328
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
Slovenci še nimamo spisa, o katerem bi bilo toli pereče in zlasti za nas velevažno kmetijsko vprašanje z višjega, s svetovnega in z državnopolitičnega stališča vsestranski pojasnjeno. Potreba tacega spisa je obče poznana in jako občuti ji/a toliko bolj, ker se čuti v nas že vsak politični šušm?r poklicanega, govoriti v kmetijskem vprašanju in nadlegovaH ljudi s svojimi budalostimi.
Vsestransko pojasnjenje kmetijskega vprašanja ni lahko delo, in sosebno težko je, rešiti to nalogo v malem časopisu, kjer primanjkuje prostora, a navzlic temu hočemo  poskusiti to delo če tudi  povse  na kratko, nadeje
se, da je g tem položen vsaj temelj dalnjemu razizkavanju in razpravljanju in da tem potom dobe širši krogi vsaj jasen pojem o kmetijskem vprašanju.
I. Naprej nekaj besed o pojmu kmetijstva. Kmetijstvo se imenuje tisti del gospodarskega proizvajanja, kateri se bavi s pridobivanjem rastlinskih in živalskih surovin, kateri torej obdeluje zemljo in redi domače živali. Kmetijstvo oskrbuje torej ljudem najvažnejše potrebščine. A kmetijstvo ne daje ljudem samo živil, ampak tudi druge potrebne materijalije, saj obdeluje obrtništvo skoro samo surovine, katere mu je dalo kmetijstvo. Kdo more torej ugovarjati, če se reče, da je kmetijstvo podlaga pogoj vsej človeški delavnosti?
Kmetijstvo ima povrh še ta pomen, da direktno živi in vzdržuje jako mnogo ljudij. Tam, kjer se trgovina in obrtnost še nista razvila in kjer je kr'tura sploh še malo razvita, tam se posredno ali neposredno vse prebivalstvo bavi s kmetijstvom. Čim bolj napreduje kultura, čim bolj se izvržuje razdelitev opravil, toliko manj ljudij se bavi s kmetijstvtm, namreč v razmerju z drugim prebivalstvom. To je največ v zvezi s tem, da potrebujejn ljudje pri rastoči koHuri čedalje več izdelkov raznih drugih obrtov in da se v isti meri ne množi potreba po kmetijskih pridelkih, dalje pa tudi s tem, da se pri kmetijstvu samem človeško delo vedno bolj nadomešča z delom s stroji in z živ;no. Toda tudi pri današnjem razvoju gospodarskih razmer, do katerega smo se pouzpeli, se bavi še vedno ogromna večina vseh ljudij s kmetijstvom.
Kako pada štev?1o v kmetijstva delujočega prebi valstva v industrijalnilh deželah kažejo te-le številke: Na Nemškem se je 1. 1882 izmej 45 222,113 prebivalcev bavilo s kmetijstvom 19.225,455 oseb, na Francoskem 1. 1881. izmej 37.405,290 prebivalcev 18.249,209 osob, kateri deže'; sta najbolj industrijah poleg Angleške in Belgije, kjer se bavi še veliko manj ljudij s kmetijstvom na Angleškem izmej 38.690,560 ljudij samo 1.383,184 oseb. Na Francoskem in na Nemškem se bavi torej skoro še polovica vsega prebivalstva s km etijstvom, v vseh drugih državah izvzemši Angleško in Belgijo, pa knoetuje še velika večina vsega prebivalstva.
Uzrok, da se napredujoči kulturni mestno in in-dustrijalno prebivalstvo čedalje bolj množi, dočim v razmeri ž njim pojema število s kmetijstvom bavečega se prebivaIjstva, je dalje tudi to, da se kmetijstvo ne da razširiti. Kmetijstvo je omejeno na svet, kateri je sposoben za kulturo. Ako je v kakem kraju obdelan ves svet, je sicer mogoče z racijonalnim pametnim obdela-vanjem povečati množino pridekov, vender ne posebno, dočim lahko vsako obrt hdela to!:ko izdelkov, ko.l;kor je treba in še več. Ta omejenost v množini kmetijskih pridelkov je največjega pomena za vse gospodarsko življenje.
Koder je prebivatelstvo še redko in se še in povzdignilo do večje kulture, tam je nevadno le jeden del vsega razpoloživega sveta obdelan. Kolikor bolj se množi prebivalstvo,   toliko  več potrebuje kmetijskih pridelkov in
toliko več nekultiviranega sveta se obdeluje. Pri nas še nismo tako daleč, da bi obdelovali popolnoma ves svet, kar ga imamo, a dosti neobdelanoga ni več; sicer pa kažejo izkušnje, da se v resnici le jako malo sveta, kateri sploh ni za nobeno rabo. Na Pruskem n. pr., kjer je bil svet svoj čas ponekod silno močvirnat, drugod pa prava  puščava, je dandanes  le 1/w  odstoka neobdelana.
H kmetijstvu ne spada samo obdelovanje njiv, travnikov ter reja govedine, konj, prašičev, ovac, koza in perutnine, ampak prištevati je h kmetijstvu tudi gospo-darstvo in ribarstvo, dasi ti dve stroki produkcije nista v neposredni zvezi z njim in so navadno smatrata za samostalni stroki, ra(*' tega se tudi na nju ne bomo ozirali.
Obdelovanje sveta je torej po tem kar smo povedali fundament kmetijske produkcije in to tudi tam, kjer se kmetovalci bavijo poglavitno z živinorejo, kajti živi-nareja je odvisna od produkcije, za živino potrebne krme. Razmerje, mej obdelanim in neobdelanim svetom še mi za vse evropske države dognano, vender je znano, da je v zapadnoevropskih krajih le še bore malo posve neobdelanega sveta, to je pa največ svet, katerega obdelovanje bi prouzročalo ogromnih troškov.
Tudi razmerje mei posamničnimi kulturami še ni natančno določeno, a toliko že, da si moremo o njem narediti približno podobo. Tako je na pr. bilo 1. 1877 v Avstriji 338% vsega sveta njiv, 26*3% travnikov in pašnikov, 30 5°/0 gozda in 0 6% vinogradov. Tudi za živinorejo ni še povse natančnih podatkov, vender se računa da je v Evropi 31 mi^jonov konj, volov in mezgov, 82 milijonov glav govedine, 165 milijonov ovac, 36 milijonov prašičev in 25 milijonov koz.
Poljedelstvo in živinereja spopolnjujeta se med seboj n sta zategatelj neločljiva. Kaj se prideljuje in koliko ter kaka živina se redi, tega ne odločuje samo kakovost sveta, množina krme itd., na to uplivajo največ prometne in trgovinske razmere.                                (Dalje sledi)
329
339
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
(Dalje.)
Zgodovina nas uči, da so vsi narodi nekdaj živeli kot nestalne, od kraja v kraj potujoče ljudske skupnine, katere so vsem svojim potrebam zadostovali sprirodnimi
proizvodninami in jih skoro neobdelane izkoristili. Šele tekom stoletij so ti narodi napredovali toliko, da so razne vrste živali v čredah redili. Te živali so bile današnje naše domače živali. Kadar je izmanjkalo paše, selili so se narodi v drug kraj in šele po stoletjih, so prišli ti nestalniki do tega, da so jeli obdelovati zemljo, da so se jeli baviti v kmetijstvom.
Z začetkom kmetijstva se je tudi v življenji narodov, v javnem in v zasebnem življenji, začela nova doba. Kmetijstvo je prcuzročilo, da so ljudje opustili vedno potovanje od kraja v kraj, da so si izbrali stalna bivališča in iz tega skupnega življenja po gotovih, za vse dotičnike veljavnih načelih, so nastale prve občine. Kmetovanje je tudi prouzročilo, da so ljudje jeli prirejati si razna orodja za lajše obdelovanje zemlje ter jih čedalje bolj spopol-njevali, kar je začetek obrtnosti.
Prejšnji nestalniki pa se, izbravši si st^na bivališča, niso takoj lotili intenzivnega kmetovanja. Obdelovali so le tolike zemlje, kar je bilo najnujnejše potrebno, sicer pa so vso skrb posvečevali živinoreji, bili so nai-prej* živinorejci in le mimogrede kmetovalci. Svet je bil seveda le slabo obdelan, za gnojenje se ni nihče menil in tako je nastala navada, da se je polje za nekaj let premenilo v pašo, mesto njega pa jeden del pašnika v njivo. Na ta način gospodarili so Germani za časa Tacita in v nekaterih planinskih deželah se gospodari še dandanes tako, seveda pametnejše in urejeno, prideljuje se namreč na polju le kar treba za dom, sicer pa je živinoreja prva in glavna skrb kmetovalčeva.
Kolikor bolj se je prebivalstvo množilo in kolikor več je potrebovalo živil, toliko čutnejša je postala potreba, povečati rodovitnost zemlje oziroma zmanjšati pašnike. Najvažnejše kulturne rastline so bile in so še dandanes razne vrste žita. Klimatične in druge razmere so odločevale, v kateri vrsti se je sejalo to žito, a kadar so bile že vse vrste rodile, ostala je njiva jedno leto neobdelana. Kmetovalci so razdelili svoj svet v primerno število delov in na njih po vrsti sadili, kar so hoteli pridelati, tako da je na pr. rž rasla vsako leto na drugi njivi, vsako leto pa je jedna njiva ostala neobdelana.
Mej vsemi narodi starih časov bili so Rimljani najznamenitejši poljedelci. Bavili so se največ s pridelovanjem žita, zlasti pšenice, ječmnena in prosa, potem pa s pridelovanjem leče in fižola. Ako zemlja ni bila rodovitna, ostala je vsako tretje leto neobdelana. Gospodaril so pametno in glasom poročil verodostojnih rimskih p'*iteljev (Katona, Vara, Komela in drugih) bilo je rimsko kmetijstvo svoj čas skoro na isti visoki stopnji, kakor dandanes pri kulturnih narodih zapadnoevropskih. Na tej visoki stopnji pa je ostalo le nekaj časa, po tem pa jelo zopet propadati. Deloma je bil uzrok splošna popačenost, največ pa to, da so nastala obsežna velika posestva, vsled česar se je število malih svobodnih posestnikov čudovito hitro krčilo. Bogataši, kateri so bili lastniki ogromnih veleposestev, ser zadušili kmetski stan. Njih posestva so obdelovali sužnji,  največ neizučeni  v kmetijstvu,  a ker
je mankalo delavcev, so mnogi posestniki na svojem svetu napravili parke. Čim je rimski kmet izginil, je tudi kmetijstvo propadlo.
Rimljani so bili učitelji Galcev in Germanov v vseh strokah in tudi v kmetijstvu. Kar sadimo pri nas in v vseh drugih izven italijanskih krajih kulturnih rastlin, vse so vpeljali Rimljani. A tudi kmetijske razmere sploh so od rimskih časov skoro do začetka našega stoletja ostale nespremenjene.
Slovenci so bili, naselivši se v sedanjih in nekdanjih naših pokrajinah, svobodni lastniki svojih zemljišč in so navadno imeli ves svet v skupni lasti. Čim so Nemci podjarmili naše kraje, oteli so našim prednikom njih posestva in nje same zasužnjili. V drugih krajih so se svobodni posestniki sami podali v zaščito mogočnih posvetnih in duhovnih gospodov ter vsled tega tekom srednjega veka izgubili svojo osebno in svojo gospodarsko neodvisnost. To je postala sila ovira napredku tako v kmetijstvu, kakor v živinoreji. Prejšnji samosvoji gospodar ni bil več prost in ni bil več lastnik sveta, kateri je obdeloval, pač pa je moral tlačaniti na vse strani iri plačevati toliko in tako raznovrstnih davkov in davščin, da je moral priti na beraško palico. Razmerje mej grajščaki in kmeti ni bilo točno in jasno določeno, zakonodajstvo ni bilo vredno piskavega oreha in vsled tega so grajščaki od podložnih jim kmetov zahtevali vedno več dela, vedno več dajatev ter sploh ubogega kmeta stiskali na vse možne načine, kar je mnogokrat prouzročilo krvave ustaje, katere so imele za kmeta tudi v gospodarskem oziru jako slabe nasledke.
Silno slabo so na kmetijstvo uplivale tudi razne vojske na Slovenskem, sosebno vojske s Turki. Divji Turki so vpadali v naše kraje, plenili, požigali ropali in klali, tako da je trajalo več stoletij predno si je ljudstvo opomoglo.
Tudi grajščaki so trpeli vsled vojska in vpadov Turkov, a silili so kmete, da so jim delali in pomagali škodo poravnati, povrh pa si sosebno v 17. in v 18. stoletju prilastili mnogo sveta, kar je seveda tudi močno uplivalo na propadanje kmetskega ljudstva. Pakrat je kmeta vse odiralo in izsesovalo, brigal pa se sicer ni nihče zanj, najmanj država.
Pruski kralj Friderik Viljem I. je bil prvi vladar, ki se je začel zanimati in posnemaje njega, sta se tudi cesarica Marija Terezija in cesar Jožef začela ozirati na potrebe kmetijstva. Konec minolega veka postale so bile naposled razmere tako neznosne, da je moral nastati preobrat. A vladarji niso dosti storili. Spoznali so pač, da bi imela država velikansko korist, ako bi se kmetijstvo povzdignilo in spoznali so tudi, da se ne more povzdigniti, dokler je kmet tlačan, dokler se ne predrugačijo pašne pravice, dokler se torej temeljito ne premene vse pravno in gospodarske razmere kmetov, toda storili so bore malo.
(Dalje sledi.)
340
348
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
(Dalje.)
Kar sta storili pruska kralja Friderik Viljem L in Friderik veliki, kar sta storila cesarica Marija Terezija in cesar Jožef, je preklicano malo zaleglo, ker osebnega pravnega položaja kmetskega stanu ni skoro nič preme-nilo in ni odstranilo svobodno  izkoriščenje sveta zadržu-
v
jočih ovih. Šele velika francoska revolucija je otela kmetski stan tistih groznih spon, v katere je bil okovan. Kmeta niso rešili niti cesarji niti kralji, rešili so ga francoski revolucionarji v noči 4. avgusta 1789. L, kateri dan naj bi pač pomnil vsak kmet. Francoska revolucija je razbila željezja, a kar je še ostalo, je odstranila burja 1. 1848., od tedaj je kmet svoboden, od tedaj je zopet človek.
Zajedno s to znamenito pravno premembo položaja kmetskega stana, uplivala je pa še druga okolnost na povzdigo in razvoj kmetijstva, namreč znanost.
Anglež Priestley zasledil je bil 1774. 1. kisik ter tako položil temelj moderni kemiji, kateri gre zasluga, da je pojasnila pogoje rastlinskega in živalskega življenja, 1. 1776. pa je izdal Adam Smith svoje veliko delo o narodnem gospodarstvu, v katerem so bili vse gospodarsko življenje urejajoči zakoni pojasnjeni in obrazloženi. S tem je bil ustvarjen temelj prirodoslovni in nacijonalnoeko-nomični uredbi vsega kmetijstva, na katerem temelju so potem zidali drugi, za kmetijstvo velezaslužni možje, kakor Artur Young, Sir John Sinclair, Albreht Thaer, J. Burger, Thiinen itd.
Vsled prizadevanje teh in drugih mož se je tekom let kmetijstvo korenito predrugačilo. Premenilo se je obdelovanje zemlje, zlasti se je opustila navada, da ostane vsako leto tretji del vsega sveta povse neobdelan, upe-ljalo se je iz Angleške novo orodje, s katerim se je omogočilo temeljitejše obdelovanje zemlje, jelo se je skrbnejše ravnati z gnojem, upeljale so se nove in boljše živinske pasme, jelo se je skrbeti za zadostno dobro krmo, kar prej ni bilo, iz kratka, kmetijstvo se je povzdignilo, postalo je nekaka umetnost, z katera zahteva, da je tudi kmetski stan bolj omikan kakor prej. In priznati se mora, da je kmetski stan tekom sedanjega stoletja duševno neizmerno napredoval, tako kakor noben drugi sloj. Kmet je dan-ganes človek, pred sto leti je bil živina v človeški obliki. Ta napredek je seveda posebno viden na Angleškem, na Francoskem, na Norveškem in Češkem ter deloma na Nemškem, Slovenci smo pa še vedno precej nazaj.
Leta 1840. je izšla znamenita knjiga, katera je mogočno uplivala na vse kmetijstvo. Dotičao knjigo je spisal veliki kemik Justus Liebig ter v njej dokazal, da bodo morali narodi lakote pomreti, če bodo nadaljevali dotedanji način kmetovanje, kateri način je Liebig krstil za ropanje. Do tedaj se je namreč mislilo, da se vse rastline
žive z organičnimi substancami zemlje, s prstjo, kar je Liebig ovrgel in dokazal, da so redilne snovi vseh rastlin neorganične mineralne substance. Z dotedanjim načinom kmetovanja pa se je zemlji vedno več mineralnih substanc odvzelo, ne da bi se bili zadostno nadomestili, vsled česar je postajala zemlja vedno manj rodovitna in bi bila tekom stoletij izgubila vso rodovitnost. Liebig je zahteval, naj se gnoji tako, da se zemlji vrnejo vzete jej redilne snovi a kdor ve, kako se dandanes gnoji, tisti spozna, da se gnoji po Liebigovih naukih.
Liebig  pa ni samo znamenito uplival na kmetijstvo
ampak  tudi  na živinorejo,  in  sicer  s   knjigo, katera je
izšla 1. 1842. in s katero je Liebig položil temelj dvema
novima  znanostima,  agrikulturni  kemiji  in  agrikulturni
fizijologiji, katerih upliv na živinorejo je velikansk.
V kulturnih državah je vsled tega kmetijstvo močno napredovalo. Žal, da so poklicani faktorji skrbeli le za povzdigo kmetijske produkcije, da so se zanimali samo za zboljšanje pasem in obdelovanje sveta, da pa se niso nič menili za organizacijo kmetijstva. Mislili so, da se mora kmetu dobro goditi, če je le dober strokovnjak, da je njegovo blagostanje odvisno samo od dobrih letin in za to vsa druga vprašanja prezirali in vsled tega je dandanes kmetski stan navzlic mogočnemu strokovnemu napredku vender zopet v jako težavnem položaju iz katerega ga je rešiti čim prej in za vsako ceno, sicer zapade proletarizaciji.                                     (Dalje sledi.)
349
358
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
(Dalje.)
II. Za kmetijsko proizvajanje treba 1. sveta, 2. človeškega dela in 3. kapitala. Prvo in poglavitno produkcijsko sredstvo je seveda svet in se je radi tega razvilo tudi posebno znanstvo, katero uči, kako je kmetovati. V pradavnih časih so ljudje zemljo le jako malo obdelovali, ampak so le jemali in vživali, kar jim je priroda dajala. Kolikor bolj pa se je ljudstvo množilo in kolikor manjša je postajala rodovitnost zemlje, toliko več je bilo treba svet obdelovati. Dandanes je poglavitno vprašanje pri kmetijstvu, kako nadomeščati redilne snovi, katere so bile zemlji uzete, sploh pa se dandanes v naprednejših deželah jako umno gospodari, samo pri nas Slovenbih se deluje še največ po starem kopitu. Zategadelj je tudi velike važnosti,   da  je kmetovalec strokovno dobro podučen in
omikan,  da se more okoristiti naukov umnega  kmetovanja.
Poleg rodovitnega sveta je za kmetijsko proizvajanje treba človeškega dela. Zemlja proizvaja sicer brez človeškega dela mnogo živil in potrebščin, ali ko bi bili ljudje odkazani samo na to, kar zemlja sama proizvaja, bi bili že davno lakote pomrli.
Kolikor večja je cena kmetijskih pridelkov, toliko bolje se izplačuje kmetovanja — tako se je nekoč govorilo, a dandanes velja to še v večji meri, kar še z zadostnimi delavskimi močmi da pomnožiti množina pridelkov.
Prvotno je bilo za kmetovanje treba le jako malo pameti. Kmetovalo se in se deloma še dandanes tako, da je zadostovala zgolj človeško moč. Tisti, ki niso prijatelj, napredka, mislijo tudi še dandanes, da zamore kmet i v naših časih izhajati, naj je tudi popolnoma neomikan.
Zgodovina nas uči, da je kmet izgubil prvotno svojo svobodo in neodvisnost, kakor hitro so narodi začeli kulturno napredovati in so omikani ljudje spoznali plemenitejše užitke. Da so mogli nekaterniki živeti znanosti in umetnosti, da so mogli vladati, gospodariti, vojskovati se ali opravljati posle duhovnikov, učiteljev itd., so morali drugi za uje delati in sicer kmetje. Ljudje so v davnih časov duševno delo zaničevali in mislili, da je le izgovor za to, da kdo lenobo pase in da so mogočniki priproste ljudi prisilili k delu, so jim vzeli svobodo. Kolikor bolj pa se je izkazovalo, da je treba za kako opravilo večje spretnosti, omike in zanesljivosti, toliko nujnejše je bilo, da je dotični sloj postal svoboden. Prav radi tega so obrtniki postali dosti prej svobodni in samosvoji, kakor kmetovalci.
Slovenski kmetje so bili svobodni in samosvoji, dokler niso pridrveli Nemci v naše kraje in niso podjarmili naših prednikov. Plemstvo in duhovništvo si je prilastilo vso oblast in vladalo vse druge sloje. / mestih bivajoči rokodelci so se že v prvi polovici srednjega veka osvobodili, dočim je bila odvisnost kmetovalcev tedaj in še mnogo stolij vedno jako velika in časih uprav strahovita. Kar je plemstvo in duhovništvo izgubilo, ker so se me-stjani osvobodili, to so hoteli nadomestiti z izsesavanjem kmetovalcev. Neodvisni kmetje so skoro popolnoma izginili in prišlo je v 15. in v 16. veku tako daleč, da so nastali krvavi kmetski punti, kateri pa so imeli za kmetski stan kaj žalostne posledice, ker so bili kmetje povsod poraženi in so jim zmagovalci potem naložili še hujših davščin in drugih bremen. Šele po dolgih letih so nekateri vladarji opoznali, da mora tako nečloveško izkoriščanje kmetskega stanu kmetijstvo samo uničiti, a ker je bilo v tem kmetijstvo vsled naraščanja prebivalstva postalo dokaj večjega pomena, kakor kdaj poprej, so se ti vladarji, pruski kralji, Marija Terezija in cesar Jožef zavzeli nekoliko za kmetovalce in jim olajšali stališče, dokler ni naposled prišel dan osvobojenja.
Kmetijstvo zahteva dandanes od vsakega kmetovalca vse drugačno omiko, spretnost in skrbnost, kakor pred sto
leti, da na prejšnje čase niti ne mislimo in sicer zategadelj, ker se je dandanes deluje s finejšimi in komplici-ranejšimi orodji in stroji in ker se tudi živinoreja vrši vse drugače kakor nekdaj, zlasti pa še, ker je ves pridelek dandanes vse bolj kakor nekdaj odvisen od primernega in razumnega dela človeških rok. Potrebne in-teligence in dobre volje za izvrševanje kmetijskih del je v naših časih možno pričakovati in zahtevati samo od tistih, kateri so prevzeli izvrševanje dotičnih del na podlagi svobodnega dogovora in proti primernemu plačilu, ako naj kmetijstvo daje dobiček. Svobodni delavec ve, da je plačilo njegovo odvisno od njegovega dela, da je plačilo nagrada, katero ima pravico zahtevati, kar utrja njegovo samozavest pa tudi zavest da ima poleg pravice zahtevati plačilo, dolžnost delati. Ta zavest upliva nanj, da napenja vse telesne in duševne sile, da sebi in svojcem zagotovi kar možno prijetno eksistenco, dočim je delodajalec zopet v prijetnem položaju, da more ne-porabne delavce odpustiti in da more posebno spretne in dobre delavce primerno plačevati.
Z odpravo odvisnosti kmetijskega stanu, z osvobo-jenjem kmetovalcev, razvil se je po vseh deželah, koder je kaj kmetijstva, nov sloj, sloj svobodnih kmetijskih delavcev. Prej tega sloja ni bilo. Kmetovali so samo kmetje in njih rodbine. Po osvobojenju so bili grajščaki prisiljeni, iskati svobodnih delavcev, dočim je bil jeden del osvobojenih kmetov primoran iskati zaslužka, ker jim ni bilo možno živeti na domu.
V naslednjem poglavju bodemo skušali očrtati dandanašnji socijalni in politični položaj kmetijskih delavcev v agrikulturnih deželah evropskih.
(Dalje   sledi.)
359
369
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
(Dalje.)
Kmečki delavci se dele na posle in na dninarje. Prvi zavezali so se za gotova dela in dobe zato, razun zmenjenega plačila za gotove roke (leto, mesec, teden), tudi popolno oskrbovanje (hrano, stanovanje itd.) od svojega gospodarja. Zaveza poslov za delo se ne razteza le na gotove ure, marveč posel mora biti gospodarju vsak čas na razpolaganje, ako prevzeto opravilo to zahteva. Posle se rabi zatoraj posebno za taka dela, ki se ne dado vezati na gotovo ure in pri katerih je ugodno, da jih izvršujejo trajne isti ljudje. Posebno velja to za dela, kakor rejo živine in notranjo gospodarstvo. Za hlapce, pastirje in za oskrbovanje kuhinje rabi se navadno in pravilno posle. Njih dela zahtevajo, da so noč in dan na gospodarstvu ali v obližji ker se njih pomoč vsak trenotek rabi. Iz tega sledi nujnost ali vsaj primernost, da stanujejo posli na kmetiji ali gospodarstvu samem in dobe od gospodarja vse oskrbovanje. To je mogoče, če so posli, kakor je itak navadno, neoženjeni. Oddaja stanovanja in hrane na oženjene osebe je ravno tako težavno, kakor drago; tudi je skoraj nemogoče od oženjenih oseb zahtevati, da bi bili vsak čas na razpolago. Služba poslov je večjidel v rokah mlajših ljudij in je navadno prehodna služba, ker skoraj vsi kmečki delavci so bili pred svojo ženitvijo nekaj časa posli.
Seveda se tudi oženjeni posli, a teb je le manjšina. Oženjeni posli, ki so splošno bolj izkušeni in zanesljivi in ki tudi navadno delj časa v jedni službi ostanejo, kakor neoženjeni, se vzamejo za taka dela, katerih dobra izvršitev posebno skrbnost in zvedenost zahteva ali katerih pomankljivo izdelovanja zamore delodajalcu Veliko škodo napraviti. Sem spada posebno reja domačih živali. Pri vsaki večji čredi ovac, govede ali konj vzame se še najmanj enega oženjenega posla, ki prevzame odgovornost za dobro ravnanje z živino. Mnogokrat vzamejo se tudi za konjske hlapce oženjene osebe, da se kapital, ki tiči v vsakem voznem konji, kolikor mogoče dobrim rokam zaupa.
Dninarji se dele na slobodne delavce in po pogodbi vezane. Oboje označi to, da morajo vsak dan ob gotovih urah pri vsakem gospodarskem opravilu delati, za katero delo dobe plačilo, ki obstoji ali v gotovem denarji, ali razun tega že v prirodninah. Plača v denarjih se preračuni vselej za vsak dan posebej, medtem ko se dovoli plačilo s prirodninami večkrat za daljšo dobo ali za delo celega leta.
Slobodni delavci nimajo nobene določene službene po- ' godbe.  Za  vsak dan  dobe od svojega delodajalca dogovorjeno plačilo in delavec kakor gospodar lahko vsak čas službo odpovesta.  Svobodni  delavci   stanujejo navadno v vaseh,  bodi si  kot najemniki,   ali posestniki lastne hiše
ali lastnega zemljišča. Navezani so na zaslužek, kateri jim daje delo njihovih rok in vsled tega, ako nimajo nič svojega, so najčešče izpostavljeni bedi siromaštva, zlasti po zimi. ko njih delavnosti nihče ne potrebuje. Tistim seveda, ki imajo kaj sveta, stalno svoje bivališče, se godi dokaj bolje, ker jim daje posest vsaj toliko, da morejo za silo preživeti sebe in svojce. Navadno je pri teh delavcih-posestnikih domače gospodarstvo tako razdeljeno, da išče mož zunaj doma zaslužka, domače gospodarstvo pa opravlja žena z otroci. Delavec, ki ima nekaj posestva, je najboljši. Navadno je štedljiv, ker ve. da si tudi z malo glavnico dosti opomore, saj lehka kupi kos sveta, ali ga vzame v najem, ali kupi kaj živine itd. Povsod, koder je mnogo delavcev, ki imajo kaj posestva, se je izkazalo, da so ti mej vsemi delavci najboljši, najzanesljivejši, najmarljivejši in najinteligentnejši.
Pogodbeno vezani delavci, kateri se nahajajo samo na večjih posestvih, so razmeroma v slabem položaju. Posesnik jih rabi samo po leti, po zimi pa navadno nimajo nič zaslužka, kakor na dan najeti delavci ne zaslužijo nikdar toliko, da bi mogli s prihranki zboljšati si svoju eksistenco, vsled tega pa se kaj radi selijo v mesta, kjer jim je vsaj tudi po zimi dana prilika, kaj zaslužiti. Zategadelj so veleposetniki ponekod že jeli zboljšati svojim kontraktno vezanim delavcem eksistence, seveda samo tam, kjer je svet največ v rokah posamičkov, ne pri nas v Avstriji.
Delavcev, kateri imajo kaj posestva, po največ tam, kjer ni latifundij in kjer je parceliranje posestev v navadi. Pri nas na Slovenskem na pr., je veliko več tacih de-lavcev-posestnikov, kakov poslov in kontrakno vezanih ali slobodnih delavcev.
Položaj kmetijskih delavcev se da najbolje presoditi po njih dohodkih. Teh pa ni lahko izračunati. Najlaglje se preračuni pri tistih slobodnih delavcih, kateri nimajo nikacih postranskih zaslužkov, ampak delajo po leti in po zimi samo za dnino; težje pa je, če se jeden del zaslužka plačuje s kmetijskimi pridelki, če delavcu pomagajo žena in otroci, če ima sam kaj sveta in seveda iz njega tudi kaj dogodkov, ali pa če nima celo leto dela, ampak vsako leto samo nekaj časa.
Za Avstrijo še nimamo natančnih podatkov o dohodkih kmetijskih delavcev, zategadelj se bodemo v naslednjem ozirali v prvi vrsti na Nemčijo. Povprek zaslužijo posli na Nemškem: moški posli na večjih posestvih 300 gld. (120 gld. v gotovini in 180 gld. v hrani), na manjših posestvih 270 gld. (90 gld. v gotovini 180 v hrani); ženski posli zaslužijo na večjih posestvih 200 gld. (65 gld. v gotovini in 135 gld. v hrani), na manjših posestvih 180 gld. (60 gld. v gotovini in 120 gld. v hrani). To je seveda povprek. V Šlezviku na pr. zasluži posel v gotovini in v hrani celo 420 gld., kar je jako mnogo ker je na Nemškem vse silno po ceni.
Dninarji, kateri dobivajo plačilo samo v gotovini, ali v gotovini in naturalijah, zaslužijo na Nemškem povprek 90 kr. na dan. To seve ni povsod jednako. Ponekod zaslužijo
370
taki dninarji tudi to 1 gld. 50 kr., drugod pa komaj po 40 kr., povprek pa pride na vsacega 90 kr. na dan ali na letos računši 300 delavnikov, 270 gld. Premisliti je vedno, da je življenje na Nemškem jako ceno in da izda tam en goldinar toliko, kakor pri nas poldrugi goldinar.
(Dalje sledi.)
378
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
(Konec.)
Za spoznavanje kmetijsta sploh ter gospodarskega in socijalnega položaja kmetijskih delavcev je treba po-jasniti še nekatere točke.
Kmetijsko delovanje je jako različno. Preminja se z letnimi časi. Celo opravilo tistih se preminjajo, kateri imajo prav za prav vse leto jedno in tisto delo, na pr. varovanje živine. To ima za delujočo osebe vsaj jeden dober nasledek, da nje fizične in dušne moči se ne napenjajo vedno samo jednostransko. Sploh je kmetijsko delo zdravju človeškemu primeroma še najbolj koristno, sosebno, ker se izvršuje na prostem. Poleti mora seveda kmetovalec časih izredno mnogo delati, ali po zimi ima dosti prilike, da si odpočije.
Velike škode za kmetovalca in za kmetijskega delavca je to, da rabi kmetovalce po leti znatno več delavskih močij, kakor po zimi. To je kmotovalcu na škodo zategadelj, ker po leti navadno ne dobi toliko delavcev, kolikor jih potrebuje, delavcu pa je na škodo, ker po zimi ne more dobiti zaslužka. Deloma a le v neznatni meri se poravna to s tem, ker po leti pomagajo ženske in otroci kmetijska dela opravljati, dočim po zimi nimajo opravila razen domačega.
Pri kmetijstvu ne upliva delo na ženske in na otroke tako slabo, kakor pri drugih poklicih, posebno pri industriji, v prvi vrsti zategadelj ne, ker je omejeno na poletje in sicer v prvi vrsti na čas žetve in leče je vreme ugodno. Ker so kmetijska oprtvila jako raznovrstna, je možno, vsaki delujoči sili odkazati njej primerno delo. sicer pa delajo ženske in otroci izključno v prostem zraku, česer ni smeti podcenjati. Radi tega pa žensko in otroško delo za zdravje in prospevanje dotičnih oseb ni naravnost škodljivo, prej koristno in sicer za obe prizadeti stranki. Delodajalcu je pomoč žensk in otrok po leti jako dobro došla, ker nima in ne more imeti zadostih moških delavcev, sam pa pomnoži s tem svoje dohodke, otroci njegovi pa se tem potom zgodaj duševno in telesno pripravijo za svoj prihodnji poklic. Seveda se ne da tajiti, da je za ženske in otroke delo škodljivo, sosebno če preseza njih moči, če se njih moči izrabljajo in izkoriščajo in ako morajo žene vsled dela zanemarjati izgojo svojih otrok, ako morajo noseče žene delati, ako morajo otroci radi dela zanemarjati šolo, ali se jim nalagajo njih močem neprimerna opravila.
V zadnjih letih se je nadomestovanje človeške moči s stroji tudi v kmetijstvu silno razširilo. Kmetovalcu je s tem omogočeno dokaj intezivnejše kmetovanje, zlasti pa je na delavce dosti menj vezan, kakor prej. S tem se je izjednačilo pomanjkanje delavskih sil, četudi ne popolnoma, delavci sami pa so dobili stalnejši zaslužek.
379
Ogromna večina kmetijskih delavcev dobiva kar potrebuje za življenje največ v naturalijah, aH pa si jih doma sama pridela. Samo dninarji, če so oženjeni, dobivajo samo plačo v gotovini. S tem je večina kmetijskih delavcev preskrbljena za hrano, kar je velike važnosti, ker se cena raznih živil na trgu vedno menja- V gotovih mejah in pod gotovimi pogoji se plača v naturalijah za kmetijskega delavca jako primerna, in bi bilo le na škodo delavcem, ako bi se odpravila, kakor se ponekod zahteva. Ako naj je plačevanje zaslužka deloma v gotovini, deloma v naturalijah koristno, morajo veljati naslednja načela: 1. Dajati je samo naturalije, katere more delavec ali direktno porabiti ali pa v lastnem gospodarstvu v svrho dalnje produkcije (živila, kurivo krmo itd.); 2. Naturalije morajo biti tako po množini kakor po kakovosti primerne delavčevim potrebam in dati se mu morajo ob času, ko jih more porabiti; 3. Za tiste potrebščine, katere si more delavec le z velikimi težavami in znatnimi troški poskrbeti, a jih potrebuje na vsak način, mora vsekako skrbeti delodajalec.
Za tista kmetijske delavce, kateri so sami posestniki in katerih daje njih posestvo kar potrebujejo naturalijje plačevanje v naturalijah jako majhnega pomena, če jim že ni na škodo, ako so namreč primorani dobljene naturalije prodati.
418
Kmetijstvo.
Nacionalna ekonomija in kmetijstvo.
(Dalje.)
Mej raznimi vrstami kmetijsl h delavcev stoje nekaj sveta posedujoči kmetijski delavci gotovo najbolje. Ako so marljivi in štedljivi,  potem vsaj izhajajo, s fasomi si
419
celo lahko opomorejo do necega blagostanja. Njih gospodarsko uspevanje je največ odvisno od lastne sposobnosti. Žal, da je ta vrsta delavcev pri nas precej indolentna. Svoj lastni svet obdelujejo malomarno in površno, dela pa ne iščejo,  dokler ni nujno potreba.
Kmetijskim dninarjem, kateri so poleg poslov najbolj odvisni od delodajalcev, se gcdi razmeroma še dosti dobro, ako dobivajo dober naturalni deputat in pravočasno"
Reformatorji, kateri bi radi pomagali kmetijskim delavcem vseh vrst in jim zagotovili po možnosti ugodno materijelno stanje, povdarjajo, da bi odprava kmetijskih dninarjev ne bila na korist kmetijstvu, pač pa zagovarjajo odločno, da je v lastnem interesu posestnikov, zagotoviti si primerno stalno in zanesljivo število dninarjev. Pred vsem je važno, da ima posestnik — tu pridejo pač samo veleposestva v poštev — samo toliko dninarjev, kolikor jih more tudi po zimi potrebovati, pred vsem pa mora dninar imeti upanje, da se osamosvoji in da si z marljivostjo in štedljivostjo pomore do neodvisnosti. Možno je to le na jeden način, na ta način namreč, da dninar zasluži vsaj toliko, da si sčasoma nakupi nekaj sveta, s katerim stopi v vrsto delavcev-posestnikov. Na ta način bi bilo pomagano posestnikom in dninarjem. Posestnik bi najemal delavce le kadar bi jih potreboval, namreč po leti, po zimi pa bi izhajal s posli. Dninarja pa bi upanje, da postane posestnik, priganjalo k marljivosti in k štedlji-vosti, ker more le na ta način dobiti materijelnlh sredstev za svoje osamosvojenje.
Ustvarjenje številnih malih posestev, katerih lastniki bi bili zajedno kmetijski dninarji, ni tako težavno, kakor se mnogim dozdeva. Stvar se bode dala izvesti, kadar se interesovani večji posestniki, državna in občinska ob-lastva prepričajo, da je ta institucija tako v državnem kakor v kmetijskem interesu. Izseljevanje kmetijskih dninarjev izvira največ od tod, da ti ljudje sedaj nimajo upanja, da si kdaj opomorejo in si pridobe vsaj nego go-tevost eksistence.
Nujno potrebna je odprava tistih dninarjev, kateri se nemški imenujejo „Einliegera in kateri žive zgolj ok zaslužku po leti, po zimi pa trpe pomanjkanje.
Kmetijsko delavstvo reprezentuje sloj, v kateri spada na milijoni ljudij tudi v naši državi, katerih sreča in blagostanje je torej za socijalni in gospodarski razvoj vseh naših razmer največjega pomena. Njih sedanji položaj se ne strinja z zahtevami, katera so opravičeni sta viti *n rVo so vsled tega nezadovoljni, ni to samo dokaz, da so reforme potrebne, ampak tudi na škodo vsemu kmetijstvu. Miren in zdrav razvoj kmetijstva je največje važnosti, zategadelj pa zasluži tudi delavsko vprašanje v kmetijstvu največjo pozornost.
(Dalje sledi.)
429
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
(Dalje.)
Očrtali smo kar možno na kratko položaj kmetijskih delavcev. Iz tega je razvidno, da so reforme nujno potrebne, mogoče so sevede le deloma. Kmetijski delavci radi svoje nezadostne omike, radi tega, ker so raztreseni vsaksebi in pa radi svoje gospodarske odvisnosti od delodajalcev doslej niso bili v stanu, storiti kaj za izboljšanje svojega polcžaja. Reformatorični predlogi, kar jih je bilo doslej sproženih v izboljšanje položaja kmetijskih delavcev, se nanašajo največ na kmetijske delavce v tac*h krajih, koder delavci niso mali posestniki.
Skrb za izboljšanje nravnosti in povzdigo omike kmetijskih delavcev mora hoditi roko v roki s prizadevanjem, izboljšati njih materijelni položaj, ker jedno ni možno brez druzega.
Najvažnejša in najizvrstnejša sredstva za povzdigo omike in nravnosti so šole. Njih upliv je toliko večji, čim bolj je otrokom obisk olajšan, čim bolj se pazi na reden šolski obisk in čim manj se otroci v šolskih letih izkoriščajo za kmetijska opravila. Koder delajo ženske — in to je skoro povsod — tam so velike važnosti tudi otroški vrtci. Jako koristne so tudi nadaljevalne šole za odraslo mladino, povrh pa je skrbeti za ljudske knjižnice in če možno tudi za podučna predavanja.
V materijelnem oziru naj se skrbi za delavca poglavitno na ta način, da se mu odkaže zdravo, prostorno stanovanje, de se mu z ustanovitvijo konsumnih društev omogočajo nakupovanje potrebnih rečij kar najceneje mogoče, da se delo akordira in da se uvede zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode in za invaliditet.
Kako si kmetijski delodajalci mislijo, da bi bilo kmetijskim delavcem pomagati, kažejo sklepi L 1872. vršivšega se posvetovanja pruskih kmetijskih delodajalcev. Naj podamo kratko vsebino teh sklepov. Shod delodajalcev se je izrekel tako-ie:
1. Dasi so matere najboljšo vzgojiteljice svojih otrok, kaže vender kjer je mogoče ustanoviti otroške vrtce; 2. Ustanoviti je nove ljudske šole povsod, kjer je za to dovolj otrok.; 3. Za odrasle otroke naj se ustanove nadaljevalne šole; 4. Delodajalec dajaj kot oče in soprog svojim delavcem dober izgled in }ih navajaj na ta način na uravnost in na rodbinsko življenje; 5. Nedeljsko delo naj se povsod odpravi; 6. Delavcem je dajati priliko, da eventuvalno, če se posestniki, v delavnikih opravijo svoja kmetijska in domača dela; 7. Skrketi je, da žene kmetijskih delavcev morejo opravljati svoja domača
dela. 8. Delodajalec mora svoje posle vzgajati in jih po možno izobraževati ter se jim izkazovati kot dobrohoten prijatelj; 9. Duhovniki in učitelji naj skrbijo za povzdigo omike, v kateri namen naj se tudi ustanove ljudske knjižnice; 10. Delodajalci naj skrbe, za primerna stanovanja svojih delavcev; 11. Delavski čas naj se primerno skrajša, ker je to potrebno za materijelno, duševno iu nravno povzdigo kmetijskih dolavcev. To je tudi v interesu naroda in države in radi tega je potrebno, da se uvede normalni delavnik, toda kmetijskim razmeram in opravilom potrebno; 12. Otroke kar možno malo rabiti za kmetijska opravila, sosebno ne, ako bi morali radi opravil zamuditi šolo; 13. Akordna plača pospešuje marljivost delavcev in zajamčuje delavcu z rastočo produkcijo primerno zvišajoče se dohodke, dočim mora stalna mezda biti odmerjena tako, da zadostuje za življenje delavske rodbine; 14. Mezda bodi izplačana vsaj deloma v gotovini in deloma v naturalijah; 15. Ustanove naj se konsumna društva, da si morejo delavci gotove potrebne reči, katerih ne prideljujejo, kupiti kar mogočo po ceni; 16. Ustanove naj se na podlagi vzajemnosti ustanovljene zavarovalnice proti izgubi pri živini; 17. Gleda naj se, da si vsak delavec vsaj nekaj sveta pridobi in da postane posestnik.
: Tudi Slovenci bodemo morali uvaževati nagibe, kateri govore za to, da se izboljša položaj kmetijskih delavcev. Sicer se nam ni brigati za naše veleposestvo ali tudi manjši in mali posestniki so vezani na delavce in na posle, katerih zdaj vse več primankuje največ zategadelj, ker je materijelno stanje kmetijskega delavca ali posla tako slabo, da tako nobenega druzega delavca ne.
(Dalje sledi.)
468
Kmetijstvo.
Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo.
(Dalje.)
Navadno se imenuje kapital vse tisto blago, kar je potrebno za nadalnjo ' produkcijo. Mej kmetijski kapital je razen de narja, potrebnega za vodstvo gospodarstva, brez dvoma šteti tudi živtno, stroje, orodja in pridelke, krmo, seme itd. Vse to je za kmetijsko produkcijo neizogibno potrebno, vsled česar ima kapital tudi tam največ pomena, kjer je prebivalstvo gosto in je radi boljšega življenja vseh slojev potrebno, pomnožiti produkcijo.
Svet sam se ne sme nikdar med kapital šteti. Svet predstavlja posebno produktivno silo, kateri učinkuje vse drugače, kakor kapital. Res, da za nakup sveta je treba skoraj povsod kapitala, in za izboljšanje sveta, za seme, za gnojenje itd. je tudi treba mnogo kapitala takorekoč zakopati, ali ta kapital stvarja potem integrujoč del zemlje
469
in se ne da cd nje več ločiti, vsled česar uu tudi ne gre več imenovanje „kapital". V zemljo zakopani kapitali niso od sveta razločljivi, niti dejansko niti po svojih učinkih. Seme se ne da več iz zemlje vzeti in takisto se ne da nikdar dognati, koliko pridelka se je zahvaliti semenu, koliko gnoju, vsled tega pa je jedino pravilno, ves kapital, kateri se je porabil za prireditev sveta, šteti kot inte-grujoč del sveta samega in ne kot kapital.
Mej kmetijski kapital je šteti torej samo ono, kalni z zemljo nerazločljivo združeno. Dvom, kaj spada po tej definiciji h kmetijskemu kapitalu, more biti samo glede poslopij. V pravem smislu besede je poslopja pač prištevati kapitalu in ne svetu, ker predstavljajo gospodarsko imetje, katero nima produktivne sile, pač pa postane s časom neporabljivo. Pomisliti pa je, da so poslopja takorekoč neločljivo združena z zemljo in da se kakor svet štejejo mej imobilija in se morejo hipotekarično obremeniti. Ako se posestvo proda, prodajo se ž njim vred redoma tudi poslopja. Kadar se imenuje vrednost kacega posestva, všteta je vselej tudi vrednost poslopij. Dasi torej poslopja teoretično spadajo mej kapital, imajo vender največ podobnosti s svetom in zategadelj ni ugovarjati, ako se smatrajo s svotom vred kot jedna celota.
Kapital, kateri se porabi za stavbo poslopij, je v razmerju z vrednostjo sveta jako različen. Neugodne kli-matične razmere zahtevajo več in večja poslopja za varstvo ljudij in živalij, kakor ugodno, isto tako je treba več poslopij, kjer je obdelavati stare njive, kakor tam, koder se izkoriščajo le travniki in pašniki.
Kmetijski kapital je dvojen, stoječi in prometni. Stoječi je tisti, kateri se je stalno naložil. Sem je šteti vrednost poslopij, strojev, orodja, ter sploh mrtvi inventar, dalje pa tudi vso živino in sploh živi inventar. Prometni kapital se imenuje vse drugo, kar je treba za izvrševanje kmetijstva, torej denar, živež, kurivo,  krma itd.
V prejšnjih časih se je poljedelstvo izvrševalo z jako priprostimi orodji, toda v našem stoletju je čudoviti razvoj tehnike prinesel jako mnogo in kaj popolnih strojev in orodij tudi kmetijstvu. S stroji in novimi orodji se hočejo doseči kaj raznovrstni smotri. Pred vsem je njih namen, olajšati ljudem in živini delo ter pripomoči, da se izvrši delo kar možno hitro, dobro in ceneno. Toda ve lika večina strojev je taka, da se malemu posestniku njih nabava ne izplača. Ti stroji imajo vrednost in sicer še veliko vrednost samo za veleposestnika, kar je za malega posestnika znatna škoda, ker mu otežuje konkurenco. Mali posestniki se sicer lahko združijo in si skupno nabavijo stroje, ali to prouzroča navadno sitnosti in prepire, konkurenco pa olajša — kakor kažejo izkušnje — le neznatno.
Kmetovalec potrebuje delavce največ po leti in zategadelj imajo največjo vrednost zanj tisti stroji, kateri mu nadomeščajo poleti delavce, sosebno dandanes, ko je prav poleti delavce najtežje dobiti. Koliko kapitala je treba investirati v strojih in orodjih, to je odvisno od razsežnosti posestva. Na Nemškem se računa, da je za vsak  hektar sveta investirati v strojih  45—60 gld.
kapitala. Seveda je te številke veljavnost samo relativna. Kolikor več delavcev je kjer na razpolago, toliko manj se investira v posestvih.
Za uspešno gospodarstvo je zlasti potrebno zadostno prometnega kapitala. Kjer tega ni, tam je vsaka izredna dogodba usodepolna za posestnika. Gospodarstvo pride v nered in naposled propade. Ne da se tajiti, da je ravno nedostajanje prometnega kapitala, brez katerega se posestnik ne more ganiti, največ uzrok današnjega klaver-nega položaja vsega kmetijstva.
Potrebni prometni kapital se preračuna največ po dohodkih sveta. Kolikor večji je poprečni dohodek, toliko več prometnega kapitala je treba V naših krajih se lahko reče. da je 30°/6 naloženega kapitala potreba, da ima gospodar zadosti prometnega kapitala. Žal, da so sila redki tisti posestniki, kateri imajo toliko prometnega kapitala, največ posestnikov ga nima nič in od tod izvira največ vsa beda kmetskega stanu.