Pravkar je izšla izredna knjiga znamenitega zdravnika

Dr. Arthur Miiller:

HIGIJENA

PRVE POROČNE NOČI

Potokaz za zaročene njlade pare.

To knjigo si mora na vsak način naročiti vsak zaročenec,
vsaka zaročenka, vsak oče in vsaka mati, ki želi svojim otro¬
kom srečo v zakonu. Vsak, kdor želi dobro svojemu narodu,
in svojem rodu bode kupil to knjigo, ker brez zdravlja, morala
in higijene v zakonu, ne bodo tudi potomci zdravi in- močni.

O interesantnosti in važnosti te knjige naj bo v dokaz
ta vsebina:

VSEBINA: Pomen spolnega nagona. — Detinstvo in mla¬
dost. — Razmerja. — Nevarnosti dolgih zarok. — Zaro-
čenčevo zdravje. — Kapavec in sifilis. — Svadba in
svadbena noč. — Prva poročna noč. — Strastne in
hladne žene. — Ženski spolni organi. — Devištvo. —
Kolikokrat se sme spolno občevati. — Položaji pri obče¬
vanju. — Onanija. — Impotenci ja — vzroki in njeno
zdravljenje.

Knjigi je cena Din 6.—, po povzetju Din 11.—

Tko pošilja Din 7.— v znamkah, dobija jo franko.

Naročila sprejema:

NAKLADNI ZAVOD »NEVA«
Zagreb, Frankopanska ul. 16.

ftavoi Ravnokar izšlo S  §tew®I

Dr. Paul Adam:

Zablode

ljubavnega življenja

Zelo potrebna in poučna knjižica za vsakega
oženjenega ali neoženjenega. Potrebna za ljude ki
vstopajo v zakon in za oženjene ljudi. Potrebna je
starišem, da poučijo svoje otroke. Knjiga opisuje
vse pogreške ljubavnega življenja, opisuje škodlji¬
vost perverznosti ljubezni v zakonu in kako je slabo
v zakonu, če je eden od poročencev homoseksualec
oziroma lezbika.

Knjigo lahko vsakemu odraslemu najtopleje
priporočamo, ker smo prepričani, da vam bo služila
samo kot navodilo in pouk.

Cena je samo Din. 5.—, kdor pošilja v znamkah
naj pošlje Din 6.—, a po povzetju Din. 10.—.

Naročila naj se pošiljajo na

NAKLADNI ZAVOD »NEVA«
Zagreb, Frankopanska ulica 16

Priporočamo:

Knjiga o dostojnem vedenju  ......  Din 15.- -

Veliko sanjsko knjigo .. . . » 25.- •

Novo kuharsko knjigo  . . . . . . . » 35 —

Največjo zbirko Ijnbavnih in ženitnih pisem  » 20. —

Sanje  v podobah .  » 10.

Narodna pesmarica,  zbirka najpriljub. pesmi » 10.

Voščilna knjižica.  Zbirka voščilnih listov in'

pesmic ob priliki novega leta in imendana » 10—

Ročni slovensko-nemški in nemško-slovenski

slovar  ..» 20.—

SlovenskUangleški in a nglešk o-slo v enski

. slovar.  II. pomnoženi natis.» 25. -

Slovensko-italijanski in ital.-slov. slovar  s
katerim se brez pomoči učitelja ital. jezik
priuči.» 20. -

NAKLADNI ZAVOD »NEVA«
Zagreb, Frankopanska ul. 16.

m

D EPIL¬

OG

NAKLADNI ZAVOD »NEVA

Zagreb, Frankopanska ulica 16

IS

Dosedaj so izšle zdravstvene knjige .

Dr. Hollander:  Kako naj se žena obvaruje spočetja

in nosečnosti? - (Vlil. popravljena in
ilustrovana izdaja)  ...... Din 20' —

Dr. Rus:  ;; Zdravje mladine (z 18 podobami “in

4 prilogami)  .......... Din 40'-

Prva jpomoč (z 40 podobamij

Din 32'

Zablode ljubavnega življenja

Din S*-

Higijena prve poročne noči (potokaz
za zaročene mlade pare)  . .. Din 6' ~

Večni greh ljubezni med moškim jn
žensko (II. ilustrovana izdaja)  Din 12'—

Dr. Rus}:

Dr. Adam:

Dr. Miiller:

Dr. Zugen:

V tisku:

Dr. Riecke:

Spolne bolezni, spolna ljubezen,
spolno življenje .Din 12*—

Vse knjige naročajte pri

NAKLADNEM ZAVODU „NE V A

Zagreb, Frankopanska'ulica 16


a

TISKARA „MERKANT1LE“ (G| )UTRIŠA 1 DRUGOVI) jZAGREB, ILIČA 3*>


Dr. E. ZUGEN:

VEČNI greh

LJUBEZNI MED MOŠKIM IN ŽENSKIM

ZAGREB 1929

Izdanje: Nakladni zavod NEVA, Zagreb, Frankopanska 16

• ■.: ■ ■ ■\ . ■ ;■ v 1  ■. «?. • ;

4.63i>7

7-,6cviAisr

/\

F1SK ARA . - HFTKU ANllLEc /GJ. . JtlTRlSA. I DRUGOVfy, ZAGREB. ILIČA 55.

Uvod

Že davna tega Je izrekel neki pesnik te le enostavne in res¬
nične a obenem slavne besede:

»Najveličanstnejši čin božanstva je pač sožitje moža z ženo,
rodbinsko življenje ...«

So li resnične te besede ? ... Da, in četudi se zakonca med
sabo še toliko nijeta in prepirata, ostane zakon vendarle velika bla-
godat in splošna potreba našega življenja. Kajti brez združevanja
moža in žene pogasne kaj kmalu življenje, kakor pogasne ogenj, ko
mu zmanjka goriva.

Ženska je lahko še tako muhasta in prepolna vseh mogočih
napak, a njena spolnost ostane vsekakor njena največja vrednota.
Ona je magnet, ki se ga moški mnogokdaj uprav noro oklepa. Žen¬
ska osvaja telesa moških a tudi njih duše! Spolni odnos med moš¬
kim in žensko je brezdvomno najveličanstnejši trenutek v člove¬
škem življenju.

Nikdar ne bo razmerje dekleta do dekleta ali fanta do fanta
toliko prijateljsko in tako slepo vdano kot je razmerje med fantom
ir. dekletom, med možem in ženo ali obratno.

7  ?

t:

Razlika med moškim in ženskim telesom

Moški se loči od ženske po tem, da ima drugačno spolovilo,
■drugačno velikost in obliko celotnega telesa in posameznih organov.

Na splošno: ženska je manjša kot moški, ima slabotnejše in
mečje mišice, a zlasti medenica ji je nižja. Zunanje oblike ji preje
vzbrste kod moškim, a zato preje uvenejo in ostarajo.

Zenska glava je okroglejša, čelo je nizko, usta in nos sta manj¬
ša, vrat pa ima ženska navadno daljši kod ga vidimo pri moških,
tudi jabolko manj izstopa. Pri ženskah je dolnji det telesa obilnejši
kot zgornji, ledja so jim širša, rebra in bedra pa manj izbočena kot
pri moških, dočim so pri ženskah grudi bohotno razvite. Razdalja
hrbtenice do bokov ni ravno velika in baš to odloča, da govorimo
o lepih ženskih bokih.

Zlasti boki in noge dajo ženski posvem drug izgled kot mu-
škitn. Ženske imajo tanjša in slabotnejša kolena kot moški; tudi
meča so jim manjša ter noge in roke.

V krvi ženske je več ogljika, to pa radi močnejšega in lehkot-
uejšega dihanja, kar je pač posledica krajših in bolj prostornih prs.

Zenska ima anatomsko slabše razvito možganje, ianjše trepal¬
nice in manjše uhlje. Tudi jezik imajo tanjši in nekaj krajši, dočirr
jim je brada močnejša.

Zenske se zgovornejše kot moški, odlikujejo se tudi po bolj¬
šem okusu.

Konture ženskega telesa so mehko izražene, nekako izglajene.
Telo je najširše v predelu mednice in zaostruje v omeri nog v ostri
kot.

Žensko telo je vitko in mehko.

Kožo imajo ženske nežno, belo in mehko, torej slično moškim,
a želodec in jetre so pa gotovo manjše. Zato tudi ženske toliko ne
pojedo kot moški in se tudi lažje izpraznjujejo.

Koliko vse ie telesne razlike vplivajo na dušo, na psiho, — o
tem razpravljamo v poznejšem poglavju.

S

II.

Spolni aparat pri možu

Lid pri možu  je sestavni del njegovega spolnega aparata. On
posreduje transport semena, ki se izgotavlje o notranjosti. Ud (pe-
his) meri 10 do 15 cm, premer mu je 25 do 30 mm. Sestoji iz treh
delov: 1. iz želoda, 2. iz scala in 3. iz brecila.

Želod je v obliki manšete zavihan konec scala in nalikuje pol-
kroglji, ki jo vidiš, če povlečeš z njega pokrivko. če se'pod pb-

Pravzaprav je malo čudno in komično in tudi malo nerodno,
pisati o spolovilih. Neka neupravičena navada in neka svojevrstna
sramežljivost nam sicer »dovoljujeta«, da moremo na dolgo in ši¬
roko govoriti o vseh mogočih stvareh — ali o spolnem organu pa
ne smeš »misliti na glas«, dasi je on važen del tvojega telesa. In to
se nad nami premnogokrat kruto kaznuje.

Moško spolovilo je zgradila priroda o obliki kanala in služi
obenem za pot, po kateri zepuščajo nerabne telesne razkrojnine in
izločine našega telesa. Po njej se izlivajo torej razne telesne teko¬
čine a tudi moško seme. Med tem ko je ženska spolna naprava zgra¬
jena v glavnem nalik plitki skledi, zavzema ta naprava pri možu:
obliko kanala.

6

krivko, zlasti na vratu želoda najde umazanijo ali gnoj, moremo
sumiti na spolno obolenje. V običaju Židov in’nekaterih oriental¬
skih narodov je obrezovanje želoda.

Rob želoda je precej napet in nalikuje vencu kjer najdemo
slično kot v brazdi številne male žleze, iz katerih se izceja bela,
gosta sluz. Ta sluz, namešana z odkrušenimi in odmrlimi delčki
kožice pokrivke je takozvano mastilo (smegma).

Brecilo uda je prostorninsko zgrajeno mrežje mnogobroinih
žil in krvnih prostorov. V te prostore se naleti kri, kar napravlje ud
trd in ga dvigne. Napetost in stojnost uda zavisi od množine krvi,
ki zastaja v brecilu .

Napeto brecilo in pripadajoče mišice vzravnavajo ud, dokler
ne izštrcne seme.

Na modih (»jajca« oziroma funkcijonalno pred njimi najdemo
po eno modce (epididymis) velikosti graha. Modce seme le prevaža
d  ga ne napravlja.

Vsi ti organi se razpoznajo zlasti dobro, kadar so bolni.

Prostata

Pod scalnim mehurjem najdemo prostato, nalik obročku okrog
scala ovito žlezo, ki sliči po velikosti in obliki kostanjevemu plodu.
Ustroj prostate nikakor ni enostaven, poleg obilega mišičja vsebuje
tudi 30 do 50 razvejčenih žlez, ki bi otrebljene kazale obliko grozda.
Iz njih se po 12 do 15-ero ozkih izhodih izliva v scalo sluzast izce¬
dek prostate, ki daje semenu oni značilni vonj.

Prostata izliva svojo sluz, da razredči setne, napravljeno v
modih, s čimer poveča njegovo gibljivost.

Modo

V kožnatem modniku (mošnja) sta dve povsem slični si modi
(jajca), levo in desno modo. Oni sta od spolne zrelosti do njenega
usika vse skozi zaposleni v produkciji semena, sta tedaj najbistrejši
del spolne naprave in igrata tudi pri samem občenju prvo vlogo.

Moda so tedaj semenišče moških spolovil in edini producent
pravega semena, dočim ostali deli to seme samo prenašajo od mesta
nastanka v kraj namembe.

Modo je torej spolna žleza. Njegova žleznina je mehka a
trdna, rdečkastormena in jo vezivne stene razporejajo v 250 do 300
predelov. Ti predeli vsebujejo ozke, cilindrične, v svojem poteku
močno zmotane cevke. To so one cevke, v katerih se pripravlja in
zori seme. Levo jajce je navadno večje kot desno in je tudi njegov
vpliv pri občenju večji.

7

V modniku, katerega barva je temnejša, kod drugje na telesu,
pa najdemo razven moda (testis) in modca (epididymis) še tri male
tvorbe, katerih vloga pa ni pojasnjena. To so namreč pokrneii
ostanki nekdaj morda močnejši organov. Iz modca vodi k udu moč¬
nejši, mestoma močno nabran semenovod odnosno izvodilo. V tej
večjih zmotani cevi se nabira seme, ki bi zravnano zavzelo dolžino
5 do 6 metrov.

Iz moda, torej iz zmotanih in tem sledečih ravnih semenogoj-
nih cevčic odhaja seme skozi mrežje kanalov v glavno odvodilo.

V  ujem se mu pridružijo še izcedki drugih žlez in šele zdaj imamo
kompletno ono sluzasto tekočino, ki nam je znano kot» moško
seme«.

Seme, ako bi otrdelo, bi bilo tedaj podobno vrvici, ki bi
segeia od skorje v modu pa tje do scalhega mehurja. O semenu.

bomo razpravljali ponovno v poglavlju »Namen in posledica
občenja«.

Cevke semenogojke

'Fe drobne cevčice oddajajo v svojem poteku iz sebe nebroj
novih cevčic, ki jih opleta bogato krvno in mezgovno žilje.

V obeh modih je nekako 500 do 600 cevk-semenogojk, ki
nalikujejo podolgovatem klopčiču. Ti klopčiči so potom omesnega
rnrežja spojeni z modcem po 12 do 15 cevkah. Te napravljajo konč¬
no eno samo cev, v kateri se gomili seme. Ta cev je cilindrična,
zbira v razdalji 2 do 10 cm vse cevke modce in jih s teni veže
s scalom. Ta cev, nazvana semensko izvodilo, je edina pot za seme
iz moda v ud. Njen potek iz mode v ud vodi v steni trebušne
votline.

Moško seme

Seme je vlecljivo tekoča, lepljiva svetlosiva tekočina z zna¬
čilnim, precej oštrim, svojevrstnim duhom, ki spominja na kvašeno
• testo. Seme sestavljata semenka tekočina in spermiji, kakor ime¬
nujemo iz moda došle zrele spolne stanice. Seme je napravljeno iz
90 %  vode, 6 %  sluzne mase, 3% fosforovega apna in 1% materija.

Spermiji imajo jabolčni pečki podobno glavico in ličast rep.

V dosti redki semenski tekočini živahno valovijo z bičem in s teni
živahno brzijo' na vse strani. Ta zanimiv pojav prikaže še navaden
mikroskop in oko z naslado in občudovanjem sledi njih poganjaju
in vračanju, prekopicavanju in odne i kanju, kar vse je izraz samo¬
stojne /.gibljivosti teh majčkenih bitij, ki jih vsako občenje več
stoiisoč izlije iz spolovila. Zunaj telesa žive spermiji le po nekaj

minut. Uničijo jih vročina, mraz, slano in kislo. Od pogojev okolice
./.avisi torej trajanje njihovega življenja.

Spermiji nastojejo samo v modu in sicer v zmotanih cevkah
setnenogojkah. Od tu pridejo v izvodilo in skozi iztrebilo po udu
veri iz moškega telesa.

Moški scalni mehur nima s spolovilom poslovno nikakve zveze,
pač pa odhaja pri moških vsebina mehurja istim potem iz telesa
kot vsebina spolnih žlez. — A ta sicer kratka skupna pot je do-
voljna, da morejo po njej prodreti v mehur in še dalje kužne klice,
dobljene pri občenju z okuženo osebo.

Spodnji del sečevoda je vložen v ud, iztapeciran s tenko
sluznico in obdan od lastnega brecila.

Scalni mehur je rezervar za scalnico, on torej ni spolni organ
iri ne spada k spolnemu aparatu. Le anatomsko je z njim v zvezi.

III.

Spolni aparat pri ženi

Žensko spolovilo sestoji iz dveh delov: notranjega in zuna¬
njega.

K notranjim organom ženskega spolovila štejemo jajčnika,
iztrebili za jajčeca, maternico (ložesna) in nožnico. Zunanji del
spolovil imenujemo osramje.

Osramje pri zenski.  Osramje tvorijo: 1. Venerin griček; 2.
vnanji ustnici; 3. notarnji ustnici: 4. srbevka in 5. vaginalna
loputa.

Osramje opaziš zgoraj med stegni.

Venerin griček  (Mons Veneris) ie z obilico masti podloženo
vzglavje osramja. Navzdol in nazad se zgublje v vnanji ustnici.
Pri spolno zrelih ženskah je griček porastel s kocinami.

Te kocine zrastejo sploh vseokrog osramja in so kodraste.
Pri moških segajo v obliki trikota do popka in višje, pri ženskah
pa je njih rast ravno odmejena od trebuha, ki torej ni kosmat.

Vnanji ustnici  sta obli kožni gubi, in varujeta notranje dela
osramja in spolovila.

Vnanji, ustnici sta po barvi drugačni kot notranji. Ustnice so
'bolj temne kot druga koža, pri devicah in deklicak so še rdeče,
pozneje pa osive in potemne.

Ustnice so pri dekletih polne, sveže in se tesno prilegajo, pri
ženah oa upadejo in ovene jo.

Notranji ustnici  sta pravtako priprti, a sta tanje in manii kot
•zunanji. V zdravem stanju sta notranji ustri prekriti po vnanjih, ob

nosečnosti pa izbrekneta a se po porodu znova vrneta v svojo ve¬
ličino in položaj.

Veliki ustnici osramja spaja zgoraj i spodaj ustnična spotika.

Med zadešnjo sponko in analno odprtino so izpete mišice,
pokrite s kožico. To je najelastičnejši del osramja in mnogo po¬
maga pri porodu, ko izstopa med bradavičicami otročja glava. Po
porodu mu je oblika zopet normalna.

Notranji del ženskih spolovil

Nožnica,  (vagina) se prilega spredaj scalnemu mehurju, zadaj
danki. Nožnica je kožni kanal, dolg 7 — 10 cm, njena mišičnata
stena je bogata na žilju. Pričenja pod grlom maternice, s katero
je stopljena v eno in seže spredaj do osramja, kjer tvori sramno
poko. Njen sprednji konec zapira vaginalna loputa (himen, deviška
kožica), če pa je že pridrta, ;sede ob zunanjem ohodu v nožnico
bradavičasti ostanki deviške kožice.

Deviška kožica  se naziva običajno polmesečasta ali obročkasta
mrenica pred ohodom v nožnico. Na njenem gornjem delu vidimo
tudi pri devici malo okence, da moreta pri mesečnem čiščenju (pe¬
rioda) skozenj odtekati sluz in krv. Toda pri prvem občenju prebije

10

vstopajoči ud to mrenico in raztrga njene žilice, kar dovede do
male krvavitve. Ta mrenica pa se more raztrgati tudi brez občenja
ali v slučajih silne spolne vzdraženosti.

Potem, ko je bila vaginalna loputa raztrgana, preostane od
nje še venec bradavic, sedeč ob zunanjem ustju nožnice.

Na obeh straneh izpred lopute so nameščene Bartolinijeve
žleze, oblike in velikosti fižola, One mažejo sluznico.

Nožnica z nameščen jem in prehranjevanjem ploda nima nič
posla. Ona le pridrži ud, da izlije seme pred grlo maternice in je
torej samo plodilni organ kakor pri možu ud, dočim je maternica
ono naročje noseče žene, v katerem nosi rastočo klico novega
bitja.

Maternici priležen svod nožnice kaže dva dela. Zadešnji stoji
za približno 2 cm nad sprednjim in meri 8 cm, sprednji pa 6 cm.
Nožnica je široka prilično 3 cm.

Stena nožnice je mišičnasta, zunaj jo ovija ogrinjalka, znotraj
pa jo tapecira sluznica, nabrana v poprečne gube.

Srbevka  (Kitzler) je po svojem ustroju in obliki zelo podobna
moškemu udu. Njen konček (želod) vidimo pod in za zgornjo spon¬
ko, zaprt med gornjim delom vnanjih ustnic. Ta konček nalikuje
s strani stisnjenemu želodu, zadaj ima žlebek, in ga pokriva sluz¬
nica, v kateri je mnogo živčanih končičev. Srbevka sestoji iz dveh
krakov in 3 do 4  cm dolgega telesca. Njeno brecilo je napenja kot
to vidimo pri brecilu uda. Tudi nad srbevko je razpeta pokrivka.
Srbevka draži k občen ju.

Razen okenca v loputi, skozi katero se vrši periodno čiščenje,
je malo nad njim pod srbevko še en otvor. Ta pa ne pripada spo¬
lovilu. temveč je to izlivek ženskega scala.

Žensko scalo se odpire torej v gorenjem predelu osramja in
je dosti krajše kot scalo pri moških.

Moški imajo tedaj eden in isti kanal za scanje in seme, ženske
pa imajo za scanje posebnega in posebnega za spolne produkte.

Maternica  (uterus) je v spolovilu organ, kjer se pritrdi oplo¬
jeno jajčece in razvija dalje in zori. Posel maternice je torej, da
napravi postljico jajčecu, ki je po iztrebilcih prispelo iz jajčnika,
da mu za nadaljno rast nudi kot in hrano in da ga pri rojstvu kot
več al manj donošen plod iztisne iz sebe.

Maternica ima obliko večje hruške in leži v mali medenci
med scalnim mehurjem in danko. Na maternici ločimo tri dele: nož¬
nici najbližji je najožji del, nazvan grljan (grlo, grlič), ta se sdebeli
v telo maternice, katere izbuljen svod inmenujemo buljino.

Grljan moli v nožnico in se v njo odpira, tvoreč tu vnanja
usta maternice, niegov nadnožnični del tvori ozek kanal, ki prehaja

v trikotasto, špiljasto votlino maternice. Prehod tega kanala v
votlino maternice imenujemo notranja usta maternice.

Tudi stena maternice kaže tri sloje: zunanji sloj gradi po¬
daljšana potrebušnica. Srednji sloj gradijo močne mišične vitre,
ki se prepletajo v vseh smereh. Notarnji del stene pa tvori sluzni¬
ca, ki se le težko odlušči od mišičja.

Med buljino in telesom maternice stopa na levi in desni v
njo po eno iztrebilce za jajčeca  (tuba). Ti tubi sta po 10 cm dolga
kanala. Oni se odpirata z enim koncem v buljino maternice, z dru¬
gim se ovijata ob jajčniku. Ta konec je votlejši in razvezan v re¬
sice, ki molijo v trbušno votlino. Ena teh resic se vlega na jajčnik
in poveda dozorelo jajčece v kanal iztrebilca. Kanal je opremljen
z razgubano sluznico, ki kot razvejčena vesla, po struji jajčece v
votlino maternice.

Tudi iztrebilce je zgrajeno iz treh plasti: iz zunanje ovejnice,.
v sredi iz mišičnih plasti in znotraj iz sluznice, formirane v mnogo-
brojne gube, na katerih sede stanice-migetalke in poganjajo jaj¬
čece naprej.

Jajčnik  (ovarij) je v mladosti sličen jajcu; v podolžni smeri
je obrnjen k maternici. Velikost jajčnika je različna. Dolg je pri¬
bližno 4 cm, širom 2 cm debel 1%  cm. Jajčnik ima pri otroku glad¬
ko površino. Z nastopom spolne godnosti pa se pojavijo na jajčni¬
kov! površini prve grapaste brazgotine kot posledica izpočenih
zrelih jajčnih mešičkov. Pri nosni ženi se jajčnik poveča, včasih
celo za dvojno velikost, pri starih ženah pa se zmanjaša in
omehča.

Jajčnik ima skorjo in sredek. V skorji so mlada jajčeca, v
sredici pa žile. Od mnogobrojnih jajčec vsak mesec samo eno
dozori — ostala pa razpadejo. Jajčnik deluje nekako od 14. do
45. leta, ko njegova produkcija jajčec popolnoma ugasne.

Ce se torej ozremo v zamršen sestav ženskih spolovil, ostaja
v nas misel, da še najbolj nalikujejo čašasti posodi, ki v svoji no-
tranosti izdeluje človeški lik, dokler ni dovršen v podobi novo¬
rojenčka.

Grudi

Gradi  (dojka, mamina) se razvijejo deklicam obenem z dru¬
gimi znaki, spolne godnosti v obliki polkroglaste grude, nameščena
na prsih med tretjim in šestim rebrom. Grudi so mogočno razvita
mlečna žleza, vložena v obilico maščevje. Izvodila te mlečne žleze
se zhero v sesek.

Sesek je pr; deklicah rdečkast in droben, pri ženah in zlasti
pri nosečih ženah pa so seski močnejši in večji.

Okrog seska je temnejše polje, kolobarček. V kolobarčku so
razmeščene lojnice in znojnice.

V grudih ni vedno mleka. Priroda je to dragoceno hranivo
rezervirala samo za dojenčka in morejo biti grudi mlečne samo pri
ženi-materi, ki je rodila. Mlečnost traja po dve leti in več, a ugasne
tudi že dosti prej, če je mati opustila dojenje.

IV.

Plojenje, plod in rojstvo

Spolni nagon

Spolni nagon je povsem prfrodni pojav kakor n. pr. glad
ali žeja. In kakor si človek ne teši gladu in ne gasi žeje samo tedaj
in v toliko, kot bi kdo drugi želel ali dovolil, tako se on iz čisto
prirodne nujnosti tudi pri svojem spolnem nagonu ne more rav¬
nati po nasvetih in naredbah koga drugega. V spolnem nagonu torej*
ni mogoče iti proti prirodi. Pri tem pa je obsebj umevno, da mora,
kakor pri jelu in pitju, tudi pri spolnem občenju biti nekak red,
gotova umerjenost. Tudi za vršiter te prirodne dolžnosti imet
zmerno izbrane dobe, zdrav kraj a zlasti pravo mejo! Kajti, kakor
nam škoduje čezmerna iela in pitje, istotako nas ubija razbrzdano
spolno življenje.

Sploh se mora človek tudi pri občenju, iti to vedno iti povsod,
izkazati, da je kulturen stvor in da se loči od živali.

A to je potrebno ne samo za prikaz človekove kulturnosti
ampak nič manj tudi za ohranitev lastnega zdravja.

Kdor spolno obči, naj zlasti pomisli, da spolno občenje ni
»za špas«. To je opravek, ki ga prični z resnobo in enako končaj!

Naj nas pri občenju ne vodi le težnja, da zadostimo meseni
pohoti, ampak to nam stoj pred očmi, — in to je najpomembnejše
trenotje našega življenja — da more biti posledica tega dejanja
naš-otrok, naš potomec, naslednik naših duševnih in telesnih last¬
nosti. Posebno zato bodi v občenju oprezen in ga vrši le ob pravih
prilikah. Živali, kakor vemo, se parijo samo v določeni, zaključeni
dobi, — pri ljudeh pa najdemo občenje ob vsekem časa, kjerkoli in
s komurkoli. Glavna parola ljudi je:'— užijmo čini več ljubimkanja!
A  to je zlo, brezdvoumo zlo!

i ; In tu zlu  zajema ne samo odrasle, dandanes se pogreza vanj
že nedoletna mladina. Še predno so ji zrele spolne naprave, greši
mladina v mislih in fantaziji in si stem razkraje živce.

Znanstveno je namreč ugotovljeno, da so v teh razmerah
živci izvedno magnetični in električni in da njih vzburjivanje usod¬
no vpliva na semenišče in sem.e

Pritisk krvi vede pri mladeniču do nabrekanja uda, pri de-
vojčici pa draži srbevko. Istočasno so tudi utripi srca burhejši,
obtok krvi je po celem telesu pojačan.

Pri takem vzburjivanju more prej ali slej priti do skrajne meje
premagovanja in nato do spolnega zadoščenja, bodisi prirodnirn
ali protiprirodnim potem.

O tem bomo pozneje obširneje razpravljali.

Napet in vzdignjen ud

Radi dotoke krvi v brecilo se ud dviguje in dvigne. Dražljaj
za to je mnogovrsten, poteka lahko iz samih sanj a sproži ga
zlasti nakopičeno seme. Ko je dražljaj izprožen, se vzbudi krvna
struja, uravna ud in ga s pomočjo vezi zadržuje v vzdignjenem po¬
ložaju. Kratek in debel ud je trši in vzdržnejši kot dolg in droben.

Plojenje

Pri plojenju (občenje, coitus) vlaga moški seme svojih spolo¬
vil skozi nožnico zneske pred usta njene maternice. Pri tem vrši
moški aktivno vlogo, ženske pa pasivno. Sluz, ki jo pri tem moški
izštrcne, je iz semenske vode, izgotovljene v prostati in semeskern
mehurčku, v njej pa se gibljejo uzne semenske stanice, izgotovljene
v semenogojkah semenišča.

Kot odziv na ubrizgano sme spustiti tudi ženska v primeru
zadostne vzdraženosti svojo maternico in iztrehilci na dol in iztisne
in ona' sluzav izcedek, ko pa se zopet dvigne, vsrka vase moško
seme, katero pa tudi brez tega vrsrkavanja lahko prispe v votlino
maternice.

Plojenje ne vodi vsakikrat do oplojenja. Razlogi so različni,
odvisni od enega ali od obeh plodečih.

Kadar imajo ženske perijodo (mesečno perilo) se morajo nekai
dni pred tem in nekaj dni po tem popolnoma vzdržati občenja!

Oploditev

Plojenje je z izlivom semenja zaključeno. Semenske stanice
iščejo zdaj po najbližji poti dostop do ženskega jajčeca. Število
teh semneskih stanic v enem samem izlivu je ogromno, doseže tudi
do 200 milijonov. Samo najsposobnejša pride prvo do jajčeca, ga

14

vzljubi in vstopi vanj. Ta trenutek imenujemo oploditev in pravo
spočetje človeka. Pot semenske stanice do jajčeca je v razmeri
z njeno velikostjo naravnost velika. Ona, kakor tudi ostale njene
tekmovalke, prepleza vso dolgo pot od nožnice (gornji konec)
preko vse maternice in celo celega iztrebilca. Šele tu nekje se sreča
z jajčecem, ki oplojeno, prav tako po več dni potuje po iztrebilcu,
dokler se ne naseli v steni maternice.

Neoplojeno jajčece ali odvisno seme pa ne ostane dolgo v
spolovilu. Tam namreč odmre in ženska ga prej ali slej izplavi
iz sebe.

Zanimivo je, da se v nenormalnih prilikah opaža tudi nosnost
iztrebilca ali celo trebušne šupljine, če v teh krajih nastane spo¬
četje in oplojeno jajčece tudi nadalje tam ostane. Tak porod sevedff
ne more biti normalen.

Izštrcanje semena

Moški izštrcava seme ne samo prilikom občenja, marveč tudi
brez njega, kadar je spolno razvnet in mu je ud napet. Ziasti v
sanjah, katerih vsebina je ljubezen, nastopa mnogokrat polucija,
kakor imenujemo izsemenjenje, izvršeno brez- občenja.

Polucijo vidimo tudi pri moških, ki niso še nikdar občili. Po¬
bude zanjo pride, kakor pri občenju, od določenih živcev. Polucija
se pojavlja zlasti v snu, ko prede fantazijo najneverjetnejše mož¬
nosti ljubezni in srečanja z žensko, a polucija je opažena tudi v
budnem stanju, n. pr. pri pitju in v mnogih drugih trenutkih, ko
nas nadvladajo pohotne misli. Polucija normalno nima posledic,
le glavobol se izraziteje javlja.

Podobno je pri ženskah a dosti redkeje, a bol pri tem je bolj
duševna kot telesna.

Polucije niso nevarne našemu zdravju, one so pač odsev nor¬
malnega telesnoga razvoja.

Popolna vzdržnošt od občenja je zato neprirodna, kajti zdra¬
vo telo ga enako pogreše kakor telesno ali duševno hrano.

Ferijoda

Izštrcavanje semenja je izključna sposobnost samo moških
spolovil. Pri spolno zrelih ženskah pa nastopa v razdobju 28 dni
takozvana »perijoda« (mesečno čiščenje, perilo). Pravimo tudi:
ženska ima svoj »čas«.

Perijodo dobivajo samo ženske. Pojavi se z nastopom spolne
zrelosti (12 — 15 leto) in traja vse do 45. a celo do 50. leta, ko
usahne jajčnik in nastopi jalovost. V nosečnosti perijoda: izo¬
stane. .

15

Ob periiu je spolovilo sočno, iz njega odhaja s krvjo pome¬
šana sluz. Srce bije dosti urno, živci kažejo utrujenost. Perilo .je
težje za device kot pa za žene.

Zunanja slika perijode je torej čiščenje, izraženo v istekanju
omenjene sluzi. Dejansko pa se pojavlja v zrelih ženskah nekak
val življenja, ki se 27 ali 28 dni zliva v jakost in se s perijodo
poleže, da znova zastavi. Za spolovilo v perijodi ni bitno njegovo
čiščenje marveč izpreminjanje notranje sluznate stene v maternici.
Ta se namreč takrat pripravlja, da zrahlja steno in pritrdi v njo
jajčece, ki 10 — 15 dni preje izskoči iz jajčnika in se pomika k ma¬
ternici, na tem potu čakajoč oploditve. Jajčnika pripravita vsak
mesec eno jajčece. Če to ni bilo oplojeno, izide s sluzjo iz spolovil,
življenski val pa znova pripravlja maternico na prihod novega
jajčeca.

Če pri spolno zrelih ženskah v dobi plodovitosti perijoda izo¬
stane, je to običajno znak, da je občenje postalo uspešno, da je
pri ženi nastopilo blagoslovljeno stanje.

Nosečnost

Le ženska more biti mati. Na to veličastno svoje poslanstvo
naj bo ona ponosna, dasi stavlja s tem v nevarnost i svojo lepoto
i svoje zdravje. Toda kljub temu naj vrši z veliko dobre volje in
veliko ljubezni to vzvišeno vlogo, ki ji jo je izročila naša skupna
mati priroda.

Nosečnost ni obolenje ampak klic prirode in njen poziv. Toda
dandanašnje življenje mnogo otežava razmere, v katerih, žene no¬
sijo. rodijo in preživljajo svoj plod.

Marsiktera žena se boji zanositi, a te skrbi niso prav nič
potrebne.

Porod nastopi normalno 9 mesecev po spočetju. Svojih 14 dni
pred tem telo oteče, ker se spušča maternica nižje. Porodi nedono¬
šenih plodov nastopajo že dosti preje, celo v 7. mesecu. V neobi¬
čajnem času izvršeno rojstvo se imenuje splav.

V tednih pred porodom mora imeti porodnica popoln duševni
in telesni mir. Vsako naprezanje ali razburjanje se kaj lahko usod¬
no maščuje na dan poroda.

Poroda se ženski tli trebi prav nič bati, a najmanj v naših
časih, ko je porodna medicina toliko razvita. Glavno za porodnico
.je, da ohrani popoln mir, da je zadovoljna in v čistem. In če se
dan ali dva izpred poroda otvor spolovil ni dovolj razširil, da bi
mogla skozenj potovati novorojenčkova glavica, si ie treba poma¬
gati s klistirom.

Bolečine nastopajo pri porodu v dveh oblikah: kot pravi po¬
rodni krči in kot neporodne težave. Slednje popadejo prebavne
organe, a samo za kratko vreme, dočim se pravi porodni krči ja¬
vijo nekaj pozneje, spočetka slabotno, pozneje pa silneje.

Porodni krči otežajo zlasti hojo in pritiskajo na kost. Včasih
povzroče celo krvavitve. V teh primerih je seveda nujno, da se
v hišo pokliče zdravnika ali babico. Marsiktere porodnice se v ta¬
kih opasnih prilikah zatečejo k neizkušenim ženskam. Te običajno
niti z najboljšo voljo ne olajšajo stanja, nasprotno je bolj gotovo,
da ga še poslabšajo.

Porod se vrši v treh delih: Najvej poveča porodnica otvor
spolovil, da zadošča za prehod novorojenčkove glavice.

Ko pride glavica v nožnico, jo je treba zravnati, da se omo¬
goči ishod tudi telescu.

Ko se prikaže otročja glavica, nastopajo največji in najtežji
krči, ali mati mora tu zbrati zadnji drobec svojih sil, da srečno
dokonča porod.

Potem pa krči trenotno izginejo in celo mlado popje se iz¬
vije iz materine tople postljice v mrak mehke noči ali v luč zlatega
solnca.

Olajšan porod

Današnji običaji in današnje moderno življenje uplivata brez-
dvomno neugodneje na potek poroda, kakor je bilo to včasih.
Poraba steznika se hvala bogu splošno opušča a dolgo in mnogo¬
krat sključeno sedijo v šoli, sedenje pri pisalnem in šivalnem
stroju in nešteti drugi posli, ki jih dandanas opravlja ženska za
bori košček kruha, to vse pa usodno deluje na nežne notranje or¬
gane. Te posledice vidi. ženska pač najtočneje pri porodu. Porod
takih žensk je navadno zelo težaven in operacije takih porodnic
niso nič nenavadnega.

Ženske naj torej zleknejo svojo stasitost na kaki manj ne¬
varen način in nikakor s trdim steznikom. Japonke rabijo dosti
manj opasen gumijast steznik.

Noseče žene naj ne uporabljejo zdravilnih kopelji. >Zanje
najbolša je navadna topla voda. A najboljši nasvet vsake porodice
je ta: gibaj se čim več v svežem zraku, dosti se solnči! Seveda je
i tu potreben nasvet zdravnika. Tudi ni dobro mnogo piti, zlasti
pa se je izogibati znojenju.

Porodnica naj je čim več sladkih jedil, zlasti medu, ki se je
izredno obnese. Tudi sladko sadje koristi porodnici. Od navadnih,
jedi se priporoča zlasti zelenjava, sočivje, dobra juha in mleko,
odsvetujemo pa večje množine kave in čaja.

%

2

'17

Tudi to vpliva na porod, kako se ženska drži in kako nosi
slavo. Pri hoji bodi ženska vedno vzdravnana, glava naj ne bo
povešena, pri ležanju pa opuščaj krčenje trupla. Tudi sedenje je
važno. Ne puščajte, da glava sama pade. Ona mora biti tudi pri
sedenju držana pokonci.

Da bodo porodi lažji, v to ni dovolj, držati se teh nasvetov
samo v nosečnosti. Treba je tako živeti še od mladih nog in se že
od tedej uspešno pripravljati na visoko poslanstvo matere. Končno
to ni namenjeno samo porodu in obvezno le za one ženske, ki po¬
stanejo porodnice. To je nasvet zlasti vsem doraščajočim deklicam,
kako priti do lepega stasa in lepoto čimdalje ohraniti. Lepota pa je
pravzaprav samo zunanji izraz notranje skladne, vzorne razvitosti
telesa in tako so vsi nasveti za lepoto telesa pravzaprav nasveti
za čim večje zdravje. In katero dekle ne bi hotelo biti lepo, lepo
in zdravo?!

Zatorej skrb za lepo, zdravo žensko ni brezpomembna skrb!
In ta skrb tudi ni naložena samo ženskam! Ona je stvar celotnega
človeštva, saj, kakšnega zdravja bodo matere, tekega bodo tudi po¬
tomci, najbližje pokoljenje bodočega človeštva.

„Materinstvo je daritev solze in pesmici

Doba, v kateri sili spolni nagon k plojenju, nastopa brez-
izjemno in neizprosno pri vseh. Tu je priroda obeh spolov enaka,
V težnji po plojenju je izražena prirojena lasnost, ki objema vseko
živo bitje in mu je prav vsaka živa stvar podvržena, bodisi na ta
ali oni način.

V tem pogledu ni razlike. Najrazličnejši so značaji in tem¬
peramenti, ali spolnost jim je enakšna. Mati-priroda je dala
hrepenenje po ljubezni, pravico do plojenja vsekomur in te pravice
se vsakdo prej ali slej, v večji ali manjši meri tudi posluži. Proti
temu ne zaleže nabeno sredstvo, pa naj pride s katerekoli strani.
Tudi sama vernost ne onemogoči ljubezni.

Prirodni nagon gre preko vseh izumetničenih ali vkoreninje-
nih nasprotnih predpisov in običajev svojo prirodno pot in če ne
dobi zadoščenje v obliki, ki je dopuščena (zakon, moški z žensko),
išče in tudi najde prepovedano pot, kar ima često naravnost pe¬
klenske posledice.

Svobodna ljubezen je gotovo največje leglo kužnih spolnih
obolenj in najpogostejši centrum njih razširjanje. Teka ljubezen
prispeva s sedemdeset do osemdeset odstotki k spolnem obole¬
vanju. Enako žalostne in nesrečne so tudi druge vrste vlačugarstva
in spolnih razvratov.

Umevno je, da človeštvo nesme svojemu spolnemu nagonu
nuditi več, kot sam zahteva in bilo bi škodljivo, pretiravati spol¬
nost. Ali z druge strani pa človeška družba zapet ne sme ljudem
zatirati tega priročnega nagona. Za zatiranje spolnosti ni nihče
opravičen in tudi vera nima pravice, prepovedovati ga, ker vse
to vede iz zla v še hujše zlo. Če lačnemu ne daš jesti, — ti bo jed
sam vzel! Nekaj drugo pa je, priporočati spolno zmernost!

Kakor vsakogar samoposebi sili, da je, če je lačen, pravtako
ga i spolni nagon povsem priročno naganja k telesnemu uživanju.
Nobeni družabni predpisi, ne verski nauki, nič ne more udušitj v
človeku njegove spolnosti. Ona je sestaven del življenja in živ¬
ljenja ne uničiš, dokler je telo lepo in zdravo. Kdor je drugačen,
je farizej, kdor kaj drugega hoče, je slep pri belem dnevu in mora
pasti v katastrofo.

Dandanes mi mnogo trpimo radi nekih tozadevnih navad.
Dandanas se stavlja v ospredje in protežira vse druge izraze na¬
šega življenja a naš stržen življenja, najskrivnostnejšo struno naše
duše se brutalno ubija. Ta lažimorala odvede marsikoga v nasprot¬
no smer, kot jo hodi sveti zakon prirode. Ti vsi nesmiselno za¬
vračajo svojo plodnost, saj ne koristijo niti sebi, niti drugim.

Ti smešni naši običaji nam pridodavlejo še smešnejši položaj.
Zdi se, da se pri tem večina ljudi prav nič ne zavede, da je problem
ljubezni istočasno i problem novega zaroda. Če že želimo pri spol¬
nem občenju res dati kak koristen nasvet, nas more voditi pri tem
samo ena misel: pri plojenju odločujemo biti ali nebiti novega

bitja, ki bo plod naše ljubezni.

To smatranje spolnosti je priročno in moralno. Tako ga nam
narekuje zlasti sedanja povojna doba, potem ko je grozni boj po¬
kosil toliko mladih, zdravih cvetov in so povojne razmere še toliko
opasne množenju človeštva. Ko pregledavamo problem porodov,
naletimo tudi na nazor, da so otroci samo luksus in da se odveč. To
naziranje je bilo še pred vojno močno razširjeno, danes zajema še
širše plasti.

Mnoge ženske namenoma nočejo zanositi ali se poslužijo
umetnih splavov, oboje z izgovorom, da želijo očuvati telesne oblike
in telesno svežost. To je brezdvonma zabloda a brezdvomno tudi
greh napram človeštvu. Če bi se enako ravnale vse ženske, doklej
bi živeli ljudje. In če bi par stoletij pred nami tako mislile ženske,
o, potem bi nas ne bilo na svetu. Ali žene pred nami so se žrtvovale
za nas, naše materi so bile pravtako nekoč lepe in sveže, pa so
vseeno rodile, nas nahranile in vzgojile.

Nočemo zapirati oči pred dejanskim stanjem in sočutno poslu¬
šamo izpoved gmotno slabotne delavčeve žene, da noče roditi, ker
ne bi mogla otroka preživeti in bi ostal samo reven, bolehen prole-

ld

tarec. Toda pri tem obsojamo žene, ki so u polnem izobilju a se iz-
govarjejo, da so otroci luksus, predrag luksus. Vendar vidimo v
kmetskih in delavskih domovih poprečno več otrok, kot pri boga¬
taših. V resnem zakotju je ljubezen iskrenejša in žrtev obilnejša.
Mož in žena, oba se trudita, da se nasitita in vedno jima ostane še
košček za njuno dete. One, ki pravijo, da so otroci luksus in jih zato
nimajo, te pa vprašamo: kaj je smisel vašega zakonskega sožitja?
Ali ni zakon brez otrok velikanska praznota, ogromno dolgočasje,
bolest za srce, »ki ni tvoje, ker je ustvarjeno za mnoge, da se
žrtvuje s solzo in pesmijo.«?!

Ali ni za delavca, ko konča svoj posel, veliko veselje, da se
vrne v prijazno stanovanje, kjer sta razlita veselje in smeh njegovih
otrok in kjer sijejo blažene materinske oči. Kjer pa vsega tega ni,
tam vidimo može in ženo, kako iščeta kratkočasje vsepovsod, do¬
kler ga ne najdeta v gostilni, v alkoholu. Dati za vino seveda ni
luksus, sebi privoščiti vse mogoče, to ni luksus, ali luksus in ne¬
potrebna stvar je imeti in vzgojiti otroke, ki naj nekoč zamenij®
svoje starše na posestvu ali v poklicu in bi jim mogli biti opora na
stara leta!

Ne, dragi Slovenci in drage Slovenke, otroci niso stvar sebič¬
nosti, oni so zadeva vsega našega rodu in vsega človeštva. Plod
ljubezni nikakor ne ubijajmo, to je zaveden, neodpustljiv umor! To
je umor onega življenja, ki ga rabi sedanje človeštvo, vsa človeška
skupnost. Nikdar ni bila toliko škodljiva ona teorija Angleža Malt-
husa: »ne napravljajte novih revežev!« Kot bi bila baš za naše čase.
V njih vidimo človeštvo razredčeno za mnogo miljonov duš, polja¬
ne in njive so zanemarjene, zakladi zemlje in vode leže neizrabljeni,
dočim napredujoča znanost vse bolj in bolj lajša življenje. Vsega je
dosti, samo človeškega razuma in človeških mišic manjka, da bi
vsestransko in znanstveno uporabila ogromne prirodne zaklade. Po
tem bi mogla mati — Zemlja nasititi še enkrat toliko ljudi, kot jih
preživlja danes.

Malthusova teorija tedaj ni niti potrebna niti človeška. Zato
je dolžnost nas vseh, da ne preganjamo posledic zla, nego da izko-
renimo njegov vzrok. Če pa zaenkrat uničimo posledice, vzrok pa
ostane nedotaknjen, je jasno, da bodo posledice znova pognale.

Priroda nam je pripravila vse predpogoje za udobno življenje
in za napredovanje našega rodu. Nam preostaje edino ta dolžnost,
da pripravljene prirodne zaklade izrabimo. Kadar bo ta misel za¬
vladala v vseh človeških srcih, bodo same preminule bolečine, ki jih
nosi sedanja doba in siiaj ljubezni in njena sreča nam bosta zopet
vrnila izgubljeni raj. Takrat nam porod ne bo nezaželjen dogodek
in deca ne v nadlego, ampak čakali jo bomo kot zaželjenega gosta.

20

In mlada mati bo vsa srečna pela:

»Meni nebo odprto se zdi,

Kadar v tvoje ozrem se oči,

Kadar prijazno nasmeješ se,

Kar sam prestala, pozabljeno je.«

Kadar bomo deco pričakovali z željo in ljubili s srcem, nam
ne bo umirala že v prvih tednih ali prvih mesecih. Zdravi in skrbni
stariši bodo dobivali zdravo, iti imel dobro oskrbljeno deco, ki bo
v daleko manjši meri trpela na obolenju prebavil, na jetiki in dru¬
gih težkih obolenjih, kot to dandanašnji vidimo.

Da ta doba res kdaj pride, na to delovati je poklican vsak iz¬
med nas. Zlasti pa posvetimo posebno brigo našim nosečim ženam
in porodnicam. Ko nastopi tretji mesec nosečnosti, moramo ženo
oprostiti svakega napora in ji moramo nuditi vse do poroda oskrbo,
kakršna ji po njenem stanju pripada. V mnogih državah že delujejo
posebna »društva za zaščito mater«. Delovanje teh društev more
biti edino v prid materam in otrokom in bo s te strani gotovo z ve¬
liko hvaležnostjo spominjano. Taka društva zaslužijo vso našo pod¬
poro. Vsi vi, ki imate smisla in sredstev, in vam je pri srcu interes
naroda, dajte, sodelujte v teh plemenitih društvih.

Vzdrža

Nosna ženska naj spolno ne obči! Pomisli naj, da bi občenje v
času nosečnosti, zlasti še v njenih zadnjih mesecih, gotovo škodilo
brstečemu plodu. To naj upoštevajo istotoliko i moški! Njim mali
»odmor« ne more škoditi, razen, če se pri tem približajo drugim ne¬
poznanim ženskam. Pri teh morebitno spolno okuženi bi mogli ku¬
žne klice zanesti v lastno rodbino.

Operacije

Operativnim potom moremo plodnost i moških i ženskih spre¬
meniti v jalovost, v neplodnost. Pri moških se vreže v dno modnika,
izvleče semensko povesmo in istega otrebi žil in živčevja, da ostane
samo seinenovod. Tega se podveže, odreže ali odtrga in tako se¬
menu zapre pot v ud. — Pri ženski se podveže iztrebilce za jajčeca.
Posledica teh operacij je torej neplodnost. Spolna sla pri tem ni
uničena, morda se malo zmanjša, a gotovo izredno malo. Jalovce,
varihe krasotic v turških haremih imenujemo evnuhe (skopljenci).

21

Še par opomb

V svojih dosedanjih izvajanjih smo v glavnem omenili vse
one okolnosti, ki v dobrem ali slabem smislu vplivajo na zakon in
plojenje; k koncu dodajmo še par besed o samem načinu življenja.
Nočemo napadati veseljaštva, saj je ono uprav nemogoča bajka,
zlasti v teh ekonomsko težkih časih. Srečnega zakonskega življenja
še ne da samo vesel temperament. V to je treba predvsem medse¬
bojne ljubezni in spoštovanja, ki sta gotovo temeljna kamna sreč¬
nega in zadovoljnega zakonskega življenja.

Pri ženitvi, to vemo, se ne vpraša toliko po ljubezni zakonske
družice, kolikor po njeni dobi* njenem stanu in poklicu njenih rod¬
binskih zvezah. Brezdvoma brez denarja tudi v zakonu ne moreš
živeti; gotovo ti bodoča družina zveča izdatke in ni neprimerno,
misliti na doto kot na nujno ekonomsko pomoč. Toda mnogo zako¬
nov onesreči baš denar! Pohlep po njem pozablja na ljubezen, ki je
edina moč v zakonu, da vzdržuje njegov mir, njegovo zvestobo.

Zlasti v nesrečnih zakonih so otroci reve! Tu morda nihče ali
samo eden v družini skrbi za njih rast in vzgojo. Zato taki zakoni
ne dajejo niti zdravih ljudi, niti dobrih državljanov. Mi iz tega do¬
bro spoznamo, da vzgoja in rast mladine ne moreta biti samo stvar
staršev ampak tudi resna briga celega naroda, cele države, da vsega
človeštva.

Problem porodov in nege porodnic je najmoralnejše vprašanje
celokupnega človeštva. Naloga vseh kulturnih društev je, da se
energično zavzamejo za pravično rešitev tega problema. Če dobro
oskrbujemo porodnico, si očuvamo ne samo njeno sposobnost za
delo, ampak s tem prožimo že tudi našemu naraščaju možnost, da
se ga bolje obskrbuje in vzgaja. S tem pa izdiramo korenine onemu
zlu, na katero se kaže s prstom ne le v mestih, ampak celo že na
deželi. Če je siromašna delavska žena sigurna, da bo kdo skrbel za
njeno dete — ker sama v svoji revščini tega ne zmore — ne bo ona
že v zametku ubijala plod njene ljubezni, najsibo on »zakonski« ali
»nezakonski«. Nezakonske dece naša mati — priroda sploh ne po¬
zna! Kajti, vsak plod ljubezni je zakonit, ker sta ga vstvarila pri¬
roda in naša čuvstva, — vse drugo pa je samo gola izmišljotina,
rojena v ljudski gluposti, ki nič ne ve, kaj je srce.

To, kar čuti rnajka do deteta, tega čuvstva ne moremo vzpo-
rediti s čuvstvom, s srcem, ki ga ima do deteta moški, oče. Že mno¬
go pred porodom čuti mati telesno v pogledu zdravja prisotnost
'plodu. Koliko intimne so zveze matere do deteta za časa dojenja in
skozi vso dobo njege rasti. Ali ves trud in vse žrtve, ki jih dopri¬
nese starši vzrasti in vzgoji svojih otrok, niso toliko pomembne in

22

velike kakor je važna in ogromna sama činjenica, da so jih obdarili
z življenjem, z zdravim življenjem.

Novega življenja ne moreš kupiti; plodnost, rodnost, otroci, —
tega ne moreš ni z zlatom preplačati, to vse povzroča roditeljem
več gorja kot radosti, več škode kot koristi, — a vendar, vse to je
želja vsakega bitja, ker samo v tem se zrcali smisel življenja, ki ga
živimo. Tudi oni, ki pride na svet ima pravico do življenja, i on je
otrok božanske prirode. Samo to vemo, da je žal življenje dandanes
trpko ne samo za starše nego i za nedolžno deco. Te grozne posle¬
dice vojne so vse naše življenje pognale v neko težko smer. Povsod
manjka še mnogo tega, kar je potrebno za naš vsakdanji kruh. Ži¬
vila so še vedno draga, njih cene se mestoma celo zvišujejo, a v
dobi, ki kliče po delu, prosi po svetu in se obeša na kljuke armade
brezposelnih. Tak položaj je bil pred dvesto leti tudi v Angliji in
takrat je predlagal znani moralni filozof Malthus, naj se ne množi
število revežev, t. j. naj se reveži ne plode.

Po Malthusovi teoriji naj bi država kontrolirala število roj¬
stev in ga regulirala. Ta teorija ni utemeljena, ona je pravi greh na-
pram človeštvu in škodljiva za vso našo skupnost. Država hoče
imeti kar največ vojakov in kar največ davkoplačujočih, ker je v
tem zasiguran njen miren obstoj in njen uspešen procvit. Čim več
bomo imeli delovnih rok, tem bolj bodo cvetele naše poljane, tem
bolj bodo izorane naše njive, tem več bo izdelkov v industriji, tem
več bo kruha in zaslužka. A čim več bo prudukcija in čim več za¬
služka, toliko lažje in zadovoljneje bo živelo človeštvo. Prirodni za¬
kladi naše zemlje so uprav neizčrpni in nesmiselno bi bilo, zmajn-
šavati število ljudstva, nego treba ga je še pomnožiti, da tako zbe¬
remo dovolj sile, ki bi jo prav norazmestili in z njo izkoriščavali
ogromne površne in globoke zaklade naše pravične matere Zemlje.

Rekli smo že, da je skrb za porodnico naša skupna skrb. V
kolikor te skrbi ne prevzame nase država, se morajo zanjo zavzeti
posamezniki ali dobrodelna in kulturna društva. Poglejmo samo to
človekoljubno delo v mali Holandiji. Ona uprav klasično, prvovrstno
svedoči, koliko se i na tem težavnem polju da doseči, če je delo
dobro organizirano, požrtvovalno in neumorno. L. 1885. je bilo v
Amsterdamu ustanovljeno dobrodelno društvo, ki je v svojem de-
lokrugu ustanovilo tudi porodnišnico. In takih porodnišnic je danes
u Holandiji 52 in vse te brezplačno pomagajo siromašnim porodni¬
cam celega sveta.

Tudi v Ameriki, da, celo na Japonskem se ustanavljajo take
narodne klinike in sanatoriji (zdravilišča). To so ve samo koristne
ustanove, one so obenem ogledalo in merilo, kolikšna je prava,
človeška kultura teh dežel. Te porodišnice najtočneje govore, koliko

23

cenijo posamezni narodi moralo, a ne »moralo na jeziku«, nego mo¬
ralo dejanja. Ni dosti, da pridigamo in besedičimo o morali in za¬
krivamo oči pred nemoralnim življenjem, ampak vsak državljan in
vsaka državljanka mora prevzeti nase obveznost, da po svojih mo¬
čeh dvigne moralo do one višine, ki ji pripada in ki je edina do¬
stojna človeštva. In moremo li vse to doseči v bolj veličastni in več¬
ji obliki, kakor s skrbjo, da olajšamo porajanje in vzgojo naših
potomcev?

Verujte, deca nam ostane za vse to do smrti hvaležne, v nas
pa bo prijeten občutek, da smo storili svoje človeštvo dolžnost.

V.

Spolne bolezni

Odkar je zdraviliška znanost kolikotoliko zmagala nad po¬
gubno azijsko kolero in črnimi kozami in se ni treba več toliko bati
tek epidemij, pa je silno zadinjala nad ljudmi trojica drugih groz¬
nih pošasti, alkoholizem, jetika in spolni bolezni.

Spolne bolezni so dobile svoje ime, ker se navadno drže pred¬
vsem spolovil in ker se jih naleze poglavitno pri občenju. One so
torej nalezljive! Gnusne so same po sebi, odvratne pa so tudi zato,
ker umaže njih gnoj tudi ostalo telo in si pri zdravljenju grozno
zamažemo vso obleko. Obolenje dobiš tudi brez občenja, samo s
poljubom obolele osebe, z vgrizom il z uporabo predmetov, ki so
bili okuženi od gnoja bolnih spolovil (perilo, kozarci, jedilni pri¬
bor).

Pozneje bomo obširneje govorili o surogatu ljubezni — o
prostituciji (javne hiše), a dodamo takoj tu, da je v posebnih hišah
gojena prostitucija, da si je pod stalno zdravniško in policijsko kon¬
trolo, gotovo mnogokdaj leglo spolnih bolezni, a zdaleka manj ne¬
varno, kot ona tajna prostitucija, ki se vrši v zakotjih in na ulici, a
brez vsake kontrole. Kajti v kontrolisanih javnih hišak morajo
ženske pred in po občenju vzemati profilaktična razkuževalna
sredstva, dočim one neoficijelne vlačuge, katerih kader je zlasti po
vojni toliko narastel, prodajajo telo brez vsake kontrole in navadno
ne da bi vedele a vse nevarnosti svojega poklica!

Prave, poklicne vlačuge opravljajo svojo žalostno obrt v
boljših hišah, v vilah ali hotelih, kjer se jim pri roki vsekojaka
sredstva za očuvanje snažnosti, dočim pri procestnicah, katerih
obrt je zlasti poleti razvita, gotovo vsega tega ni.

24

Vlačuge nikakor niso edini vrelec spolnih bolezni a že pri
njem je mogoče, da ena sama pustolovska pocestnica okuži cel svoj
okoliš! In tako neha biii spolno obolenje zadeva poedinca iri boj
proti tern boleznim postaja skupna dolžnost vse človeške družbe.

Spolna bolezen uničuje mnoge naše organe, a najgadnejše po¬
sledice zapušča na živčevju in življu. Kdor zanemari predpisano'
zdravljenje ali sploh opusti vsako zdravljenje, je s resnici udarjen
od »šibe božje!« Treba pa je omeniti tudi velike muke, ki jih da sa¬
mo zdravljenje in treba je omeniti, da je to zdravljenje tako drago
in dolgo, da ima malokteri bolnik dovolj sredstev in potrpljenja za
popolno ozdravljenje. Zato ni nič bolj umestno, kot pazit na zdravje
spolovil.

•Spolnim boleznim prištevamo troje oboljenj: kapavico, mehki
čankar in sifilis.

Kapavica

Kapavica (gonoreja) je najbolj razširjena spolna bolezen. Ona
se Izraža pri moških kot gnojni katar sluznice scala, pri ženskah
pa v enakem smislu oboli sluznica scala in nožnice. Bolezen povzro¬
če vseljeni gonokoki, mali bacili, katerih šele en milion doseže ve¬
likost prosenega zrna. Bolnika vznemirjata čudna vročina in neu¬
goden ščeget, ustje scala se sprijema, peto ali šesto jutro pa je
gnoja že za celo kapljo. Zanemarjen katar se širi tudi v notranji
predel spolovil, kapanje je pojačano, scanje silno bolestno. Tudi
bezgavke v zrasteh so otečene. V 14 dneh je obolenje dospelo v
višek, bolezen pa se v 80% poslabša, ker obolijo še: scalni mehur,
prostata, semenovod in semnski mehur, da, celo ledvice. Tako obo¬
lenje se zavleče na mesece in mesece. Kapavica v tej nevarni obliki
da bolniku neko mučno nervoznost, katera preide v ono bolno du¬
ševno razpoloženje, ki ga imenujemo »seksualna nevrastenija«. Po¬
sledice kapavice so: zmanjšana plodnost, številne polucije, trde
otekline in brazgotine, mestoma popolna jalovost in zapiranje vode
ter splavi (mrtva rojstva).

Zdravljenje: Predvsem je treba vzdržavati snažnost. Po vsa¬
kem prijemu spolovil si izpiraj roke in rabi svojo brisačo. Pred ustje
scala, deni vato ali tkanino, ki lovi gnoj. Otrok ne smeš jemati k
sebi v posteljo! Privošči si mir, počitek, lehko hrano in ne pij! Ud
izpiraj po zdravnički odredbi.

Kapavičar, ki se ženi, mora k zdravniku na preiskavo, da li je
kapavica že prebolena oziroma dosti izločena! Sicer je vsak sre¬
čen zakon če vnaprej nemogoč!

25

Mehki čankar

Odrgnine spolovil okuži strupeni Ducreyev bacil in par dni po
občenju se že razvije mehki čankar, ki je opasnejši kot kapavica.
Za mehki čankar značilne so ostroobrobljene, gnojne razjede, ki se
pojavijo na robu želoda, v brazdi, na jadercu pokrivke, pri ženi
pa ob ustju nožnice, na notrajnih ustnah in ob scalu. Rob take raz¬
jede je malo podminiran, dno je hrapasto in malo krvari ter je čutiti
mehko, od tod tudi naziv. Bolnik od teh razjed ne trpi posebno,
dokler se ne vgreznejo tudi v notranjost želoda. Želod močno oteče,
rumenozelenkast gnoj, natnešan često i s krvjo, se izceja iz njega.
Bolnikovo trpljenje ni majhno!

Bacili pa odrejo tudi v žile in onamejo bezgavke in očasih
tudi kožo.

Ni ravno redkost, da se mehki čankar popolnome ozdravi, a se
— kakor sam od sebe — znova pojavi. Mnogi bolniki često kljub
zdravljenju znova obole, ker jim po noči kaplja gnoja okuži želod.

To obolenje je prav zelo razširjeno med mladino in mnogi
se naravnost ponašajo z njim. Ali, čankar se more naravnost kruto
maščevati, če se zanemari njegovo izlečenje.

Zožine v scalu

Kapavice in čankar mnogo kdaj močno poškodujete sluznico
scala. Rane v njej se zacelijo v obliki trdih zarastlic, ki zožijo
odprtino scale in tako zavirajo odtok vode, da ne izteka v običaj¬
nem debelem curku, marveč v tankem brizgu, svedrasto ali u
najtežjih slučajih — po kapljah. Pri tem, ko zarastlica stiska scalo
in pritiska na ud, nastopajo bolečine v mehurju, ki ne dajo bol¬
niku miru ne podnevi ne ponoči. iNadaljna posledica take zožine
je obolenje realnega mehurja in ledvic, torej dvoje nevarnih obo¬
lenj, ki zahtevata takojšnjo zdravniško pomoč. Sploh je najpa¬
metneje, poiskati si zdravnika, kakor hitro se pojavijo bolečine.
Mazaštvo je treba povsem odklanjati.

Vnetje v modih

Pri čankarju, ki ni bil lečen, opažamo vnetje v modih, To se
pojavi v četrtem ali petem tednu bolezni in so boločine zlasti po¬
noči uprav neznosne.

Toda tudi v tem stadiju je čankar dovoljno brigo vsekakor
še ozdravljiv. Otekel modnik deni v suspenzorij (gnezdece) da
imajo moda mirnejšo polago in s hladili zmanjšuje vnetje. To smejo

26

vršiti samo oni, ki so sicer telesno povsem zdravi, nikakor pa ne
oni, ki bolujejo n. pr. od tuberkuloze, škrofuloze itd.

Znova poudarjamo, da se mora tudi vnetje mod zdraviti kar
najvestneje, ker slede sicer neminovno nedogledne posledice.

Sifilis

Od 'vseh spolnih obolenj je sifilis (lues) najtežja in najusod¬
nejša spolna bolezen. Njene posledice niso le popačenje obraza
ampak ona uniči mnogokdaj celo telo in dušo, oboje baš v naj-
, lepših naših letih.

Kifilis je dolgotrajna, nalezljiva bolezen, ki v nekaj tednih
po okužbi preplavi celo telo. Povzroča jo svedrasto zvita, spiro-
heta palida, katere strup je pravi krivec obolenja.

Spirohete morejo v telo samo skozi ranjeno, odrgnjeno, spo-
kano ali vneto kožo, a takih mest ima človek vedno na sebi. Oku-
ženec ne opaža sprva nikakih znakov obolenja, namreč nikake
otekline, niti gnojenja, niti vnetja, niti bolečine. Šele čez teden do
štirinajst dni nastopa otekanje in tvorba hrustancu slične pločice,
Tej pločici, ki je kot vzidana v kožico, pravimo trdi čankar.
Ona je neizpodbiten dokaz za prvi študij  sifilide. Velika je
od leče do velikosti nohta, zraste brez bolečine in jo zapazimo) šele,
ko je že povsem razvita.

V dveh ali treh tednih se spirohete močno naplode, zaplavajo
v mezgo in v osmih tednih so preplavljene in obolene že vse me-
zgodovne žleze. Mezgoviee so močno zatečene, trde a neboleče.

Ko pa udarijo v osmem ali devetem tednu spirohete iz rne-
zgovnic v kri, nastopi splošna okužba in njen izraz na zunaj je:
rjavkast izpuščaj po prvih, trebuhu, rokah in nogah, združen često
.glavobolom, angino in trganjem. V tem drugem stadiju  sifi¬
lide, je pripravilo telo ogromne količine protistrupov, katerim v
dveh do treh tednih spirohete s k o r o vse podležejo. Čankar iz¬
ginja, izpuščaj je vse slabotnejši, popuščata tudi glavobol in tr¬
ganje.

V tem stanju i z g 1 e d a sifilitik povsem zdrav, a to zdravje
je kratkotrajno. Vrne se izpuščaj, popada zdaj tudi vrat in obraz,
zlast čelo, nos. tilnik in lase. Z ustvarjanjem protistrupov tudi ti
znaki pominejo. To samostojno ozdravljivanje se dogaja v prvih
štirih letih skoro redno.

A čim starejši je sifilis, tem strašnejši je. V tretjem  š t a-
d i j u nastopa v večjih mozoljih, bulah, ki se širijo vsestrano,
dočim v sredi razpadajo. Pri tem razpadanju izginja telo, kakor
kafra. Te bule Uničijo oko, ušesa, grlo, obrazu pa dajo neizbrisen

žig razdejanja. Taka sifilitična bula, »guma« zvana, ne ozdravi
sama po sebi, razjeda dalje in prorokuje smrt...

Mnogokaj škoduje žilam, a sifilis največ. Žile zato prezgodaj
zavapne, postanejo krhke ali izbuljajo. Eno kot drugo vodi do
izkrvavitve, v možganih jo imenujem kap, »božje«. Še težje kot
žile oškoduje sifilis živčevje, zlasti v dveh oblikah: kot sušenje
hrbtnega mozga in kot progresivne paralize. Ti dve grozni obo¬
lenji nastopata 10—20 let po prvem okuženju. Pretresljiv je tak
bolnik: ko je v najlepših let in čvrst, mu opešuje duh, izginja do¬
stojnost, mišljenje je polno napak. Naposled ugasne razum, telo
pa hira in kloni iz življenja.

Sifilis je dvoje: prvo nalezemo, drugo posledujemo od sifilitič¬
nih staršev. Bolezen nalezemo predvsem pri občenju, a okužimo se
tudi brez občenja, samo radi stika s sifilitiki ali po njih okuže¬
nimi predmeti. Največ izvan občenja nastalih Cankarjev dobivajo
ustnice, jezik in usta! Zdaj, ko poznamo' spiroheto kot vzročnika
sifilide, ko imamo Wassermannovo reakcijo kot dokaz okužbe in
ko imamo v salvarzanu dragoceno zdravilo, je hoj proti tej ne¬
varni pošasti celo olajšan.

VI.

Ženske bolezni

BelČica (Levkoreja)

Belčica je najpogostejše in najneznosnejše, dasi ne najopa-
snejše žensko obolenje.

Pri njoj se izceja iz nožnice belkasta in rmenkasta, včasih
čisto sluznata, včasih tudi gnoju podobna tekočina, ki prihaja od
vnete sluznice nožnice ali maternice, ali od obeh krati. Pri mnogih
ženskah preide obenem z menstruacijo (perilo). Nastopa zlasti kot
posledice prepogostega in preobilega občenja, javlja se pri ona-
nistkah, ki občujejo same v sebe, pa tudi iz drugih vzrokov. Kakor
hitro se belčica pojavi, prenehaj z občenjem, premenjaj zrak, se
cesto koplji in se hrani kar največ z zelenjavo in sočivjem.

Krči v maternici

Tudi na tem obolenju trpijo mnoge ženske, zlasti one, ki so
slabotne, šibke konstitucije. Kakor za belčico je tudi za krče v ma¬
ternici poglavitno , zdravilo: čim največ počitka in prav skrbna
nega spolovil. Koristni sta tudi masaža in dijetskp-mebaničen način
zdravljenja.

28

Močna krvavitev

Za to bolezen je naravnost nujno kar največ mira in počitka
in lahka a sočna hrana. Sploh igrata hrana in način nege prvo
vlogo pri ohranitvi zdravja naših spolovil.

Otekla maternica

Ta bolezen napada zvečine one ženske, ki so iinaie že kako
spolno bolezen. Ker je otekla maternica obolenje skritega organa,
jo je malo težje zdraviti, ali z rednim življenjem in skrbno nego
se tudi ona izzdravi.

Najsibo še tako žalostno, vendar moramo tudi tu pribiti to
dejstvo, da so krivci marsikterih ženskih obolenj — moški. V tem
oziru pada del krivde tudi na mater, ki ne pazi na to: da ii je njen
bodoči zet telesno popolnoma zdrav ali ni! Za to nosi odgovornost
tudi država sama, ki ne zahteva od moških za vstop v zakon istoga
kot za vstop v vojsku, namreč popolno zdravje. Če bi se spolnim
boleznim posvečalo pažnje le nekaj več kot nič, bi bile marsikterf
ženski prizanesene nepotrebne bolečine, državna statistika pa bi
izkazovala stalen prirast državljanom in s tem seveda i prirast
vojakov i davkoplačevalcev.

Vil.

Problem občenja

Za utrditev in širše obzorje našega znanja ne zadostuje
samo neka gotova stopnja duševne razvitosti, ampak tudi gotov
moralen temelj. Kolikor za posameznika velja j za celokupno člo¬
veško družbo načelo, da brez trdne morale ne more biti niti go¬
vora o kakem kulturnem napredku.

Vsakomur natočimo čistega vina! Čudovita dejanja prirode
in vso njeno tajinstvenost razlagajmo brez pridržkov in premi¬
slekov! Vse, kar zadeva človeka, mu ibodi jasno, kakor mn je
jasen beli dan! Le to je predpogoj čiste morale, a istočasno tudi
predpogoj kulturnega napredka in grob nevednosti in polovičarske
vzgoje. Da dobro rešimo to vprašanje, moramo govoriti u prvi vrsti
o najbolj perečem problemu življenja, ki je obenem i smisel sa¬
mega življenja, o p 1 o j e n j u.

Sva modrost in vsa vsebina sedanje morale je v tem, da ozna¬
čuje občenje za grešno početje, a to je prvi povod za hinavstvo in

20

nečuvene, v tajnem vršene nemoralne orgije. Ta morala ima na
vesti vsa ona nešteta spolna obolenja, nastala iz neznanja in nepo¬
učenosti in je krivec depopulacije naroda. Zlasti jasno vidimo to
lažno moralo in njene težke posledice v državah zapadne Evrope.

Znanost je pozvana in določena, da to lažno moralo preganja
in zatre. Znanost ni samo radi učenjakov, ona mora služiti vsemu
narodu. Poedinec nič, celota vse, — to geslo velja tudi za znanost.
Zdravstveno stanje in višja ideja človečanstva zahtevata, da se
znanost odkrito postavi proti razširjevalcem lažne morale in da kot
protisredstvo proti temu hinavstvu oznanja moralo, ki je resnična
in prožeta človečanstva.

Prvo je življenje. Da ga uredimo čim bolje in plodoviteje, vlo¬
žimo v to važno delo vse naše sposobnosti, duševne in telesne.
Ljudje smo gospodarji zemlje, mi vladamo nad prirodo, zato mo¬
ramo ves svet in način življenja urediti v tem smislu, da kar naj-
bolja ustreza višjemu namenu človeštva. In v tem poslu mora pred¬
njačiti znanost. V tem preporodnem poslu pa naj se izobraženci
ne izkazujejo samo z besedami, marveč naj tudi praktično, z last¬
nim živetjem utirajo pot resnični in nepotvorjeni morali, a narod,
kolikor je še ohranil svoj zdravi instinkt, jim bo verno sledil.

Načini občenja

Pojav in značaj spolnega občenja -bomo lažje prav razumeli,
če -ga smatramo ne kot docela samosvoj in neodvisen izraz našega
življenja, ampak kot sestavni del vsega načina kako nam življenje
poteka. Spolni nagon ni. življenju niti posebej dodan, niti (normalno)
zmajnšan ali odvzet, nego je samo en izraz v obilici vseh onih izra¬
zov, ki jih skupno imenujemo: življenje. Le če v tem pojmovanju
rešujemo probleme občenja, bomo nalogo dobro izvedli. Vsako dru¬
gačno reševanje pa bi nas odvedlo v stranpota. daleč od pravilne
rešitve.

Po tej ugotovitvi iznašamo fizijološko činjenico, da igrajo pri
samem spolnem poželjenju poglavitno vlogo ud, mišice, živčni
centri in spolne žleze, ki dovedejo telo v višek plamtenja.  To plam¬
tenje vžiga srbet in ščeget, vzburi spolno slo in vrže človeka v
nekako omotico, ki zajame vso površino in se izlije v vse telo. V
tem stanju kroži v življu urnejši tok krvi, seme in jajčece se pri¬
pravljata na pot.

Brezdvomno ustvarja dotik telesa s telesom najmočnejše po-
čutke in najugodnejšo naslado. Razume pa se, da se tudi strast
javlja tako razsuta in različna, kakor različni so si ljudje in njih
organi.

30

Spolnost vzbujajo trije činitelji:

1. Mehaničen dražljaj. Guganje, tresenje pri vožnji ali slučajni
dotik moškega in ženske, — vse to vzbuja spolnost.

2. Pravi nagon nastaja iz čuvstva in neposrednega stika.

3. Sugestivno, duševno delovanje.

V takih dotikih, objemih, stikih vzplamti in zagovori kri,
vzburjeni so živci, nastopa višek strasti. V teh trenutkih nastopa
nekakšna spolna opitos, celo telo drhti v neukrotljivem koprnenju
in gori v strasti, ki poleže šele s spolnim zadoščenjem.

Seveda, tudi ljubezen občuti skoro vsak drugače, kakor je
skoro vsak telesno drugačen od drugega. In tako bi mogli ta lju-
bavni čin, namreč izliv naše najsilnejše volje, nagona in strasti pri¬
merjati s spolno opitostjo naših čustev.

To stanje se izražava v nabreklosti uda in izcejanju sluzi, a to
je obenem znak dobrih živlejnskih prilik, predvsem sitosti. A to
stanje more nastopiti tudi na kak drug fiziološki način. Splošno je
znano, da nas ščegače tudi za ušesi in pod brado. Tudi to more
vzbuditi spolnost in preiti celo v strastne oblike.

No, čeprav je 90% spolnih občenj posledica strastno razvnete
kože, vendar ni vsako tako njeno stanje obenem tudi spolno vzdra-
žujoče.

Je možnost, da nastopi spolno vzburjenje tudi brez dotika
ženskih, odnosno moških teles. To se primeri zlasti pogosto v ko-
peljih in sicer povsem mehanično.

Kakor posredstvom kože more nastopiti spolno vzburjenje tudi
od same obleke. Ali najvišjo stopnjo spolne želje da vsekakor ljub¬
kovanje. Včasih je že navadno področno šetanje dovolj, da nastopi
višek strastnosti. To se najjasneje opaža pri mladini, ki ljubi še
čisto platonski.

Ljubezen je največje bogastvo, spolna naslada pa je njeno
mogočno zadoščenje in omamna oblika uživanja tega bogatstva.

Bog, priroda, porajanje, to so naša največja božanstva. Kjer
njih ni, tam tudi ni resnične morale.

O prostoru občenja

V dosedanji 'razlagi smo tolmačili spolni nagon, njegove dobre
in senčne strani. Navedli smo pobude, Iki vzbujejoi strast, a zdaj
nam preostaja še to, da pojasnimo neka vprašanja, ki stoje v tesni
zvezi z našim temo.

Izpustiti hočemo posamezna anatomska \ dejstva, dotakniti se
hočemo s par besedami samo še prostora, v katerem se obči.

Ko so počutki do viška razvneti in pričenja sam spolni akt, so
telese običajno zagreta in jih tekom občenja zajame še togotneiša

strastvenost. Zato je nujno treba, da se vrši občenje v zaprtih pro¬
storih, v katerih je zmerna temperatura, sicer je nevarnost, da na¬
stopi prehlad.

Razvoj in razlika občenja

Spolnega občenja ne smemo presojati iz modernega, nego iz
čisto priročnega stališča.

Nagon ni posledica značaja, morale, poštenja, estetike itd.,
ampak je rezultat kompliciranih organov, v katerih se je zbraja vsa
njegova sila, ki brsti iz njih in pri najlahnejšem vzbrstenju omamlja
človeka.

Da uvidimo prirodnost nagona in njegove postave, poglejmo
samo žival, kako to brez vsakršnih fantazij lepo in skladno vrše to
prirodno dolžnost.

Po samem načinu občenja so si človek in živaij zelo podobni,
samo da je človek, ki je po svoji inteligenci tolikd nad živalmi, v
pogledu spolnosti mnogokdaj daleč pod njimi. Človek je često žrtev
sugestije, hipnoze in različnih predsodkov in zato tolikokrat in toli¬
ko naplača. Interes zdravja zahteva od celine in od vsakogar po¬
sebej, da se v svojem spolnem življenju ne ravna po kakih raz¬
vadah in brezumnih, coprniških običajih, kajti priroda je navzoča v
vseh in vsekomur in zato bodi za vse in za vsakogar v zadostitvi
spolnega nagona merodajen edinole večni prirodni zakon.

Vlil.

Nega spolovil

Higijena zakona

Nobeden drug del telesa ni bolesnim toliko izpostavljen, kot
spolni organ: Na tem mestu ne bomo ponovno razpravljati o spolnih
boleznih, arnpah bi želeli v kratko iznesti način, kako se obvarujemo
spolnih bolezni, ki nas ubijajo telesno in duševno. Spolne bolezni
rušijo zdravje, kvarijo pamet in pretvorijo človeka v kretena, idi-
iota, bebca.

Pogosto in obilo občenje vpliva na srce in pljuča, človek bolj
in bolj slabi. Zlasti opasno je vnetje možgan, ki je zadnji čin težke
tragedije.

Preveliko spolno uživanje izziva pobitost in nevrastenljo.

12

Za zdrave zakonce je povsem dovolj, če občijo največ trikrat
v tednu. To povsem zadošča, da se zadovolji prirodnemu nagonu.

Da se vzdrži telesno svežost in nabere nove moči, svetujemo
redno telovadbo in pogosto krpanje In plavanje.

Alkohol je sovražnik rednega in zdravega spolnega življenja.

Po vsakem občenju je dobro, da se okoplješ v vroči vodi in
greš po možnosti tudi pod tuš. To je zelo koristno, in kdor ima ko-
pelji in tuš na razpolago, naj se tega redno poslužuje. Razven tega
naj gre vsakdo vsaj štirinajstdnevno k zdravniku na pregled. Le
tako si bo ohranil zdravje in že v kali zatrl vsako bolezen.

Zdravje ženske

Prav posebno je nega spolovil potrebna ženski. Ona je spol¬
nim boleznim še bolj izložena kot moški. Koliko zdravih žen so
okužili možje! Ženske pred poroko navadno rie občijo mnogo in
zato se tudi redkeje dogaja, da bi ženske zanesle spolno bolezen v
zakon.

Moški občijo > izve n zakonsko« ne samo če pred zakonom am¬
pak tudi v dobi, ko jim je žena nosna. Redko se dogaja, da bi se
možje okužili od svojih žen, dočim se zelo cesto opaža, da so bile
žene okužene od svojih mož. Spolno bolne moške se dosti lažje
leči, kot obolele ženske.

Zato je obojestranska dolžnost moža in žene ta, da se vza¬
jemno ljubita in spočitujeta in da sta si vzajemna čuvarja svojega
zdravja. Z zakonom sta postala nerazdružljiva telesna enota, ki jo
ne vežejo Samo cerkveni obredi nego poglavitno zakoni življenja in
kolikor si bosta mož in žena svesta tega najzvišenejšega zakona, v
toliko bo njiju zakon srečen in zadovoljen. V drugem slučaju pa
postane zakon peklo in deca. ki vzraste v tem peklu, bo preklinjala
njih grobove ...

IX.

Zablode spolnega življenja

Onanija

Onanija se po svetopisemskem »Onanu« imenuje ona spolna
zabloda, ko si moški ali žensak sam na sebi zadostujeta spolni
nagon.

Onanisti običajno niso povsem zdravi; oni so ali bili spolno
bolni In so telesno zelo propadli, ali pa so še bolni. Onanija raz¬
kraja živce in ji odločno izbegavajmo!

M

3

Homoseksualnost

To je ponižujoča, žalostna oblika spolnega občenja, ki se pro-
tivi priročnim zakonom in zdravemu razumu.

Je prav precej in naobraženih moških in žensk, ko si pristaši
tega nenormalnega občenja; moški obči z moškim, ženska z žensko.

V mnogih državah se te spolne abnormalnosti sodnijsko zasle¬
dujejo in se jih strogo kaznuje. Kajti homoseksualci so velika ne¬
varnost za širjenje spolnih bolezni.

Moški homoseksualci občijo medsebojno, da vrivajo ud v datf-
ko, dočim si ženske po običaju starih Grkinj druga drugi ližejo
osramje. To delajo tudi mnoge prostitutke.

Tudi tu je človeška družba celotno pozvana, da ozdravi to ne¬
zdravo moralo, ker to ni samo osebno, ampak skupno sočijalno
vprašanje.

X.

Nega duše

Kakor je ljubezen v zvezi s spolnim nagonom, tako je i duša
v zvezi s telesom.

Da se prepričamo o točnosti te trditve, nam zadostuje en sam
Pogled v stvarnost življenja. Tu vidimo, da hrepeni po ženski naj-
zaostalejši človek iz istega motiva, ki žene i najkulturnejšega k
ujej. Ona dva se v tej stvari ločita le formalno, pri čemer kaže ta
razlika v formi ljubezni divjaka in izobraženca često rezultate, ki
so za »moderno« ljubezen zelo porazni.

Čista, samo duševna ljubezen sploh ne eksistira. Morda jo us¬
tvarja in vzdržuje fantazija zanešencev, torej ljudi, ki so gotovo
daleč od resničnega življenja, ko pa se ti zanešenci približajo pra¬
vemu življenju, sprevidijo, da je stavba njih fantazije zidana na
obleke in jo ali vsem vidno zrušijo ali pa postanejo farizeji, pripo¬
ročajoč samo vodo, dočim si sami ob roba odsrkavajo vino, z drugo
besedo; jemljejo od življenja vse ono, kar njim kakor vsej ostali
svoji deci nudi mati priroda.

Po izpovedi ljubezni se razvija duševno zbliževanje in sklad¬
nost, z eno besedo: skladno ubrana notranja harmonija. Toda, je li,
vsaj eden par zaljubljencev na stezi ljubezni ostal samo pri tej du¬
ševni, čisti »platonski ljubezni«? Ne, dozdaj še ne, niti ne bo v bo¬
doče. Imeti opravka z medom a ga le pokusiti, to se normalno vse-

34

kakor ne dogaja, lstotako je povsem izključeno, živeti a ne — užitL
Telo hoče imeti svoj del in če ga ne doseže na reden način, more
tudi malo čakati za tem? Za tem, ko ni tako dobilo pa jemlje
samo, vzema, ukrade. Tak je zakon življenja ...

Duševna razlika med moškim in žensko

Brez pretiranja navajamo, da je duševna razlika med moškim
in žensko istotolikšno, kot telesna razlika, Sklepi moških so pre¬
vidni, zato počasni a trdni, ženske pa se z lahkoto in brzo odločijo
in še lažje in hitreje »premislijo«.

To nikakor niso prazne, neutemeljene besede! Mi le poglejmo
življenje bodisi meščansko ali kmečko, pa se bomo na slehernem
koraku prepričali, kako lahkoverna in nestalna je ženska. In če
daste ženskam vse one politične pravice, ki jih imajo danes moški,
to na nestalnosti ženske duše ne bo niti malo spremenilo, ker žen¬
ske bodo kljub temu ostale ženske in to samo ženske! Ostale bodo
ženske, ne samo po svoji spolnosti, ampak tudi po svojem tipično
ženskem načinu razsojanja. Najsi se gre za odločitev o tej ali oni
stvari, pri odločanju ženskam ni merodajna vsebina predmeta, jedro
predloga, ampak samo njiju zunanej lice, torej povsem formalna
stran. Če bi n. pr. ženske volile narodnega poslanca, njim bi bila
njegov program in njegova načela deveta briga, — one bi si v prvi
vrsti ogledale kandidate po njegovi zunanjosti, kot moškega in bi
se samo po tem opredeljevale.

Taka je karakteristika sedanjih žensk. Morda je temu povod i
resnica, da je v življenju vse nestalno, minovno, da je v njem edino
prememba stalna, večna in tako sam duh časa in stalna menjava
življenjskih pogojev ustvarjate nestalni značaj ženske. Dandanes
živi nepregledno število žensk v vrtincu vsekojakih poslov, od ka¬
terih zavisi njihov in morda še njihovih ostarelih in obubožanih
staršev obstanek. In borba za vsakdanjo skorjico kruha je najizdat-
nejši reformator ženskega značaja. Ko se v tovarni, pisarni ali na
polju trudi za kosec kruha, nima ženska več toliko časa za ogledalo
in lepotičenje, okrutna stvarnost življenja jo vsebolj in bolj vtapa v
fazburkano valovje življenja, ki se poigrava z njo nič manj ne¬
usmiljeno kot s celimi armadami moških.

Skrb za življensko nujne potrebe bistri žensko pamet, ženska
preneha živeti samo po modnih žurnalih, romani niso več njeno po¬
glavitno razvedrilo, ni več časa za fantastične načrte bodočih »gra*
dov v oblakih«.

Za vs^ tu našteto mnoge ženske nimajo več časa, kar pa ima¬
jo prostega časa,'ga porabljajo za pridobivanje novih telesni^ in
duševnih sit, ki jim so edina podlaga za nadaljni obstanek.

In ravno te vrste življenje, resno in težko, vzgaja ženske za
pravo, iskreno ljubezen, za udano, zvesto zakonsko življenje, Same
na svoji koži okušajo trpkost življenja in to jih usposablja, da po¬
stanejo v vsaki situaciji in vedno zveste ljubice, dobre matere in
tudi zveste, požrtvovalne tovarišice v vseh trenutkih življenja.

Sila in pot ljubezni

Gotovo ni v našem življenju nič krasnejšega, kot oni trenotki,
ki smo jih preživeli v ljubezni. Oni se vglobijo v najskrivnejše kraje
spomina in misel na nje nam pripelje s seboj vedrino, ki zasveti v
oko in smehljaj, ki trepeta na ustnah. V najgloblji žalosti nam lju¬
bezen dahne veselja, ko smo najbolj potrti, pride v nas in nas na¬
polni z novo energijo za boj z življenjem.

Ni ga na vsem svetu prijatelja, pa naj si je v krvnem sorod¬
stvu z nami, ki nas bi mogel v uri bede in obupavanja duhovno toli¬
ko ohrabriti, kot je tega zmožna ljubezen. Ljubav je velesila, vse¬
mogočna moč. ljudje so ji pokorni kakor sužnji in nje brezmočna
žrtev.

Ljubezen nas povede preko vseh težav, ona nas vžiga za še
večja in še težje žrtve, a ona, kadar jo občutimo kot nesrečo, zatira
v nas vsako podjetnost in pogosto odvzamne celo voljo do nadalj-
nega življenja.

No, ljubezen le ni toliko duševna stvar, kolikor je telesno-po-
hotna, moralno-sebična in impulzivna. Ona je samo v svojem za¬
četku sugestivno-duševna, in zaljubljenci se niti ne zavedo, kdaj jih
valovje čiste platonske ljubezni vrže na bregove telesno-pohotne
ljubezni.

Iz take idealne, čiste ljubezni požene kaj rado ljubosumje, a to
dejstvo še močneje potrjuje naše stališče, da ljubezen ni duševni,
namreč moralno-sebični pojav.

Današnja ljubezen pa o večini slučajev ni toliko idealna, ona je
bolj podobna jedi. Bodi kosilo še tako dobro in neoporečno, a če
ga jemo vedno enako pripravljenega in vedno iste vrste, se g*
kmalu preobjemo in želimo premembe. Nekako podobno je tudi z
•pinoderno« ljubeznijo, ki jo uganjajo in moški in ženske.

Če je ženina želja, da prihaja mož domov na večerjo ali na
kosilo, mora kuhati najraznovrstmejša jedila in mora streči moževi
želji. Ista je z ljubeznijo! Če si žena želi očuvati moževo naklonje¬
nost in ljubezen samo zase. mora biti vsikdar nežna i« ljubezniva
do svojega moža.

Dobro dekie — hudobna žena

To ni nič nenaradnega. To bridko izkustvo je doletelo že mar¬
sikoga, ki se je v zorni mladosti polu nade pridružil deklici, hoteč
z njo izvršiti lepe želje in v skupnem življenju zgraditi svetlo nebo
iz visokih mladostnih sanj. A komaj sta se vzela, je sledilo razo¬
čaranje. Stvarnost je kakor mrzla slana uničila njegovo dobro vo¬
ljo in njegovo dobro misel zamenila s črnogledim obupavanjem.

Ne da se zavzemamo za moške, moremo potrdit, da najdemo
nihanje in kolebanje značaja največ pri ženskah. Kot dekleta so ti
ženske ljubeznive, všečne, da naravnost očarajo, — a ko se nabere
otrok, ko mineva dekliški izgled, postanejo žene zlobne, te njih zloba
postaja naravnost smešna imglupa, ali one vztrajajo v tem, nihče
jih ne popravi.

Izliv zlobe pa r;i vedno že izliv čuvstev žene. Žene imajo dosti
boljše srce kot voljo. One morejo biti zelo dobre tovarišice v živ¬
ljenju in zveste žene in njihova zlobnost je mnogokdaj bolj v bese¬
dah kot v dejanju. One prično razgovor in one hočejo imeti tudi
zaključno besedo. In bi preje pristale na to, da gre k vragu cela
zemlja, kot da bi, in tudi samo enkrat, ne obveljalo njihovo stališče.
Cesto uvidevajo in čutijo tudi same, ne da bi se izdale, da predla¬
gajo iti branijo nekaj, ki je povsem neumestno, a se tega trdovratno
drže samo za to. ker so to one predložile.

Ženska je vedno manj zadovoljna in bolj nemirna, kot moški,
najsi je stara ali mlada, revna ali imovita. Ona neprestano nekaj
išče in stalno protestira, nikoli ni zadovoljna s toaleto in je zmeraj
raje romantična kot realna. In v tem se prav nič ne loči izobražena
ženska od neizobražene.

.Prava žena je le ta, ki je zvesta tovarišica možu tako v za¬
konskem kot v družabnem odnošaju. Samo tako postane žena všeč¬
na, kakor je bila všečna kod dekle.

XI.

Zakon

Ljubezen, oziroma spolni nagon je v družabni obliki izražen
fnirodni pojav. Da je ljubezen pristen prirodni nagon, to potrjujeta
telesno ugodje a tudi bolest, ki izhaja iz ljubezni.

Zakon pa ni samo kulturni pojav, on je tudi kulturna ureditev,
kulturni faktor. Zakon izhaja iz pohlepe, da si prilastimo drugo telo,
se nato stopoma pretvarja v skrb za varnost žene, da, končno po¬
stane iz tega trajna rodbinska vez.

:57

Sprva teži moški samo po ženski, šele pozneje ju otroci zlijejo
v nerazdružno telesno celoto.

Zgodovina uči, da spočetka, pred sedanjo 'obliko zakona, ni
bilo samo mnogoženstva, to je, da je imel moški en sam po več
žensk, nego so bile tudi žene skupne več moškim hkrati, to je, ena
m ista žena je imela hkrati po več mož. V orijentu se to še danda¬
nes dogaja.

Po verskih predpisih je zakon svetinja, medsebojni javen do¬
govor, ki ga more razdreti samo Bog. To so seveda samo cerkveni
predpisi, v praksi pa se dogaja vse kaj drugega.

Navzlic tem cerkvenim predpisom se poročenci razstavljajo in
razhajajo, kamor kdo hoče in žive, kakor kdo hoče! To je v modi
zlasti po svetovni vojni. Če ni v zakonu duševne harmonije, ljubezni
in medsebojnega spoštovanja, ne zaležajo ne verski običaji ne dru¬
gi zakoni — ločitev zakona postane neizogibna, če tudi jo ne prizna
cerkov in četudi morajo ločenci život v divjem zakonu z izbran¬
cem svojega srca. Edino to je stvarnost, stvarna bolj kot vse teorije
in priznati jo bodo morali tudi zakoni, ker zakoni se ustvarjajo radi
ljudi a ne ljudje radi zakonov.

Zakon je za ženo trdnjava. V njej očuva svojo čast in plete
svoje gnezdo, moški pa je zidar in oskrbnik tega zavetja. Tako
postaja zakon branik morale.

Ali se tudi te vrste zakonski pari, na primer med umetniki,
ki služijo v zakonu samo ljubezni a ne rodbini. A taka ljubavna
radost je le kratka, ker zakon ni izum za mladino, ampak za sta¬
rejše. On mora biti zatočišče dveh ljubečih se bitij, in jima naj
proži srečo in zadovoljnost tudi v najtugobnejših trenotkih. Zakon
bodi združba, mogočna in silna, da ne klonemo niti v najbolj črnih
dneh!

Nesrečen zakon

Kolikor idealnejši je zakon, toliko več je v njem sreče, toliko
solidnejši je njegov temelj. A da bo zakon idealen, morata imeti
zakonca skladen, poroden karakter, obstojati mora iskrena med¬
sebojna ljubezen in neomejeno spoštovanje, manjkati ne sme ma-
terijalne sigurnosti itd., — poleg tega pa je nujno treba i to, da
vstopita moški in ženske povsem zdrava v zakon in da imata iste
težnje in isti zakonski cilj.

Nesrečni zakon izhaja večkrat iz notranjih prepirov in neso¬
glasij kot pa iz uplivov okolice. Zakon, v katerem je močno du¬
ševno edinstvo, kjer vladata iskrena ljubezen in trajno medse¬
bojno spoštovanje .— tak zakon blagoslavljata večna sjoga in sta¬
len napredek, ne glede na to, je li zakonski par reven ali bogat.

38

Tak zakon je podoben steni iz jekla, ki odoli vsakemu vplivu oko¬
lice. Medtem pa je zakon, ki nima teh nujnih svojih pogojev ali
jih ima prerahle in neiskrene, neznosno središče večnega medse¬
bojnega sumničenja, grdnje, drezanja in preganjanja. Takemu za¬
konu niti ni treba še posebnih spletk okolice, saj je sam po sebi
nekako večno bojno stanje, ki prej ali slej dospe do neizogibne
katastrofe.

Te vrste zakonov ne najdemo samo pri onih, ki so se poro¬
čili brez dovoljne ljubezni ali brez globljega medsebojnega spo¬
znavanja, na nje naletimo tudi pri teh, ki so se poročili iz ljubezni,
to je, ki so bili drug v drugega uprav do ušes zaljubljeni, a jim
je baš ta slepa ljubezen odvzela moč, da se malo globlje in trez¬
nejše vtope sami v sebe in da sebe in svoj položaj primerjajo s
stvarnostjo pravega življenja. Da bi se pravočasno streznili, bi se
morda razišli še predno je prišlo do poroke, ker bi se prepričali,
da je vsa njihova ljubezen samo plod hipnega všečnega utiša.

Štopanje v zakon je najresnejši in najvzvišenejši korak v živ¬
ljenju vsakogar. Rešitvi te težke naloge naj pristopi vsak pre¬
mišljeno; vsakdo naj, kakor svetuje neumrli Tolstoj, dolgo in vse-
strano razmišlja in šele ko mu je vse kot solnce in do potankosti
jasno, naj se odloči in svoj sklep brzo izvede. Zakon nam je za
celo življenje moralna spona, on nam mora nuditi novo energijo
in novo voljo do življenja, on mora postati topla zibel našim potom¬
cem in zato se v zakon ne sme stopati iz koristolovnih načrtov ali
denarnih računov nego iz iskrene, zveste medsebojne ljubezni*.

A ker je zdravje absolutni predpogoj za srečo poedinca in
za  srečo zakona, naj je nihče ne opusti pred zakonom točne zdrav¬
niške preiskave in naj se nihče ne poroči, če to zdravnik odsvetuje!

XII.

Surogati ljubezni

Poklonjena in kupljena ljubezen

Brezdvomno je, da je žensko vprašanje ali bolje rečeno:
vprašanje razmerja obeh spolov težje rešiti kot katerokoli soci-
jalno vprašanje. In čim bolj se človeštvo v duševnem in družabnem
oziru razvija, toliko bolj zamršeno, postaja to vprašanje in toliko
težja je njegova rešitev.

Cesto čujemo, kako bodo komunisti komunizirali ženske, da
bodo uvedli platonsko ljubav in omogočili ženskam, da bodo brez

straha za posledice prosto vršile svojo prirotlno dolžnost. To se
torej program; komunizma in oblika, kako bi oni rešili razmjerje
med moškim in žensko. Mi pa, ki to slišimo, ne vemo, kdo je bolj
neumen ali ta, ki takšno idejo raznaša, ali tisti, Ki takim bajkam
verjamejo.

Danes je točno eno, namreč: da je ljubezen spona, ki druži
mladino in da je zakon vez, ki veže starejše in da, kakor še ženske
dolgo pomišljajo, predno stopijo v ljubavne odnošaje, se slično
tudi moški obotavljajo, iz prostosti preiti v zakon.

Ti dejstvi sta ustvarili stanje, ki je zahtevalo potrebo, da se
uvede rezervna ljubezen ali pravilneje rečeno: prostitucija. Mno¬
gim ne dovoljujejo materijalne okoinosti, da bi ustvarili lastno
družinsko gnezdo, pa iščejo na ijubavnem trgu telesne naslade.
Taka tržišča so dandanes še povsem navaden pojav, ali tam moški
ne najde ljubljenke, tam najde samo žensko, ki se prodaje moškim
in so ji vsi enako dobrodošli. Naravno, v časih so te vrste ljubice
še dražje, kot vzdržavanje gospodinjstva in žene, ali moški tega
navadno ne uvidi, dokler se na lastni koži ne prepriča o tem.

Kupljena ljubezen ne more nuditi moškemu nikdar tega
ugodja in užitka, ki mu ga daje idealna ljubezen. In ne da zopet
tu spominjamo ne stalno nevarnost spolnoga obolenja s strani pro¬
stitutk, je, mislimo, dovoljna že sama misel: da je prostitutka po¬
soda. v katero se lahko vsak izpraznjuje. da je njena ljubav de¬
narna, plačana ljubav. — Če se vsega tega zavedamo, ali more
potem moški v objetju in v naročju prostitutke dobiti pravo, re¬
snično telesno naslado, nepotvorjeno duševno razvedrilo, ki mu
je.sicer toli potrebno po napornem dnevnem poslu? Kdor na to kaj
da, ta ne bo iskal prostitutk, ampak idealno ljubezen.

Prešuštvo

Surogat ali rezervna ljubezen spada v takozvano orešništvo,
ki nima nikake zveze s koketiranjem in namigavaniem najmlajše
mladosti.

Prešuštvo je postalo moda, ki hitro osvaja moške in ženske
vsega sveta. Vsporedno s pohlepom po obogatenju se vsi in vsakdo
nodi za čim večjim telesnim uživanjem. Početki prešuštva so včasih
kaj enostavni: sestanek v kavarni, posečan.ie gledišča, kina, kon¬
certov itd., in tako se iz nagajivega koketiranja in iz nedolžnega
sestanka nezaznavno ali sigurnih korakov zabrede v najintimnejše
razmerje. To so že navadni, gotovo vsakodnevni dogodki, ki ni¬
kogar več ne presenečajo. Moški išče na eni strani spremembe,
ženska pa :  na drugi in to se vse tako lepo opraviči z »moderno
ljubezni io«.

NARODNA IH UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000442088