Politični ogied. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so yc z ganIjivo pobožnostjo vdeležili velikotedenskih ccrkvenib opravil. Dne 29. t. m. so se odpoljali v Opatijo, da ondi pozdravijo nemškega cesarja in eesarico. — Tretjina Dunaja je v srcu in dejanju katoliška. — 0 velikonoči so zborovali socijalisti in posebcj blizu 4000 kmetovalcev. — Avstrijski škofje bodo začoli svoje zborovanjc pod predsedstvom kardinala Schiinborna dne 2. aprila. — Državni zbor se snide 3. aprila in pride najprej na vrsto, kakor se zagotovlja, državni proračun. Coško. Mervina inorivca Olokar Doležal in Fr. Dragoun sta bila obsojcna v lOletno ječo, in ravno toliko je dobil .losip Križ, ki jimaje k urnoru prigovarjal. — Mladočebi se te dni budo jezijo nad slavnim profesorjem Alborloin, ki svojim ueškiin rojakom priporoča, naj se mladina na srcdnjib šolah uči iuMnščino, da bode mogla kedaj dobili različne službe na Geškem, kjer se skoro povsod zableva znanje obeh dežclnih jezikov. Štajarsko. Kar je kje v Avstriji prav zagrizenili ncmškib društev, vsa se oglašajo zoper slovenske vsporednice ali paralelke na celjski gimnaziji. Kdor v preveliki, a bkrati smešni navdušenosti govori, takemu pravi proprosti slovcnski kmet, da laja. Kdo se pa veliko za »lajanje« zmeni? Koroško. Šmohorski učitelj Hugon Moro je imenovan za c. kr. šolskega nadzoruika za šolski okraj Šmobor, kjer so skoro sanii Slovenci, vondar pa novoimenovani nadzornik nič manj ne Ijubi, kakor Hlovence. Iz tega sg vidi, da je nemskutarska pšenica na Korožkem še vedno v najlepšem cvetu. Kranjsko. Petdnevni poduk za kranjske ribiče bode letos od 15. do 2*0. aprila v riborejnem zavodu kmetijske družbe na Studencu pod Ljubljano. — Veoina poStnih pečatov v Ljubljani ima saino nemški napis. Ali se temu ne niore opomoči? — Neko društvo hoče gradili železnico na Gorenjskem od Lesec mimo llleda do Bolunjske Bistrice. Primorsko. S 1. aprilom bode v Trstu začel izbajati. nov oasnik, dnevnik, zimenoin: »II popolo« (ljudslvo), ki bode urejevan v kaloliSkem duliu za resnico in pravieo. Ako se bode držal tega načela, bode tudi marsikaj koristil tamošnjim Slovenceni. Ogersko. Zadnjič smo omenili, da je lota 1848 toliko mogočni Kossulb- umrl 20. t. m. v Turinu na Italijanskem.. Na veliki pclek je v Budapešti razgrajalo nekaj prenapctib Madjarov, večinoma dijakov in delavcev, pred vsakim poslopjem, kjer niso bile razobešene črne zastave na čast Kossuthu,. da je za mir moralo skrbeti šest tisoč vojakov. Na velikonočni ponedeljek se je poseben vlak peljal na Italijansko po Kossuthovo truplo, da ga bodo v Budapešti pokopali prihodnjo nedeljo. Poslavili bodo temu zakletemu sovražniku oltarja in prestola (sv. vere in cesarja). velik spomenik, ki bode likrali spomenik črne madjarske nehvaležnosti proti svelleiiui vladarju. Vunanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. so mcd reveže v Rimn o veliki 'noči dali razdeliti 31 tisoč lir, ter so nedavno encikliko ali cerkveno pismo poslali poljskim školbm, v katerem lepo učijo, kako se naj dandanes vedejo Poljaki na Buskem, v Galiciji in na Nemškem. Italijansko. Državni poslanci bi naj imeli do srede aprila velikonočne počitnice, da bi posebni odsek v tem času prerešetal finančnega ministra Sonnino davčno preosnovo; ali vendar se že 2. aprila snidejo. Seveda minister Crispi bi najrajši bil, da bi se sploh ne vrnili, ker nima med njiini veliko prijateljev. Francosko. Blizu Grenobla je neki lopov na veliki torek bombo, napolnjeno s smodnikom, nastavil vccrkvi; ko je bilo največ Ijudij notri, razleli s strašnim pokom bomba, 1rije so hudo ranjeni, čez ' dvajset Ijudij pa prccej poškodovanih. Strah božji so iz te države brezverci odpodili, zdaj pa vsak teden bombe strašijo. Belgijsko. Sedanje ministerstvo ,je moralo odslopiti, ker zbornica ni hotela sprejeti postave o novi volilni pravici. Le-Burlet je postal ministerski predsednik in pravi se, da-si nima toliko skuSenosti, kakor njegov prednik, vendar bode novo volilno postavo spravil pod slreho. Angleško. Stari Gladstone sicer ni hotel več biti minister, toda državni poslanec še ostane, kakor je to nedavno objavil svojim volilcem, ter pristavil, da se boue še tudi zanaprej potegovati za Irsko samoupravo. Daj Bog, da se mu ta srčna želja dopolni! Dansko. Danski kralj, Kristijan, hoče delati na •¦o, da bi si Rusija, Neinčija, Avstrija, Italija, Francija m Španija podale roke in se sprijaznile ter razorožilo, *¦• j. da bi veliko inanj imele vojakov, kar bi posebno davkoplačilcem ugajalo. Nemško. Nemški cesar biva sedaj v Opatiji. — *a Nemškem se že pozna, da je v veljavi trgovska po- godba z Rusijo, ker že sedaj kmečki delavci silijo v lnesta, posebno v tovame ali fabrike. Kam bode na tak način prišlo kmetijstvo ? Rusko. Huski car se bode letos sešel z nemškim cesarjem. — Galiciški Poljaki obhajajo dvanajst dnij spomin slavnega Kosciuszka, ki se je pred sto leti zoper Buse boril za poljsko svobodo; toda ruskim Poljakom te dni branijo v Galicijo, kar se le da. Turško. Po bolgarskih šolah, ki so nekaj časa bile zaprte, bode se zopet začel poduk; torej so se turška oblastva tokrat prenaglila, kar pri njih sicer ni navada. Amerika. Pred šlirinajstimi dnevi so časniki glas raznesli, da bode v Braziliji zanaprej mir; toda vstaši, posebno general Mello, še se nikakor ne mislijo udati sedanji vladi, ki je popolnoma frarnasonska.