GLAS NARODA
f
Tke largest Slovenian I> fb^ VJnrted Stetcs«
list slovenskih delavcev y Ameriki.
and legal Holiday* 75,000
TELEFON: OHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 282. — Stev. 282.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER3, 1935.— TOREK, 3. DECEMBRA, 1935
Volume XLI1I. — Letnik XLII1.

ANGLEŽEM NISO MAR MUSSOUNIJEVE PRETNJE
Na severu se koncentrira pol milijona Abesincev
NEZAPOSLENOST SEMANJŠA
Hopkins je objavil svoje poročilo. — Konec zvezne podpore. — Najbolj je bilo prizadeto mestno prebivalstvo.
WASHINGTON, D. C., 2. dec — Ravnatelj WPA. Hairy L. Hopkins je objavil poročilo Federal Emergency Relief Ad-mnistration in iz njega je razvidno, da je število brezposelnih v dveh letih Rooseveltove administracije padlo za 3,000,-000. S tem je končano delovanje PEKA, (zvezne podpore) in na njeno mesto stopi podpora v obliki dela/
Med drugim pravi Hopkins v svojem poročilu:
"V marcu let osnega leta je bilo 12,«100,000 brezposelnih, v marcu leta 1933 jih je bilo 15,-000,000. Leta 1929 je bilo o 3,-000,000 brezposelnih in 8,500,-000 v marcu 1931. Po prejšnjih FKRA poročilih je v maju letošnjega leta vsaka sedma oseba v deželi živela ob javni podpori V mestih je dobivala podporo vsaka šesta oseba, po farmah pa vsaka osma. Iz tega je razvidno, da je v času depresije največ trpelo mestno prebivalstvo."
N i drugem mestu pravi Hopkins. da je bila v mestih šestina ljudi, ki so dobivali podporo, nesf>osobna za delo. Med jih je bilo 520,000, ki so bili pre-rtari za delo, 290,000 je bilo mater y majhnimi otroci in 160,000 pa je bilo pohabljenih. H koncu svojega poročila priporoča Hopkins, da bi kongres sprejel socjalno postavo, po kateri bi dobivali podporo vsi de-1* nezmožni ljudje.
DOLAR KAZNI ZA UMOR MOŽA
PORTLAND, Ore., 1. dec. — Agnes Spadefore je bila obsojena na globe in na zapor 18 mesecev' za umor svojega moža (Tiarlesi Spadefore.
Pred sodiščem je priznala, da je svojega moža z železom vda-rila po glavi, ker jo je pretepal. Sodnik John Winter ji je zaporno kazen odpustil, da bo mo^la skrbeti za svojih pet otrok
JAPONCI PRODIRAJO NA KITAJSKO
TIENTSIN, Kitajska, 1. dec. Hltsjski viri poročajo, da se je iz Mukdena pripeljalo 10 vlakov z japonskimi vojaki v Sanka jkuan ob južnem koncu velikega z"du.
ŠANOHJ, Kitajska, 1. dec.— Japonsko poročilo iz Tientsina naznanja da bo v nekaj dneh razglašena neodvisnost provinc Hopej in f'ahar. V tej neodvisni državi bosta vključeni mesti Peiping in Tientsin.
Zunanji urad kitajske osrednje vlade v Nankingu je pri vseh poslaništvih vložil protest proti razglasitvi neodvisnosti severnih kitajskih provinc.
PREDSODKI PROTI BRUNU HAUPTMANNU
Predsodek ljudstva b i zmagal tudi pri drugem procesu. — Večina smatra Hauptmanna za nedolžnega.
Bivši zagovornik Bruno Ri-charda Hauptmanna, Edward J. Reilly, je popisal položaj, v katerem se nahaja na smrt ob-pojeni Mauptmann.
"Tud:, ako bi zvezno najvišje sodUče, ki ima v rokah Haupt-mannovo zadevo, Hauptmannu dovolilo novo obravnavo,*' pravi Reilly, "bi bilo to brez vsakega pomena. Isti predsodek, ki je vladal tekom sodnijske obravnave v Flemingtonu, bi vplival tudi na drugo obravnavo. •
"Ako bi prišel Hauptmann pred sodišče v Camden, Atlantic City. Jersey City, Newark, ali Trer.ton, kjer je mogoče izbrati porotnike svetovnega obzorja, tedaj bi mogel Hauptmann upati na ugodnejši izid obravnave. Lindberghov proces je bil previsok za majhno podeleželsko gnezdo."
7. ozirom na to, da bi mogoče škodovalo njegovemu odvetniškemu poklicu, ako bi izrazil svoje mnenje glede razsodbe v slučaju, ki sedaj ni več v njegovih rokah, pravi Reilly:
"Izgovorim si pravico državljana, da povem svoje mnenje. Postave države New Jersey se bistveno ne razlikujejo od pos-stav drugih držav. Krajevni predsodek je vladal povsod. Pomislite samo, kaj so porotniki gorskega gnezda v Virginiji prizadeli Edith i Maxwell. V kateremkoli mestu bi bilo dekle takoj oproščeno. Postava je seveda postava. Toda pravica je skunno delo med postavo in družabno vestjo."
Z ozirorn na dr. Condonovo izjavo, po kateri je mogoče pričakovati pri celi zadevi nov razvoj, je rekel Reilly:
"Vzemite samo njegovo pričevanje v llauptmannovem slučaju. in cela stvara se zruši.''
Po Reillvevem mnenju je bilo pri odvedbi in umoru Lind-bersrliovega otroka udeleženih kakih p^t oseb. Vsi so prišli iz okolice Hopewell in Engle-wood. Konečno trdi Reilly, da sinafra vsaka sedma oseba izmed desetih v Združenih državah Hauptmanna za nedolžnega.
HOOVER PROTI BREZ-BOZNKOM
SUHAČi STOPAJO ZOPET NA PLAN
Zahtevajo nov boj proti alkoholu. — Metodi-stovsld Škof ostro napada zvezno vlado.
ST. LOUIS, Mo., 2. dec. — Voditelji prisilne suše so na konvenciji Anti-Saloon League of America zopet postavili svoje težke topove, katerih že ni bilo na izpregled, odkar jih je pred dvema legama porazil val ljudske volje.
Znae'lne so pač besede škofa verske sekte Methodist Church South, W. P. Ainswortha iz Macon, Ga.:
'4Žganje je v Washingtonu v sedlu; njegovi pristaši jahajo z bičem in ostrogami po državah. Nobena tolpa volkov ni kazala take krviželjenosti, kot pivovamarji in izdelovalci žganja, ki stremijo za tem, da bi iz ocebnih namenov napravili ljudstvo za sužnja pijanstva in ga kot čredo živine gonijo v roke politikov, da score ?. njim po svoji volji.
1 * Ta neomejeni program je obtožnica in nevarnost za zvezno vlado, ki si je na drugih poljih v mnogih ozirih stekla mnogo zaslug."
Škof je povdarjal, da alkoholno vprašanje v republiki še nikakor ni rešeno in da bo prebivalstvo v doglednem času o njem zopet odločevalo ter je še dodal:
"Zagovorniki preklica pro-hibicije so . prebivalstvo Združenih držav varali. Toda ves svet ve, da teče žganje v nepremagljivi povodnji preko dežele, medtem ko mnogo tisoče v ljudi živi v obupni bedi in se vlada poslužuje samo v vojni običajne oblasti, da ščiti narod pred izvanredno nevarnostjo. Nasprotniki prohibieije so obljubljal i iztrebljenje tihotapstva s strupenim žganjem, izboljšanje delavskega položaja, obljubljali so, da mladina ne bo zapeljevana in da se "saloon'* ne bo r.ikdar več povrnil. In Tsa ta zla so danes tukaj.'*
SAN FRANCISCO, Cak, 1. dec — Bivši predsedink Herbert Hoover se je obrnil proti brezbožnikom.
"Kadar je kaka vlada postavljena na podlago brezno št va," je rekel Hoover, "mora civilizacija razpasti, ker je vrtano vi jen a na veri. Mnogi vplivi, ki se razširjajo po svetu, 90 brezbožni."
VOLIVA DOŽIVEL
_m PORAZ
CHICAGO, 111., 1. dec. — Bivš; diktator v Zion, 111., Wilbur Glenii Voliva je zopet v veliki zadregi. Spomladi so vo-lilci prvič vzeli vlado mesta iz njegovih rok. To je bil zanj hud vdarec.
Prešnji teden pa je sodišče iztrgalo iz njegovih rok tudi vso industrija, ki io je vodil Voliva.
V<e to smatra Voliva za resničnost svoje trditve, da se svet bliža svojemu koncu. Pri vsem tem pa upa, da bo premagal svoje nasprotnike in bo zopet postal car v Zionu.
Marsikaj, kar je bilo prej prepovedano v mestu — kajenje plesi, igranje kart, vživa-i je svinjine itd. — je sedaj dovoljeno. Mnogo ^e tudi talcih, ki n«1 verjamejo njegovemu nauku, da je zemlja ploščata.
VSEAMERIŠKI KONGRES
Tudi Združene države bodo udeležene na kongresu v Santiago. — Kongres bo razpravljal v štirih jezikih.
ŽENEVA, Švica, 2. dec. — Pod pokroviteljstvom International Labor Organization se bo v Santiago, Chile, s sodelovanjem Združenih držav pričelo posebno vseameriško posvetovanje o delavskih vprašanjih. Svojo udeležbo so tudi obljubile Argentina, Chile, Kuba. Ecuador, Mehika, Peru, Venezuela in Paraguay in naj-brže bo vdeležena tudi Brazilija.
Problemi, o katerih bodo razpravljali, so:
Različne delavske konvencije naj bi ^a pričetek dela zmožne starosti določile 16 let. Ta predlog prihaja iz Združenih držav.
Uredba in znižanje delovnih ur v tekstilni industriji: predlagale Združene države.
Prehranjevanje delavskega prebivalstva (Chile).
Tehnična organizacija delavskega nadzorstva (Chile)
Najnižje plače z ozirom na krajevne gospodarske razmere (Chile).
Žrvljrnske in delavske razmere v poljedelstvu (Chile).
Delavski urad je pripravil poročile o naslednjih zadevah: Ženske delavske mzmere, de-lo otro1' in zelo mladih ljudi, družabno zavarovanje, prouča-vanje mednarodnih delavskih konvencij s posebni ozirom na sklepe konvencij ameriških držav.
Izvanredna posebnost na kongresu pa bo, da bodo razpravljali o vseh problemih v štirih jezikih: angleškem, francoskem španskem in portugalskem.
CJANG KAJ-ŠEK
IŠČE ZVEZE
TIENTSIN, Kitajska, 30. nov. — Vsled ja[jonskega vpada v severno Kitajsko je vojna s Kitajsko skoro neizogibna. General Čjang Kaj-šek se zelo trudi, da bi pridobil voditelje južne kitajske vlade v Kantonu, da mu obljubijo vojaško pomoč, ako se odloči, da prične vojno z Japonsko.
. Japorci so zasedli za vse o-krožje Peipinga in Ttientsina. Japonci prodirajo proti Žolti reki in vedno bližje ozemlja, kjer ima Čjang Kaj-šek popolno oblast. Japonci nosijo s seboj poljske telefone in radio, katerih so se posluževali pri jzavzetju Džehola.
V Tientsinu grade Japonci veliko letališče in kadar bo do-gotovljeno, bodo poslali 50 vojaških aeroplanov.
Kot pravi neko poročilo Ha-\ asove agenture, je general f'iang Kaj-šek v Nankingu postavil protizraene topove in je
V BERLINU SE ZANIMAJO ZA STALIŠČE LIGE
Nemčija potrebuje kolonije ravno tako, kot Italija. — Boji se istega postopanja.
BERLIN, Nemčija, 2. doc. — Nazi j i, ki za svoje prebivalstvo zahtevajo ravno tako kot italijanski fašisti več prostora, zasledujejo Ligino stališče proti Italiji z zanimanjem, ki je v kaki drugi državi komaj mogoče. Za sankeijskini vpra-anjein, kolikor se neposredno tiče Nemčije, tiči še drugo vprašanje, kaj bo napravila Evropa, ako bi Nemci zahtevali več zemlje in surovin.
Postopanje z Italijo bo mogoče vzgled za vso bodočnost, ali pa bo vojna v A-friki d o vedla narode, ki so si prilastnili zemljo v tujih delih sveta, do prepričanja, da bi bilo boljše si razdeliti plen. Nazijski voditelji pravijo, da je živiljski in ljudski problem Nemčije enak italjanskemu.
"Nimamo dovolj prostora za naših 65,000.000 prebivalcev in potrebujemo kolonije, da dobimo surovine."
Komaj kdaj poteče teden, da :<e 1 i bilo slišati t<*li besed iz ust kakega pomembnega Nemca
Po nemškem mnenju zavrnitev, da Nemčija ne sme siliti k pomnoži t vi svojega prebivalstva, n*1 velja. "Imamo pravico do življenja,** je običajni odgovor. "Narod, ki nima pet otrok v družini, je obsojen na smrt:. Otroci pomenijo močan narod."
Nem< ija napenja vse svoje *lle, da bi iz puste zemlje napravila rodovitno in pomnožila pridelke, toda ne zadostuje čilimi nemške narodnostne politike.
POGOJI, POD KATERIMI BI BILA „ ITALIJA PRIPRAVLJENA ' SKLENITI MIR Z ABESINIJ0
N AZIJI ZA POVEČANJE « ŠTEVILA ROJSTEV
BERLIN, Nemčija, 1. dec. — Okrajno sodišče v Koeslinu je dovolilo ločitev zakona nekemu kmetu, ker se je njegova žena branila otrok.
Sodišče je utemljevalo svojo odločitev s tem, da so kmetje poglavitni vir nemške krvi, in se vsled tega kmetske žene pri-morane skrbeti za naraščaj.
Justični minister dr. Frank je tudi naznanil, da bo sprejeta nova postava, po kateri bodo nezakonske matere prejemale dižavno podporo.
posvaril prebivalstvo pred zračnim napadom.
Japonci dolže Ajigleže, da spodbujajo kitajsko vlado v Nankingu na odpor proti Japoncem, in da so krivi, da so se razbila pogajanja med Man-čuku o in Notranjo Mongolijo zaradi meje.
VAŽNA SEJA ANGLEŠKEGA KABINETA
Vse pretnje italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija ne morejo preplašiti Anglije. Včeraj se je vršila važna kabineta seja, na kateri so ministri po tri ure trajajočem razmotrivanju sklenili nadaljevati s pripravami, da se prepove pošiljati v Italijo petrolej.
Mussolini je izjavil, da bo smatral embargo na olje so sovražno dejanje, kar pomeni, da bo napovedal vojno tej aJ; oni evropski državi, toda Angleži se ne brigs>' ^a njegove kretnje.
Te dni bo začel v Ženevi zborovati poseben od-bor, sestoječ iz osemnajstih članov. Od odločitve tega odbora je odvisno, če bo uveden embargo na petrolej ali ne. Anglijo bo zastopal v odboru minister Eden.
MUSSOLINIJEVI MIROVNI POGOJI
Angleški ministri so razpravljali tudi o pogojih, pod katerimi baje hoče Mussolini skleniti mir z Abesinijo.
Pogoji so naslednji:
—	Italija naj dobi kos abesinskega ozemlja, da bo njena kolonija Eritreja zvezana s kolonijo Somalijo. To vez bi tvorili abesinski provinci Harar in Ogaden.
—	Italija bi anektirala abesinske kraje Bale, Boran in Kafo.
Z drugim predlogom bi bila Anglija le deloma zadovoljna. Italiji bi dovolila anektirati Boran in Bale, nikakor pa ne dovolila Italijanom anektirati Kafo, ker meji na angleško-egipčanski Sudan.
POSLEDICE SANKCIJ
V	Italiji že hudo občutijo posledice sankcij, ki jih je uvedla Liga narodov. Dosti trgovin je zaprtih, število nezaposlenih se pa veča.
V	normalnih časih je Italija vsak mesec ekspor-tirala in importirala za osemdeset milijonov dolarjev blaga. Ta vsota se je zdaj znižala za polovico, namreč za štirideset milijonov dolarjev. To je toliko kot zasluži v Italiji v enem mesecu milijon de-avcev.
KONCENTRIRANJE NA SEVERU
Abesinski cesar bo uvedel proti Italijanom na severni fronti ofenzivo. To je razvidno iz dejstva, da se koncentrira na severu abesinska armada, ki bo štela nad pol milijona mož.
Cesar Haile Selassie ima svoj glavni stan v Dc-sie, kamlu se bo pa podal v neposredno bližino fronte ter se sestal z rasom Seyumom, glavnim poveljnikom v ozemlju južno od Makale.
PRESENETLJIV NAPAD
Abesinci nameravajo vprizoriti presenetljiv napad na Italijane, toda Italijani se mrzlično pripravljajo nanj. Borba bo kratka, toda vroča in od njenega izida bodo odvisni nadaljni razvoji.
Abesinski cesar je obvestil Ligo narodov, da je dal popolnoma izprazniti Harar. Ako bodo Italijani navzlic temu bombardirali mesto, si bodo nakopali še večjo mržnjo vsega sveta.
PREBIVALSTVO ZAPUŠČA JUIGO
Ker se je iz zanesljivega vira izvedelo, da bodo vprizorili Italijani zračni napad na Jijigo, je začelo civilno prebivalstvo zapuščati mesto.
Na višinah imajo Abesinci proti-zračne topove, s katerim bodo pozdravili sovražna letala.
-
Wlr'JTS W'ABVD'A"
New York, Tuesday, December 3, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 17. 8. X
I_"Glas Naroda"
>VKNIC PUBU8HINO COMPANY (A
"GLAS NARODA (Vika «f Mm l*w»la)



llB	fT.00
S® Pd lete ................................fSJSO
Tm. lncwoutTo wa celo Mo	97.00
£& pot It tl ••f»*it«t»t*i«tMam
Yearly 90.00
"Gta« Narodi"
—doli to praattoT.
J*™" ^J*1'4*	•» prlobeujolot Denar naj m blatoroil
Mvuaa*
treje
naalovalka.
NAHODA". tli W. iSifc SteM*. Near TeHu N.
italijanski premogovni problem
Med sirovinanii, ki jili mora Italija uvažati, stoji poleg bombaža, bakra in mineralnega olja.ua prvem mestu premog.
Neki fašistični ekonomist je v svoji študiji o ekonom skem položaju Italije napisal, tla potrebuje Italija za svoje potrebe iz tujih tržišč '20 odst. žita, 15 odst. mesa, 99 odst bombaža, 80 odst. volne, 95 odst. premoga, 99 odst. mineralnih olj, 53 odst. kovin in 99 odst. bakra.
Glede produkcije lastnega premoga je Italija silno siromašna država. Letno potrebuje okroglo 12 milijonov ton premoga. Te svoje potrebe je Italija krila pretežno z uvozom iz Anglije, Poljske, Nemčije in (Vskoči o vaške.
Se pred uveljavitvijo gospodarskih sankcij je italijanski premogovni uvoz iz Anglije naletel na znatne ovire. An gleška premogovna industrija je ustavila vse nadaljnje pošiljke premoga v Italijo že koncem meseca oktobra. I)o po dobnih ovir je prišlo tudi v Romuniji, od koder uvaža Italija zlasti i>etrolej.
V	luči gospodarskih sankcij postaja položaj Italije v pogledu uvoza čedalje težji in zamotanejši. To velja zlasti za premog, ki ga je morala Italija 99 odst. uvažati iz tujine. Doma ima Italija, kakor rečeno, prav malo premoga.
V	položaju, v kakršnem se nahaja, je razumljivo, da poskuša zvišati produkcijo svoje sicer malenkostne premogovnike v Istri, ki z premogovniki v Sardiniji predstavljajo edine •postojanke italijanske premogovne produkcije.
Vsi napori, da bi se povišala premogovna produkcija, pa seveda nikakor ne bodo mogli prinesti tolikega rezultata, da bi Italija vsaj za četrtino krila j>otorebe svoje premogovne potrošnje.
Premogovnikom v Istri posveča Italija zadnji čas veli ko pozornost. Istrski premogovniki so bili znani že Benečanom, ki pa so jih samo delno izkoriščali. V znatnejši meri je istrske premogovnike izkoriščala Avstrija. Še pred vojno j* neki avstrijski geolog izračunal, da znaša zaloga istrskega premoga okoli 300 milijonov ton.
Dasi je istrskemu premogu že Avstrija posvečala veliko pozornost, je treba priznati, da je šele fašistični režim postavi! velike nadeje v istrske premogovnike.
Tako je bila že leta 1920. v Trstu osnovana družba, katere kapital je tekom zadnjih let popolnoma prešel v italijanske roke. Pridobivanje premoga se je pod vodstvom te družbe moderniziralo in izpopolnilo. Mreža rovov, ki je prej znašala komaj 60 milj, se je razširila na 100 milj. V rudnik" se dela dan in noč brez prestanka.
V	letu* 1930. je delalo v istrskih rudnikih komaj 1000 rudarjev v letošnjem letu pa se je število rudarjev skoraj potrojilc
Produkcija je od 1G4,000 ton porasla v letu 1935. na 400,000 ton. Za leto 1936. pa predvidevajo, da se bo produkcija povišala za nadaljiiih 200,000 ton.
Kljub t (Mini, tla vla^a Italija veliko truda in kapitala v svoja premogovna ležišča v Istri in Sardiniji, modernizira pridobivanje in povišuje število zaposlenih rudarjev, je ven darle razumljivo, da ob še tako izpopolnjeni produkciji ne bo utegnila kriti niti 40 Odstotkov svoje premogovne ootrebe ter bo prej ko slej navezana na uvoz premoga iz tujine.
Važno za potovanje.
Kdor jo namenjen potovati v stori kraj «11 dobiti koga od tam, i« potrebno, da je poučen p veek ttvareh. Vsled naU dolgoletne ekainje Vam eamoretno dati najboljša pojaenUa In tndi všo potrebno preekrbati, da jo potovanje udobna in Mm Zato m eaupmo obrnete na nae ea vea pujaen&m.
Mi preekrlimo am, bodiV pnAnje ea povratnadovotjo-olja, potno lute, vieeje m eplok vso, kar je m potovanje po-a najhitrejšem čaen, im kar je glavno, m najmanjše
Nodriavfjani naj na odlašajo da eadnjega trenutka, ker m dobi ie Waekingtona povratno dovoljenje, RErEN-TRT P KRMIT, trpi najmanj an moeoe.
Pišite, torej takoj ta broeplafna navadila i« me Vam, da boete poceni im udobno potoval
SLOVENK PUBLISHING CO. VRAXEt: BUREAU 216 Wot ISth Street NewYorfcN.X
Homer City, Pa.
Pri dobro znani Smitovi družini se je i>oročila hčerka Angelca. To je že šesta hčerka v tej družini, ki je stopila v zakonski stan. Nevesta in ženina, ki je sin znane clevelandske družine Mr. in Mrs. Frank Rais, je poročil v Pittsburghu nevestin stric Rev. Kebe. Po poroki sta se }>odala novopo-ročenca na ženitovanjsko potovanje. Želim jima obilo sreče in blagoslova.
Poročevalec.
Pittsburgh, Pa.
Lepo se Vam zahvalim, ker mi niste ustavili lista. Priloženo vam pošiljam naročnino za pol leta.
Delavske razmere v Pittsburghu so približno take kakor drugod po Ameriki. Tisti, ki dela, je lahko srečen. Nezaposlenemu pa skoro ni mogoče dobiti dela. Zaslužimo toliko, da se preživimo. Omeniti pa moram, tla so razmere nekoliko boljše kot so bile pred leti.
Pozdrav! Ant. Tomšič.
• Girard, O.
Veselo novico sporočam našemu narodu v Girardu in vseh okoliških naselbinah, tla bomo namreč imeli 'posebno čast pozdraviti in sprejeti v svojo sredino ljul*ljanskega nadškofa dr. Gregor i ja Rozmana. Ta slovesni sprejem se bo vršil v nedeljo, 22. decembra. Ta dan bo zapisan v zgodovini naše naselbine v tej novi domovini kot velik praznik. Apeliram na vse rojake, da se udeležite te pomembne slavnosti. Župnik angleške fare v katero spadamo, je z veseljem povabil našega nadškofa. Izrazil se je, — kako velika čast je za naš narod, tla ga more počastiti.
Nadškof bo imel sveto mašo za nas Slovence in slovensko pridigo. Maša se prične točno ob 11:30. Glejte, da boste vsi pravočasno v cerkvi. Po maši se bomo vsi skupaj podali v S. N. D. ker l>o slavnostni ban ket na čast visokemu gostu. — Vsi tisti, ki se boste udeležili banketa, mi sporočite, tla se bo lahko vse vredilo in za toliko oseb pripravilo. Po slavnostnemu banketu bo zanimiv program.
Pozdrav!
John Doleic.
Naši v Ameriki
Naročite se na "Glas Naroda*' največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
ROJAKE FEOftIMO» MAJ NAM
NAKKATKO N A bdttSNICI
STOKOCC SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
V	Sheboygan, Wis. je umrla Mrs. Mary Leniger, t loma iz Trnovega na Notranjskem. V Ameriko je prišla pred 28. leti.
★
V	Butte, Mout., se je Mike Avmaii ponesrečil pri delu v rudniku. Prišel je med dva vlaka vozičkov, ki sta vozila vsak v drugo smer. Vozički so mu štrli roko in dobil je tudi notranje poškodbe.
V Ely, Minn., je dne 21. novembra naglo umrl Ivan Smo!-čič. 1'drla se mu je kri in v nekaj hipih je bil mrtev. Pokojnik je bil star 52 let.
V Hesperia, Mich., je umrl zaisrčno hibo Matt Hren, star 58 let iu doma iz Šmartna pri Gornjem gradu na Štajerskem.
V	Arina, Kans., je Kart M urn, star 57 let, 19. novembra izstopil iz avtu pred svojo liišo, ko ga je tovariš pripel -Ijal s seboj z dela. V istem hipu je pa pridrvel drugi avto in vrgel Murna na tla s takšno silo, da je revež na mestu izdihnil. Doma je bil iz Novega me, sta in tu zapušča ženo in štiri
odrasle otroke.
★
V	Clevelandu je umrl Andrej Urbas. Pokojni je bil 78 let star ter se je nahajal v Ameriki 42 let. Zapušča hčeri in veliko sorodnikov. Doma je bil iz vasi Ivanjc selo pri Rakeku. fara lTnc na Notranjskem.
Začetkom prejšnjega tedna, ko se je Anton G n lin a in z njim Rev. Jožef Oagram, po-možui župnik pri sv. Štefanu v Chicagi, vračal iz Indianapo-lisa, Indiana, kjer je prikazoval filmske slike, se je nekje približno na polovici pota med Chicago in Indianapolisom na zadnjem levem koitusu razpočii "tire" kar je povzročilo, da se jima je avtomobil preobrnil. — Rev. Cagram je dobil le iuale lahke poškodbe, Grdina pa je dobil i>oškodbe na vratni kosti, kakor je to ugotovil zdravnik dr. Uršieli pri "X-ray" pregledovanju. Poškodba ni nevarna, le paziti se bo moral nekaj časa, da se mu bo zopet vse izravnalo in zarastlo.
ifliii;^;iiiii!r:iiiuji ^^iii'iiiniiiiim^'ii'ii
POKAŽITE MLADINI
"Naše Najlepše
Kraje'
8 7 umetniških
fotografij;
ki predstavljajo lepote slovenije
Cena $ I.—
KNJIGARNA'GLAS NARODA'
216 W. 18 Street New York
iiiiiiiiiiiai'aiiiiiiiiiiiiiwjiwiiiiiiis^f^ii
CE MATI ZAMENJA OTROKA
ZAKAJ SO OŠPICE RESNA BOLEZEN
Piše Dr. John L. Rice, zdrav stveni komisar liiecta New York.
Peter Zgaga
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V IDOOSLAfUO
Za f 2.75________________1Mb. 1M
S 5.15 ---------------Din. 2M
$ 7.25________________Dia. 3*0
•11.75-----Dia. m
9tSJ$_________ Dia. ltM
$47M_____Dia. tm
v ITALIJO
Za f »-28________________ lir m
$ ltM__________Ur 2M
$ UM_____________ Lir 590
$ S7 Ji_____________Ur 1«M
S174.M_______Ur 2tM
$2M M___________Lir MM
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
ta laplaeuo vetjih makov kot sgormj navedeno, bodi* ▼ dinarjih all Utah dovolj ajanfta k bolje pofbje"
at sa=
.....- iHi—
> • mf . i
Prejemnik dobi v staran kraju izplačili ▼ ddlarjfh.
NUJNA NAKAZILA IZVBŠUJEHO PO rjlffa U&TTEB PRI.
8TOJHNO <1__
SLOVENIG PUBLISHING COMPXNY ^tSlMM Narod^^
W» HMK. N. L
ti«
IMi
Lepa. hči bukareškega tovarnarja Helena Fabiani je leta 191G pobegnila preti nemško o-kopccijo iz Bukarešte v Jassi, kjer se je seznanila s siromaš-nim študentom. Kmalu se je razvila med njima ljubezen, in kakor je že navada v takih primerili, ljubavno razmerje ni o-stalo brez posledic. Nekega dne je lepa tovarnarjeva lici zaše-petala svojemu fantu na ušesa, Ja je zanosila. To je povedala tudi staršem, ki so pa odločno izjavili, da se ne sme poročiti s študntom, sicer bi jo razdedinili. Iz strahu pred starši je odšla hči v porodnišnico v Ki-šinevu, kjer je ležala v sobi z :*f»no nekega židovskega kleparja. Obe sta norodili v isti noči, kleparjeva žena mrtvega otroka, Helena pa zdravega, krepkega fantiča.
Helena je bila vsa obupana, saj ni vedela, kam z ncbogljenč-kom. Iz stiske ji je pomagala strežnica, ki ji je svetovala, naj zamenja svojega otroka z mrtvorojenim otrokom kleparjev-? žme. Drugega izhoda res- ni bilo in tako je Helena storila, kar ji je svetovala strežnica. Minilo jt» nekaj lot, prihrumela je vojna. Deček je doraščal med Židi, njegova mati se je ta čas omožila, a mož ji je kmalu umrl. Na svojega otroka je neprodano mislila in strežnica, ki ji je svetovala zamenjati ga, je vzdrževala z njim zvezo. Po moževi smrti je zahrepenela po njem in obrnila se je na svojega pravnega zastopnika, da bi ji pomagal najti sina. Fant je sicer sedaj 19 U t, ie trgovski pomočnik in ko so mu povedali, kdo je njegova mati, si je izgovoril nekaj dni za premislek, ker se prvi hip ni mogel odločiti, da bi zapustil družino, kjer je bil vzgojen.
ISCEM
brata Mike Kovačeviča, doma iz Bjelovara na Hrvatskem. Kdor ve zanj, naj mi sporoči njegov naslov, aH naj se pa sam oglasi svoji sestri: Roza Kovačevič, Box 37, East Barnet, Vt. (2x)
Ošpice (measles) ne smemo miki trati kot lahko bolezen in, ko en otrok je okužen, matere ne sinejo držati druge otroke v najbližj' dotiki z bolnikom, češ naj tudi dragi dobijo enkrat to ?»olozeii. tako da se bodo za vselej rešili nevarnosti natlaljne-..ja okužen ja. Znam za gotovo, da mnogo nepoučenih mater tako ravna, ali to je jako nevarno ravnanje, kajti ni res, da vsak otrok zlahka prenese napad te bolrzni. Letos •=<* ošpice neobičajno razpasnjejo, toliko v mestu New York kolikor povsod drugje. V samem mestu New York je bilo prijavljenih 100 smrti izmed otrok, zbolelih na ošpicah v prvih šestih n»ese-cih 1. 1935, nam pa je znano, da tevilo žrtev bo bržkone trikrat več je, ker mnogo otrok umrlo radi pljučnice, povzročene od ošpic. V teh slučajih se smrt navadno ne pripisuje ošpicam marveč pljučnici (pneumonia. )
Starši naj si zapomnijo, da krv.o zdravljenje preprečuje razvoj pljučnice pri otroku, ki j" zbolel na ošpicah in ob enem pomaga bolniku, da razvije odporno silo napram drugim zlim posledicam bolezni. To zdravljenje je vedno bolj v rabi v raznih pokrajinah. Da se okoristimo dobrote tega uspešnega zdravljenja, treba vedno obrniti se k družinskemu zdravniku, čim dozuamo, da je bil otrok izpostavljen ošpicam. Zdravnik bo tedaj vzel malo krvi iz ram«' enega ali dragega izmed staršev in vbrizgnil to kri v 7adi»ico bolnika. Ako potem otrok razvija ošpice, bo napad jako blag in ni nevarnosti pljučnice.
Vsak otrok, ki je bil izpostavljen ošpicam, mora iti takoj v posteljo in vsi drugi otroci morajo biti odstranjeni od njena. To ravnanje prepreči ♦•;izš?rjenje "bolezni. Zdravniška vetl;> ni še našla preprečila za ošpice, ko ira je našla za da-vico. Znamo pa, da kri staršev, vbrizgana v otroka, prepriča da se razvija pljučnica. Znamo tudi to, da. čim otrok ozdravi od olpic je imuniziran proti t«'j bolezni za vse življenje.
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Za Božič...
NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAICAZNICE
SLOVENK PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET * : NEW YOBK
Večkrat se čita, da "gre lju-l>ezeii skozi želodec**.
To se pravi, da ima mož rad ženo, ki dobro kuha.
Dragi rojak je pa pridnimi : — Lahko si predstavljaš, kaj postane iz ljubezni, ki gre skozi želodec.
Iz dežele, ki je ponosna na svojo kulturo, prihaja naslednje poročilo:
Z naredl>o italijanske vlade so bile odpravljene vse lovske omejitve, ki so veljale doslej. Tudi lov na ptice selivke, ki je bil svoj čas prepovedan, ker je ta lov zbujal odpor vsega ci viliziranega sveta, 1h> spet dovoljen.
Na kratko povedano: — Lahom je zopet dovoljeno loviti in jesti lastovke in ptice pevke.
Xa stotisoee jili bodo jH)lovi-li in pojedli ter se tako usposobili za širjenje kulture in civilizacije v Afriki.
Ameriška j a v no-1 ugiba, kdo bo prihodnji ameriški predsed liik. Republikanci ne vedo, ko-bi postavili za kandidata. Y svojih vrstah jih imajo precej. ki bi radi kandidirali, toda vprašanje je, če imajo ko^a, ki bi bil Rooseveltu le količkaj kos.
Hoover precej roirovili, ker se še vetlno smatra za voditelja republikanske stranke.
Toda, kdor se spominja let 1930, 1931 in 1932, ne bo nikdar več llooverja volil.
O novih smernicah nacio-lialno-socialistične propagande v Nemčiji čitam:
Nemški izrazi suženjske vdanosti Hitlerju ne poznajo prak. tično nobene meje več. Preteklo nedeljo je v Frankfurtu ob Meni eden izmed poglavarjev protestantske cerkve na pri-žniei izustil tole gorostasnost:
—	Velik je Kri-tlis. Toda v resniei vam povem, naš vodja Adolf Hitler j«1 še večji od njega.
Drug dokaz hlapčevstva najdemo ob pokopih, ki se v Nemčiji že nekaj časa ne zaključujejo več z onim ]>obožnini 4ire-quiescat in pace marveč s tole* nedvomno tolažljivo zagotovitvijo :
41 Naš dragi pokojni naj o-11 rani svojo vročo vero v Ado l-fa Hitlerja! * *
★
Bratoma (i o > a r v Rock Springs, Wyo., se iskreno zahvaljujem za okusno i>ošilja-tev. Bilo je res nekaj posebne-
.Joe Gosar mi piše:
—	Mesna trgovina je v tem času bolj slaba. Kamor prideš, leže jelenje kože po tleh, za hišo pa rebra kvišku štrle. — Kdor kakšnega bolj roga tega jelena dobi, pa še roge iu glavo obesi na vrata v znamenje, da nekaj časa ni treba hoditi mesarju v hišo. Lovci so jih pripeljali dozdaj v Rock Springs okoli tristo, pa še ni konec. Slovenci se zelo zanima, jo z lov. Skoro vsak ga je dobil. Kdor pa ni imel sreče, ga bo po 1. decembru lahko ubitega kupil v Jackson, Wyo., za deset dolarjev. Divjad se hitro množi, in država nima dosti sena za vse.
—	Škoda, da nisi tukaj na Zapatlu, da bi te peljali na lov. Po gozdovih hujše poka kot na abesinski fronti. Videl bi tudi veliko junakov, kako streljajo. Ko zagleda jelena, dobi "buck fever" in strelja na vse strani ter kaj naglo puško izprazni. Ko se dim razkadi, mu pa
jelen osle kaže z nasprotnega hriba. "Lovec** se seveda jezi, da mu puška prav na nese.
Lepo mora biti po wyomin-•skili gozdovih, toda zdi se mi, da je na Lubniku in na Blega-šu še lepše, kaj ne, Joef
GLAS V ARO D A
New York, Tuesday, December 3, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 7L
F. \V. akam1s:
Dobeimauski so jo vračal iz pisarne k obedu in komaj je od-J pri vrata, ga je posdravila žena z besedami:
—	Ne vem, kako ti bo danes teku do. Oleka je kuhala sama in skuhala je nekaj kar tako na hitr f roko; jaz pat vse dopoldne sploli nisem prišla v kuhinjo. Ob i »kov je bilo toliko, da nisem utegnila.
—	Kaj poveš! Kdo pa je bil?
—	Takoj zjutraj je prišla Punja. Vrnila so je s počitnic, imenitno so je popravila in tudi otrokom se poznajo blagodejne posledice izpremembe zraka . .. Toda, saj veš . . . vrnila se je 1 rez beHča in prišla me je prosit. naj ji posodim nekaj de-mir.ja; pomisli, niti za obed ni imela.
—	In si ji posodila?
—Štiri zlate. Saj dobro veš, da vem imela zadnji desetak, ki si mi ga dal včeraj. Toda kaj storiti?
—	Seveda, seveda . . .
—	A komaj so s«1 zaprla vrata zi njo, je prišel Trzvmalkie-Avic. . . . Vrača se s počitnic, pa je suh in ti si mu baje obljubil poravnati takoj po povratku dolg na menico, ki jo zapadla /e spomladi. Rekla sem mu, naj uredi to zadevo s teboj, da pa pnjde tudi težko, kolikor mi je znano . . .
—	Prav si povedala.
—	Ne vidiš; in pomisli, (Hitom je prišla naša soseda. Tudi ona se je prav kar vrnila s kmetov, pa niti za avtotaksi ni imela, da bi se odpeljala s kolodvora domov; hišnik je moral založiti za njo. Zadržala me je tako dolgo, da niti na tr«r nisem utegnila skočiti. Molila me jo, naj ji posodim do prvega 20 zlatih . . . Seveda sem se i i zasmejala v obraz. (M o vek VmI skrb: ne ve, kje se ga glava dr/i. ona ti pa pride po 20 zlo-tili kakor v banko . . .
—	Nič ne de, zdaj vsaj vidiš.
OŽIVLJEN JE
da smo v hiši na najboljšem glasu. Ljudje mislijo, da sedimo na denarju. — se je zasmejal Dobennanski. — No a kdo je št» |»il pri nas?
—. človek bi kar iz kože skotil Potem je prišel mizar, češ. naj mu vendar plačamo tiste police, ki jih je nam naredil že pred dobrim letom: 110, ta res že dolgo č-ika . . . Obljubila sem mu. da dobi denar zanesljivo prihodnji mesec. Toda bil je /.Ho robat. Dejal je, da mora priueljati ženo in otroke s počitnic, toda povsod mu odgovarjajo, da dobi denar prihodnji mesec.
—	Zakaj pa pošilja ženo in otroke na počitnice, če nima denarja! — je zagodrojal Dober-manski. — Saj bi lahko sedeli v Varšavi kakor mi.
—	Ze res, toda ka j hočemo! Mizar res že dolgo čaka. A nazadnje pomisli, bilo je že opol-
dne, ti jo primaha še Dzipajlo. Sladak je bil kakor med, dejal jo. <ia pride menica jutri k sodišči:, da to nerad stori, pa ne more drugače; šoie včeraj da se i*- vrnil iz Marijanskih Lažni. izdatki so bili ogromni, a zdaj ga čaka vse polno plačil; ne preostaja mu torej drugega nege pritisniti k zidu nekaj starejših dolžnikov.
—	Naj stori, kar se mu zdi prav, — jo zanihani I Dober-manski z roko.
Tudi jaz sem 11111 odgovorila nekako tako. Toda prosim te. kako to, da nas pridejo nadlegovat v<i naenkrat. Kakor da !•• bili ljudje skovali zaroto proti nam.
—	Kaj se pa čudiš, žena? Saj veš, da .ie konec poletne sezone, drugače tudi ne more biti. saj j<* čMo naravno, da je nastalo M-kakšno oživljenje. Na to bi ■Morali biti itak pripravljeni.
ZA DVE STEKLEMU RUMA CESARSKO KRONO
PIVO V STAREM VEKU
Že v prastarih časih so kuhali pivo. Verjetno pa je, da ga 11N0 znali tako kuhati kakor ga znajo kuhati danes. Že v najstarejših časih so poznali pivo kot vsakodnevno okrepčilo, kot tekoči kruh" ki so ga 11-porabljali tudi pri verskih obrodili. Nemški profesor Hintze je spisal knjigo o zemljepisju in zgodovini prehrane ter je nabral o pivu tele podatke:
V Egiptu so imeli pivo na prvem mestu alkoholnih pijač. Pripravljali so ga nekako tako, kakor še danes egiptovski fela-lxi pripravljajo svojo "buzo." <2lavni živež revnega človeka j«' takrat bil kruh in pivo. Poleg tega so p;i siromašnejši sloji u-/ivali tudi bob, česen in por. Mati je svojemu sinu vsak dan prinesla v šolo dva vrča piva.
Kralj j«' kmetu vsak dan dajal 4 hlebe kruha in dva vrča piva. Pivo so darovali bogovom že v najstarejših časih. Pili so ga iz -kodelic, ali ga pa srebali po e- vki, da so se izognili gošče, to j • ostankov žita in kruha. E-giptovski kralj Ramzes HI. poroča. daje temploni daroval vse j:a skupaj -k»fi,303 vrčev piva. Pivo so uvažali v Egipt iz inozemstva. zlasti pa iz Sirije in Babilonije. Iz teh dežel so pošiljali v Egipt pivo v zapečatenih vrčih, označenih z etiketami. Tako pivo so Egipčani zelo čislali.
Močno razvito pivovarništvo se imeli v stari Babiloniji. Procesor Hintze sodi, da so morda tam kuhali pivo že v 7. tisoč-i letju pr. Kr. Poznali so najbr-1 /o tudi že slad, ki so ga prido-
Na aliesinskili bojiščih se bije jo boji za krono abesinskega cesarja. Če bo abesinski neguš izgubil vojsko, bo najbrže izgubil tudi abesinsko cesarsko krono. Toda tudi preti 64 leti se je tedanji abesinski neguš boril za svojo krono z Anglijo. To je bil cesar Teodor.
T." mož je tudi hotel reformirati svojo deželo. Z največjo i nergijo in odločnostjo se mu je (»osrečilo, da je spravil v deželo nekaj napredka, čeprav so bile njegove metodo, tedanjemu času in pa razmeram v deželi primerno, močno barbarske. Toda razumni vladar je že vedel. kako more biti kos težavam. ki so ovirale njegove načrte. Toda tudi njegova odločnost in vpliv sta končno morala podleči. ko so cesarju začeli nasprotovati plemenski pogla-varj* in se je z njim sprla mogočna abesinska duhovščina Vse njegove načrte so mogočne kaste zr.ale preprečiti ali vsaj ovirati. Ko je naposled naletel /e r».a težave z evropskimi državami, zla«ti pa z Anglijo, je eesa^ zgubil potrpljenje. Cesar je vedel, da so vse te neprijetnosti povzročili v glavnem ino-zemci, ki so prebivali v Abesi-
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
2»<• •? iv..;r i : Tf—ti-------liiT'lMBfflniiW" ME n";I ' »riRirriMTSl 3 :'PS. Bi*.; feSJdffi ' TITBllliliyW 2f flBBUSr' !''" i mMSmmRsamo®«
ROMANI
(Nadaljevanje.)
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. ipraler ix>rul>lja in dobiva, poakuSn na vse mogoče načine, spletka ri. doživlja in pozablja, toda strait do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI. dr. H.nkm Dolenca, 145 strani.
Cena .60
V	tej knjigi so črtice izključno iz kraAkega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo ■ opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 190 strani. Cena .......-...............................1.50
Janes Menclger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice.
IZLET GOSPODA BBOUCKA V XV. STOLETJE. spisal Ceefa Svatoplnk. 246 strani.
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučlca v dobo strafine-ga in slavnega husltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja.
J AG NJE, 110 strani. Cena broft. .40 Tez..... .45 trdo vezano......................................................35
V	knjigi Je poleg naslovne Sc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj KrUtof 6mid.
JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Slenklewiez,
128 strani. Cena .......................................50
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plaaovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Sorek čl ta.
J C AN MISERIA. spisal li. k Goloma, 168 str.
Cena .60
Ta pretresljiva Invest je vzeta iz dol»e španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena
vsem devetim knjigam je ............................
Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipnl KrjaveU. skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena
trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki co Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu-KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal
Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, Id bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 stram. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah, tapeta povest, polna burnih doživHajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-levee. TRI knjige po 150, 180 in 114 stranL
Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije._______L50
Pisatelj nam ▼ teb treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-9 poslali v šole, kjer se Je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj teije, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu ae bo moral dta-telj veOtrat od srca nasmejatL
bivali na ta način, da so ječmen namočili, da je vzklil in to hranili. Za pridelovanje piva so porabljali tako zvaui '' pivski kruh'% ki so ga delali iz slada, trsta in nekaterih drugih siro-vin. Babilonci so imeli več vrst piva: navadno jačmenovo pivo, .w-rno pivo. dobro črno pivo, najboljše pivo, navadno mešano pi-\o. boljše mešano pivo ter vle-žano pivo, katero je v kleti še enkrat vrelo. Kvas so poznali že stari Babilonei. Nikjer pa ni povedano, ali so kvas uporabljali tudi za izdelovanje piva ali :ie Hmelj so v poznih babilonskih časih vsekakor devali k pivu. Ali so hmelj uporabljali že prej, ni znano. Pivo so spravljali v mehovih, vrčih in kadeh. Da je bilo bolj okusno, so mu dodajali žafrana, cimeta, itd. Spočetka so varili pivo kar po hiš?*h. Pozneje pa je nastala cvetoča pivovarniška obrt, to je bilo že 1. 3000 pr. Kr. Takratne pivovarne so baje imele do 4000 sodčkov piva v zalogi. Ti sodčki so bili seveda iz .gline. Za preživljenje babilonske »a ljudstva je bilo pivo naj po trebnejše sredstvo. Kmetje in delnvei so dobivali na dan po
1 liter navadnega piva, nižji nameščenci 1 liter boljšega piva, vod<lni uradniki pa so dobivali kar po 5 litrov najboljšega piva na dan. Pivo in kruh so Babilonci tudi darovali bogovom.
Tudi na Grškem so v starem veku iz ječmena kuhali nekako pijačo, vendar so Grki vedno najiajše pili svojo dobro vino.
Tudi stari Germani so po Hintzeju že kuhali pivo, samo podrobnosti niso znane, kako se je to godilo. Zdi se, da so stari Nemci že porabljali ječmen in oves, redkeje pa pšenico in rž. Tako pridobljeno pijačo so hranili v lesenih posodah. Pijačo so menda pripravljale ženske. Hmelj so začeli porabljati v zahodni Nemčiji ob preseljevanju narodov. Vendar po znanih podatkih hmelj tedaj na Nemškem ni bil splošno znan in je šele pozneje prišel iz finskih krajev. Prava ljudska pijača je pivo postalo na Nemškem šele v 16. stoletju. Ko so v začetku 14. stoletja začeli do-dajpti hmelj, je pivo postalo tako trpežno, da so ga lahko razpošiljali po svetu. Najbolj je slovelo pivo v mestih Hamburg, Wisinar, Braunschweig, Danzig (Gdansk.) Od 15. stoletja naprej se je pivo v Nemčiji tako nrzširilo. da ga niso več kuhali doma, ampak da so nastale velike pivovarne posameznih zadrug, iz katerih so izšle potem sloveče rodovine pivovar narjev.
niji in ki so domače prebivalstvo izzivali. Zato je cesar Teodor I. 1864 vse Evropee, ki so prebivali v Abesiniji, kratko-malo zaprl. Svet se je spočetka temu ukrepu abesinskega cesarja čudil, ker nihče ni mogel verjeti, da bi sicer dobrosrčni .n razumni cesar bil zmožen take nasilnosti.
Tudi Angleže je ta cesarjev ukrep močno presenetili, saj A-besinija meji na agleško ozemlje. Anglija bi se bila rada izognila vojski, ker je vedela, da vsaka vojska požre mnogo denarja. Zato je Anglija naročila svojemu poslaniku Rasanu, naj posreduje pri cesarju. Toda cesar je tudi angleškega poslanika vrgel v ječo, zaradi eesar je potem Anglija, četudi nerada, morala zgrabiti za o-rožje. Jeseni 1. 1KH7 se je v Masivi izkrcala angleška armada, ki jo bila zelo dobro oborožena in opremljena. Angleško armado je vodil general Xa-pier, ki si je priboril sloveče ime kot kolonijalni vojskovodja že v Indiji. Abesinski cesar je bil trdno prepričan, da '- o vojsko dobil. Svoje čete iz južne Abesi ni je je zbral v gorski trdnjavi Magda!i, ki se mu je zdela nezavzetna. Kako trdno je bil prepričan, da Angleži te gorske trdnjave nikdar ne bodo mogli premagati, dokazuje dejstvo, da ie dal semkaj uri peljati vso svojo zakladnico in vso svojo družino. Toda bridko se je varal. Malo pred veliko nočjo 1. 1868, je general Xap'er s svojo armado prišel pod Magdalo. Najhujši boji so se bili od velikega petka do velikonočnega ponedeljka, od 10. do 13. aprila.
Na veliki ]>etck so angleške Čete že ob 5. zjutraj začele prodirati, nakar je ob 4. popoldne aa vznožju trdnjave Magdala pri vasi Aroge zadivjala strašna bitka. V veliko nesrečo A-besiucev pa je tedaj tudi na nebu zadivjala strašna nevihta.
Grmenje je bilo strašnejše. kakor pa grmenje topov in bliski hujši ko ognjene rakete. Po dolgem boju so Angleži čete a-besinskega cesarja vrgli v trd-
NAJVEČJI PARN1K "QUEEN MARY"
1 -
r
Slika vam predstavlja, kako dolg je najnovejši Cunarii White Star parnik "C^ueen Mary" v primeri z nekaterem! visokimi zgradbami na svetu. Velika piramida je najvišja izmed treh piramid ter najvišja stavba starega veka. Nadalje so ik» sliki Penobseot Building v O* roitu, Board of Trade Building v Ohieagu in Eiffelov stolp v Parizu. R. C. A. Building je najvišje poslopje v Rockefeller Center v New York Citv ter eno najvišjih na vsem -vetu. Xa sliki vidite, da je parnik "Queen Mary" daljši kot so ta poslopja visoka.	✓
y
Parnik '-Queen Mary*' je bil spuščen v morje''dne *26. septembra 1 !KI4. Krstila ga je v navzočnosti k r al/a Jurja angleškega kraljica. Parnik se bo podili na prvo vožnjo proti Združenim državam dne 'J7. maja liKMi.
ajavo. Sedaj so Angleži naskočili trdnjavo >amo. Teodor je sicer izpustil angleškega poslanika 111 druge angleške jetnike, pozneje je izpustil celo vse evropske jetnike, ni se pa hotel mlati, da bi s«' podal Angležem kot jetnik. Ker pa tudi Angleži niso hoteli odnehati, so 1.'». aprila na velikonočni ponedeljek uaskočili trdnjavo in jo vzeli.
Stani afriška navada je, da zmagovalec zavzeto trdnjavo sme temeljito opleniti. To so Angleži tudi temeljito storili, Še preden so trdnjavo zapustili ostnnki potolčene abesinske armade, cesarjeva družina in 'JO t»soč žena. ki so prišle s svojim' možmi — abesinski 111*1 vojaki. Z Angleži je tedaj bil tudi nemški afriški raziskovalec Rohlfs, ki se je udeleževal vseli bojev od početka. Ko so angleški vojaki oplenili Magdalo, ](■ Rohlfs v rokah nekeara angleškega vojaka zapazil lepo po-krivalce, narejeno iz srebrne p]ot"iiine. To pokrivalo je bilo podobno kroni, kakršne nosijo
abesinski svečeniki ob velikih praznikih pri procesijah. Rohlfs >( i" zeio zanimal za to krono iz srebrne pletenine, ki je bila bog: to okrašena z zlatom in •mailom. Ponudil je angleškemu vojaku dve steklenice ruma, če mu da to pokrivalo. Angleški vojak, ki je to pokrivalo vzel morda samo zato, ker nič boljšega ni našel je bil takoj zadovoljen in je sklenil kupčijo.
Rohlfs je prinesel krono kot vojni s| ominek s seboj v Berlin. kjer so strokovnjaki izjavili, da je to pokrivalo krona abe-; inskega cesarja Teodorja. Krona ima 28 cm premera in je 14 cm visoka. Spletena je iz pozlačenih srebrnih niti, v ka-t"ri!i so vdelane slikarije na emajlu. Leta 1925 so to krono vrnili tedanjemu abesinske-ii:U cesarju. Njena usoda najbrže ni bila posebno znana. Tu-,!i sedaj, ko se o Abesiniji toliko govori in ko se vnovič bije boj za krono abesinskega ce-s:n*ja, le malokdo ve, da je bila abesinska cesarska krona nekoč prodana za dve steklenici nima.

SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA -
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.


g&gg ifznvDj*
New York, Tuesday, December 3, 1935
TEX LARGEST SWVENh JA1LT IN V. X.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih--^
40 LET BREZŽIČNEGA BRZOJAVA
Za Glas Naroda priredil I. H
99 : ?
Koler umolkne. Med vratmi stranske sobe se prikaže profesor. Xa njegovem bledem obrazu sem bral, da je razumel Kolerjeve besede. Hotel je govoriti, toda nobene besede ne more spraviti skozi ustnice. Kolena se mu šibijo iu be krčevito s tresočo roko opri jemlje stola.
Začuden pogleduje Koler omaliujočega moža in me pogleda.
Tu ni bilo več izhoda. Moralo je biti povedano. Obrnem t>e k profesorju. Glas mi je skoro odpovedal.
—	Moj prijatelj, gospod slikar Luka Koler.
—	Jaz pa, jaz, — jeclja profesor, medtem ko se s pestjo bije po prsih, — jaz pa sem, da, Ambrosius Barka. In imel ►em hčer — Jožo — Josipino Barka. Zapustila me je. Pravijo ifli, da nosi sedaj ime svoje matere, Regina Palmer.
Koler probledi in s prestrašenim pogledom obvisi na profesorjevem obrazu.
—	Regina?
—	Regina Palmer, da! Prišel sem, da poiščem svojo hčer. Toda pred vsako drugo besedo — tukaj —. Z velikim nemirom odpne profesor svoj suknjič in privleče že zelo obnošeno listnico. Komaj jo odpre s svojimi tresočimi rokami. — Tukaj, da vzemite! — Kolcrju ponudi šop bankovcev. — To sem našel, da, v pismu moje hčere. Samo zmota more biti, da je bil ta denar —. Ker Koler še vedno ne zgane z roko, se profesorjev glas dvigne v kričanje: — Vzemite ta denar! Gori mi na mojih prstih!
—	Toda, gos{>od, ne razumem! — pravi Koler in nehote poseže po bankovcih.
Kaj je gospod Barka odgovoril, nisem več slišal. Čutil sem, da nimam pravice s esvojo navzočnostjo motiti razgovora teh dveh ljudi, grem v sosedno sobo in zaprem vrata za seboj.
Xesti sedi bleda na divanu in nemirno gleda v moj obraz.
Zaprta vrata zadržujejo glasove obeh. Poleg tega še šum dežja in vdarjanje kapelj na šipe. Razume1« nisva niti besede — čakava in molčiva.
To molčeče čakanje postane neprijetno. Stokrat sem pogledal na uro. Potekla je skoro «e ura. Na ulici je šumenje ponehalo. Toda dež še ni popolnoma ponehal. V tan-kill nitih pada kot pajčolan iz oblakov.
V sosedni sobi j»* bilo zopet slišati glasove, toda komaj jih je bilo mogoče razumeti. Gospod Barka in Koler sta mirno govorila med seboj.
Vrata se otjpro.
—	Xesti, Xesti, pridi vendar! — kliče profesor. Ko mu gre hči nasproti, odgovori na moje nemo vprašanje s prijaznim, I>h nekoliko negotovim nasmehom:
—	Da! — Xato pa prime Xesti za roko iu jo potegne za seboj v sobo.
—	Tukaj poglejte moj ljubi sin. to je moja najstarejša hči Ernestina. In poglej, Xesti, ta gospod tukaj — gospod Koler, kaj ne? Laika Koler! Da. To je ženin tvoje sestre Jože!
Vidini, kako Koler i>onudi dekletu o1>e roki.
—	Moja draga, draga gospica! — Zmaje z glavo, kot bi hotel reči, da svojih občutkov ne more obleči v besede. In smeje pritisne Xesti na svoje prsi. Ko jo zopet izpusti, me zagleda med vratmi ter naglo pride k meni.
—	In vi? In Albert! Kako mora biti za vaju — seveda, sedaj tudi jaz razumem vajino razpoloženje zadnjič. Toda takrat mi je takoj šlo skozi glavo, da ni bil samo Friess-hardt — samo ne razumem, da sta proti meni molčala. Seveda, obzir do Regine — Regina? — Smeje se. — Ime se mi je že tako prirastlo k srcu, da ga jezik ne more Več pustili. Toda Joža ali pa Regina! Sedaj je vse dobro. In samo poglejte, kakšen sem! Tu stojim in zaklepečem čas. In ljubo dekle sedi doma, sama, in čaka. Pojdimo!
Pri teh besedah se obrne k profesorju, ki je že s klobukom in dežnikom stal pri vratih.
Skušani ju zadržati, ker sem smatral, da bi tako srečanje neugodno vplivalo na Jožo. Svetujem jima, da bi bilo boljše ako gre Koler sam domov ter pripravi Jožo na nrihod njenega očeta.
Koler pa noče poslušati mojega nasveta.
—	Zakaj naj bi jo prestrašil? Ako ji pripeljem očeta, spravljenega in pomirjenega? Saj je ves dobro. In vse, kar bo prišlo, leži jasno pred nami. Jutri bo z očetom odpotovala v Berlin. Nekaj dni pozneje bom jaz pri njej. In v treh tednih —. V njegovih očeh se blesti veselje, ki se je strnilo v naslednje besede. — ln tedaj naj jo pustimo čakati .* Xa to veselje?
—	Ne, ne; pojdimo! — pravi profesor.
Ko sva govorila s Kolerjem, je v nepotrpežljivein hrej»e-nenju po svoji hčeri neprestano držal za kljuko. Xaglo poljubi Xesti. Ko hoče odpreti vrata, ga Koler zadrži.
—	Da bi oče ob takem vremenu šel cez ulico, tega ne morem dovoliti! — pravi. In me prosi, da preskrbim voz.
Že sem bil na stopnicah, ko priteče za menoj Koler.
Ostal l>om pri R**gini, ko se bo oče ž njo razgovarjal. In ravnokar mi je tudi rekel, da hoče na postajo, kadar pride Albert. Samega ne smemo pustiti. Pri njegovi kratkovidnosti! Kaj ne, da mi napravite uslugo? Prosim, pojdite k nam. Vrata v atelje bom pustil odprta. Kaj ne, to prošnjo mi boste izpolnili ?
—	Rad!
Vzelo je pr<*cej časa, da sem pri takem vremenu dobil kak voz. Voz pošljem proti Rihardovemu stanovanju, sam pa grem peš v dežju proti Kolerjevemu stanovanju. Pridem v angleški vrt. Sicer vedno živahni park je kazal žalostno sliko. Z vseh dreves in grmov je padala voda. Povsod so tekli majhni, umazani potočki. Vse steze so bile podobne umazanim jarkom. Obsežni travniki so bili napol zaliti z vodo. Xikjer ptičjega petja, nikjer človeškega glasu. Samo enoglasno šumenje bližnjega slapa, podobno ropotanju mlina.
Nisem še prišel do stanovanja .-»vojega prijatelja, ko me je že došel voz, ki je pripeljal dva srečna človeka: očeta in sina.
Pospešim korake in dos]M*m do vrat, ko Koler pomaga profesorju izstopiti iz voza. Gospod Barka se trese po celem telesu. Njegova tunina lica so bila mrzlično rdeča. Vedno posega z rokami po bradi in po naočnikih.
(Dalje prihodnjič.)
Preden je nastopil danes sloveči italijanski učenjak in iz-najditelj Wiljem Marconi so pred njim ledino brezžičnega brzojavljanja orali že drugi u-čenjaki. Že fizik Henrik llertz jc delal poskuse, da bi brez žice brzejavil s pomočjo elektro-
magnetičnih valov. Ko je ta u-čeujak leta 1894 zaradi prevelikih Tiapjrov umrl, star šele 37 l«*t, .ie njegovo delo nadaljeval prof. Righi z bolonjskega vseučilišča. Njemu ob strani je stal milanski fizik Calzeeclii-.Onesti, medtem ko je ruski u-
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ «35
ANDREJ HOFER ------------------------------------------------50«
BENEŠKA VEDEŽEVAIJiA -----------------------------35«
BELGR.VISKI BISER -----------------------------------------35c
BOŽIČNI DAROVI .................................................35c
BOJ IN ZMAGA _____________________________________________20«
CVETINA BOROG RAJSKA _______________________________45«
CVETKE (pravljice za star« in mlad«)................30«
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ---------------------25c
DEVICA ORI^EANSKA __________________________________________50«
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ...................— 40«
ELIZABETA. IlCl SIBIRSKEGA JETNIKA --------35c
FRAN BARON TRENK ___________________________________________35«
ERA DIA YOLO .......................................................50«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
f-inski. veselomodre liumonskp, 72 struni .35
HEDYIKA. BANDITOVA NEVESTA .................40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih f
Koreji) ____________________________________________S0e
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30«
KRVNA OSVKTA (povest iz abruških gora* .....30e
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ......................25c
LJFDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e
M A RON. krščanski deček iz Libanona ...........— 25c
MI'SOLINO, ropar Kalabrije ________________________________40e
MRTVI GOSTAČ .....................................................35«
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ...........— 70c
MLADIM SRCEM (par krasnih Mi« pisatelja
Meška) ........................................................ 25«
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40«
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. S|>is:il .los. Spillman. <*eua ........ .30
PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA. Povest iz stari-jš4- misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izzai časa odkritja Amerike. Cena ................... .30
PRISEGA HCRONSKEGA GLAVARJA ............ .30
PABERKI IZ ROŽA ...............................-...............25«
PARIŠKI ZLATAR ............................-.................35«
POŽIGALEC ........................................-...................25«
PRSTI BOŽJI .........................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................-..............35«
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. 1,—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ________________________________30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. zv..................... 40c II. zv................40«
PRAVLJICA. Spisal »II. Majar. Izbrani iz pro-
stoga naroda. Cena ......................40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal \V. Bon-- sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Konmn za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JIDEK ......................................................25«
PATRI A (povest iz irske zgodovine) ____________________30c
POSLEDNJI MOHIKANEC _________________________________30c
PRAVLJICE, Košutnik. II. zvezek. Cena.......75
PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ -30
RDEČA IN BELA VRTNICA ................................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
RINALDO RINALDINI. Cena .............. 30
ROBINZON KOŠITN1K ...................................... -»0
RINALDO RINALDINL Zanimiva roparska |M»-
vest. Cena .............................. -50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... -50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji kroti tel j. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. C«-na ............................ -00
SUEŠKI INVALID ---------------------------------------------35«
S1STO IN SIESTO (povest oz Abrucev) -----------30«
SVETA NOTBURGA -------------------------------------------35«
STEZOSM5DEC ----------------------------------------------------»-30«
SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ___________________________30«
TURKI PRED DUNAJEM ________________________30«
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja .................. L—
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30: IL zv. $1.40; 111. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
............................... JS0
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s
.... $1.00 ....1.2*
ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po --------------------------------------------------50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ______COc
ZLATOKOPI (povest is A laske) ______________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ---------- 40« IL del________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezku...... J$
VINSKI BRAT. (V..sv.). Cangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv. >. Ca mrl ................ JŠ
13 POVESTI. (III. zv.j. Gangl .............. JS%
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street : : : New York. N.Y.
tenjak Popov delal na svojo roko. V tistem času je bil Marconi star šele 20 let. Njegova domovina je prav za prav deloma Ir^ka, deloma Italija. Zato je preživel del svoje mladosti na Irskem, del pa v okolici Bolo-ine. Ko je bil mali Marconi *20 le* star, si je I. 1894 v očetovi hiši dal napraviti laboratorij kjer je preizkušal Maxwcllove, llertzove, Ri^hijeve in Popovi teorije. Hotel je z najbolj pre prostimi sredstvi napraviti oddajno postajo. Treba je bilo dolgih utrujajočih poskusov, dokler končno nekega dn< sprejemni aparat ni dal oil sebe teli zaželjenega glasu. Ta glas v sprejemnem aparatu je Marconi ju dokazal, da je njegovo prizadevanje imelo uspeh. Vendar mladi izumitelj v svojem velikem veselju tega ni raztoro-bil po svetu, ampak je skrbno zamolčal m neutrudno nadaljeval naprej, dokler se mu ni posrečilo ;: visokimi antenami govorili na tisoč metrov daleč.
Tudi sedaj mladi učenjak Še ni stopil v javnost s svojim izumom, impak je nadaljeval poskuse na Angleškem, kjer je 1. 18% za svojo iznajdbo dobil ;Tvi patent ter je majnika istega leta lahko že brezžično brzo-javil med dvema poštama, ki ?ta bili 14 km vsak sebi. Meseca julija je nadaljeval poskuse v Italiji in j«' lahko brzoja-vil brezžično že 18 km daleč. Mladi iznaj.litelj je že videl, da <e bo brezžično brzojavljanje razširilo po vsem svetu. Vedel pa j" tudi, da bo zato treba težkih denarjev. Ko je bil Mar.-on; 23 let star, se je ustanovila Marconijeva družba, ki je stvar finančno podprla. Nastajale po vedno močnejše oddajne postaje, ki so lahko občevale že na stotine kilometrov dab č. Meseca decembra je oddajna postaja v Co m wall u na Angleškem poslala etlktrične vale ve :-e čez Atlantski ocean.
Marcouijeva iznajdba je o-mogočila, da so oceanski pami-]'i sedaj lahko vsako uro obsevali z drugim svetom, naznanjali. kje so, in klicali na pomoč če je grozila nesreča. Med tem pa je Marconi neutrudno izpopolnjeval svojo iznajdbo. Naredil je magnetičen detektor, ki .,e bil sprva tako velik, kakor škatljica za vžigalice. Septembra in oktobra 1. 1902 «e M.vrconiju posrečilo, da je napravil nov sprejemni aparat, s katerim je laliko občeval 4100 km na daleč od Cornwallu do kanadskega Sidneva. Leta 1918 se mu je posrečilo doseči, da je vsaka električna iskra povzročila nov val, zaradi česar je aio^el svoje znake pošiljati iz Anglije v Avstralijo.
V	letih 1914 do 1916 je začenjal Marconi opuščati dolge valove. Na svoji zgodovinski vožnji z ladjo "Electra" na kateri je 8 mesecev delal posku-— evojem laboratoriju, je začel pošiljati znake na kratke valove 4000 km daleč z energijo samo enega kilovata. Ta sijajni uspeli je angleško vlado ganil, d i* je dala Marconi ju zve-zati Anglijo po kratkih valovili s Kanado, Kaplandijo, Indijo ;n Avstralijo. Valovi so bili dolgi 10 do 32 m. Obdaj ne in sprejemne postaje pa imajo le 20 kw energije.
V	začetku 1. 1931 je Marconi po naročilu papeža Pija XI. zgradil oddaj uo postil jo za kratke valove v Vatikanskem mestu. Ta postaja je bila blagoslovljena 12. februarja istega leta in sveti oče je ob isti pril»ki po tej postaji spregovoril vsemu svetu. Nato je Marconi začel študirati tako zvane
—U-ro-valove" ki so dolgi samo del enega metra. Posknse jc- zopet delal s svoje ladje "E-lectra*'. Dne 11. februarja 1932 je bila narejena brezžična j.zveza mod Vatikanskim mos-*om in papežovo poletno prestolnico po m ikro valovili. Pri 4ej priliki je Marconi izjavil, da V o kmalu prišel v javnost tudi z uspehi svojih iznajdb glede gVdanja na daljavo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU CM WRST lttfc IISKBT NIW YORK, XV. X
nam RAM ZA CENB VOZNIH US POT, MM-CKRVACLJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC'VANJR
FRANCOZ NA CELU ABESIN-SKE POLICIJE
I)a bi napravil red v svoji državi, je poklical abesinski cesar k sebi vpokojenega francoskega majorja Alberta Du-riauxa in mu dejal:
"Ti si mož, ki ga potrebujem. Od danes si abesinski policijski prefekt."
K lo je bil prav za prav Du-riau.x * Vitez pustolovstva, ki je b.l v vojni izgubil zmisel za normalno, mirno meščansko življenje. Med vojno je postal major, bil j«' večkrat odlikovan, ko je pa prišel mir, ni vedel kaj ]>očeti. V Parizu se je najprej vrgel na novinarstvo potem je presedlal k filmu, toda kmalu je odpotoval razočaran v Afriko, kjer je napravil nepričakovano karijero. Seveda v Abesiniji ni tako. da bi sedel polieijski prefekt lepo mirno v mehkem naslanjaču s telefoni ir. zvonci na mizi. Prefekt a besinske polici jo mora potovati, po vsej Abesiniii in paziti na poglavarje plemen, da preveč j r.e pospešujejo suženjstva.
Toda ne smemo misliti, da te razmere Evropi niso bile znane. Za suženjstvo v Abesini ji je vedi la Evropa prav tako, kakor za suženjstvo v Iaberiji, toda v tej deželi ni petroleja in zato se nihče ni zgražal nad tem ne v Rimu, ne v Londonu, ne v Ženevi. Ras Vstar-Heg, poglavar plemena Aussaov v Oga-demi, je znan kot največji sladokusec. Posebno rad j«' jedel beloVož?e in svojim gonjačem je plačeval 100 tolarjev za irla-vo. T.e-ti so v preveliki vnemi napadli eskorto francoskega administratorja Bernarda, ki je bil ubit. njegovi spremljevalci domačini so pa morali v suženjstvo. K sreia je navzoči abesinski policijski organ prisilil Ra<a Ustara-Hega. da je izročil truplo "slučajno ubitega Francoza francoskemu guvernerju Chapon-Baissacu, in s tem je bila preprečena panika na poslaništvu, ki bi bila sroto-vo nastala bo bi bili zvedeli. d;i jim je ras polirustal administratorja. Ta za abesinske razmere značilni dogodek se je pripetil letos 12. januarja.
SHIPPING NEWS
6.	decembra: Bremen v Bremen
7.	decembra:
I le »le France v Havre 14. decembra : Washington v Havre Lafayette v Havr«» Aquitania v Cherbourg Europa v Bremen Rex v Genoa 28. decembra:
C«>nte tli Savola v Genoa
va2no za | NAROČNIKE
i
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine tn račvne smo razpo slali za Novo leto t« ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela tn stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojin t mene so tiskana z aebelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjtr je kaj na» šiA rojakov naseljenih.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
^ 25c
s poštnino vred.
Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide vkratkem.
Cena 50 centov
"Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
9t
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob La« COLORADO:
Pueblo. Peter Cnllg. A. £aft(« Wa I sen burg. M. J. Bvult
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago. J Bevčlč. J Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer« In Illinois)
Joliet. Mary Bambich. Joseph H^* ▼at
La Salle. J. Spellcb Maseoutata. Frank August Id
North Chicago. Joie Zelen« KANSAS:
G i rani. Agnea Motntk Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Fr. YodopUec Steyer. J. Černe (za Pecna. W. Va. In Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular minnesota: Chlsbolm, Vran k Goni« Ely. Jos. J. Peahel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Veaeel Hlhblnfc. John PovBe Virginia, Frank Hrvatlcb
Montana:
Roundup. II. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Earl SCrnisba Little Falls, Frank Kaaia OHIO: Barherton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek. Chaa. Kar> linger. Jacob Resnlk. John Slapv'k (iirard. Anton Xxgode
Lorain, Louis Balant, Joho fe
Warren. Mrs. f Rachai Youngstown. Anton KtkeU OREGON:
Oregon City. Ore.. J. KobUr PENNSYLVANIA: Brongbton. Anton Tpavee Cl a ridge. Anton Je-lna Conemaugh. J. Brnom Exoort. Louie Supmntit Far re I. Jerry Okorn Forest Citj. Math Kuda Greensburg, Frank Novak Joknstown. John Polanta Krayn, Ant. Taulelj Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway. John 2i»st Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrar West Newton, Joaeob Jovao WISCONSIN: Milwaukee. West Allla. Frank Skab Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loolt Tat DlamondvlUe, Joe Ro'Jch
Vsak Tas^apnfk ItOt U, katera Je prejel.
prti ilia ta «t» reja
I UPRAVA "BLAB NAROQA"