Naročnina
Dnevna Itdnja
za državo SHS meseCno 20 Oln polletno 120 Din celoletno 240 Oln
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nede Hkn Izdata celole no vJugo> »lovili SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stolp, petll-vrmia mali oglasi po 130 ln 2 D,več|l oglasi nad 43 mm vlSlno po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn veC|em o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondellko ir» dneva po prazniku
Vreanl.itvo /e v Kopitarjevi uUcl št. 6 111 Rokopisi se ne vračajo, nefranici rana pisma se ne sprejemalo - Uredništva tele!on štev. 50, apravntštva štev. 328
|| 'Političen list sza slovenslui narodi
Uprava le vKopltarjevl ul.št.b , Čekovni račun: Cjubljana štev. 10.650 In 10.349 xa Inserate. Sarajevošl.7S63, Zagreb »t. 39.011, Vraga lo Dunaj št. 24.797
Češkoslovaški narodni praznik.
Letos praznuje Češkoslovaška svoj narodni praznik 28. oktobra s prav svečanimi čuvstvi. Na 28. oktobra 1918 so zdrobili Čehi verige narodnega in političnega suženstva ter na revolucionaren način osnovali neodvisno češkoslovaško republiko. Toda Nemci so držali takrat v posesti obmejne kraje in večina Slovaške je bila še pod Ogrsko. Češkoslovaški vojski se je s pomočjo Sokolstva in Or-lovstva posrečilo zasesti vso češkoslovaško ozemlje, a čuvstva pri praznovanju narodnega praznika so bila dosedaj vedno skaljena.
V prvi dobi so delali mladi državi težave Nemci, ki niso priznavali praške vlade in so proglasili svojo Sudetsko - nemško državo. Leta 1921. pa je prišlo do žalostnega razkola češkoslovaške Ljudske stranke v češkoslovaško Ljudsko stranko in Hlinkovo slovaško Ljudsko stranko. Vsled socialističnega terorja so se smatrali Slovaki, ki jih je predstavljala Hlinkova LS, vedno bolj prikrajšani in zapostavljeni. Skrajni elementi v stranki so zahtevali samostojno Slovaško in so v tem oziru pošiljali memorande Društvu narodov.
Ravno te dni pa so Slovaki jasno pokazali svoje prepričanje, da je Češkoslovaška republika njihova država in da morejo in hočejo svoj svobodni razvoj samo v Češkoslovaški republikL Čeravno še niso vstopili v vlado, so vendar ne samo glasovali za vladno deklaracijo nove Švehlove vlade, temveč jo celo branili po svojih zastopnikih. Prvič v zgodovini so slovaški poslanci kot Slovaki glasovali za čsl. parlamentarno vlado. Vt* klevete o protidržavnosti Hlinkove slo-VaŽke LS so se s tem razblinile v nič. Prvič V tgodovini sta si po resnem preudarku svobodno, brez kakršnega koli pritiska in brez vsakega strahu pred zunanjimi ali notranjimi sovražniki, podala roke k bratskemu sodelovanju češki in slovaški narod. Zadnja faza državnega ujedinjenja se je šele te dni končala.
Še eno dejstvo dela letošnji narodni praznik svečanejši kakor so bili vsi dosedanji. Nemci, ki so mislili, da je Češkoslovaška zidana na pesek, so vodili do zadnjih tednov obstrukčno in abstinenčno politiko. Ravno te dni pa sta dve najsolidnejši in najrealnejši nemški stranki, nemška krščanskosocialna in nemška agrarna priznali, da je čsl. republika trajna stavba. Tisti Nemci, ki so pred desetimi leti imeli za Slovane samo posmeh in bič, so se čutili dolžne, sprejeti odgovornost za državne posle čsl. republike in zvezati svojo usodo z njeno vlado s tem, da so vstopili v Svehlovo vlado. Zgodilo se je to skoraj ravno 400 let potem, ko je Habsburžan Ferdinand I. zasedel češki prestol.
Habsburžani so že od 13. stoletja iskali priložnosti, da trajno zasedejo češki prestol. Gorati in nerodovitni kraji alpskih dežel so bili za njihovo častihlepnost premajhni. Tako je 1. 1306. po smrti zadnjega Pfemyslovca prvi Habsburžan v osebi Rudolfa zasedel češki prestol. Ko so 1. 1437. izumrli Luxembur-žani, so prišle češke dežele drugič pod Habsburško vlado.
Tretjič so se polastili Habsburžani čeških kraljevih znakov 23. oktobra 1526, ko so izumrli Jagelovci. 8. oktobra 1526 je bila sklicana skupščina čeških stanov v Prago, ki je proglasila, da je češki prestol brez vladarja in da se bo volil novi kralj po svobodni volji čeških stanov. Posebna komisija je izdelovala »pacta conventa«, t. j. zahteve, ki jih mora izpolniti novi kralj. S prisego je moral potrditi versko svobodo, deželno ustavo s priznanjem politične moči plemstva; obljubiti je moral, da bodo Čehe sodila samo češka sodišča, da bodo kraljevi svetovalci samo Čehi, da morejo visoki uradniki izgubiti službo samo s privoljenjem skupščine čeških stanov, da bodo dobili javne urade samo Čehi in da bo Praga prcstolica kraljestva. Te zahteve so bile sprejete že pred volitvijo in so bile vpisane v »deželne deske« (zapisnike) ter so tako postale zakon že pred izvolitvijo novega kralja.
Čehi niso zaupali Habsburžanom. Šele s podkupovanjem čeških plemičev Leva Rož-mintalskcga in Vojtcha Pcrnstejnskega se je posrečilo Ferdinandu I., da so njega, katolika, izvolili husitski češki plemiči 23. oktobra 1526 soglasno za češkega kralja. Od takrat se jc začela sužnost češkega in slovaškega naroda, ki ie dosegla svoj vrhunec za-
Velik vtis izjave dr. Korošca.
PRAVILEN IN SIMPATIČEN KOMENTAR »RADIKALA«.
Bolgrad, 27. oktobra. (Izv.) Vse belgraj-sko časopisje prinaša kot senzacijo izjavo g. dr. Korošca, ki jo je prinesel tudi »Slovenec*. Dočim se večina časopisja omejuja samo na to, da naglašuje važnost in resnost te kratke izjave g. dr. Korošca, se samostojni demokrati nikakor ne morejo znajti. V svojih izvajanjih o Slovenski ljudski stranki so povsem nelogični. Vidi se jim, da so popolnoma de^orien-tirani. Enkrat trdijo, da so pogajanja žo prekinjena, drugič pa zopet govore o nekaKih pogojih, ki bi bili postavljeni SLS.
Nasproti temu je treba ugotoviti, da je na stvari samo to, kar je znano iz izjav g. dr. Korošca. Tudi. v političnih krogih se je izjava g. dr. Korošca mnogo komentirala. Reči so mora, da je bila splošno zelo dobro sprejeta, češ, da je bila na mestu. K tej izjavi prinaša današnji »Radikal« dolg komentar, ki se glasi sledeče:
»Objavljamo to kratko, toda jedrnato in značilno izjavo g. dr. Korošca radi tega, da so spozna stališče g. dr. Korošca in njegove stranko, in zato, da so lahko spozna vsa razlika v nastopanjih g. dr. Korošca in nastopanjih g. Nikolo Uzunoviča kot predsednika vlade.
Kakor se vidi, stoji g. dr. Korošec glede vidovdanske ustave na istem stališču kakor mi. Dasiravno jo nasprotnik to ustave in pristaš njene revizije, g. dr. Korošec s svojo stranko kot pomemben človek dobro vo, da jo pravno vidovdanska ustava dejstvo in da jo morajo vsi priznati in spoštovati do takrat, dokler se na pravilen način, in sicer samo na ustavno predpisan način, ne bi spremenila. Zato ni samo neumnost, ampak tudi proti ustavi, če se najde nekdo, ki postavlja zahtevo, da se naj dajo posebne izjave o priznanju in spo-
štovanju to ustavo. Kdor postavlja takšno »--1, tevo komurkoli, ta nerazumljivo in naravnost priznava dotičnemu pravico, da ustavo ne priznava in ne spoštuje. To pravice pa niti ne moro, niti no sme imeti, niti je nima kdorkoli v naši državi od kralja pa do poslednjega pastirja v gozdu in reveža v koči. Dokler se na pravilen način ne spremeni, je vidovdanska ustava temeljni zakon za vso in ga morajo spoštovati.
Poleg tega jo brozmiselno in neumno in protiustavno zahtevati neko posebno priznanje. To jo tudi javna žalitev in ponižanje za tistega, kateremu se ta zahteva stavlja. Če se tako dela, ne pomeni to nič manj, kakor to, da so ena stranka hoče naravnost izsiljevati in poniževati. Zato je takšna zahteva nemogoča, posebno v času, ko so na vse strani deklamira o potrebi bratskega sporazuma. Takšna zahteva pomenja veliko neumnost in izsiljevanje in pa pristranost. Prvi pogoj za resnično politiko sporazuma je popolna iskrenost in medsebojno spoštovanje tudi v malenkostih. Takšna zahteva pa tega nima, zato je protiustavna in nasprotna politiki narodnega sporazuma.
Izjava g. dr. Korošca je dostojen odgovor pravega človeka v pravem času na vse neumnosti in intrige, ki so se poslednje čase na-gromadile okrog vprašanja vstopa stranke dr. Korošca v vlado. S svojo kratko, toda odmerjeno in resno izjavo, je g. dr. Korošec razbil vso te neumnosti in intrigo in postavil vsakega na svojo mesto.
Resna javnost bo hvaležna g. dr. Korošcu za to izjavo, ki prinaša jasnost v odnošrrie in v stvari, ki jih nekateri, ki bi hoteli v kalni voei ribariti, morda namenoma lapletajo.« —o—
Neznacajna dema«
demo!
Belgrad, 27. okt. (Izv.) V zadnjem času skušajo sam. demokrati rehabilitirati svoje postojanke pred ljudstvom z najrazličnejšimi demagoškimi nastopi. Tak nastop so improvizirali tudi danes v narodni skupščini pred dnevnim redom in še bolj pri glasovanju za zakonski predlog o povišanju doklad ča<'.<ii-kom in vojaškim uslužbencem. Za ta zakonski predlog, ki znatno zvišuje vse doklade častnikom in vojaškim uslužbencem, so samostojni demokrati v fnančnem odboru glasovali za. Da bi pa mogli pred prebivalstvom demagogirati, se je pri današnji debati pojavil Demetrovič, ki je govoril proti. Najbolj značilno je to, da je bilo to govorjenje samo pesek v oči in da je bilo to govorjenje samo
[ogsja samostojnih
skozi okno in za samostojno demokratsko časopisje. Kajti neposredno pred glasovanjem so vsi poslanci Pribičovičeve stranke do poslednjega zapustili dvorano in se glasovanja niso
udelež li, da bi s tem pokazali svoje simpatije. Poslanci ostale opozicije pa so glasovali proti predlogu.	/
Ta nelojalna in demagoška politika sam. demokratov in demagoški nastop njihovih poslancev v skupščini je naletel na obsodbo v vseh krogih in si sam. demokrati s tem samo škodujejo. To dejstvo je treba posebno pribiti, ker je gotovo, da bodo skušali sam. demokrati v časopisju iz tega kovati zase kapital.
-o—
Naknadni krediti za železniško ministrstvo.
PROTEST POSLANCEV SMODEJA IN PUŠENJAKA PROTI NESMOTRENEMU GOSPODARSTVU, PROTI UKINJENJU ŽELEZ NIČ ARSKIH DOKLAD IN REDUKCIJI ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV.
Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je izvolil odsek za prošnje in pritožbe. Zastopnik Jugosl. kluba je poslanec Vladimir Pušenjak. Nato se je pričela razprava o naknadnih kreditih za železniško ministrstvo v znesku 100 milijonov. Pri tej priliki je poslanec
Pušenjak
poudaril v posebnem govoru, da je predloženi zakon jasno dokazal, da je naš proračun fiktiven, ker se po preteku pol leta že zahtevajo naknadni krediti. Ni dovolj, da se zahte-
četkom 19. stoletja, ko se je v sami Pragi žc komaj slišala češka beseda.
Eno orožje, ki so ga hoteli Habsburžani zlorabljati za sebe, se je obrnilo proti njim.
S tem, da so zatirali protcstanlstvo, so vrnili češki narod k prvotni, k atoliški veri in ga tako očuvali verskih bojev. Edincst v veri je omogočila Čehom narodni razvoj in njihovo naglo narodno prebujenje.
Ni več habsburškega žezla. Nekdanji češki suženj pa jc vstal poveličan in visoko dviga zastavo osvobojenja in lepše bodočnosti vseh Slovanov. Tega veselega dne povcli-čanja čsl. naroda in nove, šc lepše epolic čsl. države, ki jo je ravnokar nastopila, se iskreno veseli ves slovenski narod.
vajo naknadni krediti za plačilo mezd železniškim uslužbencem, potrebno je, da se zahtevajo naknadni krediti tudi za nabavo materiala za delavnice, za nabavo pragov, za popravo železniškega parka, za nakup prevzetega zemljišča, skratka, krediti za vse tiste svrhe, ki nam jamčijo, da se bo promet zboljšal in da nc bo prišlo do katastrofe. Za te nujne kredite bomo glasovali s protestom proti ukinjanju raznih doklad, katere so železničarji dosedaj uživali, s protestom proti redukciji železniških delavcev.
Nikakor ne moremo odobravati načina pokrivanja teh naknadnih kreditov. Finančni minister hoče dobiti sredstvo za plačilo mezd s tem, da reducira kredite za pristanišča, kredite za inšpekcijsko službo na morju, za obveznosti iz prejšnjih let, za obveznosti po rimskem sporazumu, za pokojnine in za rezervne fonde. Na ta način bodo omenjeni krediti nezadostni in se ne bo zadostilo vsem predpisom.
Gospodarstvo v resoru železniškega ministrstva je treba v interesu našega prometa temeljito predrugačiti. Čimpreje jc treba predložiti tudi računske zaključke, da bomo videli, da se krediti uporabljajo za tiste namene, za katere so se odobrili.
V istem smislu so govorili demokrat Se-čerov, musliman Salih-Baljič, sam. demokrat Popovič in zemljoradnik Joca Jovanovič,
Nato je dobil besedo poslanec Smodej,
ki se jc pridružil izvajanjem tov. Pušcniaka in obsojal način budžetiranja, kakor se prt nas prakticira. Zdi se, da so vsi resorni ministri nepotrebni razen finančnega ministra, ki odloča sam, katere postavke v drugih ministrstvih se morajo zmanjšati. Po zakonskem predlogu se porabi 14 milijonov pokojninske« ga fonda. Govornik se boji, da bo zmanjkalo kreditov za pokojnine in obsoja, da morajo upokojenci po celo leto čakati na pokojnine. Železnice so v slabem stanju, ne samo ker ni dovolj kreditov, marveč je tudi železniška uprava slaba. V mariborski delavnici se material nakupuje naravnost grajzlersko. Zahtevani krediti niso zadosti veliki, da bi so lahko izvrševale nujne naloge, kakor n. pr, izmenjava tračnic od Borovnice do Rakeka,
V nadaljnjem govoru kritizira napačna tarifno politiko in odpuščanje železniških 3e-lavcev. Mi bi lahko privarčevali pri premeščanju, ki ga je minister napovedal. Poslanca zahteva od ministra poročilo, kako se jc končala pri zagrebškem ravnateljstvu korupcijska aiera, na katero je tekom generalne proračunske debate opozarjal, in koliko je resnice na govoricah, da smo prejeli veliko število vagonov, katere je treba sedaj popravljati, namesto da bi popravljali lastne vagone.
Končno jc minister odgovarjal, da so radi napak pri budžetiranju potrebni naknadni krediti. Zahteva, da se njegov resor osvobodi zakona o državnem računovodstvu in da se postavi na trgovski temelj. Skupščini sporoča, da je izdelal načrt zakona o železničarskt službi.
Večina je nato sprejela predlog o naknadnih kreditih. Prihodnja seja bo v petek.
Odločen nssfop pos!. Žebota za starost žeSezničarlev.
Opozicija preprečila sojo odbora za spremembo čl. 205. — Ugnana vladna večina.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Poseben odbor, ki razpravlja o predlogu, da se spremeni člen 205., s čemer bi se nestalnost železniškega osebja podaljšala za tri leta, je imel danes dopoldne sejo. Ker ni prišel niti predsednik Kojič, ki je ostal doma na slavi, niti podpredsednik Preka, je hotel voditi sejo tajnik radikal Aksentijevič. Po poslovniku ne moro nihče drugi voditi seje, kakor predsednik in podpredsednik. Posl Žobot jc protestiral, da bi sejo vodil tajnik. Žebotovcnni protestu so se pridružili tudi ostali člani opozicije. lJo daljšem prerekanju se jo opoziciji posrečilo, da je sejo onemogoe la. Navzoč je bil železniški minister g. dr. Vaša Jovanovič, ki je bil nervozen, da naši poslanci ne bodo kar tako dovolili, da se železničarji zopet za tri lela proglasijo za nestalne.
Večina je hotela kršiti poslovnik in hotela izbrati začasnega predsednika. Opozicija se je temu protivila. Večina se je morala hočeš nočeš ukloniti. Tako je za danes predlog padel. Radikali in radičevci so grozili, da bodo zakon na vsak način do 1. novembra spravili pred skupščino.
DR. KOROŠEC OBOLEL.
Bolgrad, 27. oktobra. (Izv.) Dr. Korošcc je danes obolel in je radi tega moral ostati v svoji sobi, kjer ga je tekom dneva obiskalo večje število njegovih prijateljev.
ACA STANOJEVIČ V BELGRADU.
Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Semkaj je dospel Aca Stanojevič, čigar prihod je v zvezi s predsloječimi izpremembami z ozirom na odločitve Nikole Pašiča. Aca Stanojevič ima, kakor znano, na Pašiča največji vpliv, zato se njegovemu prihodu pripisuje velik pomen.
»DOM« O PAŠIČU.
Zagreb, 27. oktobra. (Izv.) Današnji »Dom« pravi o Pašiču, da nikakor ni omajal stališča vlade, ampak da ga s svojimi nasveti vedno bolj utrjuje. Upanje onih, ki so pričakovali, da bo Pašič sestavil vlado in da sc bodo mogli pod njegovo firmo prikopati do oblasti, jc popolnoma propadlo. Evcntu-elna Pašičcva vlada bi mogla računati samo na radikale in na Pribičcviča, dočim bi Radič te vlade nc podpiral. •
MINISTER SIMONOVIČ V SARAJEVU.
Sarajevo, 27. oktobra. (Izv.) Semkaj j« prišel minister za socialno politiko Simcn«-vič. Odtod odpotuje proti Dubrovniku«
Priznanje ustave.
Odkar se bojuje SLS za avtonomijo, za samoupravo Slovenije, obrekujejo in natolcu-je)o žerjavovaki listi, da hoče SLS nekako državo v državi in da je zato separatistična in protidržavna. Od Vldbvega dne leta 1921, ko je SLS proglasila, da bo delo za uveljavljenje svojega državmpravnega programa nadaljevala, pa pišejo Zerjavovci, da SLS ustave, torej temel nega zakona naše države, ne pri-»,na. Kakor se vsaka slaba stvar hitro prime, tako se je tudi ta laž in lz nje napačno Izvirajoče pojmovanje zaneslo malone po celi državi. In vselej kadar je SLS naglašala zahtevo po enotni samoupravni Sloveniji, je odjeknilo v nasprotnem taboru: SLS ne prizna ustave.
SLS je res krepko podčrtala nezadovoljstvo Slovenije nad sprejetjem take ustave, kakršna je. Res, naš pokret je bil odločen, kajti treba je bilo radikalnih sredstev, da smo mogli dvigniti pozornost Belgrada na naš narod, na našo deželo, ki bi morala po takratnem velesrbskem naziranju brez pomišljanja In godrnjanja Izdati svojo zgodovino, pozabiti nase in se zadovoljiti z brezpomembno vlogo prečanske province.
Toda tega, kar nam je stalno podtikalo > Jutro« in kar se mu je posrečilo zanesti tudi v belgrjsko javnost, SLS ni nikoil storila. N a-6a stranka ni nikdar segla po nelegalnih sredstvih političnega iboja in glede u s t c v e ni niti 24 ur čakala, da je javno ne prizna.
Dne 1. julija 1921, torej v prvi Številki po sprejetju vidovdanske ustave, je pisal »Slovenec« v uvodniku: »Vladni centralistični ustavni načrt je sprejet, sicer samo s 13 glasovi nadpolovične večine, vendar je sprejet in s tem dejstvom moramo računati.« To so uvodne besede. In v tretjem odstavku pravi dalje: Ker pa je ustava v konstituanti sprejeta in je regent nanjo prisegel, jo bodo vsi, ki hočejo ustavno življenje v državi, smatrali za sprejeto, če tudi proti njihovi volji. S tem pa Je avtonomistične stranke priznajo zako-
nitost ustave, se seveda ne odrečejo nadaljni zakoniti borbi.
Zupanom in občinskim odbornikom SLS jo za nafelstro SLS poslal dne 5. julija 1921
dr. Anton Korošec sporočilo, kako naj ravnajo z ozirom na dr. Baltičevo agitacijo. V tem sporočilu se glasi prvi stavek: »Ustavi priznavamo zakonitost«, zadnji pa: »Zato na predsednikov (dr. Baltičev) poziv odgovorite, da priznavate zakonitost ustave, da pa se ostalim njegovim vabilom no morete odzvati.«
Zakaj to danes ponavljamo? Zato, ker so so nasprotna sumnlfenja tako vkoreninila, da je smatrala belgrajska javnost zadnji čas ne-priznanie ustave za glavno oviro '/a vstop SLS v katerokoli vlado, tako, da je načelnik SLS moral s svojo zadnjo izjavo korigirati to povsem napačno mnenje o SLS, in pa zato, ler smo trdno uverjeni, da bo Zerjavovo in Pribičevičevo časopisje označbo to izjavo kot »kapitulacijo« in »ponujanje« in da je SLS »zavrgla« svoj program.
Nismo in ne bomo kapitulirali in se nikomur ne ponujamo. Uveljavljali bomo naš program in zagovarjali interese Slovenije v ustavni kakor v vsej drugi zakonodaji z vsemi zakonitimi in parlamentarnimi sredstvi. Kakor n. pr. nismo in ne •bomo nehali delati za izbol šanje državnega proračuna, zlasti v tem zmislu, da se zaščitijo socialno slabotni sloji, posebno kmetje in delavci, ter da se Sloveniji odvzamejo nesorazmerno velika bremena, pa nam pri tem nikdar ni padlo na um, da bi sprejetih finančnih zakonov in proračunov ne priznavali, tako je tudi z našim ustavnim vprašanjem. Trudili smo se z vsemi močmi, da ustavni načrt izboljšamo, zavarovali smo se, da za slabosti centralistične ustave nismo odgovorni, in v duhu narodnega sporazuma bomo s 1 e j k o p r e j delali, da se ustava izboljša v vseh tistih točkah, kjer izboljšanje zahtevajo koristi naše kraljevine in slovenskega naroda.
Zvišanje potnin častnikom in podčastnikom.
ZA CIVILNE URADNIKE NIC. - GOVOR POSL. PUŠEN.TAKA. - JUGOSLOVANSKI KLUB GLAS JJE PROTI. - SDS POSLANCI SO SE POTUHNILI
Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Na današnji
geji narodne skupščine je radikalno-radičevska večina odbila resolucijo poslanca Popoviča, da mora odbor za izenačenje davkov dokončati svoje delo v petih dneh Na dnev»em redu je bilo nadaljevanje razprave o zakonskem predlogu o povišanju doklad častnikom.
V imenu Jugoslov. kluba je govoril posl. Pušenjak ln je izvajal: V času, ko se vlada ne zmeni za klice bednih upokojencev posebno kronskih upokojencev, v času, ko ukinja razne doklade železničarskemu osobju, katere jje dosedaj uživalo, v času, ko reducira železničarje, je vlada smatrala za umestno, da poviša, in sicer znatno poviša, potne in selilne stroške častnikom in vojaškim uslužbencem.
Takšnemu postopanju se je treba tembolj čuditi, ker vlada ne drži obljube, ki jo je dala v finančnem odboru, da bo povišala obenem s tem povišanjem dnevnice in kilometrino za civilne uradnike. Razlogi, ki jih navaja za povišanje teh doklad, veljajo v večji meri^ za ostalo državno uradništvo, ker so ostali državni uradniki znatno slabše plačani, kakor častniki in drugi vojaški uslužbenci. Zlasti so pa velike razlike med dnevnicami in kilometrino za podčastnike ter med višjimi in nižjimi častniki. Za podčastnike znašajo dnevnice 40—60 Din, za častnike pa 100—230 Din. Kilometrina znaša za podčastnike 1—2 Din za častnike 2 in pol do 6 Din. Te doklade so za civilne uradnike naravnost malenkostne.
f
b i
* Ti izdatki bodo znašali nekaj čez 3 in pol milijona Din. V fin. odboru je vojni minister zatrjeval, da bodo znašali nekaj čez 2 in pol, zato je težko verjeti, da bodo res znašali toliko.
Z ozirom na prevelike razlike, ki vladajo med dokladami, ki jih dobivajo civilni uradniki in med tistimi, ki jih uživajo častniki in uradniki vojaške stroke, z ozirom na prevelike razlike, ki jih vsebuje zakon glede podčastnikov, nižjih in višjih častnikov, z oziroin na obljube, ki jih je fin. minister dal v fin. odboru glede povišanja dnevnic potnih stroškov za civilno uradništvo, z ozirom na to, da se ni zboljšalo sedanje stanje upokojencev, po-sobno kronskih, kakor tudi z ozirom na to, da so so ukinile doklade železniškemu osebju, ter se rcducirajo delavci na železnicah, izjavlja poslanec v imenu Jugoslovanskega kluba, da bo klub glasoval PROTI predlogu. Poslanec je za svoja izvajanja žel krepka odobravanja.
Po glasovanju je večina zakon sprejela. Splošno se je opažalo, da so vsi samostojno demokratski poslanci neposredno pred glasovanjem zapustili dvoarno in se s lem odtegnili glasovanju, dasiravno je njihov govornik De-nietrovič izjavil, da bodo glasovali proti. Takšen nastop sam. demokratov, ki dosedaj v našem parlamentu ni bil v navadi, so vsi obsojali. Na račun sam. demokratov so padale ostre obsodbe.
Jamstva.
Zagrebške »Novosti« poročajo, da se dr. Korošec boji, da ima vlada g. Uzunoviča gotov razlog, da predsednik vlade preko časopisja objavlja pozive za vstop SLS samo zato, da se o tej stvari veliko piše in da bi SLS morda nasedla tem neobveznim pozivom. Če bi Uzunovič resno mislil, potem bi moral osebno in naravnost pozvati in se ne razgo-varjati preko časopisja. Neposreden in oseben poziv je že zato potreben, ker je stvar preveč težka in resna. SLS posebno naglaša dejstvo, da se o njenem vstopu toliko govori, a se je vendar naravnost ne pozove, niti se jI ne sporoče kaki pogoji niti se ne govori o nalogi SLS v vladi nili o razdelitvi portfe-ljev ali kaj podobnega. V razgovoru z uglednim politikom je Izjavil dr. Korošec danes dopoldne, da g. Uzunovič govori v svojih izjavah o nekih predhodnih pogojih. Če radikali mislijo, da bo SLS dajala že pred vhto-poin v vlado ali radi vstopa kake tako izjave, ki bi jo tako ponižalo kakor je to bilo z izjavo g. Radiča, potem se s lno motijo. SLS no bo napravila nobene poteze, nii dala nobeno izjave, ki bi vrgla le senco f nižanja na SLS. -r- Dalje poročajo »Novosti«, da je Uzunovič na vprašanje njihovega dopisnika ali je ponudba za vstop SLS v vlado resna, odgovoril: »O resna, pa še kako resna.«
Odgovornost za to poročilo prepuščamo »Novostim«. Toda, če že g. Uzunovič govori o resnih stvareh, mu moramo še mi z vso resnostjo sledeče povedati:
SLS je v vsej ostrosti političnih bojev varovala no srmo legitimnost, ampak tudi popolno kurtuazijo, ki jo zahteva pajrlamenta-rizom. Če so bili kaki prod pogoji ali izjemo potrebne za ljudi, ki so hodili v Sovjetsko Rusijo, ki so proglašali republiko za aksiom svoje politiko, ki so pisali proti državi memorandume na Društvo narodov, je to bistveno druga stvar, ki SLS prav nič mar ne gre. SLS je kot zastopnica poštenega slovenskega naroda vodila pošteno politiko s pošteno taktiko in zakonitimi srodstvi. Kot naipoštenejši stranki v našem parlamentu ni treba SLS ničesar preklicevati, ničesar popravljati in ničesar pripominjati k svojemu delu. Pošteno pol lično delo SLS v preteklosti jo najsig.ir-nejše jamstvo za njeno bodoče nastope.
SLS je zastopnica Slovencev, ki so žrtvovali v dosedanjih letih za državo petkrat več kot druge pokrajine, ki so z nadčloveško ljubeznijo in potrpežljivostjo doprinašali tudi krivične žrtve in zahtevajo, da se z njihovimi zastopniki govori odkrito in pošteno. Slovensko narodno čast in ponos žali, kdor hoče z našimi zastopniki Igrati kako neiskreno igro. Slovenci nismo dali še nobenega povoda, da bi nam kdo no zaupal, pač pa nas izkušnje uče, da našo pravice niso nikoli dovolj zajamčene, ker se nam svečano dane obljube že opetovano niso izpolnile.
Nova pogajanja za rešitev rudarskega spora na Angleškem.
London, 27. oktobra. (Izv.) Ob priliki pogajanj med vlado ter štirimi zastopniki generalnega vodstva britanskih strokovnih organizacij je Baldvvin izjavil voditeljem strokovnih organizacij, da je politika vlade ostala glede rudarske stavke vedno ista. V političnih krogih ne pripisujejo tej Baldwinovi izjavi nobenega posebno velikega pomena. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala. Jutrišnjih pogajanj se bodo udeležili tudi voditelji rudarjev.
London, 27. oktobra. (Izv.) Spodnja zbornica je sprejela zakonski predlog o posebnih pooblastilih vladi še za dobo enega meseca s 185 glasovi proti 168 glasovom. Spodnja zbornica se je odgodila do mcscca novembra.
London, 27. oktobra. (Izv.) Vodstvo delavske strokovne zveze ima veliko posla s pripravami za otvoritev pogajanj o zadevi rudarske stavke. Težkoče pri tem so velike. To kaie Baldvvinova izjava, ki jo je včeraj zve-
čer dal štirim zastopnikom strokovnih organizacij. Težko je za vodstvo strokovnih organizacij staviti sprejemljive pogoje in kompromisne predloge. Ravno tako težka pa je tudi naloga vlade, da pripravi lastnike rudnikov do tega, da vzamejo te pogoje in predloge v pretres.
London, 27. oktobra. (Izv.) Generalno vodstvo strokovnih organizacij jc vzelo na znanje poročilo onih štirih delegatov, ki so bili včeraj v razgovoru z Baldvvinom in Cur-chilom. Prijadcvanje generalnega vodstva gre za tem, da pripravita obe stranki do skupnega sestanka, kjer naj se rešijo vsa medsebojna sporna vprašanja.
London, 27. oktobra. (Izv.) Število brezposelnih je znašalo 18. t. m. 1,520.500, to je za 17.832 manj kakor pretekli teden in za 282.342 več kakor je znašalo število brezposelnih ob istem času preteklega leta. Rudarski dclavci pri tem niso všteti, • —■ —
Noki politični krogi
naglašajo, da mora dr. Korošec vstopiti s svojo stranko v vlado predvsem radi pritiska svojih nezadovoljnih volivcev, kakor tudi zahtev s strani cerkvenih oblasti. Cerkveni krogi, domači in vatikanski, vidijo v sodelovanju SIS v vladi garancijo za ugodno rešitev mn.j-gih važnih cerkvenih vprašanj. Zlasti se govori o konkordatu, ki bi bil sklenjen pod ugodnejšimi pogoji za Vatikan, ako stopi dr. Korošec v vlado. Tudi cerkvena posestva v Dalmaciji bi bila v tem slučaju bolj zaščitena pred agrarno reformo. — Kaj menite, kje so ti pol.lični krogi?- Kje drugje kot pri »Slovenskem narodu«. Saj drugod sploh nI tako okroglih političnih krogov. In zakaj so se politični krogi pri »Slovenskem narodu« zavrteli v takem krogu? Da bi denuncirali. Boj se pravoslavec Korošca! tako te svarijo ti politični krogi, kajli za Korošcem je Vatikan. V talcih krogih se vrte ljudje z okroglimi značaji, okroglimi zalizki in okroglo politiko.
Dr. Korošec — dr. Janjič.
Vsi listi poročajo_ tudi o razgovoru med dr. Korošcem in dr. Janjičem. Sicer niti eden niti drugi ni dal o razgovoru nobene i.-.jave, vendar listi kombinirajo, da je bil sestanek političnega značaja.
Uzunovič.
Časopisi poročajo, da se predsednik vlade drži rezervirano in ne daje o razširjenju vladne koalicije nobenih obvestil.
Korošec in nottunske konvencije.
»Večernja pošta« prinaša tole informacijo: »Kakor doznavamo, niso bili glavni razlogi, da se je forsiral vstop g. Korošca v vlado, v tem, da se vstvari kabinet, ki bi bil sposoben za izvršitev gospodarskega programa, kakor je to naglašal med krizo mlnisier Srskič, niti vstopa SLS ne zahteva kaka notranja potreba države, ampak se je z vstopom g. Korošca v vlado hotelo doseči le to, da tudi Slovenci glasujejo za nuttunske konvencije. V tem je tudi pravi razlog, da so se razgovori o vstopu SIS v vlado prekinili. Korošec noče vstopiti v vlado, dokler uho sprejete konvencije.«
Narodni sporazum.
»Jutarnji list« pravi: »Sporazum med radikali in HSS je bil samo del sporazuma. A sedaj, ko bi se izvršilo razširjenje koalicije na SLS, bi nastopila popolna dovršitev narodneaa sporazuma, ker se smatra, da je
SLS najlegalnejši predstavnik Slovencev. Se«
daj se pričakuje še sestanek Korošca > Sreki-čem. Pričakujejo, da bo po tem sestanku Uzunovič formalno pozval predstavnike SLS k sebi in se z njimi dogovoril o vsem, kar Je bilo doslej predmet neoficielnlh razgovorov med dr. Korošcem in Srskičem. Kolikor poznamo razpoloženje v HSS, se pričakuje, da Je vprašanje izpopolnitve vlade že rešeno ln se čaka le še ua poslednje formalnosti, da se ostvari popoln narodni sporazum.
BANKE PONUJAJO VLADI POSOJILO.
Zagreb, 27. oktobra. (Izv.) Današnji »Dom« piše, da so nekateri denarni zavodi pripravljeni, nuditi preko miaistrstva za trgovino notranje posojilo v znesku 100 milijonov dinarjev. »Dom« pripominja k temu, da naj se to notranje posojilo uporabi tako, da bo narod imel od tega korist. Predvsem naj bi se na račun tega notranjega posojila popravile ccste, mostovi itd.
IZKLJUČITEV ŠIBENIŠKE ORGANIZACIJE IZ HSS.
Zagreb, 27. oktobra. (Izv.) Današnji
»Dem« poroča o sklepu vodstva HSS, da se šibeniška organizacija Izključi lz HSS. Vendar pa morejo poedinci, ki so bili doslej člani šibeniške Radičeve organizacije, ostati še vnaprej člani HSS, vendar le kot poedinci. Tako se jc od strani vodstva HSS vsaj formalno rešil dolgotrajni spor s šibenlško organizacijo, kj ie po svojih posledicah mnogo ganizacijo, ki je po s\ojih posledicah mnogo tinskih radičevcev pričela tako relo krhati.
CERKEV IN ITALIJANSKA DRŽAVA.
Rim, 27. okt (Izv.) »Popolo d'Italla« po-roča o veliki cerkveni svečanosti v Rovigo, prihajajo vesti o velikih viharjih, ki so raz-škofi in škofi. Po cerkvenih slovesnostih je tamkajšnji župan poudarjal potrebo sprave med cerkvijo in državo. Odgovoril je beneški kardinal, ki ie zlasti poudarjal, da Je treba počakati, dokler ne najdejo cerkveni in državni predstavniki primerne formule za Epo-razumno ureditev odnošajev med cerkvijo in državo. Ljudstvo je priklicalo kardinala na balkon, kjer je govoril ljudstvu v podobnem smislu.
MADJARSKI PARLAMENT.
Budimpešta, 27. okt (Izv.) Na današnji
seji parlamenta je protestiral poslane« Horvat (Košutova stranka) proti temu, da bi imeli Habsburžani pravico sedeti v zgornji zbornici. Pač pa je isti poslanec stavil predlog, da smejo sedeti v zgornji zbornici Člani rodbine državnega upravitelja. V nadaljnjem se je oglasil k besedi ludi poslane« RaTčli-szy, ki je naglašal, da ne odobrava za»>-na, ki odstavlja Habsburžane s prestola, da pa ne more soglašati s tem, da bi imeli člani habsburške rodovine dostop v zgornjo zbornico, dokler niso Habsburžani na prestolu. Debata o zakonskemu predlogu za ustanovitev zgornje zbornice se nadaljuje na jutrišnji seji
RABINDRANATH TAGORE NA OGRSKEM.
Budimpešto, 27. okt. (Izv.) Kakor poročajo časopisi, je prispel semkaj Rabindranath Tagore.
m MOHA-
NOVI POBOJI MED HINDU MEDANCI.
Lakore, 27. okL (Izv.) Ob priliki praznika, ki so ga imeli Hindu, je prišla -etnkaj velika množica ljudstva. Naenkrat je eksplodirala bomba. 9 oseb je bilo mrtvih, nad 500 ranjenih.
NEVIHTA NAD B0DENSKIM JEZEROM.
Innsbruck, 27. okt (Izv.) Viharji nad Bo-denskim jezerom so tako divjali, da se je moral ustaviti na omenjenem jezeru vsak promet z ladjami.
VIHARJI V ITALIJI.
Rim, 27. okt (Izv.) Iz vseh delov Italije prihajajo vesti o velikih olharjih, ki ho razsajali nad morjem in kopnem. Veliko število ladij je vrglo na obrežje ali razbilo; veliko škodo so povzročili tudi plazovi, ki so se radi divjih nalivov odtrgali. Temperatura je radi tega padla, v Turinu je kazal termome-ter —2* C.
Celovški škof o Slovencih.
Vestfalski »Naš Zvon« priobčuje poročilo o mednarodnem evharističnein kongresu v Chicagu. Poročevalec se je vozil na istem par-niku s celovškim škofom dr. Adamom He-| fterjem. Ko je v pogovoru s škofom omenil Slovence, je rekel škof Hefter: »Slovence imam rad, slovenski narod je globoko veren narod.«
Kakor nas te škofove besede o Slovencih vesele, moramo žal ugotoviti, da te dobrohotnosti koroški Slovenci v praksi malo uživajo. Ker je avstrijski režim ipak evropski in se ne more primerjati s fašlstovsklm v Italiji, bi mogel biti tudi položaj koroških Slovencev vsaj v cerkvi temu primerno boljši nego v Italiji.
NIHČE NI PRISILJEN
da takol kupi, pač pa si lahko pri meni brez-obvezno ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga tu moške obleke in povtšnike, fnjžlane itd. po najnižjih ccnah,— JOSIP IVANMC. LJubljana, Miklošičeva »sla it 4.
Naše delo na prosvetnem polju.
Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNE ZVFZE DNE 27. OKTOBRA 192«.
XXIX. redni občni zbor Prosvetne zveze, ld »o j vršil danes dopoldne v Akademskem domu |o odkril pred nami ogromno delo, katero so Izvršile naše organizacije tekom leta. človek strmi nad lepimi vspehi. Ne ve, ali bi se čudil požrtvovalnim delavcem po deželi, katere nahajamo v osebah slovenskih duhovnikov, ali bi se divil
!iad Idealizmom našega starešinstva, ki s tako jubeznijo sodeluje pri naših centralnih organizacijah. Lahko se reče, da take uspehe more roditi le složno delo vseh naših prosvetnih delavcev.
Predsednik dr. Mohorič je otvoril ob pol 10 občni zbor, prisrčno pozdravil našega vladiko g. škofa dr. Jegliča, ki je osebno počastil občni zbor, zastopnika mariborske Prosvetne zveze, dalje zastopnika Orlovske in Orlii-ke podzveze, akad. starešinstva, Slomškove zveze, Pevsko zveze, Ljudskega odra, Sv. vojske in predsednika kat. društva rok. pomočnikov kanonika Stroja ter zastopnika Jugosl. kluba dr. Kulovca. V uvodnih besedah pokaže predsednik na napredek Prosvetne zveze, dalje na težavne okoliščine prosvetnega dela. Najbolj pa poudari narodno-obrambno delo, Iker se našim bratom v zasedenm ozemlju od dne do dne godi večja krivica, kajti oropani so najbolj primitivnih pravic. Po teh besedah preide na dnevni red, na kar poda tajnik Zor
TAJNIŠKO POROČILO.
Delo Prosvetne zveze v 1. 1025-26. se je vršilo po smernicah, ki so začrtale resolucije, spre-lete na prvi prosvetni skupščini v avgustu 1. 1925.
Poslovno leto 1925-26 šteje letos le 11 mesecev. V tem času je imel odbor 29 sej, poleg tega še 8 sestankov in posvetovanj. Prosvetno zvezo so zastopali posamezni odborniki v 36 »lučajih. — Opravilni zapisnik izkazuje 2902 tekoči številki. Prejetih je bilo 1938 dopisov, odposlanih 2016. Razposlalo se je dalje 1500 okrožnic in letakov. Odboru v pomoč deluje tehnični odsek, kateri je izvršil v preteklem letu več načrtov za društvene domove in odre. Osnoval se je dalje potovalni odsek, ki je v preteklem letu sodeloval pri dveh romanjih, kateri ima v bodočem letu v načrtu več romanj in potovanj v tu in inozemstvo. Po statističnih podatkih šteje Prosvetna zveza 205 društev. Pristopilo je v preteklem letu 5 novih društev, med njimi Kat. starešinstvo. Izstopila je le Kat. delavska mladinska organizacija »Krekova mladina«. 163 društev je poslalo statistične podatke. Članov štejejo ta društva 12272, med temi 5549 moških in 6781 ženskih. Društva so priredila 567 predavanj, dalje 339 skioptičnih predavanj in 71 filmskih večinoma zdravstvenih. Gledaliških predstav je bilo 610. Ugotovilo se je, da so plačala (društva 100.000 Din taks, od države niso prejela .(ftiJsake podpore. Prosvetnih večerov je bilo 86. Izletov 35, med temi 2 romarska vlaka z nad 1000 udeleženci. Raznih prireditev je bilo 114. Društva eo imela 814 odborovih sej. Delovanje se je vršilo po 218 odsekih. V društvih je 72 pevskih odsekov, ki so priredili 61 pevskih prireditev. 58 dramatičnih, 27 ženskih, 19 gospodarskih, 5 dobrodelnih in 9 treznostnih, dalje 29 tamburaških zborov, 12 godb na pihala in 6 orkestrov. Društvenih domov, ki so večinoma last cerkve, jo 110. Denarni promet v društvih je znašal nad 4,000.000 Din.
Izposojevalnica skioptičnih slik je izposodila 440 serij s 14830 slikami. Teh predavanj se je udeležilo okrog 50.000 oseb. Preskrbela je društvom 8 novih skioptičnih aparatov, nabavila je 25 novih serij s 1052 slikami, tako da znaša celotna zbirka 203 serijo s 6052 slikami. Izposojevalnica ima dalje na razpolago društvom štiri skioptične aparate, en ročni potovalni kino z normalno širino in en kino aparat z manjšo širino filmov. Nabavila si je 6 verskih filmov, ki so na razpolago učlanjenim društvom. 40 društev ima lastne skioptične aparate, 3 kino-aparate, po katerih so priredili do 150 kino-predstav.
Zveza se je udejstvovala tudi v Ljubljani. Tu je priredila 15 prosvetnih večerov, katerih se je udeležilo 4700 oseb. Letos na jesen je otvorila jezikovne tečaje in sicer so tri jo angleški kurzi, en nemški, en laški, katerih se udeležuje 82 slušateljev in slušateljic. Med letom je priredila 3 tečaje, dalje ima lasten orkester, katerega tvorijo naši vrli akademiki in je na razpolago ljubljan-
Dekan Anton Skubic:
Zadrga čarovnika
pi:svda v Ri&mdL
(Konec )
Potem se je začela krvava pravda zoper Lucijo Kerzničevko, 3. dne meseca maja leta 1701. Poprej omenjeni gospodje prisedniki so bili zopet pričujoči, in pravda se je vršila tako-le:
Kako je zatoženki ime, kje je rojena in kje biva? Njeno krstno ime in priimek je Lucija Kerzničevka, rojena pa je in stan je v Nemški vasi.
Koliko je stara? Okoli 60 let.
Kdo so bili njeni starši in kako jim je bilo ime? Martin Kerznič in njegova žena Marina, ki sta že oba mrtva. Njen mož pa se zove Gašpar, tudi Kerznič.
Ali je omožena in ali ima kaj otrok? Ravno s tem Gašparjcm Kerzničcm, tudi ima še žive otroke.
Če je jelnici znano, zakaj jo je sodnija zaprla? Ne ve, zakaj.
Ali je zatoženka poznala sežgani Anko
skim kakor tudi okoliškim društvom. V pretekli sezoni je nastopil orkester 26 krat.
Zveza dalje pošilja odborom »Prosvetni vest-nik«. V Vestniku dobijo odborniki navodila in tvarino za delovanje. Za člane izdaja skupno s Prosvetno zvezo v Mariboru »Naš domc, ki je v preteklem letu zelo napredoval.
Narodnobrambni misli je Prosvetna zveza posvetila 2 celi seji in en sestanek vsem onim, ki delujejo v sličnih organizacijah. Ustanovila je posebno podružnico Jug. Matice med našim starešinstvom. Priredila je v Ljubljani prosvetni večer, kateri je bil namenjen Koroški. Prihodnji toden se vrši 8'ičen večer o Goriški. Po deželi jo v letu 1925-26 priredila 57 predavanj s skioptičnimi slikami o Koroški in Goriški.
Iz omenjenega poročila se spozna, da je Prosvetna zveza delala v kolikor je pač mogla. Delo ni popolno in še ne dovršeno. Kakor doslej bo tudi v bodoče baziralo njeno delovanje na katoliški veri, iz katere pač izvirajo najdragocenejši motivi za ljudsko prosveto. Ker je pa temelj izobrazbe v družini, saj z njo stoji in pade država in cerkev, zato je družinski problem važno ljudsko prosvetno vprašanje. V današnji dobi je mamoni-atično hrepenenje prevzelo tudi stanove. Stan ni več nravna življenjska naloga, temveč gospodarski faktor, kar znači nazadovanje človeka, ki vidi v Življenju le zaslužek in izživetje. Zato se bo morala Prosvetna zveza tudi v bodoče baviti s sta-«iov^kim vprašanjem.
BLAGAJNIŠKO POROČILO
/e podal izčrpno blagajnik bančni uradnik Plesni-čar. Denarni promet je znašal Din 937.-!t}5.46. Prav ta postavka priča o velikem prometu v naši Pro-sveti.
POROČILO O KNJIŽNICI.
Knjižničar g. Poznič je poročal:
Prosvetna zveza je tudi v preteklem poslovnem letu posvečala knjižnicam kar mogoče veliko skrb. Ob zaključku poslovnega leta dne 15. okt. 1926 je štela knjižnica skupaj 5159 zvezkov.
Ob lanskem zaključku dne 15. nov. 1925 je štela knjižnica 4192 zvezkov in se je tekom 11 mesecev pomnožila za 967 zvezkov ali povprečno 3 knjige na dan.
Vse imenike, ki so potrebni v knjižnici, vodimo v redu, kakor prej. Novo je, da smo dobili letos po naklonjenosti KTD tiskan imenik knjig, namenjen izposojevalcem, kar je znatno pripomoglo k razvoju knjižnice. Za dobrohotno naklonjenost se moramo KTD kar najbolj iskreno zahvaliti.
Izposojevali smo knjige vsak delavnik dopoldne in popoldne in statistika kaže, da smo od 15. nov. 1925 do 15. okt. 1926 izposodili skupaj 14778 knjig ali povprečno 55 na dan, če vzamemo v poštev, da je bilo 270 izposojilnih dni. (Lani 13.830 — 39 na dan.) — Gornje število izposojenih knjig se razdeli na 660 vpis. obiskovalcev, ki so posetili knjižnico skupno 6392 krat ali 24 na dan. — Vezi s podeželskimi knjižnicami so ostale približno iste, ko preteklo leto.
Društva se po malem privajajo, da nakupujejo svoje knjige pri Prosvetni zvezi in jih dajejo tu tudi vezat. Za okroglo 400 knjig smo preskrbeli vezavo, mnogo od teh je bilo novih.
Iz nekaj društev imamo poročila, da vežejo svoje knjige sami, to se pravi bivši udeleženci naših knjigoveških tečajev. Ti tečaji — eden se je vršil tudi letos — torej niso bili zastonj in bomo z njimi nadaljevali. Vzrok, da se ne vršijo bolj pogosto je samo ta, da nam manjka primernih prostorov in brezhibnega ter poceni knjigovežkega orodja, kojega nabavo bi mogli priporočati društvom brezpogojno.
Na naše vprašanje glede stanja društvenih knjižnic, se je oglasiio 147 društev in 116 od teh ima knjižnico. V njih se nahaja 34998 knjig, izposodili so jih pa 28.982, povprečno ima torej vsaka knjižnica 301 knjigo in jih je izposodila 249.
Iz gornjega je razvidno, da smo s centralno knjižnico tudi letos dovolj lepo napredovali, na deželi je pa ostalo približno pri starem. Zato bi želeli, da bi se društva še bolj ko doslej zavzela za knjižnice, saj je to najbistvenejši del vsega prosvetnega dela. Brez knjižnice ni prosvetnega društva. In če že drugo ne, bi moralo priganjati
k delu prizadevanje nasprotnikov, ld se hočejo zasidrati med narodom ravno potom knjižnic.
PEVSKA ZVEZA.
G. katehet Ptvek, tajnik Pevske zveze, je podal naslednje poročilo:
Pevska zveza ima danes 9 okrožij s 182 pevskimi zbori. Predvideno je, da se v kratkem ustanovita še dva do tri okrožja. Na štajerskem imamo pet okrožij s katerimi pa ni skoraj nobenega stika.
V letošnjem poslovnem letu je bilo življenje v zvezi precej živahno. Zveza je priredila več pevskih tečajev in slavili smo to leto tudi petletnico Zvezinega obstoja.
Odbor je imel 8 sej, pri katerih je razpravljal o vseh zadevah, ki tičejo zveze in njenega glasila.
Na občnem zboru v Logatcu dne 26. sept. 1926 je bil izvoljen nov odbor, ki si je vzel za nalogo, da uredi zvezino statistiko, ki se je par let že popolnoma zanemarila. Zveza je v neprijetnem gmotnem položaju, to zlasti radi tega, ker člani ne plačujejo redno »Pevca<. Novi odbor tudi razmišlja, ali bi ne kazalo »Pevca« združiti a kakim drugim ljudsko-prosvetnim glasilom, morda kar z »Našim domom«.
Pevska zveza je dolžna vso hvalo Prosvetni zvezi, ker ji daje brezplačno na razpolago svojo pisarno. Bodi ji na tem mestu izrečena topla javna zahvala.
LJUDSKI ODER.
Za Ljudski oder je poročal g. akademik Stare:
Ljudski oder šteje 20 članov, tO članic, 13 kandidatov in 5 kandidatinj, skupaj 48 oseb. Radi revizije članstva, ki se je vršila v smislu lanskega občnega zbora, se je znižalo članstvo od zadnjega občnega zboia za 16 oseh, ker so se manj zanesljive osebe črtale iz imenika. — Iger je uprizoril Ljudski oder 15. Obisk prvih par predstav je bilo zelo slab, poznejše predstave pa so bile vedno razprodane, ker se je na odborovi seji dne 12. oktobra 1925 sklenilo, predvsem igrati le one igre, za katere se zanima naše občinstvo. — Dne 18. aprila 19?6 je proslavil Ljudski oder 50 letnico umetniškega delovanja staroste slovenskih igralcev g. Danila z igro »Deseti brat«, v kateri je nastopil tudi jubilant g. Danilo kot »Dolef«. - Vršili so se štirje dramatični večeri za članstvo s predavanji, deklamacijami in recitacijami. Članstvo je sodelovalo celo leto tudi pri drugih prosvetah in pomagalo pri predstavah zlasti v Mostah in Rokodelskem domu. — Odborovih sej 6e je vršilo 8. katerih so se udeležili skoro vedno vsi odborniki. Članski sestanek se je vršil dne 12. jan. 1926, in sicer " smislu sklepa zadnjega občnega zbora. — Važnih dopisov je rešil Ljudski oder 168. Da se med članstvom ohrani ona dostojna družabnost, ki je potrebna pri naših prosvetah, je Ljudski oder priredil za članstvo dne 1 februarja 1926 zabavni večer pri Češnovarju, dne 2. maja 1926 pa izlet v Ladijo nad Gori-čanami; 23. nov. 1925 pa je imel poslovilni večer k vojakom odhajajočega člana g. Pečana. Razen tega je čez poletje in do pričetka sezone deloval kegljaški klub v Rokodelskem domu. — Iger je izposodil Ljudski oder 574, torej v 8 mesecih letos 123 več kakor v preteklem letu; igre so se izposojale tudi v inozemstvo, zlasti v zasedeno ozemlje, Ameriko, Westfalsko i. dr. Za presojo novih iger se je osnoval literarni odsek iz štirih odbornikov. Nabavil si je 12 novih iger. Razen tega si je nabavil tudi nekaj drugih iger, ki jih doslej ni imel v arhivu. Knjižnica se je pomnožila za 160 izvodov. — Ljudski oder je naročen na pet dnevnih in leposlovnih listov. — Garderobo je izposodil Ljudski oder 88 strankam. Pomnožil si je tudi garderobo; tekom poletja pa si bo nabavil razne kostume, ki jih rabi sam, kakor tudi podeželski odri nujno polrebujejo. Veliko je Ljudski oder deloval za ustanovitev otroškega gledališča z lutkami, vendar je to namero opustil iz tehtnih vzrokov in zadevo prepustil in priporočil Prosvetni zvezi.
Ljudski oder je imel v preteklem letu 66.512 Din 33 par dohodkov; izdatkov 59.C20 Din 60 par. Izkaže se prebitek 7491 Din 73 par, zraven preostanek iz 1. 1924-25 20.853 Din 62 par; stanje koncem 1. 1925-26 Din 28.345 35 par.
»SVETA VOJSKA.«
Predsednik »Sv. Vojske« g. L i n d i č poroča: Društvo ima 12 podružnic in 31 treznostnih odsekov. Skupno število članov (članic) je 2125.
Osrednji odbor Je imel 35 sej. Predavanj Je dm žtvo priredilo v raznih krajih Slovenije 82 pred 14.325 poslušalci. Vložni zapisnik izkazuje 2538 številk. Blagajniški promet je znašal 430.879 Din 5 par. Vlog (pritožb, protestov itd.) je društvo vlo-žilo 109, pri podelitvi brezalkoholnih gostiln je društvo posredovalo v 23 slučajih. Osebnih intervencij pri oblasteh je izvršil prdsednik 62, letakoT in lepakov (razpošiljajo se samo na željo interesentov) je bilo razposlanih 2088, v družinah pijancev je društvo posredovalo 7 krat. Zasebnih podpor je društvo prejelo Din 7200, državne pa Din 2000. Finančno stanje se počasi zboljšuje. »Prerod« je moral nekaj mesecev počakati, ker se je moral deficit pokriti, ako ni hotelo društvo zaiti v še večje finančne stiske. »Mladi junak« izhaja redna
Zanimanje za pokret zelo počasi raste. Vendar nas ne sme plašiti, če ni mnogo uspehov. Boj proti ukoreninjenim ljudskim strastem je samoob-sebi umevno izredno težak! Vendar se tu in tam že svita zarja trezne bodočnosti, ki jo pričakujemo posebno od mlajšega rodu. Starejši so najbolj dovzetni za gospodarsko rešitev tega vprašanja, ki ga vrši v ta namen ustanovljena »Brezalkoholna produkcija«. Pripravlja se sporazumno s kne-zoškofijskim ordinariatom reorganizacija društva, da bo lahko ustrezalo vsem potrebam.
^Brezalkoholna produkcija« jo priredila dva tridnevna tečaja, devet enodnevnih tečajev s skupnim številom udeležencev 345 ter 18 predavanj a 1820 poslušalci. Udeležila se je obeh razstav na velesejmu. Vložni zapisnik, ki izkazuje 6025 številk, je dokaz, da se je zanimanje za brezalkoholno gospodarstvo znatno dvignilo. V 320 slučajih so se interesenti obrnili za nasvete v najrazličnejših stvareh, tičočih se brezalkoholne uporaba grozdja in sadja. Glasilo »Naša bodočnost« se je v tem letu precej razširilo, posebno med vinogradi niki in sadjarji. Železni obroč predsodkov je na mnogih krajih razbit. Ze pridobiva pokret trdna tla pod seboj. Zo so dviga jasna pot k cilju; skupno s »Sveto Vojsko«, ki bo vodila idejno,, bo »Brezalkoholna produkcija« kot gospodarska ustanova pokret podpirala z reševanjem problema brezalkoholne uporabe grozdja in sadja in s tem, da bo vendar enkrat po nadčloveških naporih postavila to gibanje na trdna finančna tla. Takrat šele bo napočila doba pravega razmaha!
SLOVENSKA KRŠČ. ŽENSKA ZVEZA.
Ker je bila predsednica Slov. kršč. ženska zveze zadržava po ženskem kongres na Bledu, ja podala pismeno poročilo, iz katerega posnemamo:
Od ustanovnega občnega zbora, ki je bil dn« 2. februarja 1926, do danes je bilo 11 sej. Zveza šteje 14 stamostojnih društev in 27 ženskih odsekov s 6716 članicami. — Opravilni zapisnik izkazuje 70 došlih in 257 odpremljenih dopisov. Med slednjimi je bilo odposlanih 200 okrožnic. — Dalje se je vršil informativni sestanek (21. okt.) glede učlanjenja v Narodni ženski savez, v katerega se bo včlanila tudi naša zveza. — Blagajna izkazuje Din 2972 50 par prejete gotovine in Din 1592 izdano na stroških, torej izkazuje danes Din 1380 50 par.
Pregledniško poročilo poda msgr. V. Steska, ki predlaga celotnemu odboru absolutorij s pohvalo, kar je obč. zbor sprejel z odobravanjem,
Otvorila so je debata, v katero so posegli g. delegati. Debatiralo se je zlasti o nevarnosti, ki preti naši mladini iz kina in iz slabega čtiva. Tudi v tej smeri so se sprejeli umestni predlogi, zlasti g. poslanca dr. Kulovca, tako glede reor-ganizacije knjižnice in glede predavanj. Končno izroči g. zastopnik mariborske Prosvetne zveze prisrčne sestrske pozdrave in izrazi tople čestitke Prosvetni zvezi v Ljubljani, katera po tem občnem zboru stopa v 30. leto.
Sprejetih je bilo dalje več važnih predlogov ;med drugimi se je poslal brzojavni pozdrav ženskemu kongresu na Bled, ki istočasno zboruje Vsi predlogi bodo objavljeni v »Vestniku«.
Na predlog g. župnika Tomažiča so se izvolili soglasno v odbor sledeči gospodje: akademik Bizjak, prof. Dolenc, urednik Erjavec, dr. Logar (zdravnik), prof. Janko Mlakar, dr. Mohorič, B. Pleničar, bančni uradnik, dr. L. Sušnik in kaplan Zor. Ob 12. uri je predsednik obč. zbor zaključil, želeč obilo novih uspehov na prosvetnem polju.
pmrJ-*
nm^m!
Zbačnikovo in Nežo Rusovko? Obe je poznala.
Ti dve ženski, ki sta umrli obe spokor-jeni, sta jetnico ovadili, češ, da se je tudi ona pečala s čarovništvom. Ali je temu tako ali ne? To ni res in se ji to tudi nikdar ne more dokazati.
Kaj je imela zatoženka opraviti pred tremi leti po sv. Jerneju, ko je bila ob enajstih ponoči pri sv. Marijeti v polju s svojo hčerjo, Martin Dihurjevo ženo, tudi Sokarjevo ime- i novano, in s svojim leto starim otrokom? To ni res, ona je bila tisti čas doma.
Če ni res, da so jo njen mož Gašpar Kerznič, njen zet Martin Dihur in pa Andrej Divjak, ki so vsi trije šli od prigoriškega župana, dobili ob tem času s hčerjo in otrekom vred v prosu, kjer sta se vedli prav po ča-rovniško7 Lahko takoj priseže, da temu ni tako.
Če ni res, da je njen brat obe ogovoril ter jima rekel: Ve, čarovnici, kaj delata tukaj ob tem času? Zakaj mi tudi nedolžno dete zapeljujeti? Zatoženka oboje trdno taji.
Vsa soseska ve, da se potem ceio leto nista mogli med seboj trpeti; ali tudi to ni

res? To ni res; mož in zet sta bila tako pijana, da nista vedela, kaj sta govorila.
Ker je jctnica vse tajila, je bila odpeljana zopet v ječo. Izpraševanje pa se bo nadaljevalo.
Ravno isti dan prideta pred sodnijo Martin Dihur in Andrej Divjak. Po dolgem izpraševanju pa nista hotela ničesar povedati in sta se izgovarjala s pijanostjo. RavnOtako prigoriški župan Peter Boječ. Tudi zatožcnk"a je vedno tajila kakor poprej.
Četrti dan tega meseca so zatoženko dalje izpraševali. Mislila je, da bo s strašnimi prisegami utajila vse ovadbe, zato se jc storila ta začasna obsodba:
Začasna obsodba. Ker je zoper Lucijo Kerzničevko dovolj dokazov, ki jih pa noče priznati, naj se posadi na navadno klop za čarovnice in potem nadalje izprašuje.
Se tisti dan se je ta začasna obso-dba izvršila, rn omenjena hudodelka je priznava po trpinčenju, ki je trajalo 22 ur, naslednje:
Če so resnične obtožbe, in če prizna tudi ovadbe, da je tisti čas nabirala proso na njivi? Da bi bila proso nabirala, zatoženka taji, obtožbe na so resnične.	.
Od koga se je naučila čarati? Kje in kdaj se je tega lotila? Neža Rusovka jo je zapeljala pred tremi leti. Ko je šla namreč iz Dolenje vasi domov, jo je tista Rusovka sreča'a ter jo povabila na pojedino. In ko jc v to privolila, jo jc namazala po navadnih krajih z nekim mazilom, in nato sta zleteli obe kvišku.
Kje se pravzaprav največkrat shajajo? Na križpotih in na gori Klcku, kjer se jih je največ zbiralo.
Kaj je tam videla? Velik grad, v n'cm pa vse polno moških in ženskih in tudi hudobnih duhov v človeški podobi.
Kaj so vendar ondi počeli? Imeli so velike pojedine ter raznolikih jedi in pijač; imeli so tudi belega in črnega in zelenega kruha. Kar jc bilo imenitnejših, so sedeli zgoraj za mizo, spodaj pa nižji ljudje, in med temi tudi zatoženka.
Kak posel je ona imela tam? Morala jc
na glavi stati in svečo v......držeč onim
svetiti.
Kaj so no pojedini počeli? Plesali, in tc tudi zatoženka.
Kdo je bil njen plesalec in kako mu le
ICcjj se 0oc?i doma
Župnik Miroslav SCukovič f
Po vsem Štajerskem in po Širni domovini je Ibil znan dobrunslu župnik Miroslav KukovlČ. Njegova gostoljubnost, vedna prijaznost in veselost je mnogim izkazala dobrote, katere je pokojni delil večkrat prav v duhu sv. Frančiška. Na Dobrni je bil pokojni pravi narodni voditelj, on je ohranil Dobrni slovensko ime, ko so ji hoteli natrpati ime Neuhaus. On je bil delavec, ki ga je nekdanja avstrijska oblast dajala kot politično nevarnega pod nadzorstvo. Nadvse je bil vesel, ko je dočakal osvobojenje. Pokojni župnik je pa pri tem delu opešal. Ker je čutil, da ni več zmočcn nositi svojih dolžnosti, se je podal v Vojnik, da bi tam v miru počakal poziva Gospodovega. —Dne 27. t. m. je umrl.
Pokojnik je bil rojen 14. Julija 1867 v Celju. Služboval je kot kaplan v Konjicah in Novi cerkvi; župnikoval pa na Dobrni skoro 27 let. Njegovemu delu je dala Dobrna, ki ga je imenovala častnim občanom občine in častnim članom društev, svoje priznanje. Ob njegovi smrti pa se mu vsi prijatelji znanci, vsi, ki so uživali njegove duševne in telesne dobrote, izkazujejo hvaležne, da molijo zanj in ga ohranijo v blagem spominu. Pogreb rajnkega bo v petek, 29. t. m. ob 10. dopoldne v Vojniku.
Drzen vSom v davkarijo v Brežicah.
Brežice, 27. oktobra.
V noči od ponedeljka na torek se je izvršil v Brežicah vlom, kakor ga tudi najstarejši domačini ne pomnijo.
Davkarija ima svoje prostore t pritličju velikega državnega poslopja (bivšega Nemškega doma) na eni strani; poleg davkarije se nahajajo uradni prostori geometra, na drugi strani pa je nastanjen poštni urad; v prvem nadstropju je okrajno sodišče, v drugem pa so stanovanja. Z brežiško davkarijo je bila s 1. oktobrom združena sevniška davkarija, tako da so se sedaj nahajale tri velike Wertheim-blagajne v posebni sobi, ki je bila dobro zaprta z železnimi vrati, okna pa so bila močno zamrežena z deblimi železnimi mrežami.
Vlomilci so najbrže z vitrihi odprli vrata v pisarniške prostore davkarije, v železna vrata pa, ki vodijo do blagajniške sobe, so izrezali odprtino, skozi katero se je lahko prišlo k blagajnam. Vse tri blagajne so stale vštric na eni strani. Vlomilci so srednjo blagajno odmaknili od zida in nato prebili eno stranico blagajne tako, da so lahko vsp vsebino izropali. Odnesli so ves denar v približnem znesku 14 tisoč dinarjev. Dociar, ki je obstojal po večini iz kovanega drobiža, so spravili ekozi okno v ulici. Sreča v nesreči je bila še ta, da je ravno isti dan v ponedeljek davkarija odposlala ves odvišen denar, sicer bi prišel vlomilcem v roke veliko večji ln mastnejši plen.
Poleg davkarije gradi veletrgovec g. Lipej svoje nove trgovinske in stanovanjske prostore. Radi premontaže električne napeljave, ki se je prej nahajala na starem poslopju, katerega so že podrli, je ta del ulice — ki je radi postavljenih drogov za promet deloma zaprt — izredno razsvetljen, a kljub temu so drzni vlomilci nemoteno opravili svoj posel. Vsa drznost in rafiniranost vlomilcev je razvidna še iz dejstva, da stoji davkarija na najbolj prometnem prostoru: okrog in okrog in v hiši sami stanuje nešteto strank, kakih petnajst korakov od davkarije pa je orožniška postaja. Pač so videle nekatere priče že od 10. ure dalje po tej ulici hoditi tuje, nepoznane moške, toda da se namerava tak neverjetno raliniran vlom, tega pač ni nihče slutil.
Priče pripovedujejo, da je bil videti neki moški visoke postave, ki je na levo nogo šepal. Poleg njega je bil neki moški srednje postave.
Oba sta imela klobuke s širokimi krajci. Razen teh dveh pa sta bila še dva moška majhne postave. Vsi štirje so bili temno oblečeni in — soditi po zunanjosti — »boljši ljudje«.
Poleti je bilo vlomljeno v davkarijo v Krškem, potem v poštni urad na Vidmu, sedaj pa v Brežicah. Verjetno je, da je izvršila vse te vlome ista prav dobro organizirana družba iz-vežbanih vlomilcev, o katerih pa Še do sedaj nimajo oblasti nobenih podatkov. Orožništvo in detektivi so bili ves dan pridno na delu, vršile so se poizvedbo na vse strani, toda o mojstrsko izvežba-nih, predrznih vlomilcih manjka vsaka sled.
Smrtna nesreča na Ljubljanici.
V	sredo 27. t. m. je utonil g. Ivan K r a 1 j i č, posestnik v Lipah št. 13 in podžupan tomišeljske občine. Nesreča se Je zgodila tako-le: Kraljič je hotel prepeljati čez Ljubljanico ostanke podrte hiše (omet), ki se nahaja v bližini posestva g. Josipa Koslerja, na svoj dom. Pri tem poslu je imel dva spremljevalca iz Črne vasi. Ko so čolnarili približno v sredini Ljubljanice, se jim je pokvaril čoln ter se začel potapljati. Spremljevalca iz Črne vasi, ki sta znala plavati, sta se k sreči rešila, dočim so valovi pokopali plavanja neveščega Kra-ljiča, ki zapušča ženo in 9 nepreskrbljenih otrok, katerih najmlajši je šele dobro leto star, najsta-rejč' pa komaj 14 let. Trupla še niso našli, ker Je »»oot. zelo narasla in kalna.
Divjanje Savinje.
V	nedeljo, 24. t. m. je narastla Savinja tako naglo in visoko, da je niso videli krog Rečice tako visoke gotovo 40 let ne t Valovje je porušilo več jezov. Največja nevarnost je pretila Grušoveljskemu jezu. Obsežne cementne zgradbe je povodenj podrla, le malo je manjkalo, da si ni izbrala Savinja novo strugo. Ko bi bila odtrgala le še nekaj metrov cementa, bi bilo uničenih 25 vodnih naprav, to je: 21 žag in 4 mlini. Polja bi tudi uničila nad 100 ha. Ljudje so delali celi dan v popolnem obupu zasilne zgradbe in odpore, ki so nekaj vendar le pomagale. Po posestvih nekaterih ubožnejših posestnikov je tekla voda 1 m visoko in jim popolnoma razorala in uničila jesenske setve. Ti reveži bodo morali dobiti kako podporo, ker jim je povodenj uničila na spomlad ter poletje vse in sedaj so še ob ozimino.
PožSgatei na delu.
Dvakrat zaporedoma je gorelo meseca oktobra v Črniti, župnija Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Prvič je zgorela posestniku Francu Tašner s slamo pokrita lesena preša z vso krmo. Drugič posestniku Al. Brunčiču kopica slame, ves njegov letošnji pridelek za krmljenje ter steljo. Obakrat je zanetila ogenj hudobna roka. Pri prvi hiši so že vsi spali, ko je začelo goreti, pri drugi pa domačih sploh ni bilo doma, bili so v trgatvi. Našlo se je baje tudi pismo s pretnjo, da mora do tal pogoreti vsa Crmla. Ravno tako je bilo lani v bližnjem Zavrhu. Tudi tam je gorelo zaporedoma in trosili so razna pre-tilna pisma. Ljudje so bili seveda vsi zbegani. Po dnevu jih je utrudilo naiporno jesensko delo; po noči so jih pa mučile skrbi ter strah pred požigalci. Prebivalstvo popolnoma upravičeno sumi, da so najbrž na delu brezvestni priganjači kake zakotne zavarovalne družbe s hudobnim namenom: na ta način doseči zvišanje zavarovalnine in sebi prislužiti lepe novce. Resnica je tudi, da je zopet red in mir, odkar je vzelo orožništvo na piko gotove de-lomrzneže.
za gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki
I, MAČEK, Ljubljana, JSr.fTJ
bilo ime? Neki hudobni duh v človeški podobi. Urban mu je bilo ime.
Kdo ji je ga preskrbel? Ravno ta Ru-sovka .,.
Če je naredila kako zVezo s hudobnim duhom, kakšno, in kako jo je storila? Morala mu je obljubiti dušo in ga spoznati za svo-|ega boga in gospoda.
Kaj je bilo z Bogom in sveto katoliško vero? Vse to je morala zatajiti.
Ali ima kako znamenje po tej zvezi? S parkljem jo je vprasnil po hrbtu in potem jo z njeno krvjo zapisal v svoje knjige.
Če je uganjala tudi kake čarovnije? Kakšne in katere? Da, poškodovale so poljske sadeže s strašno točo, ki so jo delaie na Kle-ku iz kvaternega pepela in iz neke moke.
Kdaj in kje so delale to škodo? Pred dvemi leti v kočevskem, črnomaljskem in metliškem okraju.
Kaj imajo od take poškodbe? Po toči odvzeto žito nosijo v neko globoko jamo pod goro Klckom in iz njega pečejo po zimi kruh.
Kako še jemljejo žito? Kadar kmet seje, se izpreminjajo v različne ptiče, kakor vrane, srake, krokarje, in prestrezajo zrnje, kar ga pade pred sejalca.
Iz česa delajo mazilo za letanje? In kdaj in kje ga običajno delajo? Ob teh časih: o binkoštih, o Veliki noči, o sobotah in veliki petek zvečer. Takrat prinesejo tja presveto hostiio, ženskega masla in otroških srčec.
Če je tudi ona kdaj nesla tja presveto hostijo? Samo enkrat.
Kje je to dobila? V Dolenji vasi v cerkvi sv. Lenarta pri sv. obhajilu. (Op.: Omenjena trditev je vsekako zmota, ker je bila takrat v Dolenji vasi cerkev sv. Marijete; cerkev sv. Lenarta je bila v Nemški vasi, ki je pa blizu Dolenje vasi. Sicer pa bralec sam vidi, da govori sama norost.)
Kaj so z njo počeli? Preklinjali in neusmiljeno zasmehovali so jo, potem pa vrgli v mazilo; to so mešali na levo, odpovedali se Bogu in vnovič obetali hudiču zvestobo.
Ce ni tudi ljudi morila in nosila src za tisto mazilo? Tega ni storila nikdar.
Ce šc kaj ve, naj pove vse? Ne ve ničesar več.
Sedaj naj pa zatoženka naznani vse, ki so se udeleževali tega hudodelstva, toda nikogar po nedolžnem; ravnotako pa tudi nikogar ne sme prezreti, ki je v resnici kriv, ker bi sicer pogubila dušo! Vse hoče ovaditi po svoji vesti.
Naj torej storil V Nemški vasi: Alenka Nosanka, sredi vasi; Marijeta, Petričeva žena; Mikula I.; njegova žena, Turkova hči Marijeta; Marina, zatoženke hči. V Ribnici: I., rajne Česnovke hči; Rusovka in Zbačnikovka; Anka J., Česnovke hči; Marija Šušarkova, tudi njena hči.
Potem so jenjali hudodclko trpinčiti ter so jo odpeljali zopet v iečo. IzDraševunje na sc bo nadaljevalo,.
Dnevne novice
-k Za izrednega profesorja na filozofski
fakulteti ljubljanske univerze je imenovan dr. Balduin Sarija, dosedanji docent filoz. fakultete v Belgradu.
Iz srednješolske Mužb-v Na II. drž. realni gin naziji v Ljubljai'1 je z dnem 5. okt. nastavljen kot katehet dr. Jakob Žagar, dosedanji kaplan v Zagorju ob Savi. — Na I. drž. hum. gimnaziji v Ljubljani je nastavljen za kateheta dr. Ivan Vrečar, dosedaj pre-fekt v zavedu sv. Stanislava v Št. Vidu.
•k Odi kovani so na predlog poljedelskega ministra: oblastni kmetijski referent v I.jubl anj Miloš štibler z redom belega orla 5. vrste; ravnatelja Andrej Zmavc in Bohu-slav Skalicky, kmet. strok, referent Franc Trampuž in tajnik kmet. oddelka Avgust Bukovec pa z redom sv. Save 4. vrste.
■k Sneg je po Gorenjskem v noč' od po-nedelka na torek pokril repo, koren ie, na-stiljo. Polomil je tudi uekaj listnega drevja; na sadnem drevju je napravil precej škode.
k Slovenski klub v Sarajevu. Na občnem zboru SlovenV ega kluba v Sarajevu je bil izvoljen sledeči odbor: predsednic: Mihael Murko., podpreds.: Janko Urlep, tajnik: Luiza fubičeva, blagajnik: Pust Peter, knjižničar: dr. Anton Kržišnik, hišni gospodar: Ivan Jenko, odborniki: Robek Fran, Perhaj Josip, So-bovič Alof -ij, Kos Fran, Česnik Anton in Janko Brodnik.
■k Sarajevsko gledališče. Tekom letošnjih počitnic °o popravljali sarajevsko gledališče. Prenovili so pohištvo, preslikali stene in tudi .oder so preuredili. Prva predstava v prenovljenem gledališču bo 6. novembra.
•k Novo gozdarske Šole. Ministrstvo za šume in rude bo ^tvorilo dve gozdarski šoli in sicer v Paračinu in Ogulinu, v katerih bo prostora za 30 učencev. Tečaj ob trajal 10 mesecev. Gojenci bodo Imeli v zavodu brezplačno oskrbo.
*	Zračna zveza mod Zagrebom in Bel-gradom. Vprašanje vpostavitve redne zračne zve e med Zagrebom in Belgradom se bliža uresničenju. Vojni minister je podpisal pogodbo z »Družbo za zračni promet«. Po pogodbi bo vlada dajala družbi podporo 26 Din za prevoženi kilometer zračne črte. Računa se, da se bo redni promet vzpostavil začetkom aprila leta 1927. Za prvi čas bo oskrbovalo potniški .promet šest letal. — Kaj pa Ljubljana?
*	Nov list t Belgradu. S 1. novembrom bo začel khajati v Belgradu nov list pod imenom »Balkanski dnevnik«. List pomenja združitev bivšega »Cicvaričevega beogradskega dnevnika« in »Balkana«, ki sta pred kratkim prenehala hhajati. Urednika novega lista bosta Krsta Cicvarič in Svetolik Savič. Pni je samostojn idemokrat, drugi pa radikal. V katero smer bo krenil ta radikalno-samostojno demokratski list, še ni znano.
•k Karlovec pod vodo. Kakor poročajo iz Zagreba, je znašala včeraj vodostojna višina Save 2.68 m nad narmalo. Pri Osijeku je vodostojna višina narastla na 2.50 m nad nor-malo. Zelo vznemirljive vesti so prihajale tudi iz Karlovca, kjer sta Kolpa in Zorana prestopili bregove. Mesto je bilo popolnoma odrezano od okolice. Voda je tudi v okolici Karlovca povzročila veliko škodo.
•k Angleščina v trgovskih šolah. Trgovinski minister je podpisal naredbo s katero se uvaja v trgovske šole angleščina kot neobvezen predmet.. Profesorji, ki jo bodo poučevali, morajo imeti popolno kvalifikacijo. Sčasoma namerava minister uvesti obvezni pouk angleščine.
■Ar Hotel »Esplanade« na prodaj? Par dni že krožijo vesti o prodaji zagrebškega hotela »Esplan:de«, ki bi ga naj kupila centrala društva Wagon Lits v Bruslju. Govori se, da je pogodba že sklenjena in podpisana ter da
znaša prodajna cena 50 miljonov dinarjev, Centrala društva Wagon Lits za našo države bi se naselila v to zgradbo.
•k Silni viharji na Jadranu. V torek bi
včeraj je ponovno divjal na Jadranu velik vihar. Ladje so v Split prihajale z velikimi zamudami. Ladja, ld vozi med Visom in Split, pa v torek sploh ni prišla.
•k Električna razsvetljava v Osijeku. Mesto Osijek je uvedlo električno razsvetljavo za vse mesto. V torek zvečer so električne luči prvič zažarele.
kr Tihotapec s saharinom. Pirotskl hotelir Pera Smil„anič se je na debelo bavil g tihotapljenjem saharina. Policija je poslala k njemu tri detektive, ld so se mu predstavili kot tihotapci in prekupčevalci s saharinom. Gazda Pera je šel na lim. Pri njem so našli 12 kg saharina, ki se je nahajal v posebnih pločevinastih škatljah.
•k Aretacija pustolovca. V SuboticI je policija aretirala nekega Danila Richarda, ki se je predstavljal kot dopisnik »Jutarnjega lista«. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da je Richard ! nevaren mednarodni pustolovec in da je njegova časnikarska izkaznica le navadna po-tvorba. Pri njem so našli tudi oelo vrslo dokumentov, ki so nosil' uradni pečat novosad-skega poštnega ravnateljstva. Richard je bil pred tremi leti uradnik na zagrebškem poštnem ravnateljstvu, potem pa je bil reduciran. Od tega časa je kolovratil po Dunaju in Budimpešti. Povsod se je predstavljal kot dopisnik »Jutarnjega lista«. Na ta račun je dobro izhajal, ker so mu šli inozemski časnikarji vedno na roko. Richard je seveda njih zaupanje večkrat zlorabiL
■fr Beg kaznjencev iz Lepoglave. V noči od sobote na nedeljo sta iz Lepoglave pobegnila dva kaznjenca in sicer Ladislav Jerčič in Ivan Lugarič. Oba bi imela odsedeti še skorp pet let zapora.
* Za zlato svobodo. Znani »flnansijer< < ponarejevalski aferi v Vršcu Ivan Ditsch, ki se nahaja v zrporu v Novem sadu, je poslal sodišču prošnjo, da ga proti kavciji 60.000 dinarjev izpusti dz preiskovalnega zapora. Sodišče prošnji ni ugodilo. Sedaj je Ditsch pripravljen plačati tudi 600.000 Din, ako ga Izpuste.
■k Kolodvorsko restavracijo na Pragor-skem prevzame s i. novembrom t. 1. g. Alojzij Majcen, hotelir na Bledu. Dober glas, ki ga kot gostilničar uživa, daje jamstvo, da bo potujoče občinstvo z restavracijo zadovoljno, •k Pri pokvarjenem želodcu, motenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzljci, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že' eS kozarec naravne »Franz Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti strokovni zdravnika izpričujejo, da se »Franz Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
•k Došli krasni plaščki in oblekce. Najnovejše bluze. Kristofif-Bučar.
•k Ito — zobna pasla najboljša. ■k Gospodom duhovnikom in bogoslov. cem nudi pri nakupu krasnih črnih zimskih sukenj poseben 10 odstotni popust tvrdka Fran Lukič, Ljubljana, pred Škofijo 19.
O »Ljudski oder v Ljubljani« vpriaori tu. di letos občinstvu priljubljeno žaloigro »Mlinar in njegova hči« in sicer v nedeljo 31. oktobra ob pol 4. uri popoldne in v pondeljek 1. novembra ob 8. uri zvečer. Igra je nanovo naštudirana in vloge so v popolnoma novi zasedbi. Predprodaja vstopnic od petka naprej v Društveni nabavni zadrugi I. nadstropje, ves dan, od 5. do 7. ure zvečer pa v pisarni Ljudskega odra, II. nadstropje.
Peti dan istega meseca ob devetih zvečer jc imela hudodelka strašno izkušnjavo, tako da bi jo bil nekdo ubil — kakor je dejala — ako bi ji ne bili o pravem času prišli na pomoč. Zato so bile postavljene dobre straže, da se ne bi zgodila kaka nesreča. Pa vse ni nič pomagalo, O polnoči se je zagnal v ječi hudodelke, kakor tudi v gradu in po trgu strašen hrup. Slišali so volkove tuliti in v ječi rjoveti in praskati, kakor da bi bili v nji medvedje in mačke. In ob dveh po polnoči so hudodclko našli mrtvo z zavitim vratom.
Deveti dan tega mcseca se je napovedala Marini šušarkovi smrt. Bila jc opominjana k pravemu kesanju in pokori. Tudi duhovni pastir je bil poklican k nji.
Enajsti dan tega meseca se je Marina Šušarkova zadnji pot izpraševala vpričo gospodov in prisednikov skrivno in javno in sedaj je hudodelka izvzela dve osebi, to je Anko, starejšega Martina Mišnika ženo, in Alenko, Štarcarjevo vdovo, rekoč, da ju je ovadila, ker je bila huda nanju. Kar je pa o vseh drugih rekla, je trdila do svoje smrti. Potem pa se je nud njo soglasno sklenila ta-le sodba:
Cesarski krvavi sodnik. Prisedniki: Gospod Janez GaS^ar, svefo-valec; g. Jakob Križnar, oskrl-nik na Bregu; gg. Jurij Lesar, Peter Pufelj, Fmnri* Pre^e'j, France Paoež. Janez Puceli. Peter Vesel. Ja-
kob Nosan, Adam Sorman, Peter Pucelj, Ju: rij Pucelj, Andrej Mordaks, zastopnik deželn« sodnije, Janez Krst. Ravnik, notar (zapisnikar).
Glavna ali zadnja sodba: Po postavi božji in po cesarskih zakonih je Marina Šušarkova, ker je vse, kar se je izvedelo po natančni preiskavi, ki se je vodila po udih krvave sodnije, sama priznala, da je namreč kriva mnogih hudodelstev, kakor čarovništva, da je božje in cerkvene zapovedi zaničevaje prelomila in imetje svojega bližnjega poškodovala, da je pravo krščansko vero zatajila, presveto Rešno Telo zasramo-
vala in se celo hudiču zapisala...... drugim
V vzgled obsojena: da naj se pelje na navadno morišče in ondi s cesarskim mečem t-b-glavi. Njeno truplo, kakor tudi truplo Luc'.je Kerzničevke, ki se ima iz zemlje izkopati, naj se vrže na grmado, popolnoma sežge, da bo prah in pepel.
Trdovratna Skončarica pa naj se obdrži še v ječi, da se bo o nji dalje preiskovalo, Pri cesarski krvavi sodniji za pravične spoznano.
Dano v ribniškem gradu 11. maja 1701. Janez Jurij Gottschcer 1. r., krvavi sodnik.
Tako govori zapisnik. Taka pravica je hodila po Kranjskem in cesarski meč je sekal i in grmade so gorele. I ^tos pa ic minilo od I tistega časa 225 let.
O Občini zbor »Leonovo družbe«. V naznanilo v včerajšnji število našega lista se je vrinila napaka. Občni zbor se bo vršil v četrtek, 11. novembra, ob 4 popoldne v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni. Spored je bdi včeraj objavljen.
O Prijateljski sestanek starešin slov. kat. ak. dr. »Zarje« 28. t. m. ob osmi uri zvečer v Rok. domu: pogovor o 25 letnici »Zarje«. Tovariši, pridite vsi! D. J. P.
O Naselbina za Bežigradom v močvirju in blatu. Ker bivši gerentski svet za napravo cest in dohodov k naselbini za Bežigradom ničesar ni storil, so primorani prebivalci teh novo grajenih hiš gaziti do kolen v blatu in (močvirju do Šiške ali do Ikanilniške ceste. Nič čudnega ne bi bilo, če bi izbruhnile epidemije, posebno pa pri otrocih, ker prihajajo ti revčki popolnoma premočeni v šolo. Skrajni čas je, da se mestni magistrat za • redne dohode in urejene ceste k tej naselbini inalo več pobriga, čeprav so te hiše zasedene po revnejših slojih.
0 Policijska kronika. Policija je aretirala neko sumljivo osebo. Ovadbe so sledeče: tatvina zlate žepne ure, 1 splošen sum, 1 goljufija za 650 Din, 1 pijanost in nedostojno vedenje, 2 kaljenja nočnega miru, 1 nedovoljeno krošnjarstvo nekega Dalmatinca, 1 prekoračenje policijske ure in 12 prestopkov cestnega policijskega reda.
O Pazite na svojo žepe! G. Matiji Sokli-ču iz Trnovega je neznanec ukradel med vož-nio s cestno žele'nioo od glavne pošte do Mestnega trga zlato uro, vredno 5.000 Din.
O Zatiranje gosenic in drugega škodlji-rega mrčesa. Mestni magstrat opozarja po-sestnke in najemnike zemljišč na razglas št. 26913, ki jo nalepljen po mestu.
Danes ob 20. uri v Unionski dvorani viioiinski koncert
Zlafko Balokovica.
Vstopnice v Matični knjigarni.
MorIBor
□	Danes proslava prvih dni svobodo v
1. 1918. Prvi prosvetni večer, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer, je prirejen v proslavo in spomin na prve dneve svobode v 1. 1918. Na dnevnem redu je predavanje g. duhov, svetnika Osvalda Vračko, znanega narodnega boril-ca na narodni meji! Mariborčani, danes se številno zberimo na tem prvem prosvetnem ^ečeru!
„BJ P Blagoslovitev norih zvonov. V tovarni BiiM so izdelali tri lepe zvonove za župnijo §t. Peter pri Mariboru. Eden, največji, je bil prelit, ker je v dolgoletni službi, ko je bil vlit leta 1226., omagal. Blagoslovi tel j zvonov je rtolni župnik in kanonik g. Franc Moravec. Zvonove bodo prihodnjo soboto odpeljali v št. Peter, da bodo že zapeli za nov praznik Kristusa Krala.
□	Orliški naraščaj, gojenke in mladenke, Imajo v nedeljo, 31. t. m., ob 9. uri dopoldne svoj prvi sestanek v telovadnici Cankarjeve Kole. Stariši, pošljite svoje hčerkice k kat. telovadni organizaciji!
□	Prenoved. Ob priliki obiska grobov na Pobrežju na dan Vseh svetnikov dne f. novembra t 1. je strogo prepovedana in Bioer od 12. ure do 19. ure vožnja za vse vrste vozil po Pobrežki ccsti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališča. Vozovi napmenjeni na obe pokopališči naj eventuelno vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo.
□	Ureditev vojaških grobov na mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru lepo napreduje in bo te dni končano. Zveza vojnih Invalidov v Mariboru se obrača tem potom z vljudno prošnjo na prebivalstvo Maribora in okolice, da mu pokloni razno cvetje in zelenje za okrasitev in okinčanie vojaških grobov. Odda se naj pri pokopališkem pazniku na Pobrežju. Tudi šolska oblast se naproša, naj ; da šrloobveznim otrokom možnost, da tudi oni naberejo cvetja in zelenja in okrasijo zapuščene vojaške grobove. Na vseh svetnikov dan bo slovesen requiem za padle in za umrle vojake.
□	Najemnike opozarjamo, da se vrši v petek dne 29. t. m. ob 8. url zvečer javna seja v prostorih hotela »Kosovo« na Grajskem trgu št. 1. — Na dnevnem redu razlaga spremembe stanovanjskega zakona. — Dostop le za člane. — Društvo stanovanjskih najemnikov.
□	Večerni tečaj za šivanje oblek in perila priredi Mariborsko slov. žensko društvo, ako se prijavi dovolj udeleženk. Prijaviti se je , flo soVote 30. t. m. pri gospej Zlati Rrišnik v j Slovenski ulici, ki daje tudi natančneje informacije.
□	Nor začasni ravnatelj na meščanski Šoli. V sredo je zapustil Maribor strokovni učitelj na mestni meščanski šoli g. Jožef Her-gouth in nastopil mesto začasnega ravnatelja na novi od Angležev pozidani meščanski šoli v Mežici na Koroškem. O. Hcrgouth je podu-Seval ter deloval 8 let na omenjenem mariborskem zavodu in ie negovo dosedanje vse-Btrrnsko vzorno delovanje porok, da pride vodstvo nove mežiške šole v najboljše roke. <5ai ravno o a. Hergouthu se je večkrat izrazil
Javno g. general Maister, da mu je bil po prevratu desna roka pri urejevanju šolstva. Nova meščanska šola v Mežici se bo otvorila 1. novembra t 1.
□	Prevoz staroavtrijskoga generala. Mariborski pogrebni zavod bo prepeljal danes v Četrtek iz pokopališča v Ptuju v Gradec ostan-
I ke staroavstrijskega generala GOssmanna. j □ Velika škoda radi preranega snega. ' Skoraj cd jutra do večera v torek je po Mariboru ter okolici na gosto pa^al sneg, da je pobelil strehe in jo ležal po hribih v okolici nekaj časa na debelo še v sTedo predpoldne. Prerani sneg je napravil veliko škode na drevju po mestnem parku. Mnogo dreves leži polomljenih ln naravnost izruvanih vsled teže svežega snega.
□	Mariborski izvoščeki so Imeli pretekli pondeljek svoj občni zbor. Ob tej priliki je bilo sklenjeno razširiti zadrugo i?, vos čekov na celo mariborsko oblast.
□	Krave pobegnile s sejmišča. Sejmarje Štefana Rozmana iz Brega pri Ptu;u in Antona Sovinca iz Kostrevnice je zadela pretekli torek nn sejmišču nenavadna nezgoda. Pustila sta svoji kravi brez nadzorstva na sejmu, sama pa sta se p-dala krepčat v gostilno Birtič nasproti sejmišču. Ko sta se pa vrnila nazaj nista našla več svojih krav. Izginili sta brez sledu in ne ve se, ali jih je kdo odpeljal, ali pa sta sami pobegnili.
□	Opozorilo sanitetni komisiji. V Mariboru bo pregledovala posebna sanitetna komisija stanovanja. Priporočali bi, da bi se ob tej priliki vršil tudi pregled grezne in smetišč na dvoriščih, ki po nekod ne odgovarjajo niti naiprimitivnejšem higijenskim zahtevam. Z dvorišč se š:ri včasih celo na ulico smrad od prenapr-ln :enih greznic in smetišč, ki so prava gnojišča.
□	Pot na Kalvarijo je deloma že poprav-l;ena, toda samo v začetku je nasuto s peskom, dočim takoj v prvi strmini peska zmanjka ter so tla še samo ilovica. Ce je količkaj vlažno vreme, pa drči na poti, tako, da st vsakdo premišlja, predno se poda v nevarnost, da j-prHrsne po opolzkih tleh ter se skotali v jarek.
Celfe
Napredujemo izbomo! Vsa čast našim CeTanom! Pri prvem nastopu ljubljanskih igralcev v komediji »Skopuh« je bilo neraz-{»rodanih samo 7 lož. Pri zadnji predstavi, pri kateri smo uživali z največjim užitkom vsebino igre in prednašanje igralcev, pa je bilo ne-rpzprodanih kar 16 lož, tako da ima dramatično društvo občuten deficit. Manjkali so vsi oni, ki jih predzadnjič ni bilo, in še veliko drugih. Kavarne in gostilne po mestu in okolici so pa bile tudi ta večer polne, čeravno se nahajamo na koncu meseca. Vkljub temu namerava dramatično društvo nadaljevati s predstavami. O predstavi sami izpregovorimo prihodnjič.
& Krekova mladina v Celju priredi v nedeljo, dne 31. oktobra 1926 ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju igro jMlinar in njegova hči«, ljudska igra v 5. dejanjih. Vse prijatelje naše mladine vabimo k obilni udeležbi.
& Poroka. Poslednjo nedeljo se je v Celju poročila ga. Nataša Antipin z g. poročnikom Rade PePakovičem iz Belgrada. Nevesta je ruska begunka in je živela v Celju.
& Osebna vest. V bolnci je nastavljen kot honorarni zdravnik Celjan dr. Ludvik Černej. — Za veterinarja pri okrajnem glavarstvu Celje je imenovan Anton Uršič s sedežem v St. Jurju ob Južni železnici.
.o Posredovalnica za dolo je pričela ura-dovati v svojih prostorih v palači Prve hrvatske š'edionice. Uradne ure so cd 8. do 12. ure dopoldne.
Kamnik
Dnžja ln snega so nam zopet prinesli zadnji dnevi. Že od pe<tka dalje je močno deževalo. Bistrica je narastla do roba stroge ter se je bilo v ponedeljek resno bati, da odnese ali vsaj pretrga brv v Mekinje, ld se je še vedno noče usmiliti občinska roka. V torek dopoldne pa je pričelo snežiti tudi v mestu, a je sneg tekom dveh ur že popolnoma izginil. Planine pa so v snegu vse kot v najhujši zimi. V pondeljek zjutraj smo prvič letos imeli temperaturo na ničli. V sredo pa je zopet sobice posijn',1.
Na OTinkn pri Polilinovi žagi širijo cesto ter jo bodo ogradili z lepo cementno ograjo. Skrajni čas je že bil za to popravilo, ker so se v ovinku komaj umikali vozovi. Samo da bi bilo še dobro preskrbljeno za odtok vode raz cesto, ker tam je ob vsakem malem neurju cesla polna blata in vode, v vročini pa pratiu za ped visoko. Enkrat 60 že mislili cesto vsled tega preložiti na levo mimo žage a je lastnik žage preprečil prepotrebno preložitev s pretiranimi odškodninskimi zaltevami. Upajmo, da bo sedaj vsaj za spoznanje boljša pasaža, ko bo ograditev in razširjenje končano.
Za praznike žo ljudje krase in snažijo poko- • pališčo na Žalah. Kamničani smomo biti ponosni, j da imamo eno najlepših pokopališč v Sloveniji, j Zdajle, za praznike bo tam gori res lepo in kdor bi rad vidri r*s lepo češčenje pokojnih na pokopališču, naj si pride za praznike ogledat naie. Ne bo mu žal! w
Škofja Loka.
Kaj je t okspnritnro okrajnega glavarstva?
To je poglavitno vprašanje, če govorimo o razvoju mesta in o interesih okolice, zlasti obeh dolin Selške in Poljanske. Vse drugo lahko opravi Sel-čnn in Potjanec v Škofji Loki: tu lahko nakupi, kar potrebuje, na kolodvor in s kolodvora škofja Loka vozi svoje blago, na sodišču in k no'arju pride sem, zdravnika dobi tudi v škofji Loki; če Ima pa ■ opravka na glavarstvu, mora iti iz Škofja Loke Se naprej v drugo mesto — v Kranj. Pač. še to: če ima živinče bolno, mora tudi romali v Kranj, ker
v Škofji Loki že skoro dve leti nI žlvinozdr?ynlka, v Kranju pa sta dva. To so bogmo nenaravne razmero. Zato so vse občine Škofjeloškega sodnega okraja ž8 pred par leti začele akcijo za to, da dobimo v Skofjo Loko vsaj ekspozituro kranjskega okrajnega glavars(va. Zadeva se je na pristojnih mestih obravnavala; obetalo se je, da se prošnji ugodi; dogovorjeno je bilo že vse glede uradnih prostorov in uradniških stanovanj itd. in treba je bilo le ?o. da da Belgrad svoje »rešenjet. Tega pn zastonj čakamo. Akt leži v Belcrradu in ne vemo, kdaj vstane iz prahu pozabljenja. škofja Loka s celo okolico pa trpi zaradi tega zavlačevanja samo škodo.
In mlekarsko šolo nam dajto! Tudi to je pereča in čudna zadeva. Kralj je že podphal ukaz o U8'anovitvi šole in imenovanju ravnatelja, ki jo bil že v škofji Loki. Šola pa je v oblakih. Prišla s'n pa še dva gospoda, eden iz Belgrada, drugi iz Ljubljane, pa *'a zahtevala naj občina brezplačno prepusti stavbišče, sicer »e šola ne bo zidala. Ne razumemo kako moro kdo naknadno take pogoje staviti, ko je vendar že sklenjeno in določeno, da j se bo šola zidala. Ali črno na belem ne drži več? — Tudi nima občina primernega stavbišča na razpolago. Kamnitnik ima, da; in g. župan ga je tudi gospodoma baje ponudil za stavbišče, pa najbrž nista bila preveč navdušena. Upamo, da kljub tem težavam nkaz s kraljevim podpisom ne bo ostal krpa papirja. Kajne, da ne?
Tržič
Trži?. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos 20. oktobra deška in dekliška meščanska šola proslavo našega o«vobojenja na ta način, da bo šolska mladina pobirala po svojem okolišu, to je v sodnem okraju Tržič, prostovoljne prispevke za nabavo knjig revnim učencem in darove za šolar-sko kuhinjo. Revnih dijakov je letos toliko, da je šola izdala za njihove knjige čez 4000 Din. Ta denar upa dobiti od šoli naklonjenih občanov, ki nikdar ne odrečejo, kadarkoli potrka potreba. Nujno bi potrebovali še par velikih šolskih atlan-tov. Pa kaj, ko stane eden 200 Din. Zato prosi mladina prav lepo: pomagajte ji sedaj, da bo lahko ona nekoč vsem pomagala! Dan osvobojen ja naj je za Tržič in njegovo okolico vedno dan darovanja za prosvetne riamono njegovo mladine!
D. M. v 'Polju
Elektrifikacija občine je znatno napredovala. Predvsem moramo omeniti, da se je položaj precej izpremeni! v korist odjemalcem. Posebno zaslugo ima na tem klub občinskih odbornikov SLS, ki je 6tavil pri seji predlog, da naj prevzame vse občina v svoje roke, ker dosedaj sploh ni bilo pravega lastnika. Takse po 100 Din za vsako luč odpadejo in tudi tisti, ki &o do sedaj že plačali, dobe zadolžnico od občine ter jim bo denar povrnjen v teku dveh ali treh let. Poleg tega bo občina plačala takse samo za gotovo število 4uči in potem ne več. Ta ^korak pomeni veliko zmago odločnosti naših mož. R tem trenutkom je padel tudi ves strah, da eleldrifikacija ne bo napredovala po drugih vaseh. Daljnovod iz Studenca proti Sneberjem in Zado-brovi je žo skoraj gotov, tako da je upati, da ž« ta mesoe posveti nova luč v teh vaseh. Daljnovod v Zalog ter Zg. in Sp. Kašelj se pa začne v kratkem postavljati in kot zatrjuje tvrdka, bo svetila luč že letos. Velik korak k napredku občine bo s tem storjen.
Pokopališče bo letos na praznik Vseh svetih popolnoma na novo urejen. Tujci, ki pridejo že sedaj, se o njem najugodneje izrržajo. Malo hrupa je pač nastalo, ko so se prestavljale nekatere vrste na levi, toda sedaj vsak uvidi, da je ssedaj lepše. Poleg tega je pokopališki odbor postavil vsem tujim vojakom krasen spomenik na istem prostoru. Na kamnu se bleste imena po vrstnem redu držav, katerih državljani so bili, ter spodaj imena padlih ter 4 nepoznanih. Spodaj pa verz: Tujci prej, ste bratje nnm postali, ko so v našo prst vas zakopali. Poleg teh del so položeni kamni s številko vrste pri vsaki vrsti. Tudi kapelaje na novo osnažena ter pobeljena in poslikana znotraj in zunaj. Pota so vsa razširjena. Pokopališče bo v kras naši fari.
Prosvetni dom, čegar notranjost in posebno še oder jo bil že do sedaj eden najlepših v Sloveniji, bo sedaj popolnoma prenovljen. Oder bo tehnično na višku. Vse bo nnimoderneje razsvetljeno z raznobarvnimi žarnicami. Samo na odru ja okrog 90 žarnic. Tako razsvetljena bo prva predstava v nedeljo 31. t. m. ter na praznik, in sicer pri igri »Prababica«. 2e sedaj priporočamo vsakomur, da si ogleda to lepo igro. Poleg tega začno društvo v kratkem tudi s kino predstavami, ki sa bodo vršile izpočetka ob sobotah in nedeljah. Koncesija je že dovoljena, tudi aparati nabavljeni. Sedaj se predelava balkon in utica za aparat. Tudi tukaj velik napredek.
Odlikovan je bil na zadnji mednarodni vzorčni razstavi v Rimu g. Učnkar Franc, lastnik ple-tarne ter naš odločen pristaš in občinski odbornik, z zlato kolajno, diplomo ter 12.000 Din nagrade. Razstavil je v pomanjšani obliki celo pleteno opravo. Čestitamo!
Litija
Stedenie na neprtrem mesfn. Tukajšnje okr. sodišče, v čegar okoliš spada 25.000 prebivalcev, ima tri sodnike, 4 pisarniške moči ter 3 sodne sluge. Kar naenkrat ra je bil 1 sluga odpoklican na substitucijo, tako da s'a ostala lo še dva. Od teh dveh pa je jetničar podal ostavko. Na njegovo mesto je prišel suhstiluirat sodni sluga iz Žužemberka, ki pa je pred par dnevi odšel nazaj na svojo staro mesto, tako da ima litijsko sodišče me»'o treh sistemiziranih sodnih slug le enega samega, ki naj opravlja službo jeiničarja, opravlja vsa h:š-na dela po pisarnah, hodi na pošto, dostavlja pozive strankam, vrši rnbežni ter prodaje po našem obsežnem teritoriju. Naravno, da vre delo zastaja ter je nemogoče izvršiti preko 150 eksekueij in rubezni. Škodo trpi seveda ljudstvo, ki ima vendar vsaj to prav ico, ko plačuje silne davke, da oblast-nije svoje posle hitro in v redu izvršniejo. Okrajna sodniia v Višnji gori, v čegar okoliš spada pa komaj 12 000 duš, pa ima 2 sodni slugi, poleg tega je litijski še mnogo težavroiši, ker večina krajev leži v hribih. Zato upravičeno zahtevamo, da ee napravi v tem oziru red ter nastavita takoj dve novi tlugi, da bo zanaprej omogočeno redno poslovanje na našem sodišču.
Trtoovlje
Za oškodovano po neurja. Občina je dobila včeraj odgovor na svojo vlogo, ki jo je vložila za poškodovance po neurju. Iz akta je razvidno, da je treba oškodovance prijaviti in oceniti škodo po izvedencih. V imis'u zakona so dani pogoji ra davčni popust zaradi poškodb zemljiških pridelkov le tedaj, ako jo izreden dogolek uničil zemeljska plodove, ako elemenarne katastrofe uničijo pridelke tako, da to izdatno sega čez okvir navedenih vremenskih nezgod, ki 8« po Izkušnji ponavljajo s neko rednostjo, če tudi ne vsako leto Ozirati Je na škodo U tedaj, ako se la škodn po svoji izmeri smatra kot bistveno oškodovanje prirodnetra
Vonjavi svilnati lasje
otroški, katere tako radi božamo in poljubljamo. Ohranite svo* jemu ljubljencu te svilnate lase kar moči dolgo! Umivajte jih s popolnoma neškodljivim sred-* stvom!
Brez jI<h1u škodljivih ali jedkih primert očisti Eli-l^Shampoo lahko pa temeljito lase in kožo na glavi z nežnim posebnim milom. Daje bujne, močne pene, ki z milijoni mehurcev zagrnejo vse nezaželjeno,
Etida-SIiampoo podeli lasem krasen medel lesk in ohranjuje Čarobne pri-rodne kodre.
Uporabljajte vsled tega vedno sode prosti
ELI DA
S H A M P O O
Jugoslov. d. d. Ocorg SAlAt. J,sl|ck. Oddjich »Et.lnA«.
Pošljite ml brezplačno originalni zavojček 12 IH Elida-Shampoo
Imei.........—.....................................................
Naslovi .............................................................
Prosimo, da vtnknne ra odrezek v kuverto, katero na,lovite kot tiskovino.
dono?a celotnega posestva brez ozira na to, če se to posesivo nahaja v eni ali več davčnih občinah, in ako b« je uničil četrti del vseh celoMn h pri-rodnih donoser. Ako je potreba, naj izvršo ogled izvedenci na licu rne»ta, da s« oškodovane?, lahko udeleži cenitve Škode. Poroč lo naj se predloži tekom 14 dni, mora biti pn kolkovana s 5 Din. Predhodno naj se pa postopa tako, da so 1. navedejo poškodovane zemeljsko par»ele, 2. vzrok poškodovanju sadežev.
Odkritje spomenika padlim rojakom. Ob" priliki odkritja s« uprizori igra Kal vari ja v soboto ob 7 zvečer in v nedeljo ob 3 popoldne. Vstopnic« se dobe v konzumu v Trbovljah in ▼ trafiki g. Kn-sa na Vodah. — Udeleženci izvon Trbovelj imajo polovično vožnjo. V ta namen si naj da vsak pri odhodni pos!aji žigosali karto z mokrim žigom, v Trbovljah jo p« no sme oddati in se naj javi za legitimacijo pri posebnem oddelku Zveze slov. vojakov, da ima s tem pravico do polovične vožnje.
Ukinjenjo 8. razreda na Vodah. Kakor smo žo poročali, so ukina 8. razred osnovne Sole nn Vodah radi pomanjkanja učencev in Ker se ustanovi meščanska šola. Odlok je prišel te dni od ministrstva za prosveto v Trbovlje, torej smo mi bili prav informirani in bi se ne bilo treba v >Jutru< razkoračiti, da hočemo samo ljudi begati.
j^e Novoimenovani ravnatelj meščanske šole »e piše Zavrl, ne pa Taurl kot smo včeraj poročali.
Hrastnik.
Gospodarstvo. Dne 18. in 19. t. ni. se je vršit komisijonelni ogled radi plneovja, ki vleče nad Šentjurčevo hišo. — Ljudska posojilnica se je preselila v nove prostore Kat. izobr. društva v tako zvani Logerjev mlin. V novih uradnih prostorih vpelje ljudska posojilnica tedensko štednjo za male varčevalce. Uradne ure so samo ob nedeljah od 9—12 dopoldne.
Uboj. V torek 19. t m. so našli v Cečah pod neko Kolarjevo njivo mrtvega moškega. Ugotovili so, da je nekdo iz 2alca, ki sa je preživljal s popravili dežnikov. Proti večeru jo umorjenega moža peljal proti pokopališču v Drago gostilničar g. Dernovšek. V Cečih je bilo zadnji čas mnogo večjih tatvin, ki so dosedaj nepojasnjene. Sumi se, da se. nahaja v tem kraju roparska tolpa. Prosim« oblast, da v zaščito prebivalcev ukrene potrebno.
Moj odjoror. Včeraj;nje >Jutro< prinaša iz Hrastnika dopis, v katerem demagoško odgovarja >Slovenčevemu< dopiiniku, ki je objavil zahtevo krščanskih mojstrov, da so da vajencem prilika, da gredo v nedeljo lahko v cerkev. V odgovor dopisniku >Jutra< konslatiram naslednja dejstva: Nedeljskega pouka za obrtne vajenca ni upeljal g. Lebar, ampak se je določil na sestanku obrtnikov s pristankom g. Lebra. G. Lebra noben naš pristal ne napada, pač pa so ga denuncirali pri prosvetnem šefu >Jutrovi< pristaši iz zavisti, ker jim jo preveč objektiven. Dalje: res je, da imam 3 vajence (zadnji čas); dva obiskuje!« ob nedeljah dopoldanski pouk. Ta dva tudi radi prezgodnjega začetka šol. pouka vedno zamudi a, ker greda k prvi maši na Dol. Eden vajenec, ki se oblači z zaslužkom od kolportaže >Slovenea<, hodi popoldan ob nedeljah v šok). Omenjeni med prvo mašo >Slo-vencac raznaša, potem gre ob 10 v cerkev in popoldne v šolo. Podtikanje, da uporabljam vajene« in celo dopoldne za veselično delo, jo neresničn«. Prvič dopoldan veselic ni in drugič naše organizacije veselic n« prirejajo. Za Logarjeve veselico no moremo mi odgovarjali, ker jo od nas neodvisni gostilničar. Če so moji fantje včasih malo radovedni, se pa še ne more reči, da so do polnoči na ve?elici, ker sploh na pijejo in nimajo kaj tam dela'i. Neresnica je. da jo imelo katerokoli kat izobr. druš vo »vinsko trgatev?. Pač pa je imela trgatev neka politična skupina. Sodnik jo res imel svečo, ker dnignč« bi v temnem prostoru ne videi kazni vpisovati. Knr »e tiče norčevanja glede moj« osebe, ker sem krojač in ne intelektualec, pte-pu.'Jam okusu dopisnika. Sicer me pa nj nič sram, č« nisem v napredno šolo hodil. — .lonk« ArnJek*
Brežice ob Savi
Za učiteljico n« meščansko šole je imenovana gdč. Jožica Tomšič namesto dosedanjega učitelja g. St. Prapro:nika, ki je bil sprejet na višjo pedagoško šolo v Zagreb.
Mestni občinski svet je imel v torek zvečer Izredno sejo, na kateri je razpravljal o važnih in koristnih lokalnih zadevah.
Velike poplave je povzročilo zopetno neprestano deževje zadnjih dni. Sava je dosegla 8.80 m had normalo in spravila vso okolico v bližini pod Vodo. Da bi se Sava tako pogostoma, kakor letos, razlila čez bližnje njive, travnike in vasi, tega re pomnijo ljudje. Ubogo ljudstvo silno trpi, a pomoči ni od nkoder. Vsled visoko narasle vode v vasi Mostvec je moral poštni avtomobil vozit; p0 cesti skoz Dobravo proti Bizeljskem v Št. Peter pod Svetimi gorami.
S pravo polžovo naglico se vrši premonlaža električne napeljave, ki se jo preje nahajala na poslopju, katerega je veletrgovec g. Lipej moral podreti radi zidave novih lokalov. Delo, ki bi bilo lahko izvršeno v dveh ali treh dneh, v najslabšem slučaju pa v enem tednu, še po skoro treh tednih hi končano. Vsi meščani brez izjeme se po pravici hudujejo in jezijo, pa nič ne pomaga. Mogoče pa so vodstvo elektrarne ravna po zlatem pregovoru: Nuglca ni nikoli prida.
£ašRo
Sprememba v sosvetu Okrajnega sestopa taško. Govori se, da bo v kratkem pri Okrajnem tastopu prišlo do nekaterih osebnih sprememb in so baje zato ldicani vsi gg. župani in drugi javni funkcionarji na tuk. okrajno glavarstvo na dan BO. oktobra 1926 ob 10. Ker je že omenjeno, da je glavar svetnik Pinkava povabil razne funkcionarje na posvetovanje, se nam vsekakor čudno >io-Kdeva, da je prezrl načelnika SLS kot edine upravičene zastopnice v našem okraju. Saj ga gospod glavar dobro pozna in ve, da je načelnik Miha Hrastnik. Nismo še pozabili vsebine znanega od^ loka, ki je prišel v 1. 1925 od velikega župana Ljubljanske oblasti na tukajšnji okrajni zastop in se je glasil: »Na vaš predlog*. Koga to zadeva v Laškem, bo že sani razumel. In ko se je ta predlog začel izvajati, je načelnik SLS g. Mihael Hrastnik v 24 urah odletel iz okrajnega zastopa. Vemo, da nekaterim gospodom na tuk. okrajnem glavarstvu ni za našo stranko, pa jim k temu obnašanju na uho povemo tole: Kdor bo javno ruval proti naši stranki in jo preziral, naj pazi. Krivica pa «e še lahko popravi.
© Proslava 700 letnice sv. Frančiška V mi-
noritski cerkvi so slovesno proslavili 700 le'r:i"o sv. Frančiška. Od četrlka do sobote se je vršila tridnevnica. Pridigoval je p. Odilo Hajnšek, gvar-dijan frančiškanov v Brežicah. V soboto popoldne je prispel šibeniški škof p. H eronim dr. Mi'eta v spiemstvu provinriala min. reda p. dr. Buriča in pardijana zagrebškega min. samostana. Pred cerkvijo je g. škofa pozdravil župniK p. Svet, nato se je vrš la pridiga in slovesne večernice. V nedeljo zju'raj po rani maši je vodja tretjerednikov p. Viktor Rcgulj sprejel nad 100 novih čl. v tretji red. Pri pontifikalni sv. maši je pelo Slov. pevsko društvo s spremljevanjem izbranega orkestra. Or-glal je g. prof. Dugan iz Zagreba. Zbor je dirigiral g. F. F ras. Peje je vsem jako ugajalo. Po sv. maši se je vršilo zborovanje tretjerednikov. O socialnem delovanju sv. Frančiška je lepo govoril poslanec Žefcot. Shod je vodil g. p. Viktor.
© Cerkveni koncert je obsegal sledeče točke: 1. Cesar Franck: Koral št. 3. Predigra za orgle, izvajat jo je prof Fr. Dugan. 2, St. Premrl: Sv. Frančišek, pel je mešani zbor Slov. pevskega društva. 3. G. F. Handel: Kecitativ in arija iz ora orija Mesija. Bariton solo. Pel je p. Kamilo Kolb iz Zagreba. 4. Aleks Guilmant: Karakteristična melodija v frigijskem načinu, izvajal jo je Duganov sin Čedomil. 5. Vinko Vodopivec, Pod oljkami. Pel je mešani zbor Slov. pevskega društva, recitativo je pel g. S. Skaza. 6. F. Mendelssohn: Dopolnjeno, arijo iz oratorija »Elias«. Baritou solo je pel p. Kamilo Kolb. 7. I. S. Bach: Tokata v d molu. Na or-glah jo je izvajal Cedomil Dugan. 8. Vinko Vodopivec: O najsvetejša hostija. Pel je mešani zbor Slov. pevskega društva. 9. P. Hugolin Sat'ner: Pozdravljena nebes gospa. Pelo jo je Slov. pevsko društvo, sopran solospev pa gospa R. Frasova. 10. I. S. Bach: Fantazija in fuga v a molu. Izvajal jo je na orglah prof. Fr. Dugan iz Zagreba. — Ker je bilo skrajno slabo vreme, ni bilo toliko obiska iz okolice, kjer so vsak čas pričakovali povodenj. Pač pa smo mislili, da imajo Ptujčani več smisla za resno glasbo. Bilo pa je nekaj gostov iz Maribora in Ljutomera, ki so bili s koncertom zadovoljni. Prof. Dugan je pokazal, da popolnoma obvlada orgle, njegov llletni sinček pa je občinstvo izne-ncdil s točnostjo in spretnostjo. P. Kamilo Kolb je zopet pokazal svojo umetniško zmožnost in očaral vse poslušalce. Slov. pevsko društvo je precizno izvajalo svoje točke, najbolj je ugajala Vodopiv-čeva Pod oljkami. Posebno moramo še omeniti lirični bariton g. Skaze in sopran gospe Frasove.
© Mestno gledališče. Z otvoritveno predstavo, ki je bila v ponedeljek 25. t. m., so igralci lahko zadovoljni, a tudi občinstvo, čeprav morda vsi niso vsega razumeli Cankarjevi »Hlapck zahtevajo iz-vežbanih igralcev, ki umejo publiki odkriti globok smisel satire, s katero je odkrival Cankar bolro mesto našega naroda. Poznala se je spretna In vztrajna roka novega režiserja Bratine. Predstava presega vse dosedanje. Najbolj je ugajala naravna igra idealista uči'elja Jermana (Brapna). Prav nič ni za njim zaostajal učitelj Komar (Prek) v besedi in kretnji. Dobro je pogodil tip nadučitelja g. Skaza. Vloga Hvastje je bila za g. Podjavorška pretežka, tudi maska je bila neprimerna. Dober je bil tudi kovač Kalander (Jakhel) in pijsnec Pisok (Šuler), ki je bil naravnejši v svojem prvem naši opu. Tip slov. romarja je bil pogrešen v igri in maski. Izmed ženskih vlog je Lojzka (Gabr jel-žičeva) dosegla svoj popolen uspeh in obeta postati dobra moč. Druge ženske vloge so bile bolj ali manj naravne. Posebno je treba omeniti Jer-manovo mater (Kocmutova), ki je bila posebna ljubezen in dobrota. Neprimerno je bila oblečena županova hči Anka, ker to ni kmečka županova hči. Vsi slovenski dialekti so se prijetno prelivali v skupno harmonijo. — Med dolgimi odmori tokrat Vj nismo slišali obljubljenega salonskega orkestra.
Janez Gaber.
Dopisi
Stična. Pri nas dozdaj nismo imeli Se ognje-gascev, ki jih imajo že po mnogo manjših vaseh. Zdaj se je tudi pri nas osnovalo gasilno društvo. Najprej si hočemo omisliti gasilno brizgalno. Ker se pa prispevki počasi nabirajo, prirede Btiški diletanti pod šolskim vodstvom, v nedeljo 31. okt. ob 3. uri popoldne v samostanski dvorani igro »Mlinar in njegova hči« v prid novemu gasilnemu društvu v StiŽnL Prostovoljna darila se hvnležnn sprejemajo,
Mošnje. To mrzlo in viharno nedeljo 24 t m smo odkrili spomenik 32 žrtvam svetovne vojne iz naše fare. Z veliko zamudo je pripeljal vlak iz Ljubljane govornike in dru?e. Odšli smo na prosto pred zagrnjeni spomenik. Nepričakovano je nastala silna vihra: veter, dež, sodra, toča, snog.
V takem metežu smo spomenik odkrili. Govorili so pri tem trije govornilu, med njimi tajnik zdruzenja invalidov. Ostali štirje govori so izostali, ker so se poslušlci morali umakniti pred nevihto v cerkev.
Brez govorov so se položili venci okrog spomenika: eden v imenu njih, ki so srečno prišli iz vojske; eden v imenu polnoštevilno zbranih gasilcev v spomin sedmorici padlih tovarišev. Ko smo v cerkvi vedrili, nam jo domači moški zbor pod vodstvom našega mladega organista Osolnika krasno zapel še nekaj najganljivejših žalostink. Slišali smo tudi globoko zamišljen govor kateheta Janeza Jalena. Popisoval je, kakšen križev pot je vodil enegn in kakšen drugega vojaka do dvanajste (smrtne) postaje. Pa ni govoril samo o telesnem trpljenju. Zamislil se je globoko v duše tistih, ki so v tunni umirali. Živo n^m je risal dušno bo! ženina moži, očeta, sina... Veter je še bril. Mnogoštevilni cipresni mlaji pred cerkvijo so pritrjevali govorniku. Lepi venci so se zibali v vetru. Zunaj dež, znotraj solnce med libero, ki jo je pel radovljiški dekan s sobrati. Poslušali smo še turobno pesem: »Oj Doberdob«. In zamišljeni smo se razšli.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vabi vse prijatelje poštenega veselja in srčne izob-
razbe na ponavljanje dveh krasnih Iger: »Roka božja« in »Fernando, strah Asturije«, ki se vrši v nedeljo 31 oktobra v Katoliškem domu v Ljutomeru.
JVaš& dijaštvo
Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev je izvolilo za zimski semester 1926-27 naslednji ed-bor: Predsednik Zakrnjček Vik'or; Podpredsednik Skrha Stanko: tamik Ilija Alojzij; hlagahvk Jeglič Strmim; knjižničar Hafner Janez; či'alničar Gorše Martin. — V vednost vsem bratskim druš'vomt
G. Ciril Kočevftr od »Nar. Dnevnika« nas prosi, da priobčimo njegovo ugotovitev, da nI on t!sti, ki bi imel namero vsak dan napadati katoliško dijaštvo v »Nar. Dnevniku«, kakor je bilo v torek poročano na tem mestu. Najboljši dokaz temu ie, da ni v času sedanjega volivnega boja v SSLU niti enkrat naoisal v »Nar. Dnevnik« kake notice na naslov katoliškega dijaštva, s katerim želi on ostati vedno v prijateljskih odnošafih. Pač pa mm zagotavlja, da si ne pusti jemati pravice, primemo in iavno ocenili vse dogodke med slovenskim dijaštvom
Nasznfunila
Družabni klub v Ljubljani. Občni zbor družabnega kluba se vrši v petek 29. t. m. ob 20 v starešinski sobi Akademskega doma. Spored običajen, člani vljudno vabljeni.
(Od naše posebne poročevalke.)
B 1 e d , 27. okt.
Kongres je danes dopoldne nadaljeval svoje de'0.
Podprcdscdnica Tavčarjeva je otvorila sejo in prosila zborovalke, naj si ne dajo pokvariti dobrega razpoloženja po nemilem vremenu.
Socialno dolo ženske.
Gdč. Alojzija Š t e b i je nato v izklesanem govoru izvajala, kako treba, da se dosedanje zgolj humanitarno delo ženskih organi-zac j, obsegajoče samo majhne skupine, posameznice in še te samo od slučaja do slučaja, dvigne na stopnjo zavestnega, širokopo-te nega, sistematičnega sccijrlncga dela, ki leči zlo pri korenini in ne samo njegovih posledic. Privatno humanitarno delo se mora organično zvezati z delom javnih činiteljev, predvsem občine, a tudi države. Vse secijalno delo mora temeljiti na etiki in morali. Da bo pa občina sposobna za velike socijalne naloge nove dobe, treba, da pride v občinske zasto-pe tudi žena; žena mora dobiti aktivno in pasivno volivno pravico v občinske zastepe. — Predavanje gdč. Štebijeve je napravilo velik vtis.
Razvila se je živahna debata. Delegat Peleš-Kuniceva je poudarila, da se mora vse humanitarno in soc jalno delo postaviti na religijozno podlago; veliko socialno delo je verska obnova množic. Besedam so kongresistinje živo pritrjevale. — Oglasila se je še cela vrsta delegatinj, ki so se vse pridružile zahtevi, da se zasnuje sistematično sodelovanje občine in države s priv. inicijativo. Vse so tudi zahtevale žensko volivno pravico.
V	tem je bila prišla v dvorano Lady Aberdeen. ki jo je zbor stoje in z vzkliki Živila! prisrčno pozdraviL
Nato je deleg. Mileva Petrovič v prekrasnem govoru opisala namen Podmladka Rdečega križa, ki je: vzgoja mladine v novem miTovnem duhu. Pri tem je na globok način poudarila miroljubnost srbskega naroda. Njene besede so se navzočih globoko dojmile.
Lady Aberdeen, ki jo zborovalke vedno znova pozdravljajo z vzklila Živila, v toplem govoru propagira razširjenje organizacije Podmladka Rdečega križa, katerega cilji in nameni so tako sorodni ciljem ženskih organizacij. Koncem svojega obširnega govora, posvečnrga mirovni misli, pezove Lady Aberdeen zborovalke, da zakličejo Ligi narodov, najboljšemu prijatelju vseh mater, »Ži-vio«! Kongres se je pozivu navdušeno odzval.
Podpredsednica Tavčarjeva v prisrčnih besedah zahvali Lndy Aberdeenovo za njen obisk in sodelovanje na kongresu, čemur se pridružijo zborovalke z vzkliki in ploskanjem.
Kongresistinje so nato odšle na obed v hotleu Toplice, tekom katerega se je Lady Aberdeen v prisrčnih besedah zahvalila za lepi sprejem, ki ga je našla med jugoslovanskimi ženami in ponovno izrekla svoje priznanje velikemu delu, ki ga vrše jugosl. žene. Zagotovila je, da se je čut la na Bledu kakor doma in da si hoče ogledati vso Jugoslavijo.
Po obedu so kongresistinje spremile La-dy Aberdoen in gdč. Van Ecghen do avtomobila in ji ob odhodu priredile ponovno prisrčne ovacije. — Lady Aberdeen je odpotovala v Zagreb, odkoder se odpelje dalje v Belgrad.
V	popoldanski seji jo vodila predsedstvo predsednica ga. Petkovič.
Tajnica NZS gdč. A t a n a c k o v i c je podala izčrpno poročilo o delu uprave v vsej dobi svojega obstoja. Savez se je v prvih letih posvečal samo ustroju svojo notranje organizacije, prešel nato na humanitarno in socijal-no delo in se končno mogel lotiti tudi feminističnih problemov. Navezal je slike z inter-I nacijonalnim ženskim gibanjem in postal v • okviru Ženske male aniante njen polnovredni
član in sodelavec. Poziva jugosl. ženstvo na složno delo v bodočnosti. — Na kongresu je zastopanih 124 društev z 240 delegati, ki imajo pravico oddati 431 glasov.
Blr.gajničarka NŽS ga. Gavrilovič je prečitala poročilo o gmotnem stanju Saveza. V minolem letu so znašali dohodki 135.584 dinarjev, stroški 95.750 Din, prebitek 39.834 dinar,ev; pri tem je Savez poravnal tudi svoj dolg vznesku 45.000 Din. — Pregledovalke so našle rajune v najlepšem redu.
Kongres je obe poročili z vzklikom cdobril.
Kongres je nato na poziv predsednice ge. Petkovič z veliko resnobo rešil neki notranji spor, ki je bil nastal v belgrajsklh ženskih organizacijah. Zavzel je stališče, da mora NZS z vso svojo avtoriteto zaščititi ženo, ki se posveča javnemu delu in sklenil odnosno odobril sklep glavnega cdbora NZS, da se člrnlce, ki so se pregrešile proti sotrudnicam Saveza odnosno proti društveni disciplini, izključijo iz NZS. Razen tega je sklenil kongres javen protest proti neopravičenemu preme-ščenju gdč. Atanackovič, referentinje v ministrstvu za socijalno politiko, odnosnemu ministrstvu se predloži zahteva, da se gdč. Atanackovič pusti na dosedanjem mestu.
Nato je kongres izrekel priznanje zaslužnim ženam: Lujizi Draškovič-Smrekair, ki je branila zastavo zagrebškega veučiliškega dijaštvo iz Kuhen-Hedervaryjevih časov, ko bi se bila morala zastava na ukaz bana se-?gati, do osvoboienja; dalje veliki zaščitnici zapuščene dere gdč. Julki Patriarh v Zagrebu in učiteljici Mariji Magdič v- Zagrebu.
Nato je gimnazijska ravnateljica dr. Zdenka S m r e k a r (Zagreb) na strokovnjaški način obdelala vprašanje
vzgoje in pouka na ženskih in mešanih srednjih šolah.
Neuspehom na srednjih šolah je nrnogo kriva šola sama. Disciplinarni red je popolnoma nedoslaten; učitelju ne daje nikake oblasti ne avtoritete. Razun tega je ta disciplinarni red enak za fante in dekleta; dovoljuje jim obisk kina, orfeja in podobnih zabavišč. Mladini ni treba izpolnovati verskih dolžnosti in se more na željo staršev oprostiti tudi od veronauka, kakor bi bil veronauk samo eden izmed malopomembnih stranskih predmetov. Danes, ko je toliko prilik za demoralizacijo, nima učitelj nobenega sredstva, da učence obvaruje pred temi prilikami. Posebej se peča govornica z gledališkimi predstavami in navaja nekaj zgledov iz najnovejše dobe, ko se vpri :arjajo skrajno nemoralne gledališke igre, ki jim prisostvuje tudi 12 letna deca. Potem opozarja predavateljica na potrebo, da se srednješolska ženska mladina na primeren način dovede do tega, da se oblači dostojno in skromno. Dalje izvaja predavateljica, kako se lcoedukacija pri nas nikakor ni obnesla, kar prlčjo vse naše dosedanje izkušnje. Srednješolska ženska mhdina nima nobenega zmisla, nobenega znanja v gospodinjstvu. Učni, načrt je za vse šole enak. Velike pomisleke vzbuja tudi preveliko naraščanje ženskega srednješolskega naraščaja, za katerega ni uporabe ne preslabe.
Profesorica dr. Perič iz Splita se v celem obsegu pridružuje izvajanjem dr. Smrekar in naglasa zlasti, da je kccdukcija morda primerna za severne dežele, nikakor pa ne pri nas na jugu. — Higijeno na ženskih šolah naj ved ivo poučuje zdravnica.
V nadaljni debati se je oglasilo še veliko govornic — vse same profesorice odnosno učiteljice, ki so srednješolski problem od vseh .strani osvetlile in so izrekle med drugim za ustanavljanje strokovnih šol za dekleta, za uvedbo gospodinjskega pouka posebno na učiteljiščih in za navajanje na ročno delo tudi v deških šolah,
» ♦ •
Kongres ie v sredo svoje delo končal: nadaljnje poroo.lo in resolucije priobčimo jutri.
Cfublfanslco gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. ari zvečer.
Četrtek, 28. oktobra: ZAPRTO.
Petek, 29. oktobra: SLABA VEST, narodna igra
Premijera. Red C. Sobota, 30. oktobra: Vojaška predsrtava ob 6. uif zvečer.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Četrtek, 28 oktobra: ZAPRTO. Petek, 29. oktobra: NIZAVA. Gostuje Anton Bufc. šek. Red D.
Sobota, 30. oktobra: GROFICA MARICA. Red B. Nedelja, 31. oktobra: TANNHAEUSER Izven,
Premijera Anzengruborjeve kmetiške komedije »Slaba vest« bo v ljubljanski drami v petek, dno 29. t. m. ob 20. uri zvečer. Sodelujejo dame Juvanova, Vera Balatkova, Rakarjeva, GorjupOva ter gg. Cesar, LLpah, M od v en, Plut, Smerkolj, San-cin, Žagar, Delak. Režira g. M. Pugelj.
Mariborsko gledišče
četrtek, 28. okfobra ob 20: MORALA. Ab. C. Petek, 29. oktobra: Zaprto.
Operi »Pagliacci« (Bajazzo) in »Bastien in Bastieue« na mariborskem odru. V najkrajšem času se vprizori pod muzikalnim vodstvom g. A. Mitroviča Leoncavallova opera svetovne popularnosti .Pagliacci« in Mozartova komična opera »Bastien in Bastiene-r.
£fH€l&l£l oder
v Ljubljani
Nedelja, 31. oktobra ob pol 4. popoldne: MLINAR
IN NJEGOVA IICI, Ponedeljek, 1. novembra ob 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Nodelja, 7. novembra ob 8. zv.: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI.
PRINCEZINJE IN STANOVANJSKA KRIZA.
štiri cesarstva je zrušila svetovna vojna: Rusijo, Avstrijo, Nemčijo in Turčijo, pa je razumljivo, da je cela množica nekdanje visoke aristokracije preplavila svet. Po velemestih naletiš danes lahko na vsakem vogalu na kakšnega princa ali princezinjo.
Od vseh cesarskih rodbin je imela habsburška hiša največ princezinj, od katerih mora danes marsikatera težko skrbeti, kako se bo preživljala. Roza in Marjana Habsburška sta imeli vsaj to srečo, da sta se razmeroma dobro omožili; ena je sedaj vdova po bančnem uradniku Goldschniiedu in ima mesečno penzljo 140 avstrijskih šilingov (okoli 1200 dinarjev). To se je namreč ugotovilo na dunajski deželni sodniji, kjer sta obe dami bili zaslišani v neki stanovanjski zadevi. Slo je za sledeče: dami sta bili državnemu pravdni-ku dr. Richardu Paneku od svojega stanpf^-nja, obstoječega iz 5 sob, odstopili vse JJJJ^-store kot podnajemniku, za sebe>«pa pridržali samo dve sobici, da bi ju imeli, kadar bi se mudili na Dunaju. Pozneje pa je dr. Pa-nek pregovoril dami, da sta mu prepustili stanovanje kot glavnemu najemniku, za kar se je zavezal jima rezervirati tisti dve sobici, kadar ju bosta potrebovali, in tako je v medsebojnem sporazumu postal dr. Panek glavni oziroma pravi najemnik tega stanovanja. Lani pa je gospema odpovedal, ker da potrebuje celo stanovanje zase. Okrrjno sodišče je njegovo odpoved razveljavilo, a se je pritožil na glavno sodnijo, lcjer sedaj teče ta pravda.
Obe nadvojvodinji sta še mladi; Marija je stara 26 let, Roza 30. Sodnijski poročevalec nekega dunajskega časopisa beleži o njima: »Še precej elegantno oblečeni, napravita vtis dobro situiranih dam srednjega stanu.«
In tako morajo okusiti tudi princezinje vse neprijetnosti meščanskega življenja, imeti opravka s sodnijami, kamor nikoli niso prihajale, boriti se za stanovanja, česar jim ni-koli ni bilo treba, in imeti za može uradnike, česar se niso nikoli nadejale. Svet se obrača...
KAJ STANE ZVEZA NARODOV.
Neki list v Ženevi pravi, da je Zvezi narodov kljub vsem nasprotstvom usojeno dolgo življenje. »Z-veza prehranjuje veliko armado uradnikov. Dolgo bo živela; kajti ustvarila je nekaj, kar bo preživelo stoletja, vojske in re-volucije, česar ne morejo uničiti ne muhe vladarjev in ne muhe usode, nekaj, kar je vsemogoče in se ne da razrušiti, birokracijo namreč. Birokracija zagotavlja Zvezi dolgo živ-Ijenje.«
V zvezi s tem je neki francoski list izračunih koliko stane zasedanje Zveze narodov, O zadnji seji računov šc ni, pač pa o predzadnji. Zasedanje je stalo tedaj 424.500 zlatih frankov. Najemnina in kurjava je stala 1000 frankov na dan, osobje skupaj 150.000 tran-kov, tiskovine 220.000 frankov. Pravijo, da bo račun zadnjega zasedanja še malo večji, in vendar vse to ni nič v primeri z nalogo, ki jo Zveza vrši.
Isspreti sodišča
Fantje v Cerknici imajo menda hudo kri ln so si včasih zelo navzkriž. Pa fe cdm dal drugemu krepko brco. Ta pa hitro na domačo sodnijo in pokaže krvave podplate na nogi. Brcač jc bil obsojen, pa ni hotel sedeti. »V Ljubljano sc bom pritožil!« Dobil jc priče, da je obrcani dobil poškodbe, ker sc je zadel vanj avto s svojo blatnico. Ljubljanski sodniki so prišli do zaključka, da energični brcač re ne poseduje kljub vsemu toliko mišic, da bi mogel z brco, naj bo še tako krepka, povzročit' take krvave podpiute in so obtoženca oprostili.
Gospodarstvo
Vagonov nI I
Maribor, 27. oktobra 1926.
Na Jesen postane promet povsod bolj živahen. In ravno v tem času Je nastala prava stiska zaradi vagonov. Kje Je krivda? Da bo javnost poučena, kako naše prometno ministrstvo posluje, naj povdarimo nekaj dejstev.
Naša država ima od drugod izposojenih do 5000 vagonov. Po dogovoru pa je dolžna te vagone vrniti in sicer jih je tekom septembra in oktobra vrnila 2000, tekom novembra in decembra pa jih bo še 3000. Za izposojene vagone je plačevala dnevno najemnino, iki je anašala nekaj nad 1 fr. frank. Ko se bo oddalo še teh 8.000 vagonov, se bo stiska, ki je zdaj, posebno v Sloveniji zavladala, podvojila.
Drugo dejstvo, kl povzroča pomanjkanje vagonov, je pa to, da pri nas ne popravljajo pokvarjenih vozov, temveč jih puste take na slepih tirih, kjer trohnijo in razpadajo. Celi gozd takih vagonov se nahaja tudi na Teznu pri Mariboru. V Mariboru imamo velike delavnice, kjer bi se ti vozovi in še drugi, raz-trešeni po Sloveniji, lahko sproti popravljali, če bi ministrstvo bilo tej delavnici naklon eno in bi ji dovolilo, da se založi z materijalom, da lahko razširi svoj obrat, najame zadostno Število delavcev, ki brezposelni postopajo in prejemajo podporo za brezposelnost, bi se položaj v dobrem letu zboljšaL Človek, ki motri to gospodarstvo, mora tako postopanje ministrstva odločno obsojati, ne le, ker promet ne napreduje, ampak tudi zavoljo tega, ker propada drž. lastnina.
Tretje pa, kar je glavna ovira vsega, je nesmiselna centralizacija prometne uprave. Da se vidi nesmisel tega postopanja, naj navedem le to, da so včasih v čuvajnicah imeli čuvaji vsaj nekaj rezervnih delov za popravila na progi. Sedaj pa čuvaju ne zaupajo niti vijaka. Ce ta zapazi, da kje manjka vijak, mora to sporočiti »nadležni« oblasti, ki nato odredi, da se vijak dopošljo. Čudno je še, da se ne skliče komisija, če res vijak manjka. In tako je v vseh drugih zadevah.
Nujno je, da se s krepko roko poseže v to zmešnjavo, če ne, nam bo še tu pretila velika gospodarska nesreča, katerih imamo pa letos Že preveč!
Sejem za kožuhovino v Ljubliani.
Koncem meseca januarja priredita Ljubljan-Bki velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani na vereS&jinsfci$rfi! "prostoru običajni vsakoletni sejem "iBMkože divjih živali. Tradicija teh sejmov, Si rok o-potčzna organizacija in zveze z inozemskimi in domačimi kupci so zadosten porok, da bodo dosegli prodajalci cene, ki odgovarjajo onim na svetovnem trgu. Kiže se bodo kot lansko leto prodajale v večjih parlijah dražbenim potom. Koze vsake vrste se ie sedaj sprejemajo ln se v zato določenih ugodnih proslorih dodobra posuše in pripravijo za prodajo. Opozarjamo vse prodajalce, lovce in trgovce, naj ne izročajo blaga raznim prekupčevalcem, marveč naj počakajo na dražbo. Ljubljanski velesejem in Lovska zadruga delujeta na popolnoma Nepridobitni podlagi samo " interesu razvoja te važne stroke narodnega gospodarstva in v zaščito osebnih interesov prodajalca. — Vse informacije dajo radevolje ustmeno in pismeno »Divja koža« na velesejmu, Lovska zadruga in Slov. lovsko društvo v Ljubljani. Ce dosežemo, da gre večina blaga preko prodajne organizacije na velesejmu, moremo pričakovati obisk velikih inozemskih kupcev, katerim se samo pri velikih množinah kož izplača pot.
Opozarjamo prt tej priliki, da je pravilno posušena koža še enkrat več vredna kot slabo posušena. Navodila za pravilno prepariranje kož dobi vsakdo na velesejmu.
9SN0VANJE OBRTNE BANKE KRALJ. SHS.
V nedeljo se je v prostorih Obrtne zbornice v Belgradu vršila konferenca radi osnovanja Obrtne banke Kraljevine SHS. Kakor znano so pravila banke že odobrena s strani ministra za trgovino in industrijo. Na konferenci so bile zastopane vse
Cbrtne organizacije v državi. Tajnik belgrajske Obrtne zbornice je »kupno z tajnikom zagrebške trgovske ln obrtne zbornice kakor tudi z tajnikom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sestavil projekt poziva za vpis delnic, katerega so zastopniki obrtnih organizacij sprejeli z nekaterimi spremembami. Pri vpisu delnic bo treba plačati 20% nominalne vrednosti vpisanih delnic, ostanek pa v enakih mesečnih obrokih do 81. maja 1929. Za stroške osnovanja plačajo delničarji po 5 Din za vpisano delnico. Vpis delnic prične 1. decembra tekočega leta in traja do 15. jar jarja 1927. V službenem oglasu bodo navedeni še natančni podatki glede bank, ki bodo sprejemale vpise. Občni zbor se bo sklical za 20. februarja 1927 v Belgradu v dvorani belgrajske borze. Dnevni red tega občnega zbora bo sledeči: 1. Volitev začasnega predsednika in 2 podpredsednikov, zapisnikarja itd. 2. Poročilo, osnovalnega odbora, o vpisu in vplačilu na delnice, kakor tudi o strokih osnovanja. 3. Čitanje društvenih pravil. 4. Volitev članov upravnega in nadzorstvenega sveta. 5. Volitev članov poslevo-dečega odbora glavne podružnice v Zagrebu. 6. Ab-solutorij osnovalnemu odboru. 7. Osnovanje podružnic v Ljubljani, Sarajevu in ekspozitur v Splitu, Skoplju, Novem Sadu in drugih gospodarskih centrih države.
MoSnost tihe likvidacije »Slavenske banke«. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblntt« tz Ljubljane je Trboveljska premogokopna družba na nedavni seji upravnega sveta izjavila, da ona (ravno tako kakor tudi Lfinderbanka) pravno ni odgovorna za stanje Slavonske banke; vendar pa je pripravljena v interesu gospodarstva Slovenije in Hrvatske in z ozirom na vlagatelje sodelovati pri tihi likvidaciji te banke. Dalje se je zvedelo, da so vlagatelji v Sloveniji pripravljeni, da deloma popuste od svojih terjatev. Radi tega je upati, da ne bo prišlo do konkurza, ker obstoje možnosti za tiho likvidacijo. Bilanca banke je zaključena. Ker je delniški kapital popolnoma zgubljen, bodo morali upniki iz svojih terjatev deloma doprinesti k likvidaciji banke.
Državna hipoteknrna banka in Zagreb. Zagrebčani Be že dolgo trudijo, da bi Državna hipotekama banka osnovala podružnico, v Zagrebu. Z ozirom na tozadevna pogajanja med Državno hipo-tokarno banko in-ministrstvom za trgovino in industrijo se poroča, da je Državna hipotekama banka izdelala detajlen ekspoze naslovljen nn trgovskega ministra, v katerem navaja razloge, ki so ovirali banko, da ni osnovala to podružnico. Ako pogajanja ne privedejo do cilja se bo ta ekspoze objavil. Ako pa ta pogajanja vendar dovedejo do cilja, potem javnost ne bo mogla zvedeti, kakšni tehtni razlogi so ovirali Državno Mpoteknrno banko pri osnovanju podružnice v Zagrebu. Vsekakor čudno postopanje.
Na trpi v Sežani je bilo na prodaj 12. oktobra ln 22. oktobra t. 1. 2477 glav živine in sicer: 914 volov ln krav (največ došlih iz Jugoslavije) 281 konj in 1282 prešičkov. Cene goveji živini od 850 do 400 Lir stot žive teže — (t. j. Din približno 700 do 830.) Konji jugoslov.-hrvatskega plemena do 8000 Din glava. Prešički 5—8 tedenski od 150 do 220 Din (Lir 75—100). Prihodnji tržni dan se vrši dne 8. novembra t. 1. Občinstvu se naznanja, da sta stara sejma sv. Justa ln sv. Križa dne 3. novembra ln 8. maja obnovljena s tu navedenima dnevoma. Razun starih sejmov se vrše sejmi tudd 12. In 22. dne vsakega meseca.
Vzorni način stabilizacije belgijskega franka. Belgijska vlada se je hitrim potom odločila stabilizirati belgijski frank pri relaciji 1 angl. funt r= 174.31 belg. frankov. Stabilizacija se bo izvršila popolnoma neodvisno od stabilizacije francoskega franka. V to svrho si Je belgijska vjada zasigur;."a posojilo od 100 milijonov dolarjev in povrh tega še kredite za Beljfijsko narodno banko v znesku od 35 milijonov dolarjev. Te kredite so odobrile sledeče emisijske banke: Bank of England, Federal Res. Bank, Newyork, Banoue de France, nemška Relchsbank, japonska Narodna banka. Nizozemska banka, Švedska banka. Avstrijska narodna banka bi Ogrska narodna banka. Belgiji so torej prišle na pomoč poleg ne\vyorške Federal Re«. Bank vse uplivnejše evropske narodne banke, celo avstrijska in ogrska Narodna banka vsaka z kreditom pol milijona angl. funtov. Belgijska Narodna banka se bo novo organizirala, pri čemur se bo strogo upoštevala ločitev med državo In banko. Uvedla se bo nova denarna enota »Belga«, ki se bo zamenjala za 5 belgijskih frankov. »Belga«, ki bo reprezenti-rala 75% zlatega franka, bo krita z zlatom in polnovrednimi valutami. To kritje bo znaašlo 40%. Pariteta bo sledeča: 7.192 »belgt = 1 dolar ali 35 belg — 1 angl. funt. Po pariteti bo »Belga« enaka avstrijskemu šilingu. »Beltra« je takoj prvi dan pričela notirati na vseh večjih borzah. Najzanimivejše »o spremembe v statutih belgijske Narodne banlte. V bodoče bank) ne bo več dovoljeno dajati kredite državi. Državni dolg pri banki v znesku 4.700 milij.
frankov se bo brisal in sicer na ta način, da se zlata podlaga v znesku 325 milij. zlatih frankov valorizira na 8.200 milij. frankov v papirju. Razlika se bo porabila za brisanje državnega dolga, ostanek pa se bo kril iz sredstev stabilizacijskega posojila. — Vzorni način stabilizacije belgijskega franka predstavlja prvi uspeh kooperacije denarnoemisij-skih bank. Tudi za nas je skrajni čas, da pričnemo resno misliti na končno stabilizacijo dinarja (na zakonski podlagi). Način brisanja državnega dolga polom valorizacije zlate podlage tudi ml lahko izvedemo, kar je že pred leti predlagal dr. Ivo Belin v svoji knjigi o stabilizaciji dinarja, ki pa žalibog ni našla odziva. Belgijski zgled pa nam ponovno potrjuje, da mora tudi naša Narodna banka stopiti v stik s sorodnimi instituti, da se nam zasigura kreditna pomoč s strani velikih zapadnoevropskih denamoemisijskih zavodov.
Nori zakonski načrti. V ministrstvu za trgovino in industrijo se je izdelal načrt zakona o borzah in načrt zakona o industrijskih obveznicah. Po vesteh iz Belgrada bosta oba načrta v kratkem predložena ministrskemu svetu.
Hmeljska letina na Poljskem. Letošnji pridelek hmelja je na Poljskem za 20% nižji, kakor se jo pričakovalo. Po uradnih cenitvah znaša ta pridelek le 30.000 centov, kar ne predstavlja niti tretjino predvojne produkcije, ki je znašala okoli 100 tisoč centov.
Znižanje diskonta r Češkoslovaški. Z ozirom na ugodno stanje na denarnem trgu je bančni svet Češkoslovaško narodne banke sklenil znižati diskont za y,% na 5'/>%. Kakor vidimo, se češkoslovaški denarni trg hitro približuje predvojnim razmeram.
Bilanca Centralne banke avstrijskih hranilnic. Insolvenca Centralne banke avstrijskih hranilnic povzročena vsled velikih nevednosti v upravi, že dolgo časa razburja avstrijsko javnost. Po bilanci, kateTO je sestavil periskovalni odbor znaša zguba te banke nič manj kot 82.2 milij. šilingov (657.6 milijonov Din). V lej z?ubi so vračunani tudi stroški za likvidacijo v znesku 26 milj. šilingov.
Ponoven padec bombažnih cen. Najnovejša cenitev letošnjega pridelka bombaža v Ameriki j« povzročila ponovni padec bombažnih cen. Po ofi-cijelni cenitvi so je letos pridelalo 17.454.000 bal bombaža, torej mnogo več kakor pa so se glasile zadnje uradne cenitve. V splošnem prevladuje mnenje, da je tudi ta cenitev še preveč nizka in da znaša letošnji pridelek najmanj 18 milijonov bal. Cena je padla že pod 12.50 napram 20 v početku leta.
Boraja
Dne 27. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.472—13.502 (13.4715 do 13.5015), Italija 248.68—250.68 (156.03-258.63)-London 274.423-275.223 (274.415—275.50), New-york 56.463—56.665 (56.56- 56.00), Pariz 174—176 (176-177), Praga 167.50—16S.30, Dunaj 7.9775 do 8.0075 (7.975-8.005), Curih 10.9258—10.9558 (10.9257—10.9558), Brujretles 156-158.
Curih. Belgrad 9.145 (9.145), Pešta 72.50 172.50), Berlin 123.25 (123.275), Italija 22.80 (23.40), London 25.13375 (25.145), Newyork 518.50 (518.75), Pariz 15.7925 (16.0125), Praga 15.3625 (15.35). Dunaj 73.15 (73.075), Sofija 3.7375 (3.7375), Varšava 58.25 (58), Amsterdam 207.30. Bruxelles 72.125 (notira že nova valutna edinica »belga<).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4675, Kodanj 187.80, London 34.28, Milan 30.96, Nev,york 707, Pariz 21.53, Varšava 78.35. Valuto: dolarji 706, angleški funt 34.21, lira 80.87, dinar 12.4650, češkoslovaška krona 20.90,
Praga, Devize: Lira 148.1750, Zagreb 59.70, Pariz 102.55, London 163.55, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, 7 od6tot. invest. pos. 72.50 den., vojna odškodnina 313 den., zastavni listi 20—22. kom. zadolžnice 20-22, Celjska 194—198, Ljublj. kreditna banka 150—150, zaklj 150, Merkantilna 95—98, Praštediona 865 —868, Kred. zavod 165 do
175, Strojne 70-70, zaklj. 70, Vevče 102 den,
Siavbna 55—65, Sešir 104 den.
7 0<lsl- invest- P08- 72.50-73, agrari V0Jna odškodnina 816.50-317, kasa 316.50—317, nov. 319.50—320, dec. 322 50—S1^ Hrv esk. 100-101, Kred. 100-101, Hipobanka 55 JuB°bank» 92 -93.50, Praštediona 865 do 8(0, Ljublj. kreditna 150 den., Srpska 130 den., Šeferana <30-450, Nihag 12 bl„ Gutmann 240 do 260, Slave* 100-105, Slavonija 32-33, Trbovlje 300-310, Vevče 102 den.	""uovij«
Dunaj. Don.-savska-jadr. 777.000, Zivno 735.500 Alpine 397.500, Trbovlje 378.000, Hrv esk. 141 000
Jfil&fc i,22'200' Hik' banit* 70.000, Mundus 1040.000, Slavonija 40.C00.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Drva bukova, suhn, meter-ska, fco vag. meja 22.50 den.; bukovi lestoni, monte, fco vag. meja 520 den.; hrastovi frizi, I„ II. (večina I.), fco meja 1250 blag.; orehovi plohi od 27 mm naprej, fco meja 1350 blag.; smrekove letve, suho, 25-25, od 2 m, 2.50 m, 3.50 m in 4 m fco meja 450 blag. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2 odstot., fco nakl pšenica, 73-74, fco vag. nakl. post. tJ>.M bi.; Koruza umetno sušena za X., XI. XII-fco vag. nakl. post. 165 b].; koruza nova v klipu, fco vag. nakl, postaja 85 bi.; koruz« nova, fco vag f« r« ^T8'- -125 b,'; oves novi, fco nakl. post.' J?« V ,rz' 71"72' 2 ods,ot-' ,co vaS- nakl. post. 215 bi.; Ječmen krmilni, 62-03, fco vag. nakl. post 160 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. lCo bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 185 bi.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi.; fižol beli, 3—4 odstot., fco vag. nakl. post. 170 bi • Hzol prepeličar, fco vag. nakl. post., v vrečah p^ BO kg olo bi.; krompir, fco vag. slov. post 135 bi.-laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laneno seme I odra vin a, fco Ljubljana 370 den.; laneno seme prekmursko, vag. Ljubljana pariteta 420 bi.; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. posla''a 100 bi — Eksekutivni nakup: oves rcšetani, zdravi, fco Ljubljana, 1 vag. 177,50—177.50, zaklj. 177 50.
Danes zvečer točno oh 80. nri se vrši r Uni-onski dvorani vijolinski koncert virtuoza Zlatka Balokovica z že naznačentm sporedom, na katerem so zastopani skladatelji: Pognani, Fiorillo, Tar-tini, lreland, Bach, Sarasate, Gardiner, Mnnojlovič, Isachez. Sloves umetnika nam jamči za prvovrstni umetniški užitek na današnjem večeru. Občinstvo vabimo na številen po*et, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in od 7. ure dalje pred koncertno dvorano.
Koncertna prednfumanila. V ponedeljek, dne S. novembra se vrši klavirski koncert prof. Anton Trosta v dvorani Filharmonične družbe. Dne 22. novembra pa so vrši 1. simfonični koncert Mu-ztke Dravske divizijske oblasti v letošnji koncertni sezoni. Na tem koncertu se izvajajo tri velika simfonična dela nesmrtnegn Beethovna. To bo prvi koncert, ki se vrši v Ljubljani v spomin 100 letnice Beethovnovo smrti, kojs obletnica pade v prihodnje koledarsko leto.
$£nfi@e in regije
»Jugosloronskl pokret«. V Belgradu je začeT izhajati »Jugos!ovenski pokret«, list jugoslov. akad mladine. Prva številka obsega 12 strani in obravnava najrazličnejša vprašanja. Izhajal bo dvakrat na mesec. List zastopa idejo jugoslovenstva.
Vladimir Vojtinski, »Problemi srelske prlv-redo«, prevedel in predgovor napisal osrednji tajnik delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič. Izdalo centralno tajništvo Delavskih zbornic v Belgradu 1926. Knjižica obsega 7 poglavij: I. Svetovno gospodarstvo pred vojno. II. Svetovna produkcija po vojni. III. Razdelitev svetovne produkcije. IV. Novi elementi v svetovnem gospodarstvu. V Kaj grozi Evropi? VI. Slabost Evrope in jakost Amerike VIL Rešitev Evrope. — Knjiga se dobi pri »Naši snagi«, jugoslov. soc. nakl. zadr., Zagreb, Ilica 55. I.
Bir H. Rider H.iggard:
29
Hcs cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanee
Ko je ležal na odru, sem se šel poslovit od njega; lep in miren je bil videti v svojem smrtnem spanju. Pri tej priliki mi je dala hišina, ki ga je s pomočjo drugih opravila za grob, dve jako lični sliki, Blikani ua slonovo kost in vdelani v zlato, ki so ju našli na njegovem vratu. Še sedaj ju imam. Ena kaže glavo ženske, ljubkega, hrepenečega obraza, druga pa glavo mrtvega mladeniča, ki je tudi lepa, a jako žalostna. Brez dvoma sta bila mati in sin, ampak to je vse, kar vem o njih.
Drugi dan sem pokopal Andresa de Fonseca brez vsakega sijaja in bleska, ker mi je naročil, da naj se izda kolikor mogoče malo denarja za njegovo mrtvo truplo; nato sem so vrnil domov, da sprejmem notarja. Odpečatil je listine, jih prebral, in jaz sem bil v polni posesti premoženja rajnega. Ko je notar odtegnil vsote, ki jih je bilo treba Izplačati za pristojbine, volila in plačilo, je odšel in se mi globoko poklonil. Mar nisem bil bogat? Resnica, bogat sem bil in brez vsega truda sem prišel do lepega premoženja. Lahko sem bil vesel, a vendar je bila la noč kaj žalostna zame, da že dolgo nisem bil tako otožen, odkar sem stopil na špansko zemljo. Misli so mi uhajale domov; pred oči mi je stopila mati, spomnil sem so njenega morilca in na svojo prisego, katero sem bil prisegel očet»; prikazala se mi je Lilija. Moja duša je bila polna dvomov, žalosti in tuge.
Deseto poglavje.-Maščevanje kliče Toma naprej.
Čim sem se nekoliko umiril in potolažil, sem pričel razmišljati o okoliščinah in razmerah, v katere sem bil prišel. Sedaj sem bil bogait, premožen, in da bi se sedaj vrnil s svojim bogastvom domov na Angleško, kakor mi je bil Fonseca svetoval, bi bili moji izgledi doma v resnici kaj ugodni. Toda prisega, ki sem jo bil prisegel, me je težila kot kamen. Prisegel sem bil, da se maščujem nad de Garcio, prosil sem bil Boga, da naj ostane prekletstvo nebes toliko časa nad menoj, dokler se ne maščujem, kakor sem se bil zaklel. Ako bi pa živel doma na Angleškem v miru in izobilju, bi pač ne rnogel izvršiti maščevanja. Povrh tega sem bil doznal, kje se nahaja materin morilec, ali vsaj na katerem koncu sveta ga lahko iščem; ker je v tistih krajih, kamor se je bil podal, živelo malo belih ljudi, se ni mogel tako uspešno skrivati kakor na Španskem. To vest sem bil izvedel malo dni pred Fonsecovo smrtjo kot namestnik v njegovem pcklicu za časa njegove bolezni.
Moja narava je odločna, trdovratna, in konec tega razmišljanja je bil, da sem sklenil vdušiti svoje srčne želje in v nemar pustiti svet umirajočega dobrotnika, in iti za de Garcio do konca svela, če treba ter ga ubiti, kakor sem bil prisegel.
Najprvo pa sem marljivo in skrivaj poizvedoval, ali je resnica, da se jo bil de Garcia podal v Zapadno Indijo. Naj povem na kratko, da se je dva dni po dvoboju, ki sem ga bil imel ž njim, nek človek, čegnr opis sc je doccla ujemal z de Garcio, dasi je imel drugo ime, vkrcal v Sevilji na neko ladjo, ki je bila

namenjena na Kanarske otoke; tam je nameravala počakati prihod brodovja, ki je plulo na Hispaniolo (sedaj Haiti). Z ozirom na različne okoliščine nisem ni malo_ dvomil, da ta človek ni bil nikdo drugi kot de Garcia; na to sicer nisem bil pomislil poprej, vendar ni bilo nič čudnega, kajti Zapadna Indija je bila takrat, kot se sedaj, pribežališče klativitezev in lopovov, katerim so bila španska tla prevroča. Tako sem sklenil, da mu sledim tja, in se pri tem nekoliko tolažil z mislijo, da bom vsaj videl nove, čudovito kraje, dasi se mi niti sanjalo ni, kako novi in čudoviti so bili.
Sedaj mi ni preostajalo nič drugega, kakor da spravim na varno premoženje, do katerega sem bil tako nepričakovano prišel. Ko sem ugibal in premišljeval, kako bi to reč najboljše dognal, sem po naključju izvedel, da se je ladja Srečolovka iz Yar-moulha, prav ista ladja, s katero sem se bil pred dobrim letom pripeljal na Špansko, zopet nahajala v pristanišču v Kadizu; tedaj mi jo prišlo na misel, da je najboljše, kar morem storiti z zlatom in drugimi dragocenimi in vrednostnimi rečmi, da jih pošljem na Angleško, kjer naj jih shranijo zame. Poslal sem sporočilo prijatelju kapitanu Srečolovke, da imam zanj dragocen tovor, in sem se začel z vso naglico pripravljati na odhod iz Sevilje. V ta namen sem prodal hišo svojega dobrotnika, premičnine in mnogo drugih vrednih reči za mnogo manjšo ceno, kot so bile vredne. Obdržal sem veČino knjig, srebrnine in zlatnine in več drugih stvari, jih zložil v zabojo in dal prepeljati po reki v Kediz, kjer sem jih izročil v var-stvo onim zastopnikom, do katerih ko mi yarmouth-ski trsrovci bili dali nriporočilna Disma.
►	>	a 2 N N	TJ 2
n a
o	S! °
S	t, DS
I	n a*
S	£ t
— «	° >
•z -0	it «
,a Q	^ a
-1 o	3
►	«	•
v
re	**	-s*
n	g
t)	*	n
►	=	5
■ .5
a d
-K oo m _
a
=
• . uu
e i
_ s s
cm £
I id a
> o
o w
*cn E o o •c*
zi	a
o "i	s-"
r*n	C0
O o	o Jd • nr n
Z v;	n —
°	Ji
-- .	« o na
O)	N k,
Z »	» « JJ
£ e.	> O £
o ®	i i Z
X o	Q
Q	S
3 o	t
-5 B	d I
J «	S d
„ bd	■ct .3 —- Q
G -a "čs
Z "
o l^i * 3 3 ►
i «
o. ^r
- o - a
.To P. •-> W <?>
Spori
0. A. K. (GRADEC) : ILIRIJA.
V nedeljo, 31. t. m. in na praznik 1. nov, obakrat ob 15. uri, odigra naš podzvezni prvak ca svojem prostru dve važni mednarodni tekmi, ki bosta obenem skoro gotovo tudi zadnji letošnji mednarodni športni prireditvi v Ljubljani. Prvo gostovanje renomiranih graških Atiletikov v Ljubljani bo prineslo v dosedaj monotono jesensko nogometno sezono ugodno izpremembo ter utegne privabiti po dolgem času zopet širšo publiko, ki ji domačo prvenstvene tekme niso dovolj privlačne. Ker jo prebitek obo tekom namenjen podporni nkciji Rdečega križa za ppplnvljonco v Sloveniji, zaslužita prireditvi tom večjega uvažcv&nja » strnni publike.
GAK je eden najstarejših športnih klubov Avstrije. Majhna razdalja med Gradcem in Dunajem mu je omogočila redno tekmovanje j najboljšimi dunajskimi klubi, zato je povsem umljivo, da predstavlja današnji GAK dobro povprečno kvaliteto dunajske I. proiesijonalne lige, dočim amaterske klube Avstrije, neizvzemši svojega lokalnega rivala Sturnia, znatno nadkriljuje. Nekoliko rezultatov proti dunajskim klubom: BAC 1 : 2 in 3 : 2, Slovan 2 : 2, WAC 2 :2, Hertha 1 :1, Vieenna 1 : 0, Simmering 2 : 3, Hakoah 1 : 0 itd. V avgustu je absohiral turnejo po Ralkanu in dosegel rezultate v Sofiji proti FC 13 6 :0, proti Slaviji 3 :2, v Belgradu proti BSK 1 :2, v Novem Sadu 6 :2.
GAK nastopi proti Iliriji s komnletnim I. moštvom, pa tudi Ilirija pritegne v Plešu in Martinčku ojačenja ter absolvira obe tekmi — izven Ladota — kompletna.
Oba dneva so predvidene ob 13.30 zanimive predtekme. v katerih bodo merili svoje moči rezerva Ilirija, Ilermrs, Pislk in Reka.
Lahkoatletski moeting SK Jadrana se vrši v soboto 30. t. m. ob 15 na igriščuSK Ilirije. Posebno zanimiva tečka bo tek na 5000 m, kjer bo startalo po priiavah 12 tekmovalcev in to najboljših tekačev ASK Primorja, SK Ilirije in Jadrana. .Vstopnina minimalna.
ANGLEŽ O NEMCIH.
Pisali smo že, da je ameriški prvi trener za olimpiado, Robertson, že v Evropi, da študira razmere in da vodi priprave za ameriške udeležence. Izjavil je, da bodo na olimpijadi 1928 najnevarnejši tekmeci Amerikancev Nemci; tako hitro napreduje nemška lahka atletika. Sedaj prihaja tudi M. Abrahams, zmr.govalec na olimpijadi v Parizu v teku na 100 m. Znan je kot velik propagator športa, neumorno hodi po Angleškem okoli in propagira Bport, hoteč iz množice športnikov izbrati najpri-pravneje za olimpijado. V »Sunday Times* razpravlja o nemšlci atletiki, prav objektivno, res športno. Pravi, da bodo Ncmci v Amsterdamu prav gotovo dobro odrezali; težko je, označiti koga 18 mesecev naprej kot zmagovalca, primerjamo pa le lahko. Govori nato najprvo o Peltzerju, in ga zelo hvali; a Peltzer sam še ni olimpijsko moštvo, na pomoč mu pridejo Corts in Kornig, Wege in Hoffmei-ster itd. Obširno razpravlja Abrahams tudi o tro-boju Nemčja—Francija—Švica in o naukih, ki nam jih je podal.
»Ne delajmo napak in ne podcenjujmo Nemcev. Nemčija bo igrala v Amsterdamu prav važno vlogo«.
Na koncu članka navaja Abrahams nekaj najboljših nemških in angleških letošnjih rezultatov v skokih Ln metih:
Anglija	Nemčija
5Vok - višino	1.83 m	1.85 m
Skok na daljavo	6.69 m	7.38 m
Skok ob palici	3.35 m	3.60 m
Diskos	43.38 m	44.20 m
Krogla	13.70 m	13.65 m
Kopje	45.72 m!	58.— m
Pripominjamo, da so Nemci te rezultate deloma že precej prekosili; diskoe na primer že skoraj 46 m.
Pregled vremena od 19. do 24. oktobra 1926.
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
19.	Jaki zračni tlak s središčem nad Belgijo se je razlil v obliki jezika prek naše države do Egejskega morja. Slabejši tlak nad Sredozemskim morjem pokriva jadransko oblast do Moslara, vsled česar je vetrovje jako živahno. V sev. in središču SHS je deževalo, v ostali državi prevladuje oblačnost. V Kalinoviku 70 km južno od Sarajeva je zapadel sneg. Toplota v SHS nižja za 5—6° C.
20.	Vis. tlak nad južno in zahodno Evropo z najvišjim barometrom v SHS (Kragujevac 768.9);' niz. tlak v sev. Evropi jt dosegel 749 mm. Lepo
vreme prevladuje v območju višjega, deževno in sneženo v območju slabega tlaka. V SHS je večji-del spremenljivo; v njeni sredini sta megla in slana. Toplota je padla pri nas za nadaljnih 4—5° C.
21.	Od zahoda napreduje velika depresija preko Tironskega in Jadran, morja globoko v SHS in zajema krajine močnega tlaka, kateri zapušča Balkan. Na sred. in vzhod. Balkanu je še vedro, na zahodu že oblačno in deževno. Košava in široko sta v polnem teku. Z zahod. niz. tlakom je dospelo k nam znatno povišanje toplote (za 5—7°).
22.	Velikanska atlantska depresija z jako nizkim tlakom je preplavila v urnem tempu celo Evropo do črto Moskva—Odesa—Sofija. Prvi njen minimum prodira v momentu nad juž. Francijo (742.8), a drugi nad Nemčijo (Breslau 743.9). Naši barometri že od lanske jeseni (8. XI. 1925) niso kazali tako nizko, kakor danes in po vsem sodeč, še bodo padali. V SHS zavzemata prvo mesto južni in južnovzhod. veter (v Sloveniji južnozahodni). Na zahodu države je oblačno, na vzhodu samo delno. Burna deževnost z nevihtami nastopa v Sloveniji in na gor. Jadranu (Banjaloka pri Kočevju 96.6 mm). Toplota poraslla-pri nas za ca. 8° C.
Ob tej priliki nekaj pojasnil k barome'er-skim premembam: Delimo jih v redne in izredne. Redne dalje na dnevne in letne. — Dnevne premembe potekajo redoma s precejšnjo natančnostjo, tudi za časa izrednih, ali takrat jih je težje zasledovati; v takšnih slučajih jih zamoremo točno določiti šele v mesečnem povpre-ku jki odstranitvi izrednih zneskov. Višek dnevnega valovanja zrač. tlaka nastopa med 9. in 10. uro predpoldne in zvečer, najnižje pa med 3. in 4. uro zjutraj in popoldne. Raziika med obema zna?a v naših krajih do 1.5 mm Dnevno valovanje je bržčas posledica odmeva toplote. — Letne premembe tlaka so celinske (kontinentalne) in morske (oceanske) ter so v naših širinah in na severu najbolj izrazite. Celinski tip doseže svoj višek v srednjih delih celine pozimi, najnižji znesek pa poleti (Rusija, Sibirija- zime ostre, poletja razmeroma vro^u). Morski tip je celinskemu ravno nasproten: maksimum nastopa poleti, minimum pozimi, včasih tudi v jeseni (poletja manj vroča, zime znosne). Današnji tlak je izrazit pojav nastopa morskega t:'pa. — Vzporedno s temi korakajo seveda tudi izjeme, takoimenovane i zre d -ne premembe zračnega tlaka. Te nastopajo naj-češče v sev. delu Atlantskega morja v bližini Is-landa. v manjši meri na Tirenskem morju itd. Odtod toliko depresij (n'ž. tlakov padavinskega vremena) tirenskega in islandskega izvora. Izredne imajo svoje globoke vzroke, kalerim pravimo po domače nerednost ali r^sigurnost vremena.
23.	Nemško središče atlant. niz. tlaka je dospelo danes v okrožje Bud mpešte (742) torej na potu k Črnem morju. V SHS še trajajo topli S in SW vetrovi in hladni se spuščajo prek Avstrije v Slovenijo. Oblačnost je obča, deževnost najmočnejša v Sloveniji in Hrvatski. Toplota še raste.
24.	Južni francosk: minimum atl-nt. niz. tlaka je prispel po dveh dneh v Slovenijo, združivši se z madžarskim. Njegovo jedro je preplulo ljubljansko okrožje ob ca. 10.40 (740 mm), nakar je burno pritisnil od sev. zahoda močnejši tlak, po-vzročujoč pravcato dirko, nevihte s točo. Toplota je počela padati naglo (za 8—10" C), njej primerno je sledil tudi sneg, na nekaterih mestih celo v doline. Vobče daja prehod nižjega tlaka celi državi močan jugozapadnik, v okrožju Banjaloke pri Kočevju takšnega, kakršnega ljudje ne pomnijo. Sneži tudi v Sude!ih in Karpatih; vzhod o-' Labe vlada mraz. Toplota je dosegla v Belgradu 28° C.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi......-11	-2	—	—	-1	-12
Leningrad..............-2	0	—	0	1-1
Moskva................0	o	4	3	2	11
Stockholm..............-1	-2	—	-2	1	—
Varšava................1	<>	1	-	2	2
Budapest..............3	2	1	10	13	9
Miinchen................-2-3	1	9	3	5
Berlin..................4	2	2	2	3	1
Seydisfjord............-2	2	—	-1	-2	2
London................0	2	—	—	-t	-3
Pariš..................-1	3	5	4	—3
Lyon..................1	l	8	10	6	7
Madrid................15	11»	—	—	12	7
Rim ..................16	15	18	-	22	IG
Aiaccio................—	—	—	18	—	—
Messina................—	20	20	22	24	23
Malta..................21	-	-	23	26	—
Sofija..................7	2	4	6 17	-
Bukarešt................7 —	—	13 12	—
Odesa ................—	3	8	—	14	14
I^oisnedovanfa
Izgubila se je v pondeljek okrog 2. ure pop po srednji poti v Zvezdi črna lakasta damska listnica s srednjo svoto denarja. Najditelj se prosi, da ,io odda proti nagradi na Emonski cesti šl 4., priti, desno.
IŠČEM dobro domačo HRANO pri kaki dru-žini. Ponudbe na upravo pod šifro: »Lfubljana«.
VRATARJA
išče za takoj industrijalno podjetje v provincijL Isti mora biti oženjen, toda brez otrok, brezpogojno zanesljiv in trezen, interesenti z znanjem hrvat. skega in nemškega jezika in ki razpolagajo z večletnimi spričevali — naj predlože svoje ponudbe s prepisi spričeval in z označbo plače pod šifro: »VRATAR lt —13« na »Interreklam« d. d. ZAGREB, Stfossmajerova 6. Stanovanje, razsvetljava in kurjava prosto. 7237
Stavbna podjetja
ACCETT0 & drugovl
družba z o. z
Maribor, FranfiSkan. al.
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po nai nižjih cenah pri L Mar-chiott!, trgovina z usnjem. Ljubljana, Sv. Petra cesta 30.	4845
Matek - Aritmetika in ALGEBA za 4. in 5. razred sred. šol se kupi. Krošelj, Sodna ul. 5/HI.
preklic7aE
lujem, kar sem žaljivega govoril dne 15. sept. t. L o g. Antonu Engelmanu, obč. tajniku v Kranju, ter vse žaljivke tem potom preklicujem. Imenovane- j mu se zahvaljujem, da je odstopil od kaz. postopanja. - Kranj, 15. okt. 1926. — Andrej Kmetič, mesar, mojster v Kranju.;
POSPRAVLJANJE ŽETVE
je najložje s pomočjo našega neprekosljivega Fordson-Tracfora. Fordson-Tractor uporabljate lahko kot vprežno silo pri prevozu žita iz polja v shrambe in ga vporabite potem kakor stalno napravo za pogon Vaših poljedelskih strojev, mlatilnih in mlinskih naprav. Prihranek na delu in času je tako velik, da Vam se že po sebi nizki nabavni stroški za Fordson-Tractor isplačajo v najkrajšem času. Obiščite takoj našega najbližjega zastopnika za Fordson-izdelke, da Vam raztolmači in praktično pokaže vse vrste dela, katere lahko opravlja naš Fordson-Tractor
Cena traktorju Din. 37.500*—
franko Rakek, Cena neobvezno
©IT
Izdelek od Ford Motor Company
Pritlična HIŠICA Obiščite še danes jednega Izmed naših brezštevilnih zastopnikov
se kupi, z vrtom, dobro	v državi,
ohranjena, na solnčni legi, ne predaleč od fare
trtai-te.^ |	ZASTOPSTVO za SLOVENIJO
uprava lista pod št. 7393.
Več sto kg makulaturnega
PAPIRJA
naprodaj po ugodni ceni. Tourist-Oiiice, Ljubljana.
.1
Dunajska cesta 9
Telefon 477. Telegrami „Amot"
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 27. oktobra 1926. Višina baromelra 30S,8m
Opazovanja		Baro-melei	Toplola » C'	Rel. rlogo t '/,,	Velel ln brzino » m	Oblačnost 0-1"	Vrsta padavin		ro !§■	i -t	
krni	rt* s						ob opazovanji!	»mm d« J"			
	7	716-2	1-8	91	NNW 0-5	10	megla	9-5			
LJubljana (dvorec)	8	762-0	3-0	78	mirno	10	megln				
	14	763-0	9-4	46	SSW 3	3					
		765-3	40	72	N 0-5	2	megleno		10-3	-0-5	
Maribor		761-1	2-0	93	W 5	2		14-0	2	0	
Zagreb		761-1	5-0	80	W 5	3		12-0	6	3	
Belgrad	8	759-5	3-0	81	mirno	8		6-0	9	1	
Sarajevo								8-0	10	— .	
SUopUe		757-1	8-0	79	W 1-5	10	del	0-5	16	2	
Dubrovnik		760-3	9-0	64	N 1-5	0		31-0	7	9	
Split		7600	9-0	68,	WSW 1-5	0	morje lahko	11-3	16	7	
Praga	7	759-9	4-0		WNW 9	10		0-4	7	2	
Inserirajte v
,Slovencu'!
Ugodna prilika I Zaradi odpotovanja prodam ceno sestavne dele za najnovejši RADIO - APARAT. Ponudbe na upravo pod: »Zastonj« štev. 7400.
ffirtSara pisalne in šival, stroje registrirane blagajne itd. popravlja cajbol-e in najceneje FLORJANCIČ — Nunska ulica 3. 7410
Vel. kuhinjska OMARA z vrati in 5 predali naprodaj za 120.— Din na Hranilniški cesti štev. 12, priti., od pol 3 do 5 pop.
Podpisana obžalujem žajive besede napram g. Karol Polajnarju, kavar-narju in posestniku v Ljubljani, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - FRANČIŠKA KALAN, soproga žel. ur., Ljubljana 7, Knezova 34.
Odda se lepa, velika DELAVNICA
Primer, tudi za skladišče, onudbe na upravo lista pod: »Delavnica« št. 7384
Brez enirogo itesefl
ve vsak, da more le TOVARNA nuditi najceneje in najbolje. Ako rabiš reglan, suknjo ali obleko, pridi v detajlno trgovino Erjavčeva cesta 2.
Konfekci ska tovarna FRAN DERENOA & Cie., Uubljana.
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek, dne 28. oktebra: Vreme se bo najbrže spet poslabšalo in je pričakovati novih padavin; živahni vetrovi proti jugu, ki se pozneje obrnejo
proti severo-zapadu. Petrovaradinska napoved za Slovenijo: nespremenjeno, veter severno-zahodni. Kakšno bo vTcme: Na Nem. morju je nastal 26. X. slab zračni tlak, ki dospe s središčem dne 27. X. na Poljsko in se preliva k Črnemu morju. (Krakov: barom. 752, topi. 2», dež). — Močan tlak nastopa 27. X. v Franciji, zah. Nemčiji s središčem v okrožju Londona (barom. 768, topi. 1», jasno. Pomika se trenutno (ob 8. uri) proti vzhodu (tudi naš barometer
ee dviguje; glej razpredelnico). Povprečni barom, višji ko včeraj za mm: 8.7.
Fotoaparat
6V2 X 9 se kupi.
- Ponudbe upravi »Slovenca« pod Stev. 7351.
[* T. RABIČ *]
b. Ljubljana H
Ceno naprodaj malo rabljen, kompleten
pletilni stroj
štev. 6% in nov
bencin - motor
4 HP. JANKO DOLŽAN, gostilna »Mali« GOLNIK, Križe (Gorenjsko). 7J75
samostojno noč, z več'etno prakso, ki je vešča tudi slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop službe sredi decembra. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 7366.
Iščem trgovski lokal
v sredini mesta, obstoječ po možnosti iz treh prostorov: prodajalne, skladišča in event. delavnice. Dopise na upravo lista pod šifro: »LOKAL«.
AUTOMOBILE
vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najcencje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22.	6432
"sadno drevje"
vseh vrst, I. slov. drevesnice DOLINŠEK, Šent Pavel, Savinjska dolina.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karla PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4.
ZnLane cene in aa ■
večje skladišče dvokoles, motoiiev, ši-1 | valnih strojev, otroških vozičkov, vsa. kovrstnih nadomestnih delov, pneu. — matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj- . Iiranie in poniklanie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. - Ceniki iranko. JR1BUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles m otroških vozičkov. Ljubliana Karlovska 4
HRVATSKI SOKOL WILSONOV razpisuje tem
potom natečaj za
učitelja telovadbe
Prosilci za to mesto naj pošljejo svoje ponudbe na upravni odbor Hrvatskega Sokola Wilsonovega v Zagrebu, Wi!sor.ov trg itev. 5 najkasneje do 1. decembra 1926, ter naj svoje prošnje, odnosno ponudbe podpro s sledečimi dokazili:
1.	Potrdilo o slovanskem pokolenju.
2.	Spričevala onih šolskih zavodov, koje lo pohajali, odnosno absolvirali.
3.	Potrdilo, kako dolgo to in v katerem so-kolskem društvu delovali v svojstvu prednjaka ali učitelja.
4.	Potrdilo, da so z uspehom dovršili župski ali savezni sokolski tečaj in da «o vsposobljeni za srednješolskega učitelja telovidb,..
5.	Da poznajo češki jezik vsaj toliko, da morejo zasledovati sočasno telovadno literaturo laškega sokolstva.
Podrobne pogoje Izvedo prosilci v tajništvu Hrvatskega Sokola WiIsonovega.
Upravni odbor.
P BARB0R1C
Preo&liftovanfe
vsm vrst domskih hlobuhov po no|-noveisia oiiiiitah. Tomo ln ceno.
POHIŠTVO!
Velika zaloga od priprottega do najfinejšega U»t-nega izdelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi posamezni komadi. — Prevzamejo »e v»a clavbem in druga mizarska dela po brezkonkurenč-nih cenahl — Cenike gratial
Zaloga pohištva združ. mizar, inojslrov,
Maribor — Gospodu uiioa 30.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karol Cel
izdajatelj: dr. Fr. Kolovec.
Urednik: Joalp Fr. KnaHift