217. številka.
Ljubljana, v petek 23. septembra.
XXV. leto, 1892
(ahaja vsak dan ivcicr, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ca avstro-ogerako dežele en t se leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ca jeden ■ieaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., aa Četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nn dom radina se po 10 kr. '••^^»^ n» mesec, po 30 kr. aa Cotrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina snasa.
' Zs-whnao ils placnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., fe se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu fit. 12. • OpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kranjski zakoni o meščanskem šolstvu.
Z Dolenjskega, 19. sept. [Izv. dop.] Čeravno se je Slovencem pri šolstvu sto in sto ovir stavljalo, vender smo na tem polji že precej napredovati. Ne moremo tajiti, da ne bi imeli že raznovrstnih šol v svojem jeziku, ne moremo reči več, da se naš jezik ne goji v srednjih in ljudskih šolah, ali da se nanj ne ozira na učiteljiščih in obrtnih šolab. Nekoliko smo svoj jezik vrinili Že v vse te šole. Najmanjši prostorček je našemuu jeziku odmerjen v meščanskih šolab. Kar imamo teh šol na slovenskih tleh, čeravno so večinoma Slovencem namenjene, so nemške, n. pr. v Krškem, Celji, Mariboru in Celovci. Da bi se razmere glede narodnosti na nekranjskih meščanskih Šolah na boljše obrnile, zato nimamo najmanjšega upanja. Mogoče je pa to vender na Kranjskem, kjer odločuje v narodnih rečeh slovenska večina v deželnem zboru. Na Kranjskem je torej mogoče, da bi se spremenili oni deželni zakoni, ki govore premalo ugodno o meščanskem šolstvu.
§. 5. deželne šolske postave z dne 29. aprila 1873 sicer veleva, da bi morala biti v slehernem šolskem okraju najmauj jedna meščanska Šola. Toda ta paragraf ostane morebiti jedno stoletje še „pobožna želja*, dokaz temu, da bq je v 20 letih po objavljenji postave le jedna sama meščanska šola ustanovila. Tudi ni dejanske potrebe na Kranjskem, da bi moral vsak okraj imeti meščansko šolo. Ker imata novomeški in kočevski okraj gimnazijo, zato ondi ni treba druge učilnice. Večja potreba je za gorenjsko stran, n. pr. za Kranj, kjer so gimnazijo zgubili, ali za Notranjsko, kjer je n. pr. Idrija dosti veliko in obrtno mesto za meščansko šolo. Ljubljana ima sicer dokaj učilnic, a nima niti jedne meščanske šole, kakor jih imajo vsa sosedna jednaka in manjša mesta, n. pr. Celje, Celovec, Maribor, Zagreb itd. Zato bi bilo želeti, da bi se deželni zbor kranjski po preteklih 20 letih zopet bavil z vprašanjem o tej višji kategoriji ljudskih Šol in spremenil §. 5. in §. 33. prej omenje-
nega zakooa. Prvi paragraf naj bi se enako glasil, kakor v sosednih deželah, da namreč dežela i zbor odločuje od slučaja do slučaja, v katerih krajih ae ustanove te učilnice, vender naj bi ob jednem že v zakon vzelo, da se imajo najprvo nekatere res potrebne meSčanske dole ustanoviti, kakor v Ljubljani, Idriji in Kranji.
Ob jednem bi se moral §. 33. odstraniti, ker je ta bil na poti, da se na Kranjskem še ni več meščanskih šol osnovalo. Po tem paragrafu morajo okraji za-se vzdržavati meščanske šole in celo za učiteljske plače skrbeti. To je bilo uzrok (razen druzih), da se ni ustanovila po domoljubu Gorjupu nameravana dekliška šola. Kako je pa to, da se je tako neugodno določilo sprejelo v zakon? Deželni zakon o kranjskem šolstvu je prvotno veleva), da občine plačujejo ljudske, okraji po meščanske učitelje. Ker pa niso mogle občine niti jedno leto ljudskih učiteljev plačevati, spremenil ae je zakon in prevzela je dežela plače ljudskih učiteljev (I. 1857), ne pa meščanskih, ker takrat še ni bilo nobene meščanske šole. Če se pa osnuje jedna šola te vrste v Ljubljani, jedna na Notranjskem, jedna na Gorenjskem, ne bi bilo za davkoplačevalce kranjske nikakor ne krivično, ako prevzame dežela tudi plače teh učiteljev, kar želi posebno Krški Šolski okraj, ki je še pred leti prosil deželo olajšave v tej zadevi.
Da bi pa ne bile nove učilnice le nemške mučilnice za slovenske otroke, naj ae ob jednem v zakon vzprejme tudi to določilo, da mora biti učni jezik na meščanskih šolah na Kranjskem slovenski, kar nikakor ne bi bilo zoper §. 19. temeljnih državnih postav, ker je n. pr. v Ljubljani, kjer tudi Nemci bivajo, že z nemškimi ljudskimi Solarni dovolj skrb-Ijeno za meščanske otroke. Vender bi se pa 8 to določbo zaprečila eventualiteta, da bi vlada tudi v imenovanih krajih ustanoviti utegnila nemške meščanske šole, kakor je to v Krškem storila.
Ob jednem bi bilo dobro v novi zakon o meščanskih šolah vzprejeti še nekatere potrebne določbe o številu tedenskih ur, katere so dolžni meščanski učitelji poučevati, o njih kvinkvenijah itd.,
ker so do zdaj obstoječi zakoni o tem nejasni in se različno razlagajo, večkrat dotičnemu učiteljstvu na kvar. Z ozirom na navedene razmere se je marljivo „Pedagogiško društvo" v Krškem nedavno posvetovalo poleg tega, kako bi bo osnovalo privatno slovensko učiteljišče v Krškem (v tej zadevi je stopilo v dogovor z družbo sv. Cirila in Metoda), tudi o meščanskem šolstvu in je odposlalo posebno peticijo kranjskemu deželnemu zboru. To peticijo priporočamo gg. poslancem v resno uvaževanje. *)
* Opomba uredništva: Zaradi pomankanja prostora danes ne moremo priobčiti vposlane nam peticije, storili pa bodomo to, kadar prido na dnevni red dol. zbora.
Deželni zbor kranjski.
V Ljubljani, 21. Beptembra.
(III. se j a.) (Konec.) — Posl. Hribar poroča o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1891. in o proračunu istega zaklada za I. 1893. Konstatuje s zadoščenjem, da je dež. vlada začela energičneje postopati. Mnogo občin bo je obrnilo do dež. odbora radi pokončavanja hruščev. Tudi glede gnojišč naj bi okrajna glavarstva postopala strogo, posebno zdaj, ko imamo kolero tako rekoč pred durmi.
Finančni odsek nasvetuje:
1. Računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1891. z rednim pokritjem 4015 gld., ter redno in izredno potrebščino 4116 gld. 47 kr., s taktičnimi rednimi dobodki 3579 gld., in izdatki: rednimi in izrednimi 4241 gld. G5 kr., ter s skupnimi zastanki: v dohodkih IG 10 gld., in izdatkih 384 gld. 83 kr., se odobri.
2. Isto tako se odobri izkaz imovine z aktivi 4951 gld. 17 kr., in pasivi 384 gld. 43 kr, tedaj s čiBto imovino 45GG gld. 74 kr.
Dalje stavi nastopne resolucije:
1. Z ozirom na to, da so zastanki glob za gozdne in poljske poškodbe začeli naraščati, naprosi se visoka e. kr. deželna vlada, naj podrejeuim jej političnim oblastvam zaukaže točuejše in strože iz-terjavanje teh glob.
LISTEK.
Dve seji.
Izvirna peklenska humoreska.   Spisal Samo. (Dalje.) II.
„Sledni tiček svojo goni."
(Proširen.)
Zopet se je trlo v slavnostni dvorani peklenske univerze učenih hudičev. Ako je bila v prejšnji seji radovednost velika, dosegla je danes vrhunec. Vse je mrmralo, šepetalo, vpraševalo in vgi-balo, kako je rešil profesor ŽveplouBt bvojo nalogo. Govorili so, da se je vrnil pred tremi tedni, da ga pa Sataua8 ni vzprejel posebno milostivo in prijazno iu da ga je osorno odpustil od avdijence. Vender kaj gotovega ni vedel nikdo. Žveploust se do sedaj ni bil dal nič videti, kar je velika večina smatrala znamenjem slabih uBpebov; drugi so si pa to tolmačili tako, da je vse dobro opravil, da bo pa same ošabnosti ne pokaže.
V tem trenutku ustopi magnifieenca Satanas o Renato n. Počasi prikrevlja ob berglah k mizi tudi profesor Žveploust Slabo je izgledal. Po obrazu in drugod je imel polno oblag in prilepkov. Z vsemi mazili je bil namazan.   Na levi roki in desni nogi
je bil obvezan, rep je nosil v sponi iz malca. Žalostno se je držal.
Predsednik otvori sejo in pravi po nekaterih za nas nevažnih obravnavah to le:
.Illuatrissirai! Profesor Žveploust vrnil se je s pota, ua kateri smo ga odposlali pred dvema mesecema Vprašamo ga, kako je izvršil svojo nalogo. Pove naj nam, v koliko je bilo njegovo potovanje in bivanje mej ljudmi uspešno za pekel v obče, za peklensko univerzo posebej! Beseda mu je dana!"
»Cenjena in čantita gospoda 1 Imenitni, visoki in mogočni zbor! Velemožui in razBvitljeni učenjaki! Ljubezuivi kolege! Odgovarjajoč na vprašanje njegove magniricence moram izjaviti, da nisem izvršil svojo naloge, kakor....."
»Kaj, nisi?" zarohni Satanas, da se sšreBe ves pekel. Govori, hitro!"
„Da nisem mogel izvršiti zadače svoje in da nima moje prizadevanje nikakoršuih dobrih . . ."
„Tako!" seže mu rektor zopet v besedo. Tako spoštuješ mojo zapoved. Nisi li vedel, kaj te čaka! Boj se. tres i se!
Žveploust se je bal iu se tresel. Ni bil tak, da bi mu kmalu nedostalo besede, ali zdaj so mu ostala usta nema.
»Ker je profesor Žveploust", nadaljuje peklenski glavar, »odločno ravnal proti moji zapovedi
s tem, da ni točno in povoljno rešil naloge, kaznovati ga moramo t \einpli causa z najhujšo kaznijo. Otvarjam torej debato o tem, kako bi najprimernejše kaznovali tako indisciplino. I'i osim, gospoda? Prvi se oglasi Zlodej.
„Gospoda moja! Ako hoćemo Žveplo usta najhujše kaznovati, moramo se zjediniti najprej, kaj je najhujša kazen. Po mojem muenju bi bilo to: Žveploust preberi vse pomladutiske pesmi, kstere so poslali »najhujši" iu „najrodovitnejši" pesniki vsem uredništvom vse zemlje.
„Kaj bo to!" meni Krivorog. „Žveploust brzo govori »n brže bere. Najmeoj v sto letih bi bil gotov. Predlagam, da naj sluzi rekrut pod vodstvom najhujšega peklenskega desetnika tolika časa, da dobe Slovenci vse svoje narodne pravice." (Glas iz občinstva: „ Torej večen rekrut!")
„Tudi to bi ne bilo dobro!" pripomni doktor Goljufek. .Slovenci, kaj Slovenci! Mej Nemce ga dajmo. Prej naj se ne vrne, da jih ne ozdravi od njihove nacijoualue oholosti iu jim ne odpravi „furor teutonicus".
Zdaj pa vstane Iludir, jeden najhujših peklenskih advokatov. Bil je neznano debel. Trebuh je imel tolikšen, da že 400 let ni videl svojih nog.
V globokem basu, Hegmatično zine:
„Predlagam, da odrežemo Žveploustu jezik!"
Kakor strela udarila je ta beseda na ubogega
2. Visoka vlada se naprosi, da zaukaže c kr. okrajnim glavarstvom, naj strogo izvršujejo nadzorovanje glede* lovskega opravičenja.
3. Da se olajša kupovanje lovskih listov, pooblašča se deželni odbor, da v slučajih, kjer se za to pokafe potreba, pooblasti občinska predstoj-ništva za izdajanje lovskih listov ter jim pošlje primerno število blanketov proti zaračunjenju.
4. Visoka c. kr. deželna vlada se naprosi, da zaukaže podrejenim jej c. kr. političnim uradom, naj skrbć za točno izvrševanje svojih naredeb glede uravnave gnojišč., pri čemur naj se posebno zago-tovljajo sodelovanja občinskih predstojuištev.
O proracuuu predlaga finančni odsek:
1. Proračun dežeino-kulturnega zaklada za 1. 1893. s potrebščino: redno 2420 gld., izredno 2500 gld., tedaj vkup 4920 gld , in pokritjem : rednim 4020 gld., torej z nedostatkom 920 gld. se odobri.
2. Ad 1) izkazani nedostatek 920 gld. pokriti se ima iz blagajnične gotovine.
Predlog so vsprejme brez razprave.
Posl. baron Schwegel poroča o računskem sklepu bolniškega zaklada za I. 1891. Omenja, da je kranjska dežela glede tega, koliko se zahteva od dež. zaklada za bolnice, zadej za drugimi deželami, ker imamo premalo ustanov v to svrbo. Fin. odsek predlaga: Računski sklep bolniškega zaklada za I. 1891. z dohodki 16.300 gld. 10 kr. in stroški f>8.468 gld. 83Vj kr. kakor tudi izkaz imovine koncem I. 1891. se v'a m-'t a na znauje in se naknadno odobri prekoračenje proračuna za 2056 gld. 73 kr.
Predlog se odobri brez ugovora.
Isti poslanec poroča o proračunu bolniškega zaklada. Fin. odsek stavi nastopne predloge:
Vis. dež. zbor naj sklene na podlagi poročila dež. odbora z dne 12. septembra t. I., št. 16 ter posebnega predloga i dne 17. septembra t. 1. št. 70.
1. Predlog dež. odbora, da se ordinariju obstoječega okulističnega oddelka dr. Emilu Bucku z dnem 1. januvarija 1893. I. da normalna plača kot primariju tega oddelka z letnimi 800 gld., dalje 120 gld. letne aktivitetne. priklade in pravico do normalnih petletnic se odobri;
2. z ozirom na ta sklep se premeni proračuna potrebščina za I. 1893. v naslovu I. §. 15. in 16., ki se naj glasita tako le: § 15. plača 4 primanjem 3200 gld., aktivitetna priklada 4 primanjem 480 gld. Skupna potrebščina znaša torej 70.378 gld. in pokritje 13.880 gld., nepokriti primankljaj 56.498 gld. je pokriti iz deželnega zaklada.
Posl. Hribar se oglasi k besedi, da razjasni čudno ravnanje bolniškega ravnateljstva in taktiko gospodov poslancev od nemške manjšine v zbornici-Ko se je pred nekaterimi leti oglasil slovenski okulist in stavil svoje predloge, odklonila se je njegova ponudba, dr. Bocka jednaki prošnji pa se je takoj ugodilo. Od kod tako različno mnenje? To je očitna mržnja do slovenskega in naklonjenost do nemškega petenta. Omenja dalje čudnega postopanja, ko se je izročil dr. Bocku dekret. Taktika zastopnikov nein-
Žveplousta. Omedlel je! Dr. Lucifer priskoči mu na pomoč in ga obudi s hudičevim oljem.
Na to se vzdigne Vragulja: .Gospoda, predno določimo kazen, vprašajmo zdravnika Luciferja, koliko more obtoženec sploh pretrpeti". Lucifer izjavi, da zdravi Žveplousta že tri tedne, da so rane opasne; vender misli, da bo okreval pacijent za mesec dnij. Pripomni kot karakterističen moment, da je prinesel profesor vse tri cilindre pokvečene nazaj. Sicer pa je VBe natanko opisano v „visom re-pertum", kateri da je sestavil svojemu bolniku.
Debeli hudič se dvigne v drugo: Slavni senat! Niti vsled usmiljenja niti vsled radosti, temveč zgolj radi objektivnosti stavim predlog, da nam pove Žveploust, kako in zakaj je prejel te rane in kaj je delal mej ljudmi Ako ga vzprejmete, in ako razvidnim iz obsojenčeve povesti, da je napačno ravnal, potem ga obsodimo v najhujšo kazen, katero sem prej nasvetoval."
Predlog deboluha Iludirja je obveljal. Žveploust je nenadoma oživel. Vzbudilo se mu je novo upanje. Vsa osoda njegova odvi si le od njegovega govora. „Jezik, govori, sicer te odrežejo!" S to devizo ostane nesrečni profesor pripravljen na fulminanten odgovor.
„ Velečaetita gospoda! Hvaležen in ginjen od-zivljem se vašemu ukrepu. Govoril bom čisto resnico, kakor je to v obče moja navada.11 (Glasovi z galerije: (.No, no, pa že menjl")
škega življa je, da spravljajo z vsemi močmi v deželne službe svoje ljudi, celo take, ki demoustrujejo s svojim nemškim mišljenjem. Vodstvo deželne bolnice bilo je v nemških rokah in slovenski petenti so se odrivali. Da se ništavi že zdaj dr. Bock, zdi se govorniku prezgodaj, ker oftalmologiški oddelek še ni ustanovljen. Očitna demonstracija je, če ljudje, ki so v deželni službi, ostentativno darujejo nemškemu sulvereinu. Kaj bi storili v Gradci ? Tam bo celo sklenili, da nobenega Slovenca ne vzemo v deželno službo. Iz tehtnih uzrokov je torej proti predlogu fin. odseka.
Posl. dr. Tavčar pravi, da je zdaj na istem stališči kakor 1. 1889., ko se je razpravljala dr. fiockova zadeva v zbornici. Takrat je bil odločno proti temu, da se ni razpisala služba. Zdaj nam je računati s faktom, da je dr. Bock definitivno nastavljen in ne zdi se govorniku za deželo dostojno, da bi miloščino prejemala od katerega svojih uradnikov, za to bode glasoval za predlog fin. odseka. Dr. Schafter zagovarja dr. Bocka ter pravi, da osobne zadeve ne gredo v javno sejo. Mej živahnim ugovarjanjem narodnih poslancev skuša dokazati, da ni bilo treba razpisavati takrat službe ter konča emfatično s stavkom, da Nemci na Kranjskem ne bodo odvisni od milosti Slovencev!
Posl. baron Schvvegel skuša zavračati napade na vodstvo bolnice in čita poročilo o zdravniških uspehih dr. Bocka. Taka moč se mora skušati na vsak način obdržati deželi, tu ne gre gledati na politiško mišljenje. Sploh naj bi se dež. uradniki popolnoma zdržali vsake politiške akcije. Opravičuje se konečno proti očitanju da je uekon-sekventen nasproti svoji izjavi iz 1. 1889., kar se mu pa ne posreči prav posebno navzlic vsej sofisti ki.
Predlog finančuega odseka se je pri glasovanji vsprejel.
Poslanec dr. Papež stavi predlog, da se seja konča, ker gredo ob 4. uri poslan :i ogledati si ribogojni zavod na Studencu.
Predlog se vzprejme in aeja konča ob 2. uri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 23. septembra. Državnozborska volitev na Moravi. Borba za mandat, katerega je dolgo vrsto let imel baron Pražak, utegne postati jako srdita. Mla-dočeška stranka proglasila je svojega vodjo doktorja Tuczeka kandidatom ter obeča, da se bode potezal za češku drž. pravo, da se bo v drž zboru pridružil Mladočehom in stopil v odločno opozicijo zoper vlado. Kandidat takozvane kmetske stranke, posestnik Vychodil, se je odpovedal kandidaturi in tako je dru. Tuczeku zmaga skoro gotova, tembolj, ker konservativna stranka še ne ve, koga bi kan-didovala.
Shod čeških poslancev. Češki poslanci na Moravi nasvetovali so, kakor smo že omenili, velik shod vseh čeških poslancev katere stranke koli, da se ondu določi v vseh podrobnostih narodni program,  ki   hi  mogel združiti
Satan pozvoni k miru, Žveploust pa nadaljuje: „Uredivši vse potrebno odpotoval sem nemudoma s svojim strežnikom. Ta moj sluga, Hudoba po imenu, je najslabši sluga vseka pekla. Lahko rečem, gospoda moja, Hudoba je glavni in jedini uzrok moji nesreči, in, ako izgubim svoj jezik, kriv je temu jedino le Hudoba. — Da bi zadovolil njegovo magnificenco kar najbolje, sklenil sem, da grem na Dunaj. Svetovnoznana univerza, druge visoke šole, krasni muzeji in druge imenitnosti, na drugi strani pa zopet velika beda revnih slojev in razuzdano Življenje .višjih deset tisoč", vse to, mislil sem, vse bo za moj smoter, bodisi, da proučim človeške Šole, bodisi, da vjamem to ali ono dušo v stiski.
Leteč nad adrijaoskim morjem zapazim, da je držat Hudoba, — nomeu est omen — le jeden mojih dveh dobronabasanih kovčegov, drugega ni bilo. Najbrž ga je spustil iz rok, ko sva šinila iz bruhajoče Etne, ker je bil lenemu gospodu pretežak in prenadležen. Mojo jezo si lahko mislite, ako vam povem, da sem imel notri mej perilom Čepico, ki nas dela nevidne. In navrh se je sluga še repenčil, da ne ve nič o njem in drugo. Tolažilo me je le to, da sem imel v žepu ogrinjačevem ves denar in pa legitimacijski list. Brez njega bi niti ne mogel domov nazaj. Dospevši na Dunaj nastanim se v „Hotel Imperial.* (Dalje prih )
in zjediniti vse stranke. Ta nasvet vzprejet je bil precej dobro. Staročehi se zanj močno uaemajo in utegnejo pregovoriti tudi veleposestnike, da se ga udeleže. Češki poslanci sfoški pritrdili ao tudi stavljenemu nasveta samo Mladočehi se še siso določno izrekli, ker argumentirajo, da bi na tem sh >du imeli Staročehi Večino, čeprav nima jo več naroda za soboj. Ako bi se ta shod posrečil, sešlo bi se aad 20O parlamentarnih zastopnikov češkega naroda. l*oslan<c tllbl v Vvlikovcu.
Te dni poročal je posl. EibJ o tvoje« delovanju oziroma o delovanju drugi h drž. poslance v v levičarskem
klubu; ker on sam ni ničesar delat in tudi o svojih uspehih ni vedel ničesar povedati. Naglasa! je potrebo jedinosti in zloge mej nemškimi poslanci obeh frakcij, govoril o protekciji Slovencev in grozil vladi z najsrditejšo opozicijo, Če se n-* uda nemškim željam. S cer se na tem shodu ni primerila nikaka druga nesreča.
%'naiije sJr/.tre.
Musija in Nemčija.
Odkar je prevzel Šiškin vodstvo ruskega ministerstva vnaujih rečij, postale so razmere mej Rusijo in Nemčijo vidno slabše. „Novoe Vremjaw piše jako ostro zoper Nemčijo ter pravi: Iz malen-kostij nastanejo čestokrat resue nevarnosti in takšne iz sovraštva izvirajoče malenkosti so v Berolinu na dnevnem redu. Ondu pozabljajo sproti, da Rusija kar nič ne potrebuje sosedne Nemčije, dočim vzlic trojni zvezi Nemčija nikakor ne more tega reči. Francija in Heliji ju.
Razmerje mej tema sosednima drŽavama postalo je zadnji čus kuj slabo. Izgredi francoskih rudarjev zoper svoie belgijske tovariše in pa homa-tije v daljnem Kongu dotirale so uasprotstvo do neke skrajnosti, kateri je v interesu obeh držav čim prej kouec narediti. Politični krogi spoznavajo, da tudi diplomatske zveze mej Francijo in Belgijo niso nič kaj prida. Francoski poslanik v Đruselju, Đourće, kompromitiral se je s svojimi republičanskiini agitacijami, a tudi belgijski poslanik v Parizu ne zastopa svoje države tako, da bi ji bilo njegovo delovanje v korist. Javno mnenje dolži sedanji provizorij v ministeratvu vnanjih rečij, da je kriv teh neznosnih odnošajev. Vodja ministerstva je mini-Bterijalni predsednik Beernaert, a čuje se, da postane njegov naslednik grof de Merode, ki bi bo dal od njega slepo voditi in bi torej tudi ničesar ne dosegel. Pariški listi pišejo zadnji čas o Belgiji malo laskavo in to tudi ni dobro znamenje. Stoletnica francosUe republike.
Slavnosti, prirejene v Parizu in po vsem Francoskem v proslavo stoletnice proglašenja prve francoske republike, uspele so sijajno. V predvečer vršili so se razni banketi iu javne zabave, včeraj pa so bile po vsi Franciji ob udeležbi državnih funkcijonarjev in vojaštva primerne svečanosti. V Parizu bila je svečanost v Pantbeoou. Udeležil se je ;e predsednik Carnot, vsi ministri in dostojanstveniki. Ministerski predsednik Loubet in predsednik narodne zbornice Floquet sta proslavljala dan 22. septembra 1792 in njega pomen za narod francoski in za vse človeštvo sploh. — Navdušenost je bila splošna, udeležba pa ogromna. Francoski narod pokazal je znova, da je odločno za republiko in proti vsem usiljujočim se mu pretendentom.
Dopisi.
Iz Vipave, 21. septembra. [Izv. dop.] Dne 17. t. m. ob štirih popoludne naznanjali so streli topičev s starega gradu po vsej Vipavski dolini, da se v središči njenem, v trgu Vipavskem, vrši nekaj slavnostnega. Ob isti uri zbirala se je v prostorni in okrašeni dvorani Vipavske Čitalnice inteligenca in prvaštvo vse doline naše, da z banketom proslavi izvolitev c. kr. okrajnega glavarja v Postojini, preblagorodnega gospoda Ferdinanda marki de Gozanija častnim občanom glavne občine vipavske.
Takoj pri pričetku banketa razvila se je živahna zabava. Res, da smo pogrešali marsikoga v svoji aredi, pogrešali zadržanih po opravkih ali osobnih mržojah, vender nas to ni motilo ; če tudi v manjšem številu, a razun jednega zastopani vsi stanovi, pokazali smo javno, da spoštujemo in tudi ljubimo moža, ki smo ga volili častnim občanom, moža, ki z vzgledno natančnostjo in nepristranostjo vodi uradovanje postojiunkega okrajnega glavarstva. Ta ljubezen iu udanost g. glavarju odsevala je tudi jasno i u odločno iz raznih govorov, ki so se mešani s petjem vrstili pozno v noč.
Vrsto govorov pričel je Vipavski župan, gosp. Hrovatin in v kratkih besedah spominjal se presvetlega cesarja, kličoč mu k sklepu trikratno slavo. G. sodnik Nosan je v daljšem govoru proslavljal g. glavarja, naštevajo njegove zasluge za vipavsko občino in izrekel svoje čestitanje g. slavljencu. Na tej napitnici se je v lepem govoru zahvaljeval g. glavar; izrekel je zahvalu g. županu in vipavski
oblini za Častno obcanstvo in povdarjal, da si Šteje t čast biti občan najlepšega kraja mile kranjske dežele, Vipave. Dalje bo napivati g. grof Lanthieri soprogi glavarjevi, g. učitelj Dolenec g. glavarju v imenu vseh učiteljev Vipavske doline, g. Podraški župan, Božič, v dveh izbornih govorih g glavarju v imenu javnega mnenja; povdarjal je, d<\ so se nade, ki smo jib po burnih dnevih stavili v njega, ko je nastopil svojo sedanjo službo, uresničile; pokazali smo svetu, da znamo ceniti može, če tudi tujce, ki so si pridobili zaslug za naš narod. Dalje so govorili prešnji župan Vipavski, g. Mayer, g. učitelja Punčuh in Wider in drugi, povdarjajoč jednoglasno vsi zasluga g. glavarja, gg. uradnikov Vipavskih in tukajšnjega g. župana.
Mej govori in petjem nam je prehitro minil čas. Ko smo se v pozni uri razšli, razšli smo se b sladko zavestjo, da smo po svojih skromnih močeh pokazali preblagorodnemu gospodu okrajnemu glavarju, da ga ljubimo iu spoštujemo kot uzornega, nepristranskega uradnika, vsa Vipavska dolina je sijajno pričala, da zna ceniti tiste, ki si po svojem delovanji pridobe zanjo nevenljivih zaslug. Tebi, pre-blagorodni gospod marki, kličemo pa še jedenkrat: Vstrajaj na svojem mestu, deluj dalje, kot doslej in osigurjen bodi, simpatije naših src Te bodo spremljale povsodi 1
Od Male nedelje 20. septembra. [Izv. dop.] Dne 11. t. m. so ponosno vihralo slovenske trobojnice pri Mali nedelji v pozdrav odličnega nagega velezasluženega državnega poslanca čast. gosp. dr. Gregorca, kateri nas je prišel obiskat in sporočat o svojem delovanju v državnem zboru. Kakor se je že v „Slov. Narodu" objavilo, bil je shod sijajen, ljudstva nagromadilo se je ogromno, da vsak niti ni mogel slišati izbornoga č. g. poslančevega sporočila.
V lepi, lahko umljivi besedi razložil nam je č. g. dr. Gregorec celo politično stanje, pričenši o dači, in sicer o krvni dači in o gruntni dači, o desetku, o vojaški in domovinski postavi, o trgovinski pogodbi in o regulaciji valuto. Občinstvo poslušalo ga je z veliko pazljivostjo in mu živahno pritrjevalo in odobravalo.
Nemilo nas je dirnolo, ko nam je razložil nasledke, kaki bodo nastali vsled sklenjenih trgovinskih pogodeb, zlasti vinske pogodbe z Italijo. Tudi regulacija ali, bolje rečeno, »špekulacija" valute, katero nam je naš č. g. državni poslanec korenito razložil, bude nam davkoplačilcem kakih šest milijonov goldinarjev nove dače na ramena naložila. Torej od vseh stranij drŽava uboge davkoplačilce stiska in njim izžmika trdo pristradaue krajcarje, mej tem ko celo malo ali nič za nje ne stori. Po končanem sporočilu zahvalil ;se je č. g. poslaucu g. župan Božič v imenu volilcev in županov in izrekel željo, naj nam ga Bog še mnoga leta čilega in krepkega ohrani, kot neustrašenega zagovornika slovenskega kmeta, na kar je gromovit „Živio" zaoril iz vseh grl. Omeniti moram, da so Malo-nedeljski volilci že pred shodom poslali 5. gosp. dru. Gregorcu zaupnico zaradi izstopa iz Hohen-vvartovega kluba. Pri shodu presenetili so nas vrli Ljutomerski pevci in Cvenski tamburaši, ter so nas s svojimi izbornimi glasi do cela očarali. Slava njim! Obžalujemo le to, da nas je č. g. poslanec, kateremu ni čas pripuščal, tako naglo zapustil in tudi to, da nas gostilničar ni bolje pogostil.
Domače stvari.
— (Deželnizbor kranjski) imel je danes svojo črtrto seio. Odobrili so se računski sklepi in proračuni raznih zakladov, kakor: blazniškega, porodniškega, najdenškega, zaklada dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. Samo pri poslednjem bila je kratka debata, katere so se vdeležili poslanci V iš ni kar, vitez Langer, Šuklje, Kavčič in baron Sc h we g e 1, Dolga de bata vnela se je pri proračunu o normalnošolskem zakladu, a postala je uprav burna vsled arogantnih in neparlamentarnih izrazov, katere se je zl j u bilo rabiti zastopniku nemške manjšine g. dr. Schafferju, ki se letos sploh obnaša jako oblastno, kakor bi bil že pod perutmi g. Heina. Vzbudil je splošno nevoljo vseh narodnih poslancev in zaslužil grajo, katero mu je moral izreči deželni glavar. Sprevidel je to konečno sam, ter preklical vsaj jeden svoj žaljiv izraz („unverscbamt"). Prav dobro in mirno ga je zavrnil dr. Tavčar, rekoč, da so morale jako slabe biti nemške  šole, v katerih «e je naučil
tako malo omike. Stvarno so govorili o ljudskem šolstvu: Poročevalec Klun, posl. S ve te c, dež. predsednik baron W in kler, posl. dr. Tavčar in Grasselli, od nemške strani pa d. S c ha f fer, o katerem bi lahko rekli .si tacuisses itd." Obširneje poročilo prijavimo jutri. Seja se je zaključila ob 2. uri in se nadaljevala ob '/a4- ur>-
— (Ravnopravnost pri c. k r. državni železnici.) Dne 12 avgusta 1892 oddala se je na tukajšnjem državnem kolodvoru po-slatev, namenjena v Kamnik. Vozni spremni list i/.polnjen bil je v slovenščini. Uradnik na omenjenem kolodvoru — najbrže tevton ali cimber un|-čietejše krvi —> pa je aloven«ki pisani vozni list utaknil v svojo miznico ter oddajajočega dečka zavrnil z besedami, da vozni list ne sme biti slovenski pisan. Na to je v svoji germanski jezi spisal nemški vozui lisi ter odpošiljateljevo ime brez pooblastila ivojeročno podpisal, v kar po naših skromnih mislih nikakor ui bil opravičen Dotični odpo-šiljatelj se je seveda že pritožil na velesl. c. kr. generalno vodstvo državnih Železnic in prav radovedni smo, kako bodo v tem slučaji zajamčeni in na tak načiu kršeni ravnopravnosti zadostili.
— (Posestniki s I o v e n h k i h lož) MnogO se povprašuje, ali slovenske lože veljajo tudi za prvo predstavo dne 29. t. m. Kakor se nam poroča od odbora »Dramatičnega društva", imajo posestniki slovenskih lož svoje lože tudi za prvo, kakor za vse ostale predstave.
— (It e d k a s I a v n o s t.) V nedeljo praznovala bode firma Samassa v Ljubliani redko slavnost, namreč 125letnico obstanka njene dobro-znaue zvonarne.
— (Ažio pri carinskih plačilih) določil se je za mesec oktober z 19 % za vsa taka plačila, ki se plačujejo v srebru uamestu v zlatu.
— (Prostovoljno g a h i I n o društvo v Postojini) priredi v nedeljo dne 25. t. m. šaljivo loterijo v hotelu „pri ogerki kroni*. Začetek ob 4. uri popoludoe. Pred šaljivo loterijo in na večer petje in godba. Čisti dohodek namenjen je za napravo gasilnega orodja. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Vol i ls k i shod)  vršil  Be  bode dne
2. oktobra pri Sv. Urbanu poleg" Ptuja, in toeer ob
3. uri popoludoe v gostilni g. Mariuiča. Poročal bode deželni pos4anec g. dr. Jurtela, a morda tudi državni poslanec g. dr. Gregorec. Želeti js obilne udeležbe.
— (Omika n ero š ko-š ta j e r sk i h učiteljev.) Te dni vršila se je v Gradci pod predsedstvom dež. Šol. nadzornika dr. Jarza tretja de želna učiteljska konferenca. Udeležili so se je tudi slovenski delegatje in v prirojeni skromnosti niso govorili v slovenskem jeziku, ampak se svopm nemškim tovarišem na ljubav odpovedali svojemu pravu ter se posluževali vzveličevalne nemščine Spominjamo se, da sta na kranjski deželni učiteljski konferenci bila samo dva uemška de legata in vender sta izključno nemški govorila, poročevalci bili so pa tako prijazni, da so na ljubav tema dvema, ki sta oba zmožna tudi slovenščine, prednašali svoja poročila tudi v nemškem jeziku Navzlic tej popustnosti slovenskih delegatov niso mogli nemški učitelji prikriti svoje mržnje do slo venskih tovarišev. Ko je namreč nadučitelj g. Pra protnik iz Gornjega grada poročal o slovenskih slovnicah in se je oglasil k debati g. prof. lio bič, zapustila je večina nemških učiteljev ostentativuo dvorauo, tako da je celo predsednik, gotovo dobro nemški dež. šol. nadzornik dr. Jarz izrekel avojo nevoljo nad tem afroutom. Obžalujemo, da slovenski delegatje pri tej priliki niso vzeli klcbuke iu odSli domov, a če tega tudi niso storili, prepričali so Be vsaj, kako omikani so nemško - štajerski učitelji.
— (Nove poštne karijole) so se uvedle za vožnjo mej železniško postajo Poličane do Rogatca Slatine. Novi vozovi so na pol pokriti in se lahko vozi na vsakem jedeu potovalec poleg poštnega voznika.
— (Tatvina.)  Ljutomerski nadučitelj gosp Ivan Horvat šel je v nedeljo zvečer s svojo obi-teljo v gostilno.   To priliko porabil je nepoznan lopov ter ulomil in v učiteljevem stanovanji pobral zlato   uro in   nekaj denarja  v vrednosti   100 gld Prav  v tistem  trenotku, ko je hotel  tat z okna skočiti, vrnil se je nadučitelj s svojo obiteljo. Sta rejša hčer, zapazivši nepoklicanega obiskovalca, skočila je  hitro k oknu in prijela tatu za „škrijc",
a mož je bil močnejši od dekleta, se oprostil in zbežal.
— (Konfiskaci j a.) Zadnja številka Tržaške „Naše Sloge" bila je zaplenjena zaradi vesti „Iz Višnjana". Došla nam je druga izdaja.
— (Veselica „Sokol au v P r v a č ini) katero smo že naznanili na kratko, bode v nedeljo 25. t. m. v čitalniškili prostorih. Vspored je jako zanimiv in sodeluje iz prijaznosti tudi mešani tamburaški zbor iz Prošeka. Poleg srečkanja treh dobitkov bode tudi ples. Začetek veselici je ob G. uri zvečer.
— ( P o s I. S p i n 6 i č v P u 1 j u.) V nedeljo obiskal je posl. g. prof. Bpioftid Pul) in bil ondu jako navdušeno vzprejet. Na kolodvoru pozdravil ga je odbor „Čitaonice", a v ponedeljek zvečer priredili so Puliski rodoljubi njemu na čast velik banket, ki jo bil sijaien v vsakem oziru. Te ovacije so jiač dokaz, kako prizuao in čislan je gosp. Spiučić v vseh narodnih krogih v Istri.
— ( P u I j s k i okrajni glavar — zblaznel.) Znalo ae je že dlje časa, da je okrajni glavar v Pulji Albert de Conti silno nervozen, a nihče ni sodil, da bi ta bolezeu utegnila postati nevarna. Minoli teden odpeljal se je okrajni glavar v Trst, a že v Rovinju vzbudilo je vedenje njegovo sum, da se mu temni um. Rovinjski župan, obveščen o tem, hotel je poslati dva moža, da bi bolnega glavarja spremila, a ladija odpeljala se je bila v tem, tako da župan ni inofjel ničesar drugega storiti, nego obvestiti Boroilnike g. de Cmtija, kateri so nesrečnika pričakovali v Trstu in ga dali prevesti v bolnico.
Telegrami ,.Slovenskemu Narodu":
Dunaj 23. septembra. Predsednik državnega zbora obvestil delegate, da se prva seja delegacij vrši dne 1. oktobra ob 1. uri po-poludne v Budimpešti.
Peterburg 23. septembra. V Besarabiji nastala kolera. Od 1. do 17. septembra zbolelo 17, umrlo 11 osob.
Pariz 23. septembra. Pri včerajšnjih slavnostih primerilo se je več nesreč. Dve osobi mrtvi.
Ltazue vesti,
* (Velikanska ustanova) Poljski listi naznanimo, da je veleposestnik Viktor vit. Osiavski izročil ministru Zalesk»mu 1 in pol milijona frankov z določbo, da se porabi ta evota v patriiotične iu občekoristne namene na Gališkem. — Govori se, da se bodo obresti od te glavnice porabljale za štipendije v podporo privatnih docentov na gališkib univerzah.
* (Tabak in kolera.) llamburško društvo kavarnarjev za smodke kouštatovalo j", da je od 5O00 njegovih delavcev zbolelo samo 8 iia koleri, umrli jia so samo 4. Iz tega bi se dalo zaključiti, da je tabak dobro profilaktično sredstvo proti koleri.
* (Lep honorar.) Ko je v Hamburgu ua-nastala kolera, klicalo je občinsko starešinstvo zdravnike na pomoč, obečajoč jim krasne honorare. Seda) pa, ko so prihiteli in stavljajo življeuio svoje v toliko nevarnost, določilo jim je na dan po 3 marke 30 | f. (= 2 gld.) dočim dobivajo težaki po — 15 mark (= 9 gld.)
Narodnogospodarske stvari.
— Nakupovanje konj za res. iu kr. vojsko
se bode vršilo pu prizadevanji sumostaluega koiijHrskega odseka cea. kr. kmetijske družbe kranjske dne 3. oktobra do|>oludne ob 10. uri v Kostanjevici, kjer bode ura do vala asentna komisija za remoute. Omenjeni koujarski odsek torej jiozivlje vse kranjske zlasti za dolenjske kon|erejce, da pripeljSjO pred imenovano komisijo za vojno sposobne aonje Asentna komisija se bode ozirala le ua take konje, ki so prave rasti, „prave krvi" iu prav vzreieni. Konji moram biti stari najmanj 4 leta in ne več nego 7 let. Za konje, spoBohne za kavalerijo in za ježo pri artileriji se plačuje po 250 gld., >a take, ki so sposobni za vožnjo pri-artileriji, pa po 350 gld.
— Za posestnike žrebcev. Dež. vlada kranjska naznauja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodni spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujib kobil, zglasiti te svoje Žrebce najpozneje do l.dec. 1892 pri političnem okrajnem oblautvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče žreb-čevo. Dovoljeno je, zglasilo zvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznauiti ime in priimek, potem stauovišče žrebčevega posestuika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod 4 leti in za ndriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala ta za nje dajala dopustila, da se ob svujem Času na znanje.
JJUBLJAIKI ZTOH"
■ t 3)1
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta, 1 gld. 15 kr.
l.«»i«*rl{ii« wreeJce21. septembra.
V Pragi :      62,     58,     52,    45, 78.
IT »ur 11 so r S.MBM>IJaeil :
21.  septembra: Ephraitn   Ilerrmann, ključavničar, • 1 let, Hrenove nlico St. 14, oslabljenje.
V dola Id i boliiici:
21. septembra: Jožef Brajer,   po sta C, 72 let, dysen-teria. — Jernej Remc, branjevec, 63 let, v iti mu curdia.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opa-Bovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
O. v m 8'	7. zjutraj 2. popol, 9. zvečer	741 0 mm. 739 9 mm. 740 ti mm.	13*6» C 84*0* C 16-4' C	brez v. si. jzh. si. zah.	megla jasno jasno	0'OOaa.
Srednja temperatura 17*7", »39  nad norumloin.
IDtjlz^slJsIcsi, "borza
due 23 septembra t. 1.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    (J« 60     — gld.    96 5f>
Srebrna renta.....„      9« 30     —   .      96 35
*Ai\\i\ renta......,     11'» 70     —   „ 115 60
6° 0 marčna renta   ...    „    100*45     —   „ 10040
Akcije narodne banke .   .     .    5994-—     —   „ 993*—
Kreditne akcije   ....    „    312 60     —   „ 31225
London........119*60     —   m 119'65
Srebro.......,      —"—     —   „     —'—
Napol......... 950«/, —   n       9-50 »/i
C. kr. cekini.....,       5 67     —   . 567
Nemške marke    ....    .      5877*/, —   - 58«0 4     državne arecke iz 1. 1854   .    250 gld.   140 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 1864    .   *    100   „     185 .  50 „
Ogenska zlata renta 4"/,   .......   112 B  60 n
Ogerska papirna renta 5°/0......100 „  40 t
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     1O0 gld.   122 , 75 ,
Zemlj. oho. avstr. 4 *     0 zlati zant. listi .   .   117 „   50 9
Kreditne srećke......10« gld.   190 ,  — .
Rndolfove srečke...... 10   „      v 3 .  50 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   ,     153 .  50 „
Tramway-th-ufit. vel). 170 gld. a. v. ....   '238 „   50 „
Zahvala.
Za tolažeče b .<*utje ob bolezni in smrti našega soproga, oziroma očeca, gospoda
Jerneja Vrančič-a
in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izreka prisrčno zahvalo
(10661 žalujoča rodbina.
Išče se
oddajnik polovice lože
-v -pritličji
za slovenske gledališke predstave.
Blagovoljno ponudbe vzprejenia upraviteljatvo »Slovenskega Naroda'. (1062—1)
V nedeljo, dne 25. septembra t. L
otvoritev gostilne
Absolviran pravnik
s potrebnimi izpiti, 1»! rad natopil v prakso k notarja. Bil je že jedno leto prt odvetniku in govori tudi italijanski. — Pogoji  izvedo se pod:  J. S.,  pravnik v
Strelni pri Trata.
(1053—1^
na Jožici (mitnica).
Velik
vojaški koncert.
Začetek ob 3. uri popoludne. Ustopnina 10 kr. Otroci prosti.
Novo popravljen prostoren gostilniški vrt a vrtnina »m 1 ono m In kegljiščem.  Veliko Igralfice sa
otroke. Ugodna zveza b kamniško železnico. Za dobre, cenene |edl In pljnee je najbolje skrbljeno. Za mnogobrojni obisk prosi
(1054—2)
Nova naročba
na
„Haiar", za četrtletje gld. 1*62, po pošti gld. 1 92. ..Fi-Muenzeitiiiig"-. malt izdaja, za četrt leta gld. 1*50,
po poŠti gld. 1*56. »»Frnueaaeituoa;", velika izdaja, za četrt leta gld. 265,
po pošti tri'l- 2*61. ,.1fo«l«»iiw«'lt>\ za četrt leta 75 kr., po poŠti 81 kr. „Mode elegante**, za četrt leta gld. 1'—, po pošti gld. 1*18. „Mode Hieiier", za četrt leta gld. 150, po posti gld. 1*56 začne se ravnokar ter prevzemam i aročila v natančno izvršenje.
2^oleđ.a,x za leto ±333
že v zalogi: „Wleaer Mote". 40 kr., po pošti 45 kr. ,,Der JslirPM Hote", 20 kr., po pošti 23 kr. „CSartenlnune Kalender", (eleg. vezan), 66 kr., po polti 76 kr.
,,-lanohner filegende) Hiatter Kalender", 66 kr., po polti 69 kr.
V zalogi imam razne i.ovo izišle upisne in labavne
koledarje od Steinbrenner-ja v Winterbergu oa 25 kr. do 1 gld. 20 kr. (1064—1)
Dijaški koledar
II. letnik, izide tekom tega meseca in se bo dobival po 60 kr.
J. Giontini
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani.
KARL TILL
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Pote zna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varova vec za svinčnike, naprave za spičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, konipendije, zavitki, kri-vuljna crtala, trikoti, postevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoskoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-!1024)    čenje pisal, zeleni volk tekoč.    H. (2)
Št. 71 /Pr.
Razpis službe.
(1061—1)
JPrl deželnih dobrodelnih ait vodili v JLJiablfniil je na dermatologirnem oddelku izpraznjena
služba primarija
s Rta!no letno plačo SOO (osmih sto) goldinar|ev. z aktivitetno doklado 120 (sto dvajset) gld. in šestimi v pokojnino uštevnimi petletnicami po 100 (sto) gld.
ProBilci za to bIuždo morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter prošnje, katerim je priložiti dokazilo o starosti, o znanji slovenskega in nemškega jezika, dalje o dosedanjem službovanji, izročiti podpisanemu deželnemu odboru
do £0. oktobra t. 1.
in sicer, če bo že nameščeni v kako službo, potom dotične oblasti.
Od kranjskega deželnega odbora
v Ljubljani, dne 20. septembra 1892.
-i
■« d •d
■4 <i
d
■41 <■
d •d
il -t?
Anton Zagorjan
prodaja
v „Slov. Matice" hiši, na Kongresnem trgu št. 7 v Ljubljani
papir g^«
vse pisalne in risalne potrebščine.
k
V zalogi (997-14) ;
ima vedno le najboljše in cend blago. _8&fc*
Št. 5472.
(1059-<2)
C* kr. okrajno sodišče v Mokronogu naznanja:
Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna javna dražba v zapuščino tira. Janeza Sltedla, Urše in Jllee Nkedl iz Hi. Ruperta spa-dajočih zemljišč in se odredi dan 27. kimove« 1892 I. I. 1. v Št. Itupertu.
Cena bode se določila neposredno pred dražbo po cenilcu Jožetu Bercarju iz Kamnja.
Skupilo se bode mej dediče razdelilo. — Pravice zastavnih upnikov se ne bodo kratile
Dražbeui pogoji zamorejo se upogledati v navadnih uradnih urah pri podpisanem sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu
dne 20. septembra 1892.
Štajerska
deželna
T €3 Ml JJO J j »-ilifa.
^a#^ «f ■— rijslia sla.
Vedno sveža, jedrovita pol v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca.
Dobiva m«: Pri slntiriarstvu v Rog&tOU, in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: Mihneln Kaatiierju in Morica  lVngnerJa v<lo?J, kakor
tudi v vseb produ jalnicah ui i nora lin h vod, v špecerijskih prudiijaluiuah in dro Kiiurijah, ki »o na dobrem glasu, ter v lokarnali. (478—7)
LLuser-jev obliž za turiste.
:avrne
^ Veliko priztialnih pisem  jo na na ogled v
lavni razposiljalniri:
Schwenk-a lekarna
Meldllnr-DunaJ.
samo, Čo imata navod in znamko in podpis, torej naj so passi vredno ponaredka.
Pristnega imajo v I.jnl>-lfnnl J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, 0. Piccoli, L. (J roVI; v Itii«lol foveua S. pl. Sladovift, F. lbtika; v Kamniliii J. Mo6nik; v Celovel A. Egger, W. Thiirinwatd, J. Hirnha-cher; v BresnJt A. Aicli-Inger; f Xrjc«» (»^ Koroškem) V. Mennor; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kiimpf; v Oorlol G. B. Pontoni; v Wo1Ch-bergu A. lluth; v Kranj! K. Šavuik; v Raad-g-oul C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v lCiMlovI ji<-i A. Robi- k; V CelJI J. Kiipfersclimid.
Izdajatelj ia o^lgovorai urmiuik: Josip Moili.
i«astoica m ttik »Narodne Tiskarne*.
93
44