končnem izidu je zmagala Avstrija (Dunaj) pred Islandijo (Rejkjavik) z 12 glasovi proti 11. Tako bo naslednji kongres EAEE 1994 I. na Dunaju. Za 9. kongres v Moskvi je bilo prijavljenih in sprejetih 542 referatov. 43 referatov je bilo jugoslovanskih, od tega 12 slovenskih. Več kot polovica referatov je bila ruskih. Referati so bili razporejeni v naslednja poglavja: 1. Seizmična nevarnost in riziko; izdelava protipotresnih predpisov in standardov (52 referatov). 2. Projektiranje potresno varnih zgradb; dimenzioniranje konstrukcij in oblikovanje detajlov; sistemi posebne seizmične zaščite in seizmične izolacije (67 referatov). 3. Potresno gibanje ta l; temelji in temeljenje; interakcije tal in konstrukcije; modeli delovanja seizmičnih sil (78 referatov). 4. Eksperimentalne metode raziskave konstrukcij; seizmometrična opazovanja obnašanja konstrukcij in tal pri potresih (56 referatov). 5. Odziv konstrukcij na potres; določanje matematičnih modelov za analizo konstrukcij na podlagi eksperimentalnih podatkov in seizmetričnih informacij (152 referatov). 6 . Inženirska analiza poškodb konstrukcij zaradi močnih potresov; Ojačevanje in obnova konstrukcij po potresu (39 referatov). 7. Cenene stanovanjske hiše v seizmičnih območjih; kmetijske zgradbe (3 referati). 8 . Zanesljivost komunalnih naprav in transportnih sistemov pri potresu (59 referatov). 9. Napoved obnašanja zgradb pri potresu; zmanjševanje seizmične nevarnosti v naseljenih območjih; socialni in ekonomski vidiki potresnega inženirstva (45 referatov). Kot običajno, je bilo na teh kongresih največ referatov v 5. poglavju, to je o odzivu konstrukcij in sicer na temo analize nelinearnega odziva (26 referatov). To kaže, da se nelinearna analiza vedno bolj uveljavlja v potresnem inženirstvu. To je tudi razumljivo, saj na ta način najbolj realno ocenimo vpliv potresa na nosilno konstrukcijo. K temu lahko dodamo še referate na temo primerjave nelinearne in linearne medode (17 referatov) in referate o specifičnem odzivu konstrukcij (18 referatov). V 3. poglavju o gibanju tal zaradi potresa je bilo največ referatov o interakciji tal in konstrukcije (16 referatov), kar kaže, da se strokovnjaki v svetu zavedajo pomena tega pojava, ki lahko sproži resonanco. Resonanca nihanja tal in konstrukcije velikokrat povzroči velike poškodbe in rušenje konstrukcij. Vedno bolj se uveljavlja ideja o konstruktivnem izoliranju zgradb pred vplivom potresa. V številnih referatih (20) so bili prikazani načini rešitve tega problema, npr. s pomočjo različnih amortizerjev, gumijastih ležišč in podobno. Pri tem je treba omeniti, da je bilo prvič v svetu uporabljeno izoliranje stavb pred potresom v Ljubljani 1933. leta, pri gradnji Nebotičnika (projekt inž. Stanko Dimnik). V celoti je kongres pokazal, da se potresno inženirstvo še naprej razvija, zlasti na področju projektiranja visokih stavb. Tako kot na prejšnjih kongresih je bilo tudi na tem namenjeno le malo pozornosti potresni varnosti majhnih kmečkih in vaških hiš, v katerih je ob vsakem večjem potresu največ žrtev, zlasti v nerazvitih območjih, kjer je kakovost materiala in gradnje slaba. Res je, da je to kompleksen problem, ki ne zadeva le gradbeno stroko, temveč tudi gospodarsko, finančno in družbeno problematiko, ki jo je možno reševati le ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov. Vseeno pa lahko tudi gradbena stroka bistveno prispeva k rešitvi tega problema in sicer s ponudbo gradnje cenenih, potresnovarnih hiš ter metode za ojačevanje obstoječih. Na kongresu so bili podani le 3 referati s tega področja. Poseben problem varstva pred potresom je preventivna zaščita. Kako zagotoviti gradbeno-tehnične, gospodarske, finančne in pravne pogoje za ojačevanje tistih pomembnejših stavb v seizmičnih območjih, katerih potresna odpornost je glede na seizmičnost ombočja nezadostna. V Sloveniji smo že 1978. leta sprejeli zakon o seizmološki službi, v katerem smo izvršitev te naloge zaupali Seizmološkemu zavodu Slovenije, ki je bil ustanovljen kot republiška ustanova, financirana iz proračuna republike. Žal realizacija te naloge pri nas ni stekla tako, kot bi morala. Ta zakon je bil v času sprejemanja pri nas edinstven na svetu. O vsebini in določbah tega zakona sem poročal že na 6 . kongresu EAEE 1978 I. v Dubrovniku in tudi pozneje na nekaterih kongresih in seminarjih EAEE. Nekatere države so potem zahtevale kopijo našega zakona in kmalu so se pojavili podobni predpisi in zakoni v nekaterih državah (ZDA, Bolgarija). Na kongresu v Moskvi se je pokazalo, da so v SZ v tej zadevi odšli veliko dlje kot mi, čeprav je bila zamisel naša. Najbolje je obrodilo seme, ki smo ga posejali, na Kamčatki v SZ. Polotok Kamčatka, ki je večji kot Jugoslavija, je del ruske federacije. To je dokaj aktivno potresno območje. Gradbena uprava v Petropavlovsku Kamčatskem je izdelala metodologijo za določanje seizmične odpornosti obstoječih stavb, upoštevajoč vse faktorje, ki vplivajo na to odpornost: zasnova nosilne konstrukcije, vrsta in kakovost nosilnih materialov, geomehanske karakteristike nosilnih tal, starost stavbe in seveda tudi seizmičnost območja, v katerem je stavba. Za vsakega izmed teh faktorjev je določena lestvica kriterijev nevarnosti, izražena v točkah. Seštevek vseh točk pokaže stopnjo ogroženosti stavbe. Na ta način so na Kamčatki analizirali več kot 3.000 zgradb in se že lotili sanacije in ojačevanja najbolj ogroženih. Zanimovo je, da pri sanaciji teh stavb sodeluje s svojo opremo in strokovnjaki IMS (Institut za ispitivanje materijala Srbije) iz Beograda. Upam, da bo primer Kamčatke, ki nas je na tem področju daleč prehitela, spodbuda, da se končno tudi v Sloveniji lotimo izvajanja določil našega lastnega zakona, ki je postavil temelje takšne akcije pri nas. Podpisani je imel referat z naslovom Vloga države pri zmanjševanju posledic potresa v Jugoslaviji. Podan je bil v okviru 9. poglavja pod šifro TR2-07, dne 13. 9. 1990. Kongresa se je udeležilo okrog 600 udeležencev. Seznama udeležencev kot je sicer običajno na kongresih, organizatorji tokrat niso predložili. Veliko avtorjev na kongres ni prišlo, zaradi česar je precej referatov odpadlo. Vsi referati so bili objavljeni v materialih, ki so jih udeleženci dobili pred koncem kongresa. Na splošno je bil kongres tehnično dokaj slabo opremljen. Referate se predvajali v štirih dvoranah, od katerih ena ni imela zatemnitve, tako da je bilo prikazovanje diapozitivov nemogoče. V začetku kongresa nobena dvorana ni imela grafoskopov. Potem so na zahtevo avtorjev prinesli en grafoskop, ki so ga postavili v glavni dvorani. Pri urejanju raznih tekočih vprašanj se je pokazalo pomanjkljivo znanje angleškega jezika pri organizatorjih, katerih pomožni kader se je sicer trudil, da bi pomagal udeležencem. Kongres je bil v novozgrajenem Domu turistov, na koncu Leninskega prospekta, daleč od centra mesta. Prevoz od hotelov do mesta kongresa je trajal zelo dolgo, ponekod več kot eno uro, kar je povzročalo velike zamude udeležencev. Zaradi odsotnosti avtorjev so nekatere seje v celoti odpadle. Življenjske razmere v Moskvi so zelo slabe zaradi vsesplošnega pomanjkanja vsega, kar tudi ni bilo v prid uspešnejšemu poteku tega kongresa. Sergej Bubnov 12. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE Društvo gradbenih konstruktorjev Ljubljana in Društvo za potresno inženirstvo Ljubljana sta organizatorja vsakolet­ nih strokovnih srečanj gradbenih konstruktorjev Slovenije. Na 12. zborovanju 20. in 21. septembra 1990 na Bledu se je zbralo skoraj dvesto udeležencev. Na začetku je zborovalce najprej pozdravil republiški sekretar za indu­ strijo in gradbeništvo I. Rejc. Udeleženci so bili počaščeni že s tem, da se je njihove prireditve udeležil tako visok funkcionar, še bolj pa, ko je v nagovoru pokazal, da pozna pomembnost vloge gradbenih konstruktorjev pri razvoju sodobne družbe. Zborovanje sta pozdravila tudi radovljiški župan V. Černe, ki je kot strojni konstruktor pohvalil dejavnost obeh društev za uveljavljanje stroke in predsed­ nik izvršnega odbora Zveze društev gradbenih konstruk­ torjev Jugoslavije Ž. Perišič. Kot gostje so se letošnjega zbora udeležili člani predsed­ stva zveze društev gradbenih konstruktorjev Jugoslavije, ki so ob tej priložnosti izbrali najboljši jugoslovanski konstruktorski dosežek v letu 1989. Za nagrado so konku­ rirali trije predlogi: konstrukcija cerkve Sv. Save v Beo­ gradu (predlog srbskega društva), konstrukcija kocka­ stega žitnega silosa (predlog vojvodinskega društva) in konstrukcija hidroelektrarne Višegrad (predlog bosansko- hercegovskega društva). Nagrada je bila podeljena podje­ tju Trudbenik iz Beograda za projekt in izvedbo konstruk­ cije cerkve Sv. Save. Med udeleženci, ki delujejo kot učitelji in raziskovalci, projektanti in graditelji, nadzorniki gradenj ter inšpektorji, so bili tudi letos gostje staroste slovenskih gradbenih konstruktorjev F. Adamič, S. Bubnov, F. Čačovič, V. Čadež, S. Lapajne in S. Turk. Njihove izkušnje, ki jih v razgovorih in diskusijah na zborovanjih posredujejo mlaj­ šim, so dragocen prispevek naši stroki. Na zborovanju je bilo podanih 32 poročil (zbornik jih vsebuje 37), na ogled je bilo 6 posterjev, štirje ponudniki pa so prikazali svoje nove proizvode. Na več panojih so bile s fotografijami in načrti predstavljene tudi konstrukcije, ki so kandidirale za nagrado zveze društev gradbenih konstruktorjev Jugoslavije. Referati so bili razdeljeni v sedem skupin. Tako kot je že običajno, so v prvi skupini prispevki tujih avtorjev, ki jih organizatorji povabijo na zborovanje, in prispevki s splošnejšo tematiko. Med njimi so bili letos predvsem prispevki o konstruktorskih dosežkih, ki so jih republiška društva predlagala za jugoslovansko nagrado. Letošnji gost iz tujine je bil našim gradbenikom dobro znani lastnik podjetja TDV za razvoj programske opreme za gradbeništvo iz Gradca in uspešen konstruktor H. Pircher. Ob sodelovanju V. Samec je prikazal projektiranje in gradnjo jeklene strehe na štadionu v Pratru na Dunaju. Konstrukcija je bila nagrajena z nagrado Evropskega komiteja za jeklene konstrukcije. V. Marisavljevič, D. Arbajter, M. Marjanovič, M. Matovič, in D. Kočič so prikazali projektiranje in gradnjo konstrukcije cerkve Sv. Save v Beogradu, B. Budič, M. Lazarovski, M. Jovanovič, S. Brčić, R. Stojadinovič in O. Pal projekt in izvedbo kockastega silosa, zastopnik projektantov in graditeljev hidroelektrarne Višegrad projekt in gradnjo tega objekta, B. Kidrič in M. Pipenbaher pa projekt in gradnjo bazenov v zdravilišču Atomske toplice. Nedvomno so mostovi, katerim je bila namenjena druga skupina prispevkov, najbolj atraktivne gradbene konstruk­ cije. Oživljena graditev cest v Sloveniji nudi lepe možnosti za uveljavitev projektantov in drugih sodelujočih pri gradnji teh konstrukcij. Priznati moramo, da svojo nalogo uspešno opravljajo. M. Pipenbaher in V. Ačanski sta prikazala projektiranje in gradnjo škatlaste prekladne konstrukcije viaduktov na Šentilju, V. Celcer, M. Pipenbaher in V. Markelj projektiranje in gradnjo viaduktov na avtocesti Hrušica-Vrba, V. Markelj in P. Gabrijelčič (edini arhitekt med avtorji) pa projekt in gradnjo ločnega mostu čez Pišnico v Kranjski Gori. Kako potresno varno projektirati mostove, so na primeru viadukta Reber pokazali M. Fischinger, P. Fajfar in L. Bevc. J. Žnidarič in S. Terčelj sta v svojem prispevku obravnavala metode ocenjevanja varnosti prekladne konstrukcije obstoječih mostov. Ker je pri nas beton najpogosteje uporabljan material za gradnjo konstrukcij, je bilo v skupini za betonske konstruk­ cije največ prispevkov. F. Saje je prikazal stanje in smeri razvoja teorije in prakse betonskih konstrukcij v svetu in pri nas. J. Lopatič in V. Bokan sta poročala o preskusih natezne trdnosti betona, ki so bile opravljene na presku- ševalnem stroju Instron v laboratoriju konstrukcijske in prometne smeri na FAGG. Dva prispevka sta obravnavala betonske konstrukcije z upoštevanjem njihovega nelinear­ nega obnašanja: M. Stanek, F. B. Damjanič in M. Malen­ šek so opisali statično analizo betonskega usedalnika za čiščenje odpadne vode s programom BET50, J. Banovec in T. Habič pa sta prikazala nelinearno analizo armirano­ betonskih sten z računalniškim programom NONFRAN. M. Oman je opisal račun napetosti in deformacij v predna­ petih betonskih konstrukcijah, pri katerem je upoštevano tudi sodelovanje mehke armature. Dva prispevka sta obravnavala vplive zidanih polnil v armiranobetonskih okvirih: J. Reflak je poročal o analitičnih raziskavah statičnega in dinamičnega obnašanja večetažnih okvirov, R. Žarnič pa o predpisih na tem področju in o eksperimen­ talnih preiskavah, opravljenih na ZRMK. O steklocementu, novem materialu za betonske konstrukcije, je poročal S. Koritnik, o analizi strehe iz takega materiala s programom SHELIN pa sta poročala B. Brank in F. B. Damjanič. F. Cafnik je prikazal uporabo montažnih elementov pri sana­ ciji, adaptaciji in ojačitvi armiranobetonskih konstrukcij, A. Žnidarič in T. Velechovsky pa sta opisala metodo za oceno homogenosti BENOTO pilotov z nizkofrekvenčnim vibratorjem. Poleg navedenih je v zborniku objavljen še prispevek R. Rogača o računu prednapetih betonskih linijskih elementih s kabli, nepovezanimi z betonskim prerezom. V skupini za jeklene, lesene in kamnite konstrukcije je poročal F. Kržič o nastajajočih predpisih za obtežbo z vetrom, ki bodo objavljeni predvidoma konec letošnjega leta. S. Kravanja, B. S. Bedenik, I. Uršič in M. Križanič so opisali projektiranje zaklopne zapornice na jezu Bou Hanifia v Alžiru, J. Srpčič je prikazala eksperimentalno preskušanje lepljenih lesenih strešnih nosilcev za nadstre­ šnice pri mejnem prehodu pred tunelom pod Karavanka­ mi, M. Tomaževič, P. Weiss, T. Welechovsky in V. Apih pa so poročali o možnostih ojačevanja kamnitega zidovja z injektiranjem. V zborniku je objavljen še prispevek J. Vojvodič-Gvardjančič o tlačnih posodah in cevovodih, izdelanih iz drobnozrnatih mikrolegiranih jekel, ki jih proi­ zvaja Železarna Jesenice. O vplivu požara na konstrukcije je poročal A. Rebec, ki je prikazal stanje na področju evropskih predpisov. V zborniku sta še dva prispevka: E. Židan piše o novem materialu VERPAS za zaščito pred požarom, S. Renčelj pa materialu VERBIS za toplotno izolacijo. O računalniškem projektiranju konstrukcij je poročalo 6 avtorjev. J. Duhovnik je predstavil zasnovo okolja za računalniško integrirano projektiranje gradbenih konstruk­ cij, D. Tomšič, V. Marolt in J. Duhovnik nove možnosti računalniškega programa MONCAD za projektiranje mon­ tažnih konstrukcij, B. S. Bedenik in S. Kravanja program MORJE za analizo in armiranje plošč, P. Marovič, S. Šimunovič in F. B. Damjanič program TULISA za elasto- visko-plastično analizo podzemnih objektov skupaj z ob­ dajajočo zemljino, P. Gašperič in P. Fajfar program IDARC za neelastično statično in dinamično analizo ter analizo poškodovanosti stavb, S. Vratuša pa je poročal o slučajnih spremenljivkah in funkcijah v metodi končnih elementov. Prispevek B. Lutarja o upoštevanju elastične vpetosti stavb v programu ELAST je objavljen v zborniku. V skupini Raziskovalno delo v letu 1989 je M. Pregl poročal o opravljenih nalogah na področju konstrukcij v gradbeništvu, S. Turk pa o nalogah na področju plastenih mas za konstrukcije. O dejavnosti Evropskega komiteja za beton je poročal J. Žnidarič. Poročilo je bilo podano samo ustno. Posterjev je bilo letos manj kot običajno. Vsebina poster­ jev se je tokrat nanašala na mostove in pristaniške konstrukcije. L. Gradnik je prikazal projekt in gradnjo viadukta Reber, M. Vedlin montažne podvoze in propuste tunelske oblike, J. Cimperšek in I. Grdina pa račun napetosti v glavi stebra viadukta Moste. Trije posterji prikazujejo uporabo računalnika pri konstruiranju arma­ ture v betonskih in prednapetih konstrukcijah. V vseh treh primerih so bili vsi uporabljeni programi v celoti izdelani pri nas. I. Turk je prikazal uporabo pravil za armiranje pri prekladni škatlasti konstrukciji viadukta Reber, A. Brcar program za konstruiranje kabelskih linij in risanje kabel­ skih načrtov, M. Pregl pa uporabo pravil pri obalnih konstrukcijah. Konstruktorjem so svoje proizvode ponujali: Sava Kranj neoprenska ležišča najrazličnejših velikosti in tipov, Stan­ dard Ljubljana materiale za zaščito pred požarom in toplotno izolacijo, B. S. Bedenik s TF Maribor program za analizo in armiranje plošč ter Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo na FAGG v Ljubljani programsko opremo za projektiranje konstrukcij. Pregled prispevkov kaže, da se naši konstruktorji ukvar­ jajo s podobnimi problemi kot v tujini. Tako kot že nekaj let nazaj pa tudi letos ni ustrezno zastopano področje gradbene fizike, ki ga v svetu povsod štejejo kot enega pomembnejših delov konstruktorstva, zelo skromno pa so obravnavani tudi novi materiali. Ločevanje te problematike od preučevanja čistega mehanskega odziva konstrukcij žal ne ustreza dejanskim razmeram, v katerih stoje konstrukcije. Zato bi bilo koristno, če bi organizatorji v bodoče spodbujali pripravo poročil tudi na teh področjih. Zbornik, ki sta ga uredila M. Fischinger in F. Saje ima skupaj 289 strani. Pozna se, da organizatorji vsako leto ob pripravi zborovanja posebej spodbujajo inženirje iz prakse, naj poročajo o svojem delu, saj število njihovih prispevkov stalno narašča. Se vedno pa je večina avtorjev iz raziskovalnih organizacij in univerz. Avtorji iz podjetij so pripravili 16 prispevkov, avtorji iz raziskovalnih organi­ zacij 6 in avtorji z univerz 21 (FAGG Ljubljana 16, TF Maribor 4, Gl FGZ Split 1). Posebej se mi zdi pomembno dejstvo, da so pri 11 prispevkih sodelovali novi raziskoval­ ci, ki so na univerzah in raziskovalnih organizacijah vključeni v akcijo 2000 novih raziskovalcev Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Pri prispevkih z več avtorji sem upošteval pripadnost prvega avtorja. Iz vsebine prispevkov z univerz in raziskovalnih organizacij je razvidno, da jih je večina nastala ob uporabi opreme, ki je bila nabavljena v okviru akcij nekdanje Raziskovalne skupnosti Slovenije, kar je še en dokaz za smotrnost teh akcij ter potrdilo, da je oprema prišla v prave roke. Vsebina prispevkov pa nam ponovno potrjuje tudi tesno povezanost univerz in raziskovalnih organizacij s podjetji, ki učinkovito uporabljajo raziskovalne dosežke na obravnavanem področju, marsikje pa jih tudi uspešno razvijajo naprej. Značilna za večino prispevkov s področja projektiranja pa je intenzivna uporaba računalnikov v skoraj vseh fazah dela. Računalniki tako postajajo naj­ boljši pomočniki gradbenih konstruktorjev. V diskusijah je bilo poleg ožjih strokovnih problemov obravnavanih tudi več takih, ki so pomembni in zanimivi za širšo strokovno javnost. Mednje gotovo sodi ugotovitev navzočih, da je delo konstruktorjev glede na njihovo odgovornost premalo cenjeno. Zato je mlade in sposobne strokovnjake težko pridobiti za to delo. Neposredno s tem je povezana zahteva za ponovno uvedbo obvezne neodvi­ sne revizije projektov, ki bi predvsem zmanjšala možnost napak v projektih, obenem pa bi se ob njej izkušnje in znanje starejših prenašale na mlajše. Predlagano je bilo tudi, da revizije ne bi mogel opravljati vsak, ki izpolnjuje pogoje za projektanta, ampak le tisti, ki bi izpolnjevali dodatne, zahtevnejše pogoje. Prof. V. Ačanskije kot zgled za vestnega investitorja omenil Republiško upravo za ceste Slovenije, ki vse projekte revidira tudi sedaj, ko je revizija predpisana le znotraj projektantskega podjetja, ki izdela projekt. Ko so bili navzoči seznanjeni z različnimi rešitvami, ki jih sedaj uporabljajo v Evropi, so se dogovorili, naj izvršni odbor društva to vprašanje preuči in se dejavno vključi v sprejemanje novega zakona o graditvi objektov. Ker se zlasti na področju projektiranja in inženiringa pojavljajo nova manjša podjetja, bi bila za razvoj konku­ rence zelo koristna uvedba natečajev za projektiranje pomembnejših inženirskih konstrukcij, kot so mostovi, rezervoarji, antenski stolpi ipd. Splošen vtis na zborovanju je bil, da se gradbeni konstruk­ torji zavedajo zahtevnosti dela, ki ga morajo opraviti pri graditvi konstrukcij inženirskih objektov in stavb in da uspešno sledijo razvoju stroke v svetu na tistih področjih, ki so pri nas najbolj aktualna. Bolj pa bi si morali prizadevati za to, da bi jim družba pa tudi gradbena stroka priznali mesto, ki ga imajo gradbeni konstruktorji v razvi­ tem svetu. Dr. Janez Duhovnik Z V E Z A D R U Š T E V G R A D B E N IH IN Ž E N IR J E V IN T E H N IK O V S L O V E N IJ E Ljubljana, Erjavčeva 15; tel. 061/221587 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA STROKOVNE IZPITE V GRADBENIŠTVU ZA LETO 1991 1. seminar od 21.-25. januarja 19912. seminar od 18.-22. februarja 1991 3. seminar od 18.-22. marca 19914. seminar od 15.-19. aprila 19915. seminar od 20.-24. maja 1991 6. seminar od 16.-20. septembra 19917. seminar od 21.-25. oktobra 19918. seminar od 18.-22. novembra 19919. seminar od 23.-27. decembra 1991 P rijav it i se je treba p rib ližno en m esec p red p ričetkom na n aslov : Z v e z a d ruštev g radben ih inžen irjev in teh n ik ov S lo ven ije , E r ja v če v a 15, 61000 L ju b lja n a . P r ija v a je v o b lik i do p isa , z n a v ed b o im ena, n aslova in p o k lica k an d idata , da tu m a u d e ležb e sem inarja in točnega naslova p lačn ika stroškov za u d e ležbo na sem inarju . R a ču n izstavi po ugo tov ljen i u d e ležb i o rgan iza to r. TiiiTilBfinüi UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI F A K U L T E T A Z A A R H IT E K T U R O , G R A D B E N IŠ T V O IN G E O D E Z IJ O 61001 Ljubljana, Jamova 2, p. p. 579 GV XXXIX 12 AR__CAD PROGRAMSKI SISTEM ZA PROJEKTIRANJE ARMATURE UDK 624.012,45:519.681 JANEZ DUHOVNIK, VLADISLAV LJUBIČ, TONE KNIFIC, DEJAN ŽLAJPAH POVZETEK V članku je opisan programski sistem AR__CAD za projektiranje armature v betonskih konstrukcijah. Predstavljen je proces projektiranja armature in faze projektiranja v programskem sistemu AR__CAD. Opisanih je nekaj primerov uporabe programskega sistema. Predlagan je način uvajanja računalni­ škega projektiranja armature v delo projektantov. AR__CAD SYSTEM FOR THE COMPUTER-AIDED REINFORCEMENT DESIGN SUMMARY The paper presents the CAD software AR__CAD for computer-aided reinforcement design. The phases of AR__CAD are presented. Some possibilities of using the AR__CAD system are illustrated on several examples. The way how to transfer AR__CAD in praxis is proposed. 1. UVOD Na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalni­ štvo razvijamo programsko opremo za računalniško pro­ jektiranje armature (RPA) od leta 1979 dalje. Sprva so bile možnosti za praktično uporabo razvite programske opreme zelo omejene, ker je bila grafična strojna oprema za večino birojev predraga. Z množičnim uvajanjem mikro­ računalnikov pa so se razmere bistveno spremenile. RPA je že začelo uvajati nekaj največjih projektantskih in gradbenih podjetij. Pokazalo se je, da so prišli najdlje tisti, ki so načrtno vlagali v dopolnilno šolanje kadrov in se vključevali v akcijo 2000 mladih raziskovalcev Razisko­ valne skupnosti Slovenije. Pri teh poteka tudi lasten razvoj in dopolnjevanje sistema RPA. Avtorji: Janez Duhovnik, Vladislav Ljubič, Tone Knific, Dejan Žlajpah Proces projektiranja armature lahko razdelimo na tri dele: konstruiranje armature, risanje armaturnih načrtov in se­ stavljanje seznama armature. Armaturni načrti vsebujejo vse informacije, ki jih potrebujemo pri razporejanju arma­ turnih elementov (palic, mrež, kablov) v delavnici ali na gradbišču; na seznamu armature pa so vse informacije za izdelavo armaturnih elementov v železokrivnici. Kadar delamo peš, je neposreden rezultat konstruiranja skica ali že kar armaturni načrt. Konstrukter riše skico ali armaturni načrt na podlagi prostorskega modela armature, ki si ga je zgradil v svoji zavesti. Pri tem upošteva rezultate, ki jih je dobil pri dimenzioniranju konstrukcije. V uporabi je več nestandardiziranih načinov risanja, kar včasih povzroča nesporazume med izdelovalci in uporab­ niki načrtov. Če želi konstrukter neko podrobnost natanč­ neje prikazati, nafiše dodatne prereze in detajle v večjem merilu. Ko sestavlja seznam armature, išče posamezne podatke o armaturnih elementih v armaturnih načrtih in jih vnaša v seznam. Seznam je mogoče izdelati šele, ko je armaturni načrt narisan v celoti. Obseg dela konstruk- terja je približno sorazmeren površini porisanega papirja in številu armaturnih elementov. Kdor zna brati skice ali armaturne načrte, si lahko v svoji zavesti ponovno ustvari prostorski model armature, ki je prikazana v načrtu in seznamu. To omogoča drugemu konstrukterju kontrolo armaturnih načrtov oziroma predvidenega razporeda ar­ mature, železokrivcu pa neposredno montažo armaturnih elementov v delavnici ali na gradbišču. Pri spreminjanju konstrukcije je treba popraviti armaturni načrt in seznam. Vsaka najmanjša sprememba geometrije betona zahteva spremembo dimenzij armaturnih elemen­ tov v načrtih in ponovno računanje skupnih dolžin in mas armature na posameznem načrtu in pri celi konstrukciji. Tudi majhni popravki zahtevajo veliko dela in časa. Računalniki nam lahko bistveno skrajšajo čas in s tem stroške za izdelavo armaturnih načrtov in seznamov. Najbolj pomembno pa je, da lahko pri tem zmanjšamo možnost napak in tako izboljšamo kvaliteto tehnične dokumentacije. Računalnike lahko uporabljamo na več načinov. Uporaba nekaterih programov za tehnično risanje (npr. AUTOCAD, ME 10) pri risanju armaturnih načrtov sicer skrajšuje čas, ne prinaša pa takih prihrankov kot uporaba programov sistema AR__CAD. Programi za tehnično risanje nam omogočajo risanje dvodimenzionalnih slik, katerih medsebojna usklajenost ni zagotovljena avtoma­ tično, ampak mora zanjo poskrbeti konstrukter. Delo z njimi je metodološko gledano popolnoma enako risanju na risalni deski, le da riše črte računalnik. Bistvena prednost omenjenih programov pred običajnim risanjem je možnost risanja slik v različnih merilih in risanje poljubnih delov slik. O sliki pa so shranjene le informacije, ki so potrebne za risanje. Pri uporabi sistema AR— CAD poteka delo v podobnih fazah kot pri klasičnem načinu. Pri tem nekatere faze opravimo interaktivno, nekatere pa popolnoma avtomatično. Pri delu je zagotovljena usklaje­ nost podatkov, vsak podatek vnašamo ali pa se avtoma­ tično generira samo enkrat v celotnem procesu. Rezultat konsturiranja armature je prostorski, tridimenzio­ nalni model betonske konstrukcije in armature. Shranjen je v spominu računalnika in omogoča avtomatično risanje in sestavljanje seznama armature. Če imamo opravka z le malo različnimi konstrukcijskimi elementi, lahko 3D modele enostavno spreminjamo ali tvorimo nove. 2. AR__CAD AR__CAD je programski sistem za računalniško projekti­ ranje armature (1). Temelji na tridimenzionalnem zapisu geometrije betona in armaturnih elementov. Prav v tem se razlikuje od večine programov na tem področju. Večina tujih programov za konstruiranje armature dela dvodimen­ zionalno - prevede konstruiranje armature na risanje armature na papir. V AR__CAD se geometrija betona in armature transformira na ravnino šele pri določitvi vsebine načrta. Preden lahko uporabimo AR__CAD, moramo Slika 1. Faze projektiranja armature v AR— CAD izračunati obremenitve konstrukcije in potrebno armaturo, kar lahko opravimo z razpoložljivimi programi. Rezultat programskega sistema so armaturni načrti s seznami armature in podatki, pripravljeni za prenos v sistem za računalniško vodeno pripravo in izdelavo armature. AR__CAD je sestavljen iz niza programov in povezav med njimi (Slika 1). Sistem lahko sestavimo iz različnih programov glede na to, kakšne naloge želimo z njim opravljati. Najpomembnejše naloge v sistemu opravljajo naslednji programi: - avtomatično konstruiranje armature - KONAVT, - konstruiranje armature s pomočjo pravil - KONSPP, - interaktivno konsturiranje armature - GA, - priprava armaturnega načrta - PC__RAR, - izdelava armaturnega načrta - PC__RIS, - izdelava seznama armature - SEZNAM, - prenos načrta v AUTOCAD - RISACAD, - prenos geometrije betona in armature v AUTOCAD - RARDXF. 2.1. Avtomatično konstruiranje armature - KONAVT Kadar se oblika betona in način armiranja ponavljata, je smotrno izdelati programe, s katerimi lahko armaturo konstruiramo avtomatično (2, 3). Na IKPIR smo razvili programe za konstruiranje armature elementov montažnih konstrukcij (T-nosilec, TT-plošča, dvokapnica, steber in čašasti temelj) ter programe za konstruiranje elementov okvirnih konstrukcij (kontinuirni nosilci in stebri). Na PC je mogoče uporabljati dva: KONOS za konstruiranje armature kontinuirnih nosilcev in KOTEM za konstruiranje armature čašastih temeljev. Pri avtomatičnem konsturiranju armature je vse potrebno znanje vgrajeno v program. Zato je potrebno za vsak tip elementa napisati poseben prdgram. Vhodni podatki so dimenzije betona in prerez armature na določenih mestih elementa. Programi izračunajo potrebno število armatur­ nih palic in njihov razpored v prostoru, pri čemer upošte­ vajo jugoslovanske predpise za armiranobetonske kons­ trukcije. Rezultat avtomatičnega konstruiranja armature je zapis prostorskega modela geometrije betona in armature na datoteko v RAR-formatu. 2.2. Konstruiranje armature s pomočjo pravil - KONSPP Kmalu se je izkazalo, da je pisanje posebnih programov za take tipe elementov, ki jih ne uporabljamo zelo pogosto, preveč zamudno. Zato je bil razvit poseben program za konstruiranje armature s pomočjo prej napisanih pravil (4). Pri tem ima konstrukter možnost, da vgradi v pravila svoje znanje in želje ter upošteva katerekoli tehnične predpise. Pravila predstavljajo parametričen zapis arma­ ture in geometrije betona. Pravilo prilagodimo konkret­ nemu primeru s podajanjem vrednosti posameznih para­ metrov. KONSPP je sestavljen iz dela za pisanje in popravljanje pravil (PP) in dela, ki ta pravila izvaja (RAK- ME). Podatki so parametrični zapis geometrije betona in armature (Slika 2) ter vrednosti parametrov za konkretni primer (Slika 3), rezultat pa je zapis geometrije in armature na datoteko v RAR-formatu. To datoteko narišemo s programom PC__RIS (Slika 4). //PARAMETRI 3 'DELM' 'DOLŽINA ELEMENTA /m/ 'SL ' 'ŠIRINA LEVO OD VRAT /m/ 'SVRT' 'ŠIRINA VRAT /m/ 5 L SKUPINA PALIC SKUPINA PALIC NA DESNI STRANI SKUPINA PALIC NA DESNI STRANI VRAT PALICE ZGORAJ PALICE SPODAJ //PARAMETRI 5 'DOST' 'DOLŽINA OSTANKA ELEMENTA 0.15 'VELM' 'VISINA ELEMENTA 2.56 ’VOST* ' VISINA OSTANKA (PREKLADA) VELM-WRT //KONTROLNE IZJAVE 1 DOLŽINA ELEMENTA JE PREVELIKA ( >7.20 ) 7.20-DELM //GEOMETRIJA /TOČKE Slika 2. Del zapisa pravil 'SCT ' 30 3 'DELM' 'DOLŽINA ELEMENTA /m/ 6.13 'SL ' 'ŠIRINA LEVO OD VRAT /m/ .58 // ŠTEVILO SKUPIN S PREMERI PALIC 5 1. SKUPINA PALIC 9*8 SKUPINA PALIC NA DESNI STRANI 6*8 SKUPINA PALIC NA DESNI STRANI VRAT 8*8 PALICE ZGORAJ 3*8 1*12 PALICE SPODAJ 5*8 Slike 3. Datoteka z vrednostmi parametrov za pravila 2.3. Interaktivno konstruiranje armature - GA Program GA je bil sprva napisan v Fortranu, zadnja verzija pa je razvita v okolju AUTOCAD (6, 7, 8). S programom GA konstruiramo poljubno razporejeno arma­ turo v poljubno oblikovani betonski konstrukciji. Armaturo v neki konstrukciji lahko v celoti konstruiramo s programom GA ali pa dopolnjujemo in spreminjamo armaturo, ki smo jo pred tem konstruirali z drugimi programi. Za povezavo z njimi rabi vmesnik RAR__DXF, ki predela RAR-format v Autocadov DXF-format. Obrat­ nega vmesnika med AUTOCADom in RAR-formatom ni. Konstruiranje poteka v enem ali treh oknih (Slika 5). V vsakem oknu je drug pogled na armirani element, kar omogoča prostorsko kontrolo razporeda armature. Upo­ rabniški vmesnik je narejen s padajočimi meniji in ikonami (Slika 6). Ikone nam učinkovito prikažejo tip oblike, način postavljanja armature, tipe kljuk in tipe nizov, v katere združujemo enake palice. Konstrukter mora sam izbrati vrsto armaturnega elementa in določiti njegov položaj v konstrukciji. Ker pri tem uporablja predvsem miško, poteka delo zelo hitro. Če je enakih armaturnih elementov več, lahko njihove položaje avtomatično generiramo z določa­ njem nizov. Podobno kot pri konsturiranju s pravili lahko tudi tu upoštevamo katerekoli tehnične predpise. Slika 4. Končni rezultat konstruiranja s pravili CoMnand: Ca—land: Slika 5. Interaktivno konstruiranje armature Program GA omogoča tudi pripravo in izdelavo armatur­ nega načrta in poskrbi za zapis podatkov o armaturi v INP-formatu za izdelavo seznama armature. 2.4. Priprava armaturnega načrta - PC_RAR Da dobimo ustrezen armaturni načrt, moramo 3D RAR zapis armature in geometrije predelati v 2D grafične primitive (entitete), zapisane v RIS-formatu (Slika 7 ). Vse navedeno opravi program PC__RAR avtomatično. Kaj naj vsebuje načrt, pa definiramo med izvajanjem programa. Določimo poglede, prereze in detajle ter merila. Označe­ vanje armature poteka avtomatično. PC__RAR izdela tudi datoteko z zapisom armature v INP-formatu. To omogoča, da dobimo natančen seznam armature, še preden so narisani armaturni načrti. .BAS .SIS Slika 7. Predelava 3D zapisa v zapis grafičnih entitet 2.5. Izvelava armaturnega načrta - PC_RIS Priprava in izdelava načrta sta ločeni zato, ker sta programa za ti dve nalogi dela predlanega programa z velikega računalnika. Le tako smo lahko prilagodili pro­ gram uporabi na PC. PC__RIS je program, ki izriše RIS-datoteko na zaslon, tiskalnik ali risalnik. Običajno pa načrt še grafično dopolnjujemo. To počnemo v grafičnem urejevalniku AUTOCAD, v katerega prenesemo podatke s programom RISACAD, ki nam omogoča predelavo RIS-datoteke v Autocadove ukaze (SCR-datoteka). 2.6. Izdelava seznama armature - SEZNAM Tipizirani zapis armature je shranjen na datotekah v INP-formatu. Običajno predstavlja ena datoteka en armi­ ranobetonski element. SEZNAM izdela seznam armature za element in za celotno konstrukcijo, ki jo je potrebno opisati. Opis konstrukcije izdelamo interaktivno in vsebuje seznam elementov, njihovo število v konstrukciji ter poda­ tek o kompliciranosti armature. Ta se vedno nanaša na vso armaturo v nekem elementu. Rezultat izpišemo na tiskalnik v obliki tekstualne preglednice, če pa izdelamo RIS-datoteko, lahko seznam narišemo kot preglednico armature z vrisanimi oblikami palic. Preglednico izrišemo s programom PC__RIS ali prenesemo s programom RISACAD v AUTOCAD. modela betona in armature v grafične entitete v ravnini načrta. Izbiramo lahko poglede, prereze in detajle v poljubnih merilih. Rezultat programa sta datoteki .RIS in .INP. Prva je namenjena risanju, druga pa izdelavi se­ znama armature. Seznam armature izdelata programa ARKIZE in ARKIZK. Prvi izdela seznam armature za element, drugi pa za celo konstrukcijo. Seznam lahko dobimo v obliki teksta na tiskalniku ali v obliki preglednice na risalniku. Preglednica se zapiše na datoteko element Q .RIS. Armaturni načrt izriše program PC__RIS. Rišemo lahko na tiskalnik ali na risalnik. Predstavljena pot je najhitrejša, vendar tu ni mogoče poseganje konstrukterja v konstruiranje armature niti v izdelavo armaturnega načrta. V primeru, da je to nujno, je potreben prenos 3D ali 2D podatkov v program AUTO- M swan M A S E A R M A T U R N I H P A L I C OLADKA ARMATURA GA 240/360 REBRASTA ARMATURA RA 400/500-1 REBRASTA ARMATURA RA 400/500-2 L- ree --------m----------- profil J s ___ profil ____ ts___ profil J s ___ »M E * 8 ES? 12 12U 8 Skupno* Skupno> ß Skupno* A L- ese --------m----------- BO FI iei 795 DO Fl ib A do n i e A Hod n lfr .0 Mad FJ Ib j» Klad FI 1& J0 »m e * _ r * i Do F I 12i 79.3 k9 T No.«) F I 12> ,0 kf) L= 170 Skupnoi 79.5 kg AJWATURHE PALICE P02 FI KOM TIP DOL CM JEKLO A/G CM B/H CM C/I CM D/J CM E/K CM F/L K K CM L D 1 8 4 AO 232 GA 240/360 232 0 0 2 8 2 AO 252 RA 400/500-2 252 0 0 3 8 9 D3 170 RA 400/500-2 12 67 12 67 12 0 0 4 8 8 D3 140 RA 400/500-2 12 52 12 52 12 0 0 5 8 14 D3 141 RA 400/500-2 7 60 7 60 7 0 0 6 8 4 AO 232 GA 240/360 232 0 x> 7 8 9 D3 126 RA 400/500-2 12 45 12 45 12 0 0 8 8 8 D3 90 RA 400/500-2 12 27 12 27 12 0 0 3 8 6 AO 252 GA 240/360 252 0 0 Slika 8. Seznam armature kot preglednica ali izpis 3. NEKAJ MOŽNIH NAČINOV UPORABE SISTEMA AR CAD 3.1. Neprekinjeni nosilec Nosilec moramo najprej statično analizirati in dimenzioni­ rati. Ko so znani vsi geometrijski podatki o betonu in potrebni prerezi vzdolžne in prečne armature, začnemo konstruirati armaturo. Progam KONOS (del KONAVT) uporabi zgoraj navedene podatke, določi geometrijo in izbere armaturne palice. Armaturo konstruira po principih, vgrajenih v program, popolnoma avtomatično. Rezultat konsturiranja je prostorski model betona in armature, zapisan na datoteko .RAR. To datoteko lahko popravljamo z običajnim urejevalnikom besedil, vendar zahteva to opravilo nekoliko več znanja in natančnosti ter poznavanje oblike zapisa armature na datoteki. V naslednji fazi izbiramo, kaj naj se na armaturnem načrtu nariše. Program PC— RAR predela zapis prostorskega CAD in dokončanje konstruiranja in/ali izdelave armatur­ nega načrta. Za to nam rabita programa RISACAD in RAR__DXF. Prvi predela .RIS datoteko v grafične primi­ tivne programa AUTOCAD, drugi pa predela .RAR dato­ teko v ustrezno 3D obliko v programu AUTOCAD. Prenos je pri programu RAR__DXF hitrejši, saj poteka prek binarnih .DXF datotek, pa tudi informacij je manj kot na datoteki .RIS. 3.2. Montažni elementi Pri montažnih elementih, ki se večkrat pojavljajo, upora­ bimo program KONSPP. Z njim napišemo pravilo, s katerim določimo splošen razpored armature. Pravila so parametrično zapisana geometrija betona in armatura elementa. Z izbiro vrednosti parametrov nam program KONSPP izdela datoteko .RAR. Postopek od tod naprej je enak kot pri neprekinjenem nosilcu. 3.3. Splošne konstrukcije Geometrijo betona opišemo s programom za geometrijsko modeliranje (npr. GeoModel) in jo prenesemo v 3D obliki v program AUTOCAD. Nato uporabimo program za kons­ truiranje armature GA. Konsturiranje poteka tako, da najprej izberemo na konstrukciji prerez, v katerem želimo postaviti armaturni element. Po izbiri se najprej izračunajo podatki o prerezu, nato pa se prerez nariše. Vanj nato postavimo armaturni element. Armaturne elemente lahko kopiramo, postavimo v niz, brišemo ali spreminjamo delne dolžine. GA nam izdela datoteko .INP, ki rabi izdelavi seznama armature. GA nam rabi tudi za spreminjanje armature, konstruirane na avtomatični način ali s pomočjo pravil. 4. UVAJANJE RAČUNALNIŠKEGA PROJEKTIRANJA ARMATURE Prehod iz običajnega na RPA otežujejo kadrovske, orga­ nizacijske in denarne ovire. Med temi se še najbolj zavedamo zadnje, saj je vsem jasno, da je potrebno pri spremembi tehnologije nekaj investirati. Kot vedno pa zahteva nova tehnologija tudi nova znanja in nove orga­ nizacijske prijeme. 4.1. Šolanje kadrov Za uporabo računalnikov potrebujejo konstrukterji traj­ nejša znanja in znanja, ki z razvojem strojne in program­ ske opreme hitro zastarajo. Trajna znanja, ki obsegajo osnove digitalne tehnike, zgradbo in delovanje računalni­ kov, terminalov, spominskih enot, grafičnih naprav in osnove programiranja so pridobili mlajši inženirji že na fakulteti. Za tiste, ki v šoli še niso pridobili tega znanja, je po naših izkušnjah potreben dvodnevni uvajalni tečaj v delo na osebnih računalnikih, ki ga po 14 dneh dopol­ nimo z enodnevnim tečajem. V teh treh dneh se poslušalci seznanijo z osnovnimi pojmi računalništva, zgradbo oseb­ nega računalnika, operacijskim sistemom MS-DOS in preprostim urejevalnikom besedil. Za učinkovito delo pri RPA je potrebno še dopolnilno izobraževanje, ki obsega spoznavanje CAD tehnik in posameznih programov sistema AR__CAD. Za uporabo programa KONSPP je npr. potreben petdnevni seminar. 4.2. Predlog uvajanja RPA Na podlagi izkušenj predlagamo, naj uvajanje RPA poteka v treh fazah: I. Seznanitev konstrukterjev z osnovami RPA in s predlo­ gom standarda za oblikovanje armature in risanje armatur­ nih načrtov. V tej fazi se projektanti seznanijo z razlogi za uvedbo RPA in z novim načinom risanja armature in katalogom tipiziranih oblik armaturnih elementov. Standardizacija in tipizacija sta namreč prvi pogoj za RPA. II. Uvajanje standarda v redno delo Uvajanje se izvaja po naslednjem vrstnem redu. a) Preučitev odziva naročnikov projekta in operative na uvajanje standarda. b) Ročno risanje načrtov z uporabo standarda. c) Izdelava seznamov armature s programom SEZNAM. d) Popis delov konstrukcij, ki se večkrat ponavljajo in bi bilo zanje smiselno izdelati pravila za armiranje. e) obisk DO, ki že uporablja AR__CAD. Za uvedbo te faze je potrebna enostavna strojna oprema: osebni računalnik AT z mono ali barvnim zaslonom in miška ter tiskalnik, od programske opreme pa program SEZNAM, program za pretvorbo grafičnih entitet v vhodno datoteko za program AUTOCAD in program PC__RIS za risanje tabele armature. Projektanti se seznanijo z osno­ vami RPA in uporabo standarda (3-urno predavanje) ter se naučijo uporabljati programsko opremo (enodnevni tečaj). III. Računalniško projektiranje armature Ta faza se od primera do primera razlikuje glede na naloge, ki jih izvaja podjetje. Ena izmed možnosti je npr.: a) seznanitev s programskim sistemom AR__CAD, b) osnovni tečaj AUTOCAD-A, c) tečaj KONSPP, d) pisanje ali nakup pravil, e) izdelava detajlov in risb v AUTOCAD-u, f) uporaba pravil. Oprema, ki jo pri tem potrebujemo, je zahtevnejša. Poleg AT računalnika potrebujemo tudi risalnik vsaj A1 formata. Izbiramo lahko med programi za samostojno konstruiranje armature: KONAVT, KONSPP in PCRAR. Tečaj uporabe programov traja teden dni. IV. Geometrijsko modeliranje in interaktivno konsturiranje armature V primeru, da ima podjetje opravka s splošnimi oblikami konstrukcij, je smiselna uporaba naslednjih programov: a) program Geomodel, b) program GA. Pri tem potrebujemo enako opremo kot za lil. fazo. Računalnik naj ima vsaj 4 MB RAM spomina. Tečaj za uporabo obeh programov traja tri dni. 5. SKLEP V preteklih desetih letih smo si na FAGG-IKPIR nabrali veliko izkušenj pri računalniškem projektiranju armature. Rezultat obsežnih raziskav je programski sistem AR__CAD, ki se stalno dopolnjuje in razvija. V praksi se uporablja že nekaj let. Omogoča uporabo računalnika pri projektiranju armature za najrazličnejše vrste konstrukcij. Uporabnik lahko izbere take kombinacije programov, ki so primerne njegovim zahtevam. Kombinacije lahko ka­ sneje izpopolnjuje z novimi programi in vmesniki. 6 . ZAHVALA Opisani progami so nastajali na podlagi raziskav v razisko- valnem projektu Projektiranje in izdelava armature v letih 1980 -1985, od leta 1986 dalje pa v okviru raziskovalnega projekta Računalnik v gradbenem inženirstvu. Ves čas so raziskave sofinancirali Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebna raziskovalna skupnost za graditeljstvo, večina pomembnejših slovenskih gradbenih in projektantskih podjetij ter drugi kupci programske opreme IKPIR. Hvala vsem, ki so nas pri našem delu podpirali. Posebej pa se zahvaljujemo tistim, ki so se skupaj z nami prizadevali za uvajanje računalniškega projektiranja armature v prakso. LITERATURA 1. J. Duhovnik, V. Ljubič, M. Šajn, D. Žlajpah, B. Brank, Priročnik za programski sistem AR— CAD -osnovn i del, IKPIR, Ljubljana 1988. 2. J. Duhovnik, I. Kovačič, V. Ljubič, A. Vitek, Računalniško projektiranje armature, Publikacija IKPIR št. 26, Ljubljana 1983. 3. J. Duhovnik, V. Ljubič, A. Vitek, D. Žlajpah, Računalniško projektiranje (CAD) gradbenih konstrukcij, Publikacija IKPIR št. 27, Ljubljana 1984. 4. D. Žlajpah, Program KONSPP, priročnik za uporabo, IKPIR, Ljubljana, 1989. 5. V. Ljubič, Študija uvajanja RPA, Invest biro Koper, IKPIR, Ljubljana, 1989. 6. I. Turk, Diplomsko delo, FAGG, Ljubljana 1989. 7. V. Ljubič, D. Žlajpah, T. Knific, I. Turk, Konstruiranje armature s pomočjo programa AUTOCAD, 11. Zborovanje gradbenih konstrukterjev Slovenije, Zbornik, Bled, 1989. 8. V. Ljubič, I. Turk, AUTOCAD in programski jezik AUTOLISP, Interno poročilo KUPO-IKPIR 1/9, Ljubljana, 1989. INFO RM ACIJE 296 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXXI - 12 DECEMBER 1990 TERMOGRAFSKA PREISKAVA TESTNE STENE UDK 536.51:699.86 JOŽE BOŠTJANČIČ POVZETEK Termografija omogoča določitev površinskih temperatur obodne površine zgradbe in s tem posredno tudi oceno njene toplotne izolativnosti. Na poskusnem zidu smo raziskovali različne možnosti za termografsko določitev toplotne prehodnosti in natančnost, ki jo je mogoče doseči pri kontroliranih laboratorijskih pogojih. Sistematično so bili obravnavani številni vplivi, ki zmanjšujejo natančnost, analizirane so bile možnosti za njihovo eliminacijo in ocenjena je bila natančnost, ki jo je mogoče doseči. THERMOGRAPHIC INVESTIGATION OF TEST WALL PROPERTIES SUMMARY The thermography makes possible the measurements of the surface temperatures on the external parts of buildings and thus the estimation of its thermal insulation. On a test wall different possibilietes for the thermographical determination of thermal conductivity at the defined laboratory conditions were discussed. Different effect of the accuracy and the possibilities for its dimination were examined sistematically. The accuracy that can be achived at optimal conditions was estimated. UVOD Termografija je odlična metoda za kvalitativno detekcijo nepravilnosti v toplotni izolaciji zgradb. S pravilno interpre­ tacijo termogramov je mogoče pridobiti tako pomembne informacije, kot so podatki o nepravilnostih pri projektira­ nju in izvedbi toplotne izolacije, toplotnih mostovih, zračni prepustnosti na kontaktih obodnih elementov itd. Termo­ grafija že samo s tem pomeni izredno koristen pripomoček za vse, ki sodelujejo v procesu gradnje (projektant, izvajalec, proizvajalec gradbenih materialov oz. elemen­ tov, strokovno nadzorstvo, inšpektor itd.). Ima tudi po­ memben preventivni učinek, saj se projektanti in izvajalci že v fazi načrtovanja oz. izvajanja zavedajo, da bo mogoče na problematičnem objektu tudi po dograditvi ugotoviti pravi vzrok za težave in njihovega povzročitelja. S termografijo določamo površinske temperature, zato se logično postavlja vprašanje, ali je z njo mogoče s primer­ nimi ukrepi z zadostno natančnostjo ugotavljati tudi to­ plotno prehodnost obodnih površin zgradb. To bi bilo namreč velikega pomena za natančno oceno dosežene kvalitete toplotne izolativnosti in natančno oceno toplotnih izgub. Glede na navedeno smo se odločili za raziskave, ki bi nam razjasnile ta problem. Raziskave smo opravili na Avtor: Mag. Jože Boštjančič, dipl. inž. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Dimičeva 12 poskusnem zidu, na katerem smo imeli možnost pri točno definiranih pogojih meriti s klasičnimi metodami in s termografijo in pridobljene rezultate medsebojno primerja­ ti. Zid smo zasnovali tako, da smo ga lahko izkoristili še za nekatere druge raziskave. IZDELAVA POSKUSNEGA ZIDU Poskusni zid smo zgradili v kletnem laboratoriju ZRMK, v katerem so temperaturni pogoji dokaj konstantni. Lociran je bil tako, da je celoten prostor razdelil na dva dela: na manjši prostor, ogrevan na konstantno tempera­ turo 43 °C (imenovali smo ga notranji prostor) in večji prostor s konstantno temperaturo laboratorija 21 °C (ime­ novali smo ga zunanji prostor). Detajlna zasnova je razvidna iz skice. En del zidu je bil sezidan iz blokov celičnega betona v debelini 25 cm, drugi del pa iz modu­ larnih opečnih blokov v debelini 19 cm. Zid iz blokov iz celičnega betona smo tlorisno izoblikovali v obliki črke Z. S tem smo dobili prostorsko obliko zidu, kar nam je omogočilo študij vpliva prostorske oblike zidu na razpore­ ditev površinskih temperatur. Konkretno nas je zanimala razporeditev površinskih temperatur na področju loma dveh ravnin (zunanji kot in zunanji vogal). V zid smo vgradili večje število drugih materialov, ki predstavljajo ali tipične stenske elemente ali pa stenske konstruktivne elemente, ki se pogosto nahajajo v stenah. Sestava stenskih elementov (oštevilčenje je prikazano na skici) je naslednja: V zid smo vgradili tudi dve armirano betonski vezi. Prvo smo vgradili v zid iz celičnega betona na mestu, kjer ima sestava 1 celični beton, d = 25 cm sestava 2 k = 0,80W/m2K omet, modularni blok, omet, d = 3 cm d = 19 cm d = 3 cm sestava 3 k = 1,81 W/m2K beton, d = 25 cm sestava 4 k = 2,60W/m2K polna opeka, d = 25 cm sestava 5 k = 1,79W/m2K kningips, kamena volna, kningips, d = 0.9 cm d = 23 cm d = 0.9 cm sestava 6 k = 0,17W/m2K Al pločevina poliuretanska pena, d = 5 cm sestava 7 k = 0,47W/m2K omet, modularni blok, omet, stiropor, d = 3 cm d = 19 cm d = 3 cm d = 3 cm sestava 8 k = 0,78W/m2K omet, modularni blok, omet, stiropor, d = 3 cm d = 19cm d = 3 cm d = 7 cm k = 0,44 W/m2K v tlorisu obliko črke Z. Na tem mestu smo izdelali tudi armirano betonsko konzolno ploščo debeline 15cm. Drugo zidno vez smo vgradili približno na polovici zidu iz opeke. Nadalje smo vgradili v zid še tri različno velike preklade iz betona, dva valja iz betona, eno trikotno prizmo iz betona in dve jekleni palici. V nadaljevanju smo zid prevlekli na zunanji (hladnejši) strani s tankim slojem izravnalne mase bele barve tako, da so bili vsi vgrajeni materiali s te strani prekriti oz. nevidni. Na delu zidu, ki je bil zato predviden, smo izoblikovali 6 kvadratnih ploskev. Na dveh od teh smo nalepili Al folijo. Prva je bila gladka (reflektor - oznaka 9), druga pa ohrapavljena (difuzni reflektor - oznaka 10). Ostale štiri ploskve smo obarvali na naslednji način: barva z oznako 11: rdeče - rjava (temeljna za kovine) barva z oznako 12: črna (izvor: železov oksid) barva z oznako 13: oker (fasadna barva) barva z oznako 14: bela (izvor: titanov oksid). Na opisani način izdelan poskusni zid je imel pri že definirani temperaturni razliki At = 22 K (stacionarno stanje) na svoji zunanji površini zelo razgibane tempera­ turne razmere. S tem smo dobili predvidene pogoje za kvalitetno izvedbo predvidenih preiskav. PREISKAVA NATANČNOSTI TERMOGRAFSKIH MERITEV POVRŠINSKIH TEMPERATUR Absolutne meritve Meritve površinskih temperatur smo izvršili na dva načina: s termoelementi in termografijo. Na najinteresantnejša POSKUSNI ZID REZ A-A mesta zidu smo namestili 29 termoelementov, v njegovo okolico pa smo razmestili še 13 termoelementov za merjenje temperatur zraka. Termografske meritve smo izvršili s termovizijsko kamero AGA THV 782 SW in pripadajočim priborom. V termograf- sko snemanje smo vključili tudi dve referenčni ploskvi: črno ploskev (imitacija črnega telesa) in difuzni reflektor. Obe sta se nahajali na temperaturi zraka zunanjega prostora in sta bili pokazalnik za temperaturo zraka in temperaturo okolice. Meritve površinskih temperatur smo opravili pri stacionar­ nem temperaturnem stanju in temperaturni razliki zunaj - znotraj 23 K s termoelementi in termografijo. Določitev temperatur na podlagi barv termogramov smo izvršili na podlagi različnih vrednosti THL (temperaturni nivo termo­ grafske kamere) in emisivnosti. Temperature smo oprede­ lili ali na podlagi ocene deleža barv na mestu posame­ znega termoelementa ali pa z uvedbo izoterm, ki nudijo natančnejše vrednosti. S primerjavo rezultatov na 26 merilnih mestih smo ugotovili srednje odstopanje med obema vrstama meritev v iznosu ±0,24 K. To velja le za površine z veliko emisivnostjo (e = 0,9), na površinah z majhno emisivnostjo (e = 0,2) pa je natančnost precej manjša. Ta problem je mogoče bistveno zmanjšati z uporabo dodatne opreme AGA THERMOVISION, to je procesnega sistema DIPS. Analiza je pokazala: 1. Termografija nam nudi približno enako natančnost površinskih temperatur kot termoelementi. Pogoji, da to dosežemo, so naslednji: a. Meritve naj se opravijo v ugodnih vremenskih pogojih in s čim krajše razdalje. Med snemanjem naj bo izključen vpliv neposrednega sončnega sevanja in točkovnega sevanja iz okolice. b. V meritve naj se vključi referenčni površini: črno telo in difuzni reflektor. c. Vrednost nastavitve kamere THL (THERMAL LEVEL) naj se odčitava že v fazi meritev s sistemom DIPS (THE DIGITAL IMAGE PROCESSING SYSTEM). d. Izvrednotenje naj se izvrši preko sistema DIPS (dolo­ čitev temperature v posameznih točkah SPOT, tempera­ turni profili). Kolikor tega sistema nimamo, naj se izvrednotenje izvrši s pomočjo izoterm. e. Emisivnost površin naj se določi s čim večjo natanč­ nostjo. To je potrebno predvsem v primerih obravnave površin z majhno emisivnostjo. V tem primeru je koristna uporaba nalepk z veliko (poznano) emisivnostjo. Relativne meritve Termografska metoda nam nudi bistveno večjo natanč­ nost pri določanju temperaturnih razlik kot pri določanju absolutnih vrednosti temperature. To ugodno lastnost smo preverili na profilu, ki je potekal preko prostorsko izoblikovanega dela poskusnega zidu z razgibanim tem­ peraturnim poljem. Nanj smo namestili 21 termoelementov in izvršili meritve. Na levi in desni strani profila smo locirali po en termoelement in za pripadajočo površinsko tempe­ raturo določili THL vrednost termogramov. Temperaturna profila, izmerjena s termoelementi in termografijo, se med seboj le malo razlikujeta, saj razlike na posameznih mestih ne presegajo vrednosti 0,2 K. Preiskava je pokazala: 2. Natančnost termografsko določenih razlik površinskih temperatur je visoka. Prehod na absolutne vrednosti površinskih temperatur naj se izvrši tako, da se v fazi meritev izmeri temperaturo na nekaj karakterističnih me­ stih s termoelementi in nato termografsko določene vred­ nosti ustrezno prilagodi. PREISKAVA NATANČNOSTI TERMOGRAFSKIH MERITEV TOPLOTNEGA UPORA OZ. TOPLOTNE PREHODNOSTI Za vse sestavne dele poskusnega zidu smo določili toplotni upor oz. toplotno prehodnost na tri načine: račun­ sko s podatki za materiale z normalno vlago, računsko s podatki za suhe materiale in eksperimentalno z merilci toplotnega toka. Pri tem smo ugotovili, da rezultati prvega načina odstopajo od rezultatov drugega in tretjega načina, ki se med seboj dobro ujemajo. S temi vrednostmi smo primerjali vrednosti, katere smo izračunali iz podatkov za temperaturo na obeh straneh poskusnega zidu in termo- grafskih podatkov za površinske temperature. Analiza je pokazala, da termografsko določene vrednosti za toplotni upor oz. za toplotno prehodnost ne dosegajo zadovoljive natančnosti kljub temu, da smo imeli pri preiskavi idealno stacionarno stanje. Razlike so bile posebno velike na mestih, kjer so bili v zid vgrajeni elementi z majhno toplotno prehodnostjo, saj so dosegale celo vrednost 100%. Glede na navedeno smo izdelali naslednje zaključ­ ke: 3. Termografska določitev toplotnega upora oz. toplotne prehodnosti na splošno ne daje zadovoljive natančnosti. Problema sta dva: majhna razlika med zunanjo površinsko temperaturo in temperaturo zunanjega zraka ter nestacio- narno temperaturno stanje obodnih površin zgradb. Rezul­ tate, ki so uporabni za oceno toplotnih izgub, dobimo le pri izpolnitvi naslednjih pogojev: a. Snemanje naj se izvede pri čim večji temperaturni razliki notranjega in zunanjega zraka. Ta razlika naj se povečuje v odvisnosti od naraščanja toplotnega upora obravnavanega elementa. b. V termografske meritve naj se vključi referenčna po­ vršina s poznanim toplotnim tokom, ki se vgradi v ravnino obravnavanega elementa in omogoča določitev zunanje toplotne prestopnosti. c. V času snemanja naj bo potek temperatur čim bližji stacionarnemu stanju. Glede na navedeno naj se upo­ števa navodila standarda ISO 6781-1983. Priporočamo, da se snema pri čim večji temperaturni razliki, kot jo navaja navedeni standard. 4. Boljšo možnost od neposredne metode nam nudi relativna metoda za določanje toplotnega upora in to­ plotne prehodnosti. Pri tej metodi izmerimo na enem mestu preiskovanega elementa toplotno prehodnost s klasičnimi sredstvi, nato pa za ostala mesta izračunamo toplotne prehodnosti na podlagi podatka o zunanji tempe­ raturi in termografsko določenih zunanjih površinskih temperatur. V tem primeru ni potrebno poznati toplotne prestopnosti, kar pomeni veliko tehnično poenostavitev. Meritev je potrebno opraviti pri naslednjih pogojih: a) Celotna površina preiskovalnega obodnega elementa je izpostavljena enakim zunanjim in notranjim temperatur­ nim obremenitvam. b) Temperaturna zakasnitev na vseh delih preiskovanega elementa je približno enaka. OSTALE PREISKAVE, OPRAVLJENE NA POSKUSNEM ZIDU Študirali smo vpliv toplotne prehodnosti v zid vgrajenega elementa z ravnimi konturami na ukrivljenost kontur nje­ gove termografske slike. Izsledki teh preiskav omogočajo natančnejšo interpretacijo termogramov. Nadalje smo ra­ ziskovali vpliv točkovnega toplotnega izvora na termograf- ski posnetek in možnosti za njegovo eliminacijo. S postop­ nim ogrevanjem in ohlajanjem notranjega prostora smo v zidu dosegli kontrolirano nestacionarno temperaturno sta­ nje in analizirali termografsko pridobljene podatke pri teh pogojih. Z navedenimi raziskavami bomo še nadaljevali. ZAKLJUČKI Rezultati kažejo, daje mogoče termografijo standardizirati le kot metodo za detekcijo nepravilnosti v toplotni izolativ- nosti zgradb. Predlagamo, da za ta namen privzamemo standard ISO 6781 z leta 1983. Menimo, da je mogoče termografijo uporabljati tudi za določanje kvalitete toplotne izolativnosti zgradb. Te možnosti pa zaenkrat ne kaže standardizirati, saj zahteva izpolnitev številnih zahtevnih pogojev v fazi snemanja in izvrednotenja, kar lahko opravijo le visoko usposobljeni in specializirani kadri, ki so zaenkrat deficitarni. NA POTI V EVROPO Sejemske izkušnje na: Sejem BAU Ste arhitekt, podjetnik, gradbenik, gradbeni izvajalec, trgovec? Ali načrtujete privatno gradnjo, želite preurediti kuhinjo ali kopalnico, hočete dobiti predstavo o modernem gradbeniškem poklicu? Vse potrebne informacije boste dobili na BAU 1991 od več kot 1300 razstavljalcev iz 24 držav. Na svetovno znanem razstavišču v Miinchnu dobite ves teden informacije, izkustva in povezave po ugodnih cenah. »BAU v Miinchnu« največji evropski gradbeniški sejem v letu 1991. BAU 9 4 9. mednarodni sejem gradbenih materialov, gradbenih sistemov, gradbenih novitet München, 16.-22. januar 1991 .. IB S .................... . . - IS l I i l ' M illlÄltl:- «3 f|||f SREČNO 1991 ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 111*11 m iilllll m