M eteIko y slovenskem slovstvu. 19. Iz vsega tega se vidi, da je slovenska ,,čerkarska pravda" bila kaj več kot sloveča pravda od oslove sence! Tako je, kadar se perd pomaka v žolč in slrast pravdarju narekuje besede. ,,Zhop ist ein niilder Recensent und von extensivem Vergleichsgeschichtskreis" —je poprej Kopitar pisal bil Safafiku (^vid. II, str. 27.); pa —• sedaj ?! Kako pa se je vedel tedaj Metelko? — Podoben lihemu po~ toku je deloval res natihoma, učil slovcnščino, pisaril že omenjene knjižice, pomagal v besedi in v djanji, delil mnogini dobrote, prestavljal in skladal razne spise vsem, ki so jili želeli, duhovskim in deželskim vradnijam, kmetijski družbi, ia niorebiti je ravno po tej zaslovel, daje Vertnarska družba v Frauendorfu na Bavarskem (Die practische Gartenbau - Gesellschaft) ,,za doniovinski in Ijudski blagor vnetega pa učenega profesorja" izvolila si za dopisovalnega uda in počestila s priinerno okrašenim pisinoni I. 1831. Med tem, ko se je na Stajarskeni in Koroškem precej glasno že veršila abecedna vojska, je pa Metclko duma na Kranjskem imel drugo bolj tiho, vendar dokaj sitno pravdo. Priljubil se nm je bil Hahnemann, začetnik honieopatičnega zdraviljenja froj. v Mišnji 1755, u. v Parizu 1843). Po njegovem nauku si je napravil bil zdravil ter delil jih ljudem, kar so delali tudi nekteri drugi, vzlasti duhovniki. Rile so pa grozne borbe prej že in tedaj med alopati in homeopati, in ker je bila po lastnem dvornem razglasu J. 1819 prepovedana homeopatija tudi v našem cesarstru, so nekteri prijatclji zložili prošnjo do cesarja, naj se jim dovoli v Ljubljani zdravnik homeopat, ktereniu hočejo na pet let zagotoviti placo (er dajati mu po 800 gold. na leto; kar pošljejo mestni zdravniki hudo tožbo do 24» okrožnega glavarstva in po tem do škofijstva, čea, da je v mestu posebno homeopatiško društvo, njemu na čelu stolni kaplan Potočnik in slovenščine profesor Me telko, in lekarna, ktero vlada stolni dekan Jerin, ter zahtevajo, da se glede na raznotere postave homeopatija prizadetim gospodom ostro prepove, kar se je tudi storilo ustmeno in pismeno. Z ozirom na ,,Svete prsmi" v Metelčici (vid. 12, str. 29), pa na to pravdo je spustil menda pervemu Prešern v Kr. Čbelici III. seršena: Popred si pel, zdaj pa homeopatiš; Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš. Natihoma se je boril Metelko tudi v pravdi čerkarski ali abecedni vojski na Kranjskera. Iz natisnjenih dotičnih spisov ni znati, da je on bil vojvoda; po besedilu in dokazovanji se marveč sklepati sme, da je bil pravi vojvoda v Karintiji in v Ilirskem lislu J. Burger, naj gorečniši Metelkovec, tedaj duhovni vodnik v IjubIjanski duhovščnici. To je sumil tudi Čop sam (cf. Slow. ABCKrieg št. 13). Na nekem Ilirskem listu v Ijubljanski knjigarni sem našel sicer k ssnamenju • — • pripisane imena: Metelko, Burger, Zalokar, Jerin. Da so tedaj posvetovavali se raed seboj, o tem ni dvomiti; (oraj sem pisal, da so v pravdi čerkarski Čopu odgovarjali Metelkovci. Verjetno je pa, da so le-ti uganili marsiktero, ki ni bila Metelkova, pa se je poslej vendar njemu oponašala. Mnogokrat se tudi sicer prigodi, da so učenci hujši miino iičitelja. Kako bridko so se kresali že učenjaki, pa očitno; kaj še le dijaki sami in nasproti učitelju, ter prostaki nied seboj, v družbah, na ulicah itd.! Slišal sem pripovedovati, da so celo olročaji po ulicali popevali: Metelaijeua (Xab«ii^tia) j e u m ?. r I a. To je bila (oraj nje osoda. Prešern ji je zložil bil laslno nadgrobnico, da ,,vsi homeopati — ji niso mogli pomagati" itd. Poklonil mu je vdan ucenec pesmico v Metelčici Iepo vtkano v svilo; dobil je pa tudi iz Maribora grobo pismo, v kterih se v gerdib spakah po nemško gerdo psuje! Marsiktero grenko je moral preslišati, ko so preslavIjevali zmago nad Melelčico, in (akrat že si je bil prisvojil M etelko slavnega klasika zlati nauk, ki ga je poslej vedno spolnoval: Aequam memento rebus in arduis Servare mentem, non secus in bonis. Hor. Carm. II. 3.