UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun it. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini — Spediz in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 10.
.GORICA DNE 10. MARCA 1948.
Cena L. 15
Ml IN SV. OCE
Kakšen je dejanski odnos primorskih Slovencev do sv. o* četa ob deveti obletnici njego* vega kronanja?
Če si hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da gledajo mnogi primorski Slovenci na Vatikan in zato tudi na sv. oče* ta s precejšnjo mero nezaupa* nja. Vzrok' za to je predvsem dvojen. Najprej je to še posle* dica nekdanje liberalne propa* gandc proti Vatikanu in sv. o* četu iz dobe pred Mahničem. Na Primorskem se je vpliv tega kvarnega liberalnega klevetanja sv. stolice zajedel posebno globoko v cerkveno življenje na Tržaškem, ki je vedno bilo najbolj izpostavljeno najprej k var* nim vplivom nezdravega sloga* štva, ki so mu v Trstu pravili tu* di edinjaštvo, pozneje pa liberali zrna in zadnje čase komunizma. Na Goriškem je Mahnič z Rim* skinr katolikom in svojo brez* kompromisno načelnostjo ter zvestobo sv. Cerkvi ublažil vpliv papežu sovražne propagande, odstraniti ga pa ni mogel, ker mu je, žal, manjkalo kdaj razu* mevanje tudi od strani nekate* rili duhovnikov.
Še bolj pa je naraslo nezaupa* nje do Vatikana in papeža med obema vojnama zaradi nesrečne svetne in cerkvene politike na Primorskem. Raznarodovalna politika, ki so jo ital. državne oblasti začele že kmalu po za* scdbi Julijske krajine in ki se je pozneje stopnjevala do vrhunca pod fašizmom, je zajela včasih tudi kakega cerkvenega človeka. Narodne krivice pa, ki smo jih miorali od kakih več ali manj ne* odgovornih cerkvenih oseb tr* peti, smo velikokrat v svoji one* mogli boli in trmi pripisovali na ravnost Vatikanu in sv. očetu Od tu je izviralo v največji meri ono tiho nezaupanje do Rima in vseh, ki so v Rimu, tudi do pa peža.
V zadnjih letih so prišli na dan še novi razširjevalci mržnj< in sovraštva do Vatikana in sv očeta. To so dobro znani komu nisti. Ti slednji nadaljujejo z
največjo .zagrizenostjo delo li* rtralcev in framasonov izpred prve svetovne vojne. »Primor* ski dnevnik« je postal trobenta, d njegovo trobentanje daleč nadkriljuje glas nekdanjega Slo* enskega naroda ali Edinosti. Proti takemu zadržanju na* pram Cerkvi se je pri nas začel moriti najprej iKnton Mahnič v timskem katoliku. Že naslov sam, ki ga je izbral svojem« li* stu. nam pove, kaj je hotel z njim med Slovenci doseči. Slo* venci naj postanejo ne samo sto* odstotni katoličani, temveč sto* odstotni rimski katoličani, t. j. vdani sv. katoliški Cerkvi in nje* nemu poglavarju rimskemu pa* pežu. Žal, da po njegovem od* hodu iz Gorice ni bilo človeka, ki bi s tako odločnostjo ir. do* šlednostjo branil sv. očeta in njegove pravice. Zlasti zadnja desetletja so nas narodnostni boji tako zagrenili, da so bili tu* di mnogi sicer dobri katoličani kdaj krivični do Vatikana in do sv. očeta safrfbga.
Danes pa bi bil čas, da spre* gledamo in se ovemo preteklih velikih pogreškov. Danes je čas, da se vrnemo zopet k Mahniču in njegovim vzorom, da postane* mo zopet z dušo in telesom rim* ki katoliki. Tako je Mahnič za* pisal leta- 1889 v prvi številki svojega lista: »Kot katoliki pa vemio, da je Božji Sin sezidal svojo Cerkev na rimsko Skalo, s katero morajo katoliški narodi vedno ostati v živi zvezi: odpad od nje je odpad od Cerkve, od katoliške vere, od krščanstva.« Danes velja to še bolj, ko vemo da si komunizem najbolj to pri* zadeva, da bi katoličane odtrga od papeža. Da to doseže, jim mora najprej papeža in Vatikan odtujiti, pristuditi, zamrzeti. Za* to pa toliko klevetanja dan na dan. Temu klevetanju moramo mi odgovoriti z vedno večjim spoštovanjem, ljubeznijo, zve* stobo in povezanostjo do rim* ske Cerkve in njenega pogla* varja sv. očeta papeža, danes Pija XII., ki ga Rog brani in va* ruj pred vsemi njegovimi sov* ražniki !
trkal na vrata in sporazum se ni mogel izvesti. Na slovaških škofijskih sedežin so še nadalje ostali apostolski admini* tratorji.
Po zadnji vojni, posebno še odkar je umrl trnovski administrator Pavel Jantuš, so sc vedno bolj širili glasovi, da se bo država pogodila z Vatikanom glede ime* novanja novih škofov in ureditve slova* ške cerkvene province. Zunanji minister Masaryk je to tudi oUjubil. Težava pa je, ker niso še ^rejene meje škofij ne proti Ogrski no proti Poljski. Na Slo* ,vaškem sta zdaj samo dva škofa: v Nitri in Spišu.
Pred tednom pa so šle po vodi še zadnje nade za skorajšnjo ujfodno rešitev tega zamotanega cerkvenopravnega vprašanja na Slovaškem, ko so prevzeli v državi vso oblast komunisti.
Razgovor med ruskim in jugoslovanskim komunistom
Jugosl. komunist: »Mi v svobodni Jugoslaviji...«
Ruski komunist: »Kakšno govorjenje je to ? Vi niste ne v Jugoslaviji in ne v svobodi. Jugoslavija je le ena izmed republik Sovjetske zveze. Svoboda pa je po komunističnih' načelih nesmisel...«
Jugoslovanski komunist je ostal z dolgim nosom in dejal : »Prav za prav je tudi moje mhenje tako.«
(Resnična zgodba iz l. 1947.)
Kdo strahuje ljudstvo?
Zastrupljena torta »Soča«, v katero stavijo nekomunisti sladkor, komunisti pa strup, strahovito udriha po vseh du: hov.nikih od papeža do zadnjega kapla* na, da radi bližajočih sc volitev ljudi plašijo vsepovsod in na vse načine, celo s številnimi tako zvanimi prikazovanji Matere božje, ter jim grozijo s peklom če bi hoteli voliti za komuniste. Vsi, ki svarijo pred komunistično vsestrun* sko pogubo, so teroristi, samo komuni* sti so krotka jagnjeta, ki jih vse po krivici preganja, ko vendar pripravljajo le mir, sporazum med narodi, pravičnost in blagostanje — pravi raj.
Kaj pravimo k temu?
Cerkev na Češkoslovaškem
Ker sc te dni ves svet prav posebno zanima za usodo Češkoslovaške, si oglej* ino, kakšen je cerkveni položaj v tej dr* žavi, zlasti na Slovaškem.
Pred kratkim so tudi na Češkem iz* vedli agrarno reformo. Prizadeta je bila seveda tudi Cerkev. »Prim. devnik« je po svoji navadi prinesel vest, da so če* škoslovaški škofje zaradi tega protesti* rali in da so zato reakcionarni. Trdil je tudi, da so izjavili, da ukradena zemlja ne bo prinesla narodu sreče. Poročilo je resnično le v toliko, da so škofje res protestirali, toda ne proti reformi sami na sebi, temveč proti načinu, kako so jo izvedli. Cerkvi so namreč zemljo eno* stavilo vzeli, kakor da bi jo bila Cerkev ukradla. Tako postopanje med kulturni* mi in civiliziranimi narodi ni dopustno. Če država v obči blagor poštenega poi sestnika razlasti, ne sme tega storiti ta* ho, kakor da bi blago vzela roparju. Še manj sme to delati s Cerkvijo, ko je vendar vsakomur (samo P. dn. ne!) zna* no, da je svoje premoženje upravljala ter vedno in povsod upravlja v obči blagor. Na Češkoslovaškem pa je tako ravnanje s Cerkvijo še posebno grdo, snj je ob agrarni reformi po prvi sve* tovni vojn L sedanji predsednik Bcncš siUn pohvalil škofe in duhovščino zaradi
njihove vneme in tudi javno so bili po« stavljeni za zgled.
'Poda nekaj hujšega je, kar teži danes Cerkev, zlasti na Slovaškem, namreč to, da tam še niso urejene cerkvene zadeve Pred prvo svetovno vojno niso imeli Slovaki nobenega svojega narodnega škofa, temveč so bili vsi škofje le Ogri ali Nemci, šele leta 1921. so bili posve* čeni prvi trije slovaški škofje v staro* davni Nitri. PiAvetil jih je tedanji nun* cij, sedanji kardinal Micara. Bil je to za vso državo in posebno za Slovake na rodni praznik.
Upanje je bilo, da se bodo cerkvenopravne razmere v kratkem času ugodno uredile tudi na zapndnem Slovaškem Toda nastalo je znova nesporazumljcnje med Vatikanom in češkoslovaško repuh liko. Zato na Slovaškem niso več nastav ljali pravih škofov, temveč samo apo stolskc administratorje. Tako je prišel administrator v Ostrogon, Košiče, Trn vo in Rožnavo.
Ko so leta 1927. sklenili začasen spo razum z Vatikanom, je bilo sklenjene da bo Slovaška dobila svojo cerkveno provinco z nadškofom na čelu. Toda preteklo je še deset let, da so določili meje škofijam in novi cerkveni provin ci. Ali bilo je že prepozno. Hitler je že
Ckde novih prikazovanj se Cerkev nikjer ni izrazila, čeprav govorijo ča* sopisi vseh barv, da zanjč (n. pr. v As* sisi*ju, kjer se velikanski, več ton težki kip Matere božje na pročelju cerkve Kraljice angelov baje premika, ne da bi se istočasno premikala tudi krona z žarnicami, ki je na kipu pritrjena) pričajo že deset in desettisoči. Torej Cerkev se na te reči ne sklicuje in z njimi prav nikogar ne straši.
Pač pa Cerkev svari pred brezbožnim komunizmom, ker je dolžna braniti' Bo ga in njegovo sveto postavo. Kdor pod pira vede in hote komunizem, podpira borbeno brezbožnost in s tem spodko* puje tudi vse božje zapovedi, ki so de^ seteri stebri, na katerih sloni vsa člove ška sreča. Za človeka, ki se upira Bogu in njegovim postavam in v tem stanju vztraja do konca, je po božjem razo detju določen večni ogenj.
Tako pravi Kristus: »Ne bojte se tistih, ki umori telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki mo* re dušo in telo pogubiti v pekel.« (Mt 10,28.)
Cerkev si ni izmislila pekla, ampak je to resnico, ki je v tej ali oni obliki znana vsem narjidom, zajela predvsem iz razodetja stare in nove zaveze. Zato pa Cerkev, ki ljudi svari, naj živijo po božjih zapovedih in po svoji vesti, ker jih sicer čakajo božje kazni, s tem ni kakor ne izvaja kakega nemoralnega te rorja, ampak dela samo to, kar napraviš ti, ko opozoriš na veliko nevarnost člo* veka, ki se igra z nevarnim strelivom ali pije zastrupljeno tekočino ali hodi ob strašnem prepadu. Cerkev vrši le svojo dolžnost in samaritansko delo napram človeku, ako ga svari pred čas* no in večno pogubo, ki je nikakor ni sama nikomur pripravila.
Resnični strahovalci in brezvestni te* roristi so pa tisti lažnivci, ki te z grož« njami in obljubami silijo, da proti svoji vesti in boljšemu spoznanju delaš nekaj, kar je v pogubo tebi ali tvojemu bližnjemu.
Tisti so krivični strahovalci, ki te, do* bro vedoč, da tl sami pripravljajo naj hujše gorje, s telesnim in duševnim na siljem naganjajo, da skočiš v brezno časne in večne pogube.
In ti terosti bodo želi uspehe, dokler si človeštvo ne vzame k srcu Kristuso vih besed: »Ne bojte se tistih, ki urno* rč telo, duše pa ne morejo umoriti« Imejte pa sveti strah boiji, ki je za* četek modrosti.
Nova komunistična zvijača
Komunisti so mojstri v vara* nju; so pač pristni otroci očeta seli laži satana. Slovenskemu narodu so že strašno veliko stru* penega zelja nakuhali, toda na* rod je dobričina in vse pozabi, vse odpusti. Mnogo Slovencev pa kot Bartoldo naravnost uživa, ko jih varajo in bijejo v obraz...
Slivensko * italijanski komu* nisti, združeni v »ljudski fronti za mir, delo in kruh«, so prc* mišljevali, kako bi spravili na limanice vso slovensko manjši* no v Italiji, da bi stoodstotno volila za komuniste. Pa je sam Lucifer pošepetal nekomu na u* ho: »Ljudi, ki hočejo biti varani, varajte ! Izkoristite njih globoki narodni čut ! Na listo »ljudske fronte« postavite slovenskega kalina in ljudstvo se bo stood* stotno ujelo na limanice!« Stopil je tedaj slovenski komunist in rekel svojim italijanskim gospo* darjem : »Posvetilo se mi je v glavi! Bratje v Leninu, vse slo* venske volivce vam spravim v mišnico! Vi mi dajte vabo! Vaba pa mora biti slbvenski kalin na
kandidatni listi italijanske de* mokratične ljudske fronte.« Ita* lijanski tovariši komunisti so sc namrdnili: »Bilo bi za nas prc* več poniževalno! Koliko nam da 'Pito v zameno za to koncesijo?« Slovenski komunist se je zasme* jal: »Ali še niste razumeli zvi* jače? Dejanski vi ne daste niče* sar, dobite pa vse ! Znanega slovenskega človeka postavite na svojo kandidatno listo za Go* rico, Videm in Belluno. Med ita* lijanskimi bedaki ne bo nobene* ga norca, ki bi volil zanj; in če bodo tudi prav vsi slovenski norci volili zanj, ne bo nikoli in nikdar uspel, ker bi bilo še ved* no zdaleka premalo glasov. 'Pako ne boste vi, italijanski bratje, da* li ničesar, dobili pa boste vse!« Vsa družba se je debelo zakro* hotala in tov. dr. Mermolja jc postal kandidat... Slovenski ko* munist je še nadaljeval: »Mi borno pa sedaj visoko dvignili varljivo zastavo »slovenstva«, proglasili vse slovenske nekomuniste za izdajalce slovenskih iri* teresov, za izdajalce slovenske manjšine v Italiji — in satan naj me pobasa, če ne potegnemo vseh slovenskih tepcev za se* boj!«
OKNO
SVET
D1*GASPERI je na volivnem shodu v Anconi 29. II. izrekel tudi te hesede: »Pri teh volitvah moramo zmagati, ali pa ne bomo volili nikoli več«. — Vo* litve pod komunistično diktaturo, lii ne bile nobene volitve, ampak zgolj le vo* livna komedija. — Kot Slovani moramo z zadoščenjem ugotoviti, da ni zavladal komunizem nad nobeno slovansko de* želo s pomočjo svobodnih volitev, am* puk povsod le z nasiljem in ne brez podpore zapadnega sveta. Če bi komu* nizem zmagal pri volitvah 18. aprila, bi to bila prva dežela, ki si je komunizem popolnoma prostovoljno in vkljub ža* lostnim izkušnjam drugih narodov iz* brala. In če bi Slovenci' pri tej zmagi pomagali, bi pokazali, da so zgubili vsak narodni čut in vsako srčno zvezo Slovani, ki ječijo v rdečih okovih. — To bi bila za nas velika sramota.
PREDSEDNIK MEDNARODNE BAN KE ZA OBNOVO in razvoj John Mc Clev je izjavil na svoji tiskovni kon* fcrenci, da ni mnenja, da bi bil zdaj primeren čas za odpošiljatev misije na Češkoslovaško, ki naj bi proučila proš* njo te države za podelitev posojila.
AMERIŠKO ZUNANJE M1NISTR* STVO je objavilo, da so Združene dr* žavc na osnovi svojih treh programov za podpore tujini, ki jih je odobril ame* riški kongres lani, poslale do danes področja, ki jih je opustošila vojna, do bave v vrednosti skoraj 442 milijonov dolarjev.
Ameriki se imajo zahvaliti tudi naši komunisti, da jedo sedaj spet bel kruh in da so dovolj siti za uprizarjanje stavk in za nesramno obrekovanje Cer* kve in vseh, ki ljudstvu dobro hočejo. V zahvalo očitajo Ameriki, da jih »usuž njuje«. — Sovjetska zveza, ki izvaža iz satelitskih držav vse od kraja, tako da kruha stradajo najbolj rodovitne dežele je pa »osvoboditeljica« narodov. Temu
se pravi »narobe svet«. Vsak, ki še kaj erjame rdečim prerokom, ni le nespa* meten, ampak prav pošteno zarukan.
ČEŠKOSLOVAŠKI VELEPOS^A* NIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Ko je izrazil svojo neomajno vero v ideale češkoslovaškega predsednika Edvarda Bencša, je češkoslovaški veleposlanik v Združenih državah Juraj Slavik na ti* skovni konferenci izjavil, da ima namen podati ostavko, da sc bo tako mogel boriti za svobodno Češkoslovaško.
Veleposlanik je izjavil: »Zastopal sem svoj narod pri veliki ameriški demokra* ciji skoraj dve leti. Vedno sem zatrje* val, da je na Češkem prava demokracija
in svoboda hesede, vesti in vere.
\
Sedaj tega n« morem več r«či. Če* škoslovaška je postala totalitarna poli* eijska država. Odločil sem se, da se boni boril za Češkoslovaško demokracijo. Sem zastopnik svobodne in demokratič* ne Češkoslovaške ter ne morem sprejeti za legalno vlado, ki jo je imenoval pred* sednik Beneš pod pritiskom.«
KOjMENTAR H GOVORU SENA* TORJA/VANDENBERGA. »Dailv Te* legraph« komentira govor senatorja Vandenberga ob otvoritvi debate o ev* ropskem obnovitvenem načrtu. Članek pravi: »Od prvega Marshallovega pred* loga postaja potreba po poživitvi Evro* pe vedno bolj očitna. Zgolj dejstvo, da je Sovjetska zveza tako nasilno odgo* vorila na ta načrt ter da je potisnila svoje satelite proti njihovi volji v opo* zieijo proti načrtu, je ž* zadosten znak, kako potreben je ta načrt za rešitev Evrope pred pogubo. Kremlju se zdi evropski obnovitveni načrt nevaren edi* no zato, ker bo preprečil sovjetsko pri* čakovanjc, da ho Evropa padla v zmedo, ki je potrebna za razmah komunizma.«
»NEWS CHRONIKLE« PIŠE: »Seda* nja neposredna nevarnost je razmah to* lalitarne države. In ta totalitarna država
Stran Ž
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. S 0
koraka danes v znamenju srpa in kla* diva. S tem dejstvom imamo danes opravka. Misliti moramo na sedanjo nevarnost kakor tudi na morebitno ka* snejšo nevarnost.«
ENA NAJ VEČJIH ZMOT ZAPAD« NEGA SVETA JR V TEM, DA STAVI VSE VRSTE TOTALITARNIH VLAD
V	ISTI KOS. MED NACISTIČNIM IN FAŠISTIČNI M TOTALITARIZMOM NA ENI IN MED BOLJSEVISKIM TOTALITARIZMOM NA DRUGI STRANI JE VELIKA RAZLIKA. O TEM DRUGIČ.
DVE KOREJI. Sovjetski sklep za usta« novitev »Demokratske ljudske republi« ke« v severni Koreji odgovarja njihove* mu sklepu za odklonitev vstopnega do« voljenja volivni komisiji Združenih na« rodov, ki bi morala priti tudi na njihovo zasedbeno področje. Dokler bodo Sov« jeti vztrajali pri tem nepopustljivem sta« lišču, ne bo mogoče rešiti vprašanja go« spodarske in politične razkosanosti Ko« reje. Sovjeti so s sedanjim izvršenim dejstvom pokopali upanje na sporazum« no rešitev. Ameriško ljudstvo ostane zvesto sklepu Združenih narodov. V pr a« šanje je seveda, kaj bo storila »mala skupščina«, ko bo dobila negativno po« ročilo korejske volivne komisije. Logic« r.o bi bilo, da bi Združeni narodi vztra« jali pri izvedbi volitev na ameriškem področju. Te volitve bi dale osnovo za ustanovitev vlade na južni Koreji. Ame« riška bo imela mnogo močnejše stališče pred očmi svetovne javnosti, če počaka na tozadevno odločitev Združenih naro* dov in se ne prenagli z enostransko od« ločitvijo. Sovjeti so v protislovju z vse« inj mednarodnimi sporazumi o Koreji postavili na oblast svoj lutkovni režim, ustanovili vojsko ter dali severni Koreji ustavo; S tem so položili klico, ki bo povzročala trajne nemire na Daljnem Vzhodu.
Rdeči rak se razširja po vsem telesu človeštva.
VOLITVE NA KOREJI. Komisija Združenih narodov za Korejo je sporo« čila, da namerava najkasneje do 10. ma« ja izvesti volitve v korejsko narodno zbornico, kjer bo to pač mogoče. Kakor znano, nima .komisija dosti.pa v severni del Koreje, ki je pod sovjetsko zasedbo.
Volitve bodo v skladu z nasvetom male skupščine Združenih narodov iz prejšnjega tedna ter bodo potekale na osnovi splošne volivne pravice za vse odrasle s tajnim glasovanjem ter ob spoštovanju svoboščin govora, tiska in zborovanja.
ORGANIZATORKA KOREJSKE ŽENSKE narodne stranke gdč. Louise Yim je jasno izjavila, da so Združene države in organizacija Združenih naro« dov edino upanje Korejcev. Če bi: Ko« rejcem uspelo, ustanoviti narodno vlado v južni Koreji pod pokroviteljstvom Združenih narodov, bo s tem nastalo oporišče za mir na Daljnem vzhodu...
Kar se pa tiče Sovjetov, smo jih mi sprva sprejeli kot prijatelje, toda oni so nam dajali le prazne obljube. Oblju« bili so nam vse, vzeli pa žito, tovarne skratka vse.«
V	BRITANSKI SPODNJI ZBORNI« CI so debatirali o britanski varnosti. Tej debati je dala povod drzna ekspanziv; nost sovjetskega nasilnega totalitarizma Spoznali so, kako resnično je dejal Churchill, da Anglija hoče biti prijate« Ijica tudi Sovjetske zveze, toda močna in oborožena prijateljica.
Izkušnje zadnjih let kažejo, da so veliki narodi »nazaj s kartami« in da je skrajni čas, da sc kaj naučijo od izkušnje malih narodov.
SOVJETSKA- ZVEZA ZAHTEVA OD FINSKE, naj sklene z njo »pogodb:, o prijateljstvu, sodelovanju in medse* bojni pomoči po vzorcu madžarsko« sovjetske in romunsko«sovjetske po« godbe.«
Vsekakor bodo imele besede te po« godbe le malo pomena. Vse, kar je Sov« jetska zveza v tem času kjer koli sto« rila, nam kaže, da ji ne gre toliko za skrbno preračunane pogodbe za bodoč« nost, ampak da si želi s temi pogodba* mi doseči pripravno orodje za neposred* ne sedanje namene. Ko je utrdila svojo oblast v srednji in'južnovzhodni Evropi, želi spraviti popolnoma v svoj tabor Finsko, da bi nato laže pritiskala na skandinavske države.
AMERIŠKA LETALSKA EKSPEDI« CIJA lK IZVIROM RUMENE REKE. Iz čikaškega letališča je pred kratkim odletelo letalo, ki vozi člane ekspedi« cije, ki imajo namen, raziskati iz zraka nedostopno gorsko verigo Amne Mac« hin v severno«zapadni Kitajski ter iz« vire Rumene rek«.
Ekspedicija obsega geologe,, metereo« loge, fotografe in fizike, ki imajo na razpolago med drugim radarske napra« ve ter poseben aparat za merjenje vi« šin. Po poročilih utegnejo nekateri vr« Hovi gorske verige Amne Machin preseči po višini celo Mont Everest (8.840 m) v Himalajskem pogorju, ki ga do danes smatramo za najvišjo goro na svetu.
DOH NOVICE
Marija nadaljuje svojo pot
V sredo 3. III. je priromala Mdjija v Št. Maver v zelo lepo organizirani pro« cesiji z veliko množico udeležencev. Sabotin so domačini razsvetlili s kresovi, ki so se zelo lepo videli tudi iz Gorice. Udeležba je bila ves čas v cerkvi prav razveseljiva in tudi k zakramentom so pristopili skoraj vsi verniki.
V petek zvečer se je razvila nova pro« eesija iz Št. Mavra v Pevmo. Pot je bila vsa razsvetljena in udeleženci procesije so nosili vsi prižgane sveče. Tudi Pevm« ei so /dokazali, da hočejo biti vkljub vsemu vendar še dobri Marijini otroci. Zunanjega sijaja ni manjkalo in gotovo so bili tudi duhovni sadovi obilni, kajti že dolgo ni bilo v tej vasi toliko ob« hajancev.
V’ nedeljo zvečer so Pevmci ob ude« ležbi večjega števila duhovnikov ‘ pre* mili Marijo proti Števerjanu. — Vidi se, da verniki povsod vprav tekmujejo, kdo bo bolj dostojno počastil nebeško Ro* marico. — Ta reč je v resnici izredna in sprašujemo se, ali se Marija od nas poslavlja, ali pa napoveduje novo dobo božjega kraljestva med nami. Od nas samih zavisi, ali bo veljalo prvo ali drugo.
Marija prav gotovo hoče doseči, da bi bili mi vsi njeni dobri otroci in da hi kot taki zavrgli vse krive preroke in se z vso resnostjo vrnili nazaj k Njenemu Sinu Jezusu, edinemu Zveličarju sveta.
Sv. Avguštin je napisal: »Bojim se Jc« zusa, ki gr# mimo«, to se pravi, bojim se zavreči milosti Gospodovega obisko vanja.
Prav tako po pravici lahko pravimo: Bojimo se Marije, ki gre mimo nas, ako bi po svoji krivdi ne hoteli sodelovati z milostmi, ki nam jih posreduje. Bojimo se za vsakega posameznika m vsako vas, ki bi Marije s pravim srcem ne sprejela in ne hotela slediti Njenim navdihom.
Papežev praznik
V	nedeljo 7. 111. smo po vseh cerkvah obhajali praznik sv. očeta ob priliki 9. obletnice njegovega kronanja. Cerkveni govorniki so med drugim omenjali tudi dolžnost hvaležnosti, ki jo imamo do sv. očeta Pija XII., ki je s svojo oče« tovsko ljubeznijo in velikim spoštova* njem, ki ga uživa pri vseh narodih sve« ta, dosegel, da po njegovih rokah kato« ličani vseh bogatejših dežel pomagajo obubožanim in po vojni najbolj priza* detim ljudem vseh narodov in vseh strank. Od marca 1(>44 do 31. 12. 1947 je Papeška dobrodelna komisija razde« lila 9 milijard in 506.801.416 L vrednosti. Za te dobrote mnogi nehvaležneži sv. očeta le obrekujejo.
Volivni shod v Gradiški
Komunisti so vabili celo slovenske starke iz Gorice na nedeljsko zborova* nje v Gradiški, da jih osrečijo z govo* rom same žene velikega Togliattija in da obenem dobijo za tako poslušanje lepo nagrado.
Udeleženci tega shoda poročajo, da govora nihče ni maral poslušati in d i jc navdušenje množice morala nadomestiti plošča za umetno prirejanje ploskanja.
Gospa ali tovarišica Montagnana To« gliatti pa ni govorila.
Baje tudi Furlani že zelo x>dpirajo oči.
Po goriški okolici pobirajo podpise za ljudsko fronto miru, dela in najbrž še za celo vrsto takih reči, ki si jih želijo vsi dobri ljudje, pa jih na žalost komunizem ne more dati
Ko ti prinesejo podpisovat za fronto dela, moraš vedeti, da podpisuješ za fronto brezplačnega, lačnega in udarni« škega dela. Ko dobiš v podpis izjavo za fronto miru, moraš vedeti, da si želiš miru, ki ga pripravljajo komunisti s svo« jo oboroževalno petletko ali »prekletko«, kakor ji pravijo na Vipavskem. Ro boš podpisal za demokratično fronto, mo* raš vedeti, da podpisuješ za rdečo dik* taturo — ti, ki si želiš svobode in si diktatur .sit do vrha glave. Če iboš ga podpisoval za kako narodno fronto, ne smeš dvomiti, da podpisuješ za usužnje« nje svojega naroda pod bičem medna* rodnega brezboštva in brezvestnosti.
Če podpišeš, ne da bi vedel, kaj prav za prav podpišeš, vedi in ne zameri, da si prav veliko tele in nevreden, da se imenuješ razumno bitje. Če ti ugaja vlo« ga živine, le kar podpisuj vsak dan vse od kraja, tudi svojo lastno smrtno ob« sodbo.
Slovenski kandidat na komunistični listi
nas ni presenetil, ker poznamo komuni* stično prebrisanost, katere druge stran« ke nimajo, čeprav bi bilo zanje prav, ako bi z dobrimi nameni delale to, kar komunisti delajo s slabimi.
C. dr. L. Mermolji, ki ga cenimo kot zdravnika, ne moremo radi te kandida« ture čestitati.
F Vesti izza železne ograje
I I I !
I \ I I
IZ NOVE GORICE. Delavske briga* de iz vse Jugoslavije so naredile v dveh mesecih novo cesto iz Solkana v Šempe* ter, katera gre ob železniški progi. V načrtu pa je nova cesta »magistrala«, ki je projektirana v ravni črti iz Žabjega kraja v Šempeter na glavni trg. Dne 10. februarja so prišle na delo za ti cesto tri nove brigade: štajerska, gorenjska in primorska. Cesta je 42 metrov široka in bo glavna središčna žila novega mesta.
V	apr lu bo cesta dograjena. Nate začno
z zidanjem novih hiš. Tako lahko, bereš v jugoslovanskih listih. Tako bi lahko tudi Italija zaposlila vse ljudi, ako bi se komunisti zadovoljili z delovnimi pogoji komunističnih držav.
Skromnosti in požrtvovalnosti za skup« ni blagor bo sedanje razvajence učil rde« či gospodar.
CELA DEŽELA BREZ KRŠČAN« SKEGA NAUKA. Doslej sta dobila sa« mo dva duhovnika dovoljenje, da smeta poučevati krščanski nauk ,v šoli. Vsi ostali duhovniki onkraj meje ne smejo poučevati krščanskega nauka ne v šoli, ne v cerkvi, in ne v župnišču. To je nova svoboda! Otroci rastejo brez Boga vza komunizem!
Takih stvari ne povedo volivni agita--torji za komunistično stranko. Stranka, ki volivcem eno obeta in svečano žago« t avl ja, a prav premišljeno vse drugo pripravlja, je nemoralna in bi je ne smeli trpeti v nobeni kulturni državi.
Sv. birma
Prišel je glas, ,da bo po Vipavskem delil zakrament sv. birme apost. admi*^ nistrator msgr. Mihael Toroš.
Mati zagrebškega nadškofa Stepinca umrla
Agencija KIPA poroča:	»12.	decem«
bra 1947 je umrla mati zagrebškega nadškofa msgr.«ja Stepinca. Podlegla je pljučnici. Bolezen je trajala le nekaj dni. Svojega sina je videla zadnjikrat meseca septembra, ko ga je obiskala v ječi v Lepoglavi. Pokojno so pokopali v Krašiču, rojstni vasi, oddaljeni 5 km od Zagreba.
Pogreba sta se hotela udeležiti tudi oba pomožna škofa zagrebške nadško« fije: msgr. Salis Seevvis in msgr. Lah. Komunistične oblasti, od katerih mora« ta imeti dovoljenje vsakikrat, kadar gresta iz svojega bivališča, jima tega dovoljenja niso hotele dati kljub njuni prošnji. Seveda jima ta oblast ni od« govorila, da jima iovoljenja ne da, ampak na njuno prošnjo sploh ni dala odgovora.«
Duhovnika, ki je pogreb vodil in pri govoru dejal, da mora biti nadškofu pač težko, da sc ne more udeležiti pogreba svoje matere, so radi teh besed za nekaj časa zaprli.
Koliko razumevanje in kako visoka stopnja komunistično olike!
  \
GOSPODARSKE
VESTI
IZGUBA SVOBODNEGA TRŽA« ŠKEGA OZEMLJA. Po uradnih poro« čilih je imel Trst v prvih šestih mese« cih samouprave 3 milijarde dohodkov in 18 milijard stroškov. Državna uprava Trsta ima torej v 6 mesecih 15 milijard izgube.
ZBIRKA ZA BREZPOSELNE V GO« RICI je do danes presegla že 10 milijo« nov lir. Za Gorico je to ogromna vsota.
POTNI LISTI ZA TRST. Prvotno je bil za nove potne liste določen 1. ma* rec. Sedaj pa je rok za te potne liste prenesen na 1. april. Do tega dne bodo potovali kakor doslej.
VOJNA ODŠKODNINA. Do 15. marca je treba priglasiti vojno škodo. K vojni škodi pa se nc šteje imetje, ki so ga ljudje (it. državljani) pustili na ozemlju, katero jc prišlo pod Jugosla* vijo. To vprašanje še ni razčiščeno in ljudje naj resno premislijo, ali je mo* dro, sedaj prodajati imetje.
SLADKOR IN RIŽ. Od ponedeljka 8. III. do' 31. III. bodo delili v Gorici in provinci na živilske nakaznice kot dopolnilo nakazila za mesec februar po 200 gr sladkorja na vsakega potrošnika od 9. do 45. leta in 100 gr na vsako osebo do 8. leta in nad 65. letom.
Na račun nakazila za mesec marec dobi vsaka oseba 1 kg riža.
Nova vrata pri cerkvi sv. Petra v Rimu
bodo kmalu postavili. V baziliko sv. Petra v Rimu pelje namreč pot vhodov, glavna vrata in 4 stranska. Od teh so ena stalno zazidana, t. j. tista, ki se od* prejo samo vsako sv. leto. Od ostalih 4 so samo glavna vrata dovršena in vlita v bronu, ostala tri (sb iz lesa? To se je za malo zdelo pek. msgr. princu Juriju Bavarskemu, ki je umrl kot kanonik pri Sv. Petru. Zato je v oporoki zapustil precejšnjo vsoto denarja z naročilom, naj za ta denar dajo vliti vsaj še ena vrata v bronu. Sedaj so sc odločili, da naročilo izvrše. Že lani so razpisali po vsem svetu natečaj za najboljši načrt za nova vrata. Natečaja se je udeležilo pre* cejšnje število tekmovalcev, ki bi radi ovekovečili svoje ime na .vratih Sv. Pe« tra. Do sedaj pa še niso javili, kdo je bil izbran. Prihodnje sveto leto bi mo* ral torej imeti Sv. Peter še ena branasta vrata, če bo izbrani umetnik utegnil iz* vršiti svoje delo do takrat —Joj, joj! Ali ni škoda denarja? Ali ne bodo komu* nisti po pravici spet povečali statistiko o vatikanskih milijardah? — Vrata bo* do lahko občudovali tudi komunisti, de« nar pa bodo zaslužili delavci! Tako je z vatikanskim premoženjem.
L. 1935. so komunist' v Moskvi napo* vedali, da bo 1. 1950. svetovni kongres komunistične stranke v Vatikanu. Torej nova vrata bodo prav posebno in naj* prej njim služila.
Ob tridesetletnici rdeče vojske je pa baje moskovski patriarh Aleksej pri ne« kem banketu v veliki gorečnosti izjavil: »Leta 1950. bom pontificiral v cerkvi sv. Petra v Rimu«.
Bolestnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan* cem, da je v petek 27. II. 1948 ob 4.45, previden s tolažili za umi* rajoče, umrl naš ljubljeni oče, tast in stari oče
PERIN HENRIK,
star 77 let.
Pokopali smo ga v soboto po* poldne na pokopališču v Krminu.
Vsem, ki so v tako ogromnem številu spremljali pokojnega na njegovi zadnji poti in katerim se nc moremo osebno zahvaliti, izre* kamo po tej poti najtoplejšo za* hvalo.
Krmin, 28. II. 1948.
Josip, Hinko, Dorica p. Sfi* ligoj, Marica, otroci Viljem in Danček Sfiligoj, zet in vnuki.
DAROVI ZA »SLOV. SIROTTŠČE« :
V	spomin blagopokojnega očeta daru* jc družina Pcrin 2000; M. P. v spomin pokojnega g. Henrika Perin*a daruje ne* čak čiro 1000; N. N. iz Sovodenj 100; N. N. iz Štandreža 1000; N. N. iz Šem* petra 200 L.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gnrioi
„TIGRI“ -APOSTOLI
@4®
Poveljnik pošlje takoj dva policista z avtom tja in napiše fantovo izjavo.
»Tfkšne ljud; moramo brez usmiljenja iztrebiti. Dobro si storil, iant, ko si nam to zadevo naznanil. Hišno preiskavo prepustimo tebi. Le «»lej, da sežgeš vse podobe ! «
» Ne boj se, tovariš poveljnik ! Svojo nalogo bom temeljito opravil ! «
» Kaj bo pa s teboj in tvojim bratcem ? Naznanim vaju /e za danes zvečer v mladinski dom. «
» Rad bi bil še naprej v hiši. Midva bova skrbela za red v hiši. Tudi imata oče in mati nekaj prihranje* nega denarja. Že vem, kje. Kuhati seveda ne znava. « » Dobro. Spala bosta doma in jedla v mladinskem domu. Naj bo to nagrada za tvoje odkritje. Ves moj prvi sum je s tem odstranjen. Ti si krasen dečko, po* stal boš še junaški brezbožnež. Le tako naprej Ali bi mi napravil še majhno uslugo V «
»O, prav rad ! Da je le nekaj, kar diši po dogo* divščini. «
»Dobio ! Pridi v mojo sobo, kjer se bova nemo* teno pogovorila ! «
Kmalu potem sedita poveljnik policije in Miša v udobni sobi drug drugemu naproti. Miša skoraj izgine v mogočnem, mehkem naslanjaču.
»Ti in tvoji tovariši mi lahko opravite odlično službo. Naznanilo je prišlo, da je neki duhovnik vprav v vaši mestni četrti (kvartu). Nihče pa ne more pove* dati česa določnega. Tudi ne vemo, kje vrši svoje po* sle in kdo je navzoč. Tukaj je popis osebe tega čudnega moža. Ne moremo biti mi povsod in damo radi tudi drugim kaj zaslužiti. Gotovo veš, da je za aretacijo duhovnika razpisana velika nagrada. Pri tem se tudi veliko naučiš. Le krepko zagrabi ! Vse prepustim tebi ! «
Telefon zazvoni. Poveljnik govori le par kratkih besed. Nato sc zopet obrne do Miše: »Tvoji starši so spodaj v stražnici. Zdaj jih zaslišim. Pridi z me* noj ! «
» Nimam nikakc koristi od tega. Ljubše mi jc to tvoje novo naročilo. Proučim popis osebe, dokler se ne vrneš. <
«» «» «»
Oče in mati stojita v delavski obleki pred povelj* nikom. »
» Ovajena sta po vajinem sinu, da sta se pregrešila proti državnim odredbam tako : V svoji hiši skrivata svete podobe, imata ponoči- domače pobožnosti, zape* 1 j ujeta svoja otroka in skušata vzgojno delo partije
na njima uničiti, c
»Da, tako je,« reče oče, »obžalujem le, da sem v tem pogledu še premalo storil. «
» Razsodbo si lahko zamenjata z denarno kaznijo, če obljubita, da opustita svoje neumnosti.«
»Tega ne storiva ! Bog je dal'otroka nama, ne pa državi. Srce se mi krči, ko vidim, kako naša ruska mladina polzi v pogubo. Bil bi brez srca, ko bi zraven stal in držal roke križem-, medtem pa bi moja lastna otroka tonila v močvari nevere in nemorale. «
»Potem je zadeva za zdaj rešena. Policista, od* peljita ju v dve posamezni celici ! Zadevo bom še proučil in jo oddal sodniji. «
«» «» «»
»Vse je šlo dobro. Tvoji neumni starši so vse pri* znali. Dolgo pač nc bodo živeli. Kazno je, da gre spet val verske blaznosti skozi mesto. Treba je krepko za* grabiti, da se ta ne razširi tudi v druge kraje ! «
»Že dobro, tovariš poveljnik ! Popis one osebe sem si nrepisal in bom že danes začel iskati. «
»Da ! Kmalu sc spet oglasi. Nekaj spanja boš moral pač žrtvovati. Najboljši čas za tako delo je tema. Tvojega včerajšnjega vloma ne bom kaznoval. Misliš, da ne vem, da so te starši grajali radi vloma ? 'Po pa hočem zdaj pozabiti. Opomnim te pa, da mi takih reči s svojo družbo ne delaš več. «
(Nadaljevanje)