prijetnih povest in kratkočasnic podu čili ga in pobožniga zapopadka z a v urnimi, ms. ZALOŽIL JANEZ GIONTINI. O novim letu. Zopet je že novo leto! V Teb’, o Bog, naj bo začeto, V Teb’, o Bog, konca se naj! Ti nam ga oblagodari, Zlegov vsih nas Ti obvari, Ti nam svojo milost daj! — Blagor božji, dosti sreče Leto naj rodi sledeče, Naj bo vse radosti vir! Mir po svetu naj prebiva; Zlasti pa naj slednji vživa: Sveti pokoj — dušni mir. Vsim duhovnim poglavarjem, Knezam, kraljem in cesarjem Naj modrosti luc gori, De nas bodo prav vodili, Varvali in ohranili, Kar je v blagor vsih ljudi. Naj potihne vojske sila; — Kuga, lakota nemila Delec naj bo vsaki cas! Hude zlege, bolečino. Siromaštvo in dragino Bog odverne naj od nas! — 1 Oče večni vse dobrote! Glej ubožce in sirote! Oh veliko res jih je! — O premili, ljubi Oče! Vsliši njih zdihvanje vroče! O Gospod, usmili se! — Iz nebes ozri se doli, Blagor svoj razli po polji, De nam sad obilni da. Toče, suše naj obvarje, Naj odžene vse viharje Tvoja roka vsmiljena! Zlasti pa nas greha vari, De nas Tvoja serd ne vdari. Tvoji biti hočemo! Tvoja vera naj nam sveti, De ljubezni Tvoje vneti Tebi vedno služimo. In ko zadnja ura bije, Nas mertvaški pot zalije, Pride strašni zadnji boj: Takrat, Oče, z nami bodi, V večno hišo naj dovodi Naše duše angelj Tvoj! Deset božjih zapoved. 1. Veruj v eniga samiga Boga. Spoznanje in obstaja obsojenca. Bilo je v dan s. Gabriela, 18. Sušca 1815, ko se je primerilo na Svajcarskim, deje bil nek mož v smert obsojen. Bil je nekdaj šolsk učenik, mož dovolj bistre glave. Ker je svoje dni veliko bukev prebiral in mnogotero bral, je bil nasledik tega, de je marsikej vedil; vender pa, ker ni zadosti in podstavno učen bil, je bil le eden zmed tistih »na pol učenih,« kakor,šilih se tudi dandanašnji ne manjka, (ki so večidel nar slabši). Bil je silno prevzetin zastran svoje ved¬ nosti, zavolj tega ga je pa tudi milost božja zapustila: zakaj »Bog nasprotuje prevzetnim, in le ponižnim svojo milost daje.« Luč vere je sčasama popolnama ugasnila v 1 * 4 njem, kakor je sam spoznal. Strah božji je zginil iz njegoviga serca in s tem je tudi zginila čednost, zakaj kdor se od vere v Boga loči, zaide na nar strašneji krive pota. Prešeštnik je postal, in de bi se ta njegova hudobija ne zvedila, je napravil strupa, de bi neki osebi zavdal, jo tako s poti spraviti. Primerilo se je pa, de so drugi od namenjene osebe na¬ pravljeni strup pili, in so za tem umerli. Zatorej je bil sodnii zrocen in v smert obsojen. V ječo ga zaprejo. Duhoven pride k njemu, ki ga ima k smerti pripravljati. Jetnik pa noče tega nič slišati, temuč govori le od po¬ svetnih reči, od Sokrata in druzih imenitnih mož, ki so bili tudi v ječo pahnjeni, ter misli, de je nar imenitniši, pervi mož cele okolice, de ne more nikakor umorjen biti, temuč de se mu mora perzanesti. Tako močno je sam v se upal in v svojo po njegovi misli prebrisano glavo, in tako malo v Boga. Duhoven ga skuša prepričati, de mu nikakor več ne more perzanešeno biti, de tedej čez tri dni mora umreti. Obsojenca, to slišati, težava zalije in ko se zopet zave, mu reče duho¬ ven: Ker tedej svoje časno življenje zgubiti moraš, ti obljubim v imenu Jezusa, ki te je odrešil, drugo, večno življenje. Poslušaj in veruj. Potem, ko mu je duhoven več ur nauke božje v serce pokladal in mu, de bi svoj vestni stan natanko spoznal, deset božjih zapoved razlagal, je bil jetnik s po¬ močjo milosti božje ves omečen. Prava luč mu je zasijala. Njegove pomenljive besede, ktere semkej gredo in zavolj kterih smo njegoviga življenja tukej omenili, so bile naslednje: »Zdaj tedej očitno spoznam: ako bi jest perve božje za¬ povedi prelomil ne bil, bi ne bil gotovo tudi nobene druge prelomil.« Ta zapoved je po vsi pravici nar perva; zakaj brez vere ni vesti, brez vere ni praviga, pravicniga življenja. 5 Čemi keršanski junak. Novine iz Picburgha v Ameriki pripovedujejo naslednjo resnično prigodbo, ki se je pred nekoliko leti zgodila. Bogat posestnik v Kentukii je imel pobožniga zamorca sužnjiga. Akoravno sam ne kej preveč bogaboječ, je imel vender dopada- jenje nad pobožnim življenjem svojiga sužnjiga, ter gaje mogel kakor kak čudež keršanskiga življenja spoštovati. Bilo je v nedeljo, gospodarje gosti imel. Celi popoldan so igrali in po¬ pivali. Poslednjič pride med drugim govorjenje na zamorske sužnje, in gospodar se pobaha, de ima silno pobožniga černiga sužnjiga. Njegov povabljeni gostač se mu pa smeja, ter pravi: »pojdi, pojdi, prismodarija! vsacimu čermihu sim vstani v pol uri vero in Boga iz kože izbičati.« Gospodar terdi, de ne, in prišlo je na stavo. Pokličejo uboziga zamorca in oba gerda sirovaka mu začneta prigovarjati, kako de se mora Bogu koj pri priči odpovedati, če ne de bo za smert pretepan, ker pra¬ vita namreč, de se sužnjimu psu ne spodobi, in de ni vredin, tisto vero imeti, kakor jo ima njegov gospod. Nesrečni stari mož prestrašen pretrepeta, ker mu je dobro znana sirovost in neusmiljenost teh brezdušnih trinogov, kmalo se pa zopet vjunači ter pravi: »Nak, masa! (gospod) prosim, masa! ne morem. Kristus za me umeri! Prosim! masah' Pa vse prošnje so zastonj. Ubogi zamorec omedli med grozovitim šibanjem. Ko se zave, je zopet nagovarjan, naj se veri odpove. Ves kervav in trepeč kliče z milim glasam, rekoč: »Bodi hvala Gospodu! »Masa! ne morem! Kristus umeri za me, jest umeri za Kristusa!« Ker je pa gostač le vedno terdil, de on stave ne pusti, de naj ga naprej tepejo, so tako dolgo uboziga sužnjiga bičali, dokler je — zgubil stavo. Ubogi zamorec umerje v neizrečenih bolečinah. 6 Moder odgovor. Nek bahač, ki je svoje časti v tem iskal, in se bahal, de nič ne veruje, je skušal v drušini imenitno gospo k svoji nejeveri s satanskim jezikam pregovoriti. Gospa pa vedno sta¬ novitna ostane. Nato reče zasramljivo modrijan: »Bi ne bil verjel, de sim zmed toliko prebrisanimi gospodi in gospemi sam, ki v Boga ne verujem.« Urno mu gospa zaverne nazaj: »O ne, častiti pospod! niste sami ne, moj pes in moji konji tudi ne verujejo v Boga, le toliko so boljši od vas, de se s tem ne bahajo.« 2. Ne imenuj nemarno božjiga imena. Kazen odertnije in bogokletstva. Bilo je 1. 1842, ko je grozovita suša veliko draginjo bila napravila. To je bilo za žitne kupčevavce, te pijavke med ljudmi, ravno kakor nalaš. — Živel je v vasi P. blizo Lejpe na Pemskim bogatin, kterimu je bil denar vse. Zadosti mu ni bilo nikoli. Pa ga tudi ni bilo v celi vasi eniga samiga, ki bi bil kdej v njegovo hišo rad prišel, zunej če je bil primoran. — Njegovo pohištvo je bilo kakor kaka grajšina. Povsod vse polno skednjev, v hlevu lepa. živina, polni predali denarjev, velike njive in gojzdovi in na vsih strehah magnetični strelni odvodi. Kaj je možu manjkalo? — Ta mož pride v ti (imeno¬ vani) suši v mesto Lejpo. Bilo je sred mesca Velikoserpana, Nebo je bilo jasno, ko ribje oko, in ni ga ugledati nar manjšiga oblačiča. Ta žitni kupčevavec sedi v kerčmi med druzimi odertniki. Eden teh ga vpraša: »No, sosed Anton! po čim ga bote letos nastavili? »Hm, reče ta, ako sam Gospod Bog z nebes pride, ga ne dobi zernca, ako mi ga ne plača po 10 gl. mero.« »Za božjo voljo,« se jih več oglasi, »oče Anton! ali se ne bojite Boga? — Ne preklinjajte, zakaj preklinjevavce Bog udari,« reče star kmet zraven. Tode namesti, de di bil pre- klinjevavec poslušal opominovanje, se le debelo zahrohota ter ponavlja svojo kletvino. Tisti, ki so krog njega sedeli, beže strahama od njega. — Sel je potem in proda svoje žito, ki ga je bil na terg pripeljal. Mošnja je polna lepih denarjev. Vesel se verne v kerčmo nazaj. Bilo je tri po poldan. Majhin oblak se na nebu prikaže, in bliskne samo enkrat, in tresi samo en¬ krat in zginil je oblak. Pol ure pozneji derčijo gasivci z briz- glami po mestu; »ogenj! ogenj je v P.« se vpije; in posel pride k barantavcu Antonu ter naznani: »Gospod, berž domu! vse vaše pohištvo je v plamenu! Strela je udarila.« »Pojdi, pojdi norec! kako bo udarilo, saj imam magnete (ali strelne odvode) na vsih strehah. Le spravi se mi od tod, če ne bo po tebi udarilo.« — Precej nato pride drugi in tretji napovedovavec ter zakliče: »Gospod! vse je v ognji! nič ni več oteti mogoče! Hitite! — Urno! — strašno!« — To mu e preveč. Vzame svoj klobuk in hiti, kar more; — ko pride na hrib, od kjer seje njegovo pohištvo vidilo, zagleda srašno resnico. Vse je v plamenu! Bog je vse zernca s hišo in shrambami vred vzel, pa ni 8 krajcarja za vse to plačal. — Hiša je vsa pogorela; živina se podušila, zlate in sreberne krepe stopljenih denarjev so poz- neji iz pepela skopali. Se celo svojo suknjo, v kteri je ravno kar iz mesta prišel, je v otamci od sebe vergel, ktero mu je z denarji vred tat odnesel. Tako Bog hudobijo tepe. Ne kolni nikogar. Živel je ne daljec od nas mož, kterimu ni nič menj mar bilo, kakor za delo in molitev. Oženil se je, in sperviga je bilo njegovo premoženje precej berhko ; ali dan na dan se je manjšalo, zakaj kjer se ne dela, in kjer božjiga blagoslova ni, tam mora vse pod zelo iti. Ker je pa vender vedno na lahkim in dobro živeti hotel, kaj mu je zdaj bilo pri njegovim že tako pičlim premoženji storiti? Na lov začne hoditi in divjačino ropati. Zdaj je imel večkrat pečenko zastonj; vse bi bilo dobro, ako bi le žene imel ne bil. Ta mu je večkrat prav živo očitala njegovo lenobno in malopridno ravnanje in ga je zavolj tega mnogoterikrat prav gorko oštela. Enkrat, bilo je ravno v praz¬ nik presvetiga R. Telesa, je žena svojo glavo postavila, de mož mora danes v cerkev iti. Prav hudo se za tega voljo skavsata. »Gerdi divjak!« »jezična tercjalka!« s tacimi in enacimi prirnki sta eden druziga pitala in poslednjič, ko je že mož ven skozi vrata bil, še žena zavpije za njim: »De bi te vender enkrat strela na tvojim lovu ubila!« — Žena gre vsa raskačena v cerkev. Med s. mašo se grozovito prevleče nebo in »drrr« strela udari, kakor bi v cerkveni zvonik trešilo. Ve¬ čer pride, pa divjiga lovca le ni domu. Drugi dan ga najde ovčar mertviga. Strela ga je bila zadela.-Ni kaka mala reč, ako zakonski med seboj, ali starši otrokam, ali bodi si kdor koli svojimu bližnjimu privoši: de bi te hudič, de bi te strela i. t. d. to je strašin, grozovitin greh. Druga božja zapo- 9 ved velja ravno toliko, kakor druge, ta nam pa vse preklinje- vanje in rotenje prepoveduje. Iz tega zgleda pa tudi vidimo, kako strašno Bog kaznuje prelomljevavce tretje božje zapovedi, ktera se glasi: 3. Posvečuj praznik. Bog tistim dolžan ne ostane, ki njegov dan zaničujejo. Glej enak zgled: Pred malo leti je bil na Laškim grajšak, si /no brezbožin pa prevzetin mož. Bilo je v nedeljo zjutrej; vreme prav lepo, za lov našimu grajšaku kakor nalaš. Berž zapove svojini kmetam, de mu imajo zverino naganjat iti, kterih nekteri so se tudi strahu pred njim od božje službe od- verniti dali in so šli ž njim. Drugi pa bolj bogaboječi so se mu s poti spravili, zakaj Boga se je bolj bati, kakor ljudi. — Ali vender gorje jim! grozovito jim je grajšak zažugal. — Ravno je zvonilo k maši in ljudje so v cerkev vreli, ko jo grajšak s svojimi lovci in psi, s puško na rameni in pipo v zobeh, proti bližnji bosti maha. »Gospod! danes ne bo sreče,* mu reče starček, srečaje ga, »svet praznik je, v cerkev bi vam bilo treba iti.« — »Pojdi pojdi stari capin, tebi samimu je sreče po¬ treba; že dosti dolgo let hodiš v cerkev, pa vender je še nic 10 nisi primolil;« tako jo zaverne ošabno mladi gospodin pobožnima starčiku nazaj. Starček milo proti nebu pogleda, in šla sta vsak svojo pot. — V gojzd pridši zaslede kmalo šeneta divjiga gamsa ter ga nasledujejo. Celi dopoldan dirja tudi naš lovec za njim; poslednjič ves upehan omaga in se usede poleg groblje na zelen mah, ter zadremlje na tleh. Med tem se pri¬ plazi grozovita kača, se ga ovije in strašno pici v obraz. Otekati je začel in kmalo skor nič več ne vidi. Po dolžim klicanji na pomoč so ga našli njegovi spremljevavci, in na pol mertviga domu prineso, ko je ravno k popoldanski božji službi zvonilo. Tri dni potem je zopet zvonilo, tode prav milo in žalostno. Pogrebci merliča neso, za njim gre objokanih petero sirot. Bil je pogrebgrajšaka. — 4. Spoštuj očeta in mater. Molitev sužnjiga zamorčika. Nek misijonar v Ameriki je šel enkrat mem hiše, v kteri je slišal maliga zamorčika moliti. Molil je takole: »O gospod 11 Jezus! prav lepo te zahvalim, de si bil veliko barko v mojo domovino poslal in na ti barki hudobne ljudi, kteri so me vjeli in semkej v sužnost prignali, kjer sim pervič Tebe spoznal in Tebe ljubiti se naučil. Zdaj pa, o gospod Jezus! Te še nekaj prositi imam, za veliko veliko milost; prosim Te, pošlji zopet druge hudobne ljudi na drugi veliki barki, de bodo tudi mojiga ljubiga očeta in mojo ljubo mater vjeli in semkej prignali, de bota tudi ona dva misijonarje slišala in Tebe ljubiti se učila.« — Tako je molil cerni deček. Nekaj dni potem vidi ravno ta misijonar zamorčika o bregu morja, ki je nepremakljivo po širjavi na prihajajoče barke se ozeral. »Kaj gledaš? Tomaž!« ga vpraša misijonar. Deček odgo¬ vori: »Gledam, če je Jezus mojo molitev uslišal. Dve leti za- poredama je hodil zamorčik na breg pogledovat, kadar koli je kej časa imel. Nekiga dne poslednjič pridirja poln veselja ukaje nazaj.« »No Tomaž! kaj je tako veseliga?« vpraša misijonar, »Oh, Jezus je mojo molitev uslišal, reče deček, moj oče in moja mati so s to barko prišli!« -— Kako mora pač Bogu taka otroška molitev prijetna biti! Kazen božje pravice. Mlad človek se zverne z voza ter si desno nogo prav hudo poškoduje. Ni mu bilo drugači pomagati, kakor de mu je bilo treba nogo odrezati. Nekdo njegovih prijatlov ga po¬ miluje, ter se nejevoljno huduje, kako de more namreč Bog tako nesrečo dopustiti. Hromi mladeneč pa odgovori: Prijatel, ne pregreši se s takim govorjenjem zoper Boga, neskončno pravičniga; zakaj, glej, ravno s to nogo, ki sim jo zdaj zgubil, sim bil enkrat v prederznosti svojo dobro mater sunil, ktera je milo solzico potočila in z milim pogledam se ozerla v nebo. Pravični Bog je vidil ta britki pogled in zato mi je zasluženo kazen poslal za mojo neizrečeno hudobijo.« 12 Mladenči, deklice! zapišite si globoko v serce zapoved Gospodovo: »Spoštuj očeta in mater.« 5. Ne ubijaj. Volmanjebil pošten, pravičinmož. Imel je pet ero otrok, med kterimi je nar starši ubijavec svojiga očeta bil. — Ime mu je bilo France. Bil je otrok, kakor angeljček lep. To je starše tako slepilo, de so mu vsako, tudi še tako napčno, prav dali. Od kake šibe in strahu ni govorjenja. Med tem je Franček zrastel France. Učenik v šoli, Bog obvari, če bi mu bili kej žaliga storili. France je bil materin malik, on je mogel povsod vse prav imeti, in je bil pri nar malporidniših početjih nedolžin. Gospod fajmošter in učenik sta tožila čez razujz- dano serboritost malopridniga Franceta v šoli, v cerkvi in na ulicah. Pa večidel tega ni oče zvedil; mati je znala namreč vse lepo zakrivati. S podkupilam ni mogla pri g. učeniku nič opraviti; pa če bi bila tudi s tem njegove tožbe ustaviti zamogla, saj so že povsod malopridneža poznali. Vse je bilo veselo po celi oko¬ lici, ko je oče mladiga potepenca v mesto v šolo poslal. — Na ptujim bo že boljši, si misli oče; in tudi bi res boljši bilo, ako bi mati vsiga zopet spridila ne bila. Dajala je paglavcu denarjev skrivej. Zatorej se je pa tudi rad kej svojimu gospo¬ darju skrivej pomuzal. Ako se je ta kej pritožiti hotel, je koj mati vse lepo poravnala, je plačala, kar je ljubi sinček ukradel, je poplačala tudi dolgove, ali vednost in lepiga zader- žanja, tega pa mu ni bila v stanu kupiti. — Učeniki so ga bili že pred dokončanim spraševanjem domu zapodili. Zdaj je še le prav zvedil, kakšno de je njegovo sinče in kakšne burke de mu je mati vmes igrala. To de prepozno je bilo! Večkrat sta se zastran tega sperla med seboj oče in mati; poslednjič reče oče Volman: »Kratko bom zrajtal s teboj, 13 paglavec, pri vojakih te bojo že zmodrili.« Oče pelje sina v veliko mesto v vojaško šolo, ter prosi poveljnike, de bi ga prav terdo imeli. Eno leto je šlo dobro. Kmalo pa je spet začel svoje burke in malopridnosti počenjati in sicer tako zvito, de je vse pred¬ postavljene ukaniti vedel. Vojaški poveljnik to zapazi in spo¬ roči očetu, de naj sina rajši koj domu pokliče, ker bi sicer veliko hujšiga nad njim doživeti utegnil. — Napad hude bo¬ lezni je bil nasled tega sporočila; očeta je britka žalost mo¬ rila, matije jokala, to de — prepozno. Oče poskuša še eno: Imel je prijatla v Berolinu; bil je bogat tergovec, prav dober mož. Ta se je sam ponudil, de hoče paglavca v tergovski uk vzeti in kakor oče zanj skerbeti. Zopet je šlo nekaj časa dobro. Ali kar se Anžek nauči, Anže ne opusti, tako tudi France. Zavolj vednih malopridnost je pošteni tergovec že skor vso poterpežljivost nad njim zgubil. Vender, de bi ga vsaj kam pripraviti zamogel, ga obderži tako dolgo, de se je terštva izučil; potem mu da izučivno pismo in je vesel, de se ga zamore znebiti. Pisal je pa tudi očetu, de hoče skerbeti, de pride France v dobro hišo k poštenim ljndem. — Ali, Bogu se usmili, zdaj pride France med malopridne pajdaše ter se v brezno hudobije pogrezne. Pride ob vero, pride ob vse, kar človeku pravo vrednost dodeli, in preden Volman kej misli, mu priženejo njegoviga Franceta po gonji (šubu) domu; verh tega pridejo pisma polne dolgov, ki jih je potepin v Berolinu naredil, in zraven še marsiktero drugo pismo. Volman žalosti hudo zboli. Zdravniki, naj bi bili posku¬ šali, kar so hotli, notranje britkosti niso vstani ozdraviti. Revni oče umerje, naposled hudih notranjih bolečin, ki mu jih je brezvestni sin napravil.-Vprašam tedej, ali ni bil ta sin morivec svojiga očeta? Ne z orožjem, ne s strupam, ne s silo, temuč počasu gaje ubijal in moril. France hoče zdaj grizenje vesti z vinam zadušiti. Začne 14 torej pijančevati. De bi pa denarjev k temu pridobil, se igre loti. Pa s tem ni šlo. Zdaj začne svojo mater za denarje pri¬ tiskati. Revna mati mu je dajala, dokler je šlo, pa je imela še štiri druge otroke, kterih tudi ni smela pozabiti. Torej se mu je ustavljati jela. Kaj se zgodi? — Ves pijan pride en dan sirovi potepin domu ter hoče denarja. Mati se ustavljajo. Pijanec zgrabi nož ter žuga svojo lastno mater prebosti, ako denarjev ne pripravi. Uboga mati se ustraši, metrud jeo zadene in mertva pade pred sina na tla. Tako je bil zopet morivec svoje matere. Zdaj so otroci sirote. Hudobneža pa gosposka zasači in ga v ječo zapre, desiravno bi bile še vi- selce zanj premalo. Glej, ljubi bravec, prigodbo, ki ni nič ne - tudi v vsakda¬ ne. Ali ni bil ca sin ubijavec svojih staršev, ropar svojih bra- in sester? in morebiti tudi danda¬ našnji taki otroci, ki s svojim razujzdanim živ¬ ljenjem staršem dneve grene in jim življenje krajšajo. Kako marsikteriga sina, kako marsiktero hčer bi se dandanašnji k grobu rajncih staršev peljati dalo in bi se jim zaklicati smelo: Glej tukej grob svojih staršev! Še zdaj bi bili živeli, ako bi jih ti s svojim hudobnim zaderžanjem pred čašam v grob pah¬ nil ne bil. Vprašam dalje tiste sinove in hčere, kakoršnih je zlasti po vaseh veliko, ki svojim staršem življenje grene, jim to, kar so si izgovorili, kratijo in tergajo, jim le kako nar slabši luk- 15 njo, kak kotič za prebivališč odločijo, in jim koščik suhiga kruha vagajo! Zares, ako bi se mogle vsim takim brezdušnim otrokam viselce (gavge) narediti, celi gojzdovi niso zadosti! Hoja po zimi. Na Ruskim, zlasti severnim, je po gojzdeh veliko volkov, zatorej je pa tudi pot po hostah, posebno po zimi, silno ne¬ varna. Tega se vender nič ni bala neka prederzna ženska, ki se je napravila svojo rodbino obiskat iti precej delec od svo- jiga doma. Neprevidna še toliko ni poskerbela, de bi bila kakiga moškiga spremljevavca seboj vzela; vzela je pa rajši troje svojih otrok, kterih nar manjši je še v zibeli bil. S temi se pelje mati na lahkih z enim konjem napreženih seneh. Pri¬ dejo do temniga gojzda, poleg kteriga je pot peljala. Naenkrat zasliši mati nekaj za seboj. Ozre se in zagleda celo trumo volkov. Strah jo prevzame zavolj njih veliciga števila. Za¬ torej konja na vso moč požene. Tode vender kmalo sta dva volkova pri vozu. Prederzno ženo smertin strah obide. Lastna ljubezen premaga ljubezen materno; vzame deklico, ki je več¬ krat bolehala, ter jo verže volkovam z voza. Pa kmalo je zopet celi trop volkov za njimi, ter jih obsujejo od vsih strani. Njen smertin strah je vedno veči. Prav po mačehino pogleda svoje štiri leta staro dete, ktero je prav milo zdihovalo, rekoč: »mama, ljuba mama! vedno bom prav dober, prav pridin; jelite, de me ne bote vergli v sneg?« — Ona pa zdilme vsa obupljiva: »Dete, ti si dobro, usmiljen je pa Bog; proč s teboj!« in vergla je fantiča volkovam. S smertnim straham navdana, in znotrej z grizenjem vesti napolnjena, še bolj in z vso močjo poganja že onemaganiga konja. Volkovi pa zmiraj za njo. Še nazaj ozreti se ne upa. Naenkrat jo sgrabite od zadej dve terdi taci in že moli divja zver odpert gobec po nji, in ona mu svojiga tretjiga otroka verže in se reši smerti. 16 Vsa je omamljena, vajete spusti in konj dirja svojo pot naprej. Poslednjič perdirja bliz vasi; volkovi so v gojzdu zao¬ stali. Komej se nesrečna ženska pri svoji rodbini oddahne, pripoveduje svojo prigodbo. Vsi stoje okrog nje, med druzimi tudi nar starši sin s sekiro v rokah, ker je namreč ravno derva cepil. Med tem ko je pripovedovala, se bude v sercih vsih pričijočih občutki pomilovanja, groza in stud, — pa nobeden besedice ne reče. Samo starši sin s sekiro se s serdam nad njo zagrozi, rekoč: »Kaj svoje lastne otroke si volkovam vergla!? baba, ti nisi vredna, de živiš!« ■—In pri teh besedah ji glavo s sekiro prekolje; ona se zverne in bila je — mertva. Ubijavca so prijeli. Bil je v smert obsojen. Ruski car Aleksander pa ga je po natančni presoji okolišin pomilostil in kazen na malo časa z zapertjem v ječi pomanjšal. 6. Ne prešeštuj. Nespodobne podobe. Neizrečeno veliko hudiga zamorejo gerde in ostudne po¬ dobe napraviti. Pa gorje mu, ki s tacimi nedolžne ljudi po¬ hujšuje! Torej je posebna dolžnost vsaciga kristjana sker- beti, de se take podobe, ako je mogoče, s poti spravijo. Tacih podob, akoravno se semtertje dobe, se vender po Slovenskim toliko ne vidi, kakor po druzih deželah, zlasti po velicih mestih. 17. dan prosinca 1843 gre lepo napravljen mlad človek po eni nar lepših ulic v Parizu, se ostavi pred štacuno podo¬ barja, pred ktero so bile nar nesranmiši podobe izpostavljene. V štacuni je bil prodajavec in njegova žena in otroci okrog njega. — Zgorej imenovani človek stopi notri, si da mnogotere verste podob pokazati, kterih, se ve de, mu ni prodajavec ni¬ koli zadosti prehvaliti vedil. Mladi mož si eno podobo zbere, 17 ktera je v nesramnosti vse druge prekosila, ter vpraša, koliko de velja? Prodajavec jo precej visoko ceni; uni pa molče mošnjo ven potegne, jo plača ter verze kupljeno podobo z le- piga gipsa na tla, de se na sto in sto koscov razleti, in reče prodajavcu: »Ne zamerite, gospod! danes pojdem zopet tukej mem s svojo materjo in sestro, in nič bi me bolj žaliti ne moglo, kakor če bi se sramožljivo oko moje nedolžne sestre nad tako nesramno podobo pohujšati utegnilo.« — Mladeneč je neki prav imenitne hiše in eden nar bolj učenih v Parizu. — Kaj pa, če ne le mertve podobe, ampak tudi nesramni ljudje sami s košato ali nesramno obleko sramožljivo mladost pohujšujejo? Ali če celo postavim slepi starši svoje otroke v take kraje zahajati puste, kjer se nedolžnost pokopuje — n. p. v gle- diša, — na bale? 2 18 t «B8«B*Kp/ . r £lIČ*.)iryiv| 3 ££1311) „ ( . j ( (J . : n , 33 Pošten dolžnik. En kmet na Francoskim je bil drnginm v daljni deželi osem frankov dolžaii..Že je preteklo čez trideset let, odkar ni dolžnik nič. več od svojiga pošufevavca slišal, ko enkrat sin tega njegoviga posojevavca v tistih krajih memo gre. Vpraša po stanovanji imenovaniga kmeta; vender še pomišljnje, ali /bi šel tje ali ne, ker j:e bil že dolg v toliko letih zapadel. Vender stopi v hišo. Bilo je pozno v jeseni. Ne brez ginjenja zagleda takej siviga starčika med svojo deržino sedeti; ravno je učil svoje vnuke svete keršanske resnice, kteri so ga prav pazno poslušali. Ptujic pove svoje: ime. — Starčik se veselja za¬ vzame, ter ga: objame s solzami, v očeh. »O Bog! reče na to, vi ste sin dobriga moža; prav lahko bom uinerl, ker sim vas dobil, de se svojiga dolga rešim; zdaj pa hote z naihi kosili.« Zoper to ni bilo nobeniga zgovora mogoče. Po jedi prinese stari mož irhasto mavhico ter vpraša začudeniga ptujca: »Ko¬ liko let je že ta culica dolžnik vašiga očeta?« — »Jest ne vem« odgovori ptujic; »jest tudi ne« reče starček, »mislim pa, de 19 t>i moglo okoli 40 let biti; pa saj lahko zvemo, koliko let de je; vsako leto sim o svojim času vse obresti do vinaija natanko k denarjem pridjal; zdaj. seštejte tedej, kolikokrat po osem, pa imate število let.« — Bilo je v nji 320 lir. Vera je nar boljši porok poštenosti človeka. Bogat mož zapove o svoji smertni uri trem sinam veliko število denarjev, ki jih je bil ubozim sirotam ugoljufal, nazaj poverniti. Sinovi obljubijo to storiti; kakor hitro pa je rajnki oči zatisnil, so sklenili med seboj, denar obderžati, češ, ker goljufija nikomur ni bila znana. Ko se tako med seboj posvetujejo, stopi star častit pušavnik med nje. Ustrašijo se'ga vsi; vender prosijo, de naj se usede, ter ga vprašajo: »No, pobožni, stari oče ! kaj nam prinesete noviga iz pušave?« ujzdi vodil, mi je ušla. Zapovedal je namreč svojim trem sinam, krivično blago nazaj poverniti. Zopet drug glas pa se na vse gerlo zahrohota, rekoč: »Nič ne žaluj zastran tega! veseli se veliko več! Namesti ene duše bomo nemara tri dobili.« »Te tri duše smo mi, reče starši sin z zavzetjem; tista dva glasova, ki ste jih slišali, sta bila hudih duhov. Tode mi Ne obderžuj ptiijiga blaga. »Nič dobriga;« odgo¬ vori starček; »ko; sim šel po samotni pušavi, mi je bilo, kakor bi slišal iz grozovitih globočin med istrašnim skalovjem, gro- |fzno vpitje, ki se je takole Wglasilo: »Gorjemi!« duša || bogatigaodertnika,ki sim jo že toliko let na svoji 20 hočemo povelje rajnciga očeta spolniti in poverniti natanko krivično blago.« »Ja, rečeta oba druga brata, to hočemo storiti brez odloge.« - -».to! oiivsJa ahnui sq »Bog bodi zahvaljen!« reče pušavnik. Vas rajni oče so mi kratko pred smertjo povedali, kaj de vam bojo ukazali, ter so mi naročili skerbeti, de bote njegovo voljo spolnili. Spolnite jo torej! Dajte ubogim sirotam, kar je njih, nazaj, in rešite svoje duše!« Kdor se tatvine nauči, jo težko kdaj pusti. 1747. leta je bil v Orleanu tolovaj s kolesam tert. Nje¬ govo sterto truplo je bilo zdravniku zročeno, ki ga je za svoje poskušnje imeti hotel. Noge in stegna in tudi ena roka so bile čisto sterte, vender začuti še zdravnik, de je življenje v njem. Zdravnik vse poskusi, de bi ga k zavedenji zopet pri¬ pravil, kar je tudi speljal. Zdravnik poskuša na dalje svoje delo. Obe nogi in roka so mu mogle odžagane biti; vender je ozdravel nesrečni. Zbral si je poleg ceste bliz Orleana mestce, kjer si je hotel, kakor je rekel, kak krajcar sprositi, de bi se preživi!. Ker je v svojih mladih letih pri vojakih bil, gaje zdaj vsak hromiga vojaka mislil, ki je v bitvi ob nogo in roko prišel. Ležal je pri cesti poleg veliciga gojzda: kdor ga je vidil, se mu je smilil. En dan pride živinsk barantavec mem berača, šel je ravno iz somnja, ki je bil v mestu, domu. Berač, kije tudi svojo zdravo roko skrito imel, ga prosi božjigadaru. Tergovcu se hromak smili, verže mu sreberin denar; ker pa berač milo prosi: »Oh, jest ne morem pobrati, ker nimam, kakor vidite, ne rok ne nog, bodite usmiljeni in vtaknite mi dar v mavho;« — stopi tergovec z voza ter hoče denar pobrati; pa groza ga obide, 21 ko zagleda, de berač naglo roko z debelim železnim kijem vzdigne in nanj mahne. Tergovec vjame naglo namerjeni udar, zgrabi hudobneža, ga dene na voz in ga bližnji gosposki zroči. Pri pravici je bil preiskovan; najdli so pri njem tolovajsko pišalko. To je sum obudilo, de bi utegnili v gojzdu še dragi roparji biti; precej so bili vojaki tje poslani. Eno uro po vjetji hromiga hudodelnika so vojaki na odločeno mesto peršli. Raz¬ delili so se na več krajev in poskrili. Eden zaberlizga z imenovano pišalko; in koj se enaka, kakor pod zemljo, nazaj oglasi. Precej na to pa pridejo trije hrasti iz gošave; vojaki jih postreljajo. Potem preišejo gošavo in najdejo votlino, v kteri so bile tri deklice in en otrok. Deček, komej pri 12. letih, je bil sin eniga tolovajev. Pri preiskavi deklic pa je na dan prišlo, de so bile na poti uropane in s silo v jamo poteg¬ njene; roparji so jih bili za ženske opravila namenili, od tistiga časa pa tudi niso nikoli več dneva luči vidile. — Pravile so zdaj, de so roparji večkrat mertve trupla pobitih ljudi domu prinesli, jih oropali in pokopali; tudi so pripovedovale, de je bil vsak lep in jasin dan uni hromi hudobnež brez roke in nog, na cesto nesen, kjer je vselej po tri do štiri ure ležal in čakal. Hudobnež je bil zopet obsojen, de se ima s kolesam treti; roka mu je bila popolnama sterta in vse kosti so mu bile zdrobljene. Še pet dni je terpel neizrečene bolečine, preden je umeri. Potem so ga sožgali in pepel po vetru raztrosili. 8. Ne pričaj krivo zoper svojiga bližnjiga. Nar boljši in nar slabši jed. čudno lastnost jezika je že stari pagan Ezop v naslednji priliki prav določno pokazal. Ukazal je bil gospod svojimu služabniku, de naj mu pripravi nar boljši jed, ki se koli dobiti zamore. Služabnik mu skuha en jezik in druziga nič. Potem 22 mu reče nar slabši jed pripraviti; služabnik pa zopet.en jezik napravi in nič druziga zraven. Ko ga!'gospod za vzrok vpraša, odgovori: o / cu onob lig t 'kx9ndobmf idirigs »Jezik je med vsim nar boljši in nar slabši reč, zakaj jezik zamore nar slabši spet dobro napraviti, in zopet to, kar je nar boljšiga, zamore slabo narediti. — V tem pomenu piše s. Bernard: »jezik je majhin ud, vender pa veliko hudo, ako ga ne varuješ.*.; jezik gladi s prilizovanjem, grize z opravlja¬ njem, umori z lažjo:_napravi prijaznost, pomnoži sovraštvo, podkuri kregdn prepir, seje seme raspertja, udari z enim ma¬ ham in jih veliko pogubi.« — Zatorej, pravi s. Bernard na¬ dalje, je jezik zapert in v ustih tako rekoč v ječo zadelan..:.,, med tem, ko so vsi drugi počutki prosti in odperti.i. . Jezik ima svoje korenine v sercu, de bi človek premislil, de mora le to govoriti, kar v sercu .misli, ako je koristno; ako pa ni ko¬ ristno, resnico govoriti, de molči in nikoli ne laže; ravno kakor bi nas hotla človeška natura sama učiti, de mora jezik s ser-: cam v soglasji biti; zakaj, kakor je le eno serce, je tudi le en sam jezik.— Po ti čudni napravi neheškiga Stvarnika prav ravnati, namreč I. vselej rfesnico govoriti, 2. čast in dobro ime bližnjiga varvati, to nam zapoveduje osma božja zapoved; Resnicoljubni vjetnik na galeji. ^ ^ Šel je nekiga dne kraljevič mem jetnikov, ki so s težkimi verigami prikovani zavolj hudodelstev težavno delati mogli. V serce se mu smilijo revni ljudje, ki so vsi rastergani in oko¬ vani noč in dan v težavno delo vpreženi. Sklenil je torej vsaj eniga rešiti. Prej pa je še hotel se prepričati, kterf deje te dobrote nar bolj vredin. Zatorej vpraša eniga za družim, za zakaj de je semkej prišel? Zdaj vzdignejo eden pa drugi tožbe čez pritožbe, de ni konca ne kraja. Vsak terdi, de je nedclžin, de je po krivim zatožen bil, in de je tako po krivici semkej prišel. Vsak se je priporoeeval kraljeviču in ga prosil, de naj se ga usmili in reši. Poslednjič pride ta tudi do mladiga vsiga scapaniga človeka ter ga vpraša: »Kaj si nek storil, de so te semkej djali?« — »Milostivi gospod« reče mladenee, jest sim ostudin hudobin človek. Svojih dobrih staršev nisim hotel slušati; ušel sim jim bil, sim se okoli potepal, Sim kradel in goljufal; dve uri bi vam mogel pripovedovati, ako bi vam ho¬ tel vse razložiti, kaj de.sim že malopridnost počel. 'Rad ter- pim svojo kazen, ker vem, de sim jo zaslužil.« Kraljevič je dobro vedil, de so vsi kazen zaslužili. Ven- der nad tem mladenčem je imel nar boljši: upanje, de se bo poboljšal, ker je svoje pregreške tako očitno spoznal, torej mu smehljaje reče: »Kako pride tako ostudin človek med tako poštene ljudi? Berž mu vzemite okove, in železja proč in zapodite ga od tod, de ne bo.teh poštenih ljudi zapeljal!« Koj je bil želežja oprosten in spušen; drugi pa, ki so se nedolžne terdili, so ostali na galeji. : . 24 Hudi nasledki natolcevanja. Misli so proste, tako je pregovor med ljudmi. Pa ni res taka. Naša pamet in Jezusov nauk nas nasprotniga učita. — Koliko hudiga de iz ene same hudobne misli večkrat izide, nam kaže vsakdanja skušnja sumljivih ljudi. Ljudje so koj priprav¬ ljeni, hudo od bližnjiga misliti. In tako marsikteri pride po nedolžnim ob čast in dobro ime. — Poslušajte naslednjo prigodbo : Služila je v Mirnim deklica, Rozina po imenu, bila je lepa, pobožna, pridna in delavna. Vedno je bila jasna in pri¬ jazna, in vsako opravilo ji je šlo spod rok, kakor de bi žgal; še celo njena gospodinja Potokarca, sicer terda žena, kteri ni bilo tako lahko vstreči, je bila popolnama zadovoljna ž njo. Po¬ tokarca je bila gospodinja, ki je sama hlače nosila. Mož, posli in vse se je je balo. »Ta baba mora s samim černim zavezo imeti« so večkrat posli med seboj govorili; pa tudi res, vse se je treslo, kadar je ropotati začela. Bilo je v nedeljo zjutrej. Pri Potokarjevih vstane tak ropot, kakor de bi se bilo 7 vragov odvezalo. Pol ure deleč je bilo Potokarco slišati, tako je razgrajala in vpila. Vse se je treslo, in takrat ne zastonj. Kaj je tedej bilo? Nekaj prav hudiga. Zlatiga ovratnika, ki je 70 cekinov veljal, kteriga je hotla Potokarca v cerkev vzeti, ni več, pa ga ni. Posli vsi prav lepo prosijo, de bi se vpričo prisežnih mož vse njih shrambe preiskale, de bi vsaj krivo obdolženi ne bili. To se je zgodilo. Vse preišejo, vse kote staknejo, pa — nič ni. Poslednjič pride Potokarci vražja misel: »Rozina je ubogo dekle, ravno misli mladiga Hostnarja vzeti; on je tudi ubog; Rozina je imela vso vero pri meni, nji je bilo vse od- perto. Gotovo jo je zlato premotilo, in mislim, de noben drug nima zlatiga kinea, kakor Rozina.« To misel možu razodene. On jo pregovarja, ter pravi: Za božjo voljo, ne stori deklice nesrečne. Prepoštena je, kakor, de bi se kej taciga dalo mis- 25 liti od nje. Prosim te, nikomur kej taciga ne pravi.« Poto- karca je bila sicer sama prepričana, de ima mož prav, torej je tudi molčala. Pa hudi duh natolcevanja jo je bil že obsedel in odsihmal je vsaka reč v nji sum nad deklo obujevala. Z eno besedo: v 14. dne mora uboga Rozina iz službe. To se kmalo razglasi. Uboga dekla joka in zdihuje, de se Bogu usmili; zakaj ni ji bilo za službo, kterih bi bila lahko deset namesti ene dobila; bilo ji je le za dobro ime, ker je dobro vedila, de jo bojo ljudje tatico mislili. Uboga Rozina gre in si poiše druge službe. Z veseljem je bila sprejeta, in bila je nova gospodinja koj ž njo zadovoljna. — Govorica pa, deje ona drag kinč ukradla, se je razglasila v kratkim po vsi okrajni, kakor bi ob zvon udaril. Mladi Host- nar jo je Čedalje bolj redko obiskoval, kar jo je zelo bolelo. »Naj bo, sije vender mislila, ako zamore on kej taciga od mene misliti, je boljši, de sim brez moža, kakor de bi pa taciga imela.« Pa še hu sireči pridejo nad ubogo keršenco. Govorica seje čedalje bolj širila, poslednjič jo zve tudi kmetica, pri kteri je 26 Rozina služila. Poštena ženica pa tega ne veijame; dekle se ji je veliko prepošteno zdelo. — Vender kaj nesreča ne stori! Kmetica zapazi, de ji zdaj pa zdaj prediva zmanjkuje in de si je začela Rozina nove oblačila napravljati. Natolcevanje je čedalje veči in čez nekaj mescov mora Rozina od hiše. Zdaj so ž njo vsi križi doli. De bi kako službo še dobila, je zastonj. Nič večji nihče ne zaupa. Zdaj pride reva čez revo. Rozina je brez dela in ne more več svojim ubozim staršem, kterih edina podpora je bila, pomagati. Sama britkosti zboli. Ubogi starši morajo stradati in mraza terpeti, uboga hči leži bolna pri njih. Od tedna do tedna bolj hujša in hira. — Eniga dne pride Potokarca objokana v to siromaško hišo ter prosi tako milo, de jo skor solze zaliti hočejo, rekoč: »O ljuba Rozinica! ne zameri mi, jest sim te v toliko nesrečo pahnila. Zgubljena reč je zopet najdena. Zad za predalam smo jo komej včeraj, ravno čez 2 leti, našli. Pripravila sim te ob dobro ime, ob kruh in še celo ob življenje.. Gospod zdravnik! reče nato gospodu , ki ga je bila seboj pripeljala , pomagajte , oh pomagajte, de dekle ne umerje!« — »Ja pomagajte, gospod zdravnik! kliče tildi una kmetica, pri kteri je pozneji Rozinica služila, tudi jest sim k terpljenju teh revnih ljudi pripomogla. Predivo je najdeno; odpusti mi Rozina, ti nedolžna.? —. »Vse si hočemo prizadjati, de prideš nazaj k dobrimu imenu,« rečete obe. Pa bilo je prepozno. V štirih tednih je umerla uboga ter- pinka za jetiko. Sto in sto ljudi gre za nje pogrebam in se jokajo britko. Množica se razteče po pogrebu, le eden ostane na grobu, bilje mladi Hostnar, ki je britko zdihoval in klical, rekoč: »Oh, zakaj se nisim za tvoje poštenje potegoval, dobra duša!' Saj sim te dobro poznal. Oh odpusti! odpusti! Večkrat je potem še hodil na njen grob molit. Vsi so sicer storili, kar so mogli, de bi ubogim staršem pomagali, pa žalost po ljubi hčerki je tudi njih kmalo končali. ■— Glej, kaj stori natolcevanje ! Vtisni si torej globoko v serce ta nauk: «Tako dolgo je treba dobro misliti od človeka, 27 dokler nismo nasprotniga prepričani; in ako smo že pregreška bližnjih prepričani potem je treba se molčati. • 9.”Ne žmfi svojiga bližnjiga žeti e. 9 n bhr nobodon ifotira. .n>lj;q 8 • ng ibav jril iJobfim vooroatusd Svetiga Frančiška Salezija je enkrat, ko je ravno njegov, prijatel pri njem bil, neka ženska obiskala, ktero je zavolj njene lepote vse občudovalo. CeZ eno uro pogovora je zopet stran šla. Nato reče uni prijatel svetima škofu : »Kaj ne, to je zares neizrečena lepota?« — »Jest je nisjm pogledal,« reče s. škof. — »Kako, saj ste vender eno uro ž njo govorili, in je niste vidili?« — »Vidil sim jo siceSr, pa ne pogledal,« bdgo- VPiiiEtamašetonJ ,Insmioq it id •••< oiei ngeJ ilovi s ol 28 Ko se uni zategavoljo čudi, govori nadalje sveti mož: »Vidil sim jo s telesnimi očmi, pa za njeno lepoto je bilo prazno moje serce .... ker dobro vem, kaj nam deveta božja zapoved veleva.« 10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga. »De bi le jest enkrat mošnjo polno denarjev ali pa zavitek bankovcov najdel! Pa vedi ga spaka, nikoli nobeden nič ne zgubi!« tako je rekel delavec svojimu sosedu. »Jest bi pa hotel k denarjem kakiga bogatina zlesti in mu njegove shrambe dobro obrati in osušiti; prav brez greha bi mu vzel,« reče sosed. »Nak, tega pa ne, reče uni, tat pa vender nočem biti.« »Jfo potem bi bila -oba eden kot drugi, zaverne sosed, krasti in najdeno blago obderževatt, je vse eno. Jest sim prej le zavolj tega tako rekel, de bi ti pokazal, kako nespametna 29 je tvoja želja, Kaj bi ti pomagalo, ako bi kak tavžent najdel? obderžati ga ne smeš, sicer si tat; in n. p. naj bi začel denarje izdajati, bi te kmalo vprašali: Oj prijatel! od kod imaš de¬ narje? in ojprijatel bi ne vedil kaj odgovoriti, in treba bi bilo iti — v luknjo/ To bi bilo eno. Pa je še nekaj druziga. Če bi tudi naj¬ deno dobro skril, je vender Eden, kterimu nič skriti ne moreš, in ki je zapovedal, ga v vnanje temnice zapreti, kdor ne bo zadnjiga vinarja povernil. Kako pa hočeš ti poverniti, ako greš k spovedi, ali če boš na smertni postelji, potem kadar si že najdeno reč vso isdal? Bo treba po smerti tudi v luknjo, v prav čudno luknjo. Lepo zahvalim za tisto luknjo, tam je hudič ključar. Kadar koga notri dobi, potlej je mljena, je zastonj kdej ven priti. In černi ključ s. Petra ne more več nikomur odpreti; samo zapre, odkljeniti pa se ž njim več ne da. Pojdi tedaj, sosed, s tacimi nespametnimi željami! Poštenost nar delj velja! Boljši kosec ovsenjaka z dobro vestjo, kakor veliko bogastvo in visoki gradovi — pa po krivici. Poslušaj, ti bom povedal prigodbo: V nekim ruskim mestcu, Oraniev po imenu, živi še zdaj ženica pri devetdesetih letih. Ko sim tamkej čez eno leto delal, sim staro mamico večkrat vidil. Imela je hišico, deje moja koča cel grad proti nji. Čolnarji, kadar so mogli lepiga vremena pričakovati, so se pri nji ustavljali. Ona jim je po¬ stregla ter jedi napravila, kar in kolikor je premogla. Od tega je živela. Enkrat so holandski veslarji pri nji prenočili. Mudilo se jim je. Torej na vse zgodaj odrinejo. Stara pometa, in glej, zapečateno mošnjo, polno denarja, najde pod mizo. Silno se ustraši. Berž se spomni, de denarji morajo biti eniga gospo¬ dov, ki so se bili pri nji ustavili. Pa kaj ji je početi? Za kupci leteti ne more, barka pa je že dalječ. Gospoda noben človek ni poznal. Torej sklene mošnjo zapečateno tako dolgo shra- — 30 njeno imeti, dokler se kej ne zve.: Sedem let je bila mošnja zaperta. Moram reci, sosed, ženi se ves ta čas ni kej preveč dobro godilo, marsiktera grenka jo je zadela. Bilo je, kakor bi bil hotel Bog njeno poštenost skušati. Kako bi si bila lahko opomogla, si lepo gostivnico zidala in veselo brez skerbi živela. To de. žena je bila junakinja v ti zadevi; bolj kakor marsi- kteri mož, ki ima tako napčne želje.« »Sosed, le nikar ne zabavljaj!« »No, razumi šalo! — tedej dalje. Čet 7 let pridejo štirje kupčevavci, trije Angličani in en Holandar v Oraniev k naši dobri stari in kosijo tukej. Med kosilam vprašajo Angličani Holondca, če je že v Oranievu kterikrat bil?« »De bi tako ne,« rečeta, »presneto gnjezdo meje enkrat Ob 700 rubeljnov pripravilo.« 1 «!‘>n »Kako to?« vprašajo drugi. »Takrat sim bil v družini prijatlov nekoliko pregloboko v kozarec polukal in sim bil tukej v eni kerčmi, ne vem kje, 10 ' 01(10 s * 8/0 398 »Ali je bila mošnja zapečatena?« vpraša kerčmarica. »Prav res, bila je. Se zdaj imam tukej pečatnik, s kterim Slin jo bil ža,j)epatiT.« »Pokažite ga sem« reče stara. In spoznala je,, de j§ ravno tisti pečatnik, potem pravi: »No, s.e zna še. nazaj dobiti, kar ste zgubili-« »Nazaj dobiti, ja! kaj pa de! takrat, ko.ste vi mati v šolo hodili, takrat morde, so bili taki pošteni ljudje na svetu; ali dandanašnji, in pa zdaj čez 7 let nazaj dobiti, ta : bi bila čudna. De bi jo tri sto medvedov še mošnjp, še misliti ne smem nanjo, ;sicer bi ne mogel nikoli dobre volje biti.« »E kaj bi to mislili, gospod Holandski! tukej pite na srečo, de bo druzih 700 rubeljnov zopet prišlo,« mu Angličani prigovarjajo. »So že tukej!« reče stara, ki je med tem mošnjo pri- 31 »Pravo! pravo! pravo!« vpijejo vsi veseli. »Naj Živi stava mamica, akoravno je že 90 let stara! večno'pa naj njena poštenost drugim v zgled živi!« »Ja, Bog jo živi staro tnater Oranievsfco, Bog živi vse poštene ljudi! Poštenost čez vse!« Le zadovoljnost da nostranji mir. Denar človeka srečniga ne stori; kjer ni notranjiga miru, tam ni zadovoljnosti. Bil je bogat, samovoljin mož, skerbi ga niso cele noči spati pustile. Njegov sosed pa, ubog čevljar, je bil pridin, je rad molil in je vedno prepeval. Bogatiga soseda je to jezilo, torej mu hoče vedno dobro voljo in petje', ki mu je tern v peti bilo, iz glave zbiti. Prav tiho pritapa o pri¬ nesla, »so že tukej! glejte gospod, de poštenost še ni tako redka, kakor ste mislili.« 32 ložni uri v čevljarjevo hišo ter mu skrivej mošnjo polno denarjev na mizo postavi. Čevljar, ko domu pride in denarje najde, se ustraši in njegova zena z njim. Ud kod ta denar r to jima ne gre v glavo. Spraviti ga je treba. — Večer pride, nič molitve, po dnevu nič več dela. Večer se zopet bliža, skerbni mož pravi svoji ženi: »Nihče se ne oglasi, na zadnje bododenarji venderle naši ostali. Saj čudeži božji so vender še mogoče.« On skrije bogastvo v slamo svojiga ležiša; spet ga ni slišati veseliga petja, noč mine skor brez spanja, namesti molitve in veselih hvalnih pesmic so nastopili strah in ponočne skerbi. »Žena,« reče čevljar, »bojim se in se mi nekako zdi, de bi utegnil kdo po denarjih vprašat priti. Jest bom ležal. Če kdo pride, reci, de sim bolan.« In res pride še tisto jutro bogat sosed, ter bara, če niso denarjev najdli?|Ubogi mož prebledi in taji, de ne. Bogatin pa s terdim glasam žuga, de hoče svoje denarje, sicer jih bo s silo dobil. Ubogi mož zleče culjo denarjev iz slame in bogatin se smeja ž njimi nazaj. Tisti večer je čevljar zopet molil, drugo jutro je tudi spet pel. — Pač srečin izid. 33 Njegov zaklad je komej v slamo pokopan bil in že so hude obresti v njegovi duši kalile, namreč: skerb, strah, nemolitev, nedelavnost, zmešnjava in laž. Ko je pa dal zlatiga boga nazaj, so tudi te obresti minile, njegovo ležiše je bilo zopet mehko, in v njegovim sercu zopet mir. Najdeno nazaj. Tartarsk polkovnik je bil zgubil mošnjo denarjev. Najde jih ubog kitajsk rokodelec. Ta leti za njim, kar more. Pol¬ kovnik misli, de je silin berač, ga zatorej prav ojstro bara, kaj de hoče? »Vaše denarje sim najdel;« mu Kitajic odgo¬ vori, ter mu mošnjo poda. Polkovnik se silno čudi toliki poštenosti, zlasti ker je po kitajskih postavah pripušeno, najdeno blago obderžati; vpraša ga torej, zakaj de je nazaj prinesel? Mož mu pa odgovori: »Jest sim kristjan, naša vera mi zapoveduje: dati vsakimu svoje. Kdor tako ne ravna, greši, zakaj pisano je: »Ne želi svojiga bližnjiga blaga«. 34 Nekteri deželni patroni. Sveti Jožef, deželni patron Tirolskiga, Ilirije in Permorja. (19. marca.) Sv. Jože f, rednik Jezusov in neomadež- vani ženin Device Ma¬ rije, je bil, s kraljeviga rodu Davidoviga, nar- berže v Nacaretu rojen, ker je tudi tam prebival in tesar bil. —Nihče naj se pa ne čudi, de se j e on, kraljevič — s kralje¬ viga rodu — s tem delam vkvarjal in živil; takrat in še potem dolgo časa so se mogli sinovi ime¬ nitnih, posebno kralje¬ vih rodovin, kakiga rokodelstva učiti. Tako je bil tudi sveti Pavel platnar, ter je posebno plahte — jadra — zdeloval; sv. Janez pa ribič, itd. Enako so tudi kraljeviči do novejših časov, kakor zgodovina pove, rokodelci bili. Sv. Jožef je posebno pobožno in bogaboječe živel,zato si ga je tudi Sin božji zvolil svojiga rednika in Marija svojiga ženina. Svojo pravičnost in ljubezen je pokazal s tem, ker se je, zvedivši, de je Marija spočela, s tiho žalostjo od nje ločiti hotel. Vender je pa ostal, ko gaje angelj božji o tej skrivnosti podučil, in s sveto pobožnostjo je Boga molil; zakaj bilje eden tistih pobožnih Judov, ki so Odrešenika ne kot pozemeljskiga kralja, ampak kot Zveličarja duš perčakovali. Svojo deviško čistost in spoštljivost je pokazal s tem, 35 ker je z neomadežvano devico Marijo cisto živel, kakor an- gelji božji. Kakor zvest mož, kakor skerbin rednik je spremil Marijo v Betlehem in v Egipt. Vedno je zvesto varval Marijo in nje- niga sv. otroka Jezusa. Z njima je molil, delal, živel ter ve¬ selje božje bil. Sv. pismo ga imenuje pravicniga; toliko bolj mora tudi nam v spoštovanje in češenj e biti. — Časti ga celo keršanstvo. Milijonov ljudi ga ima kerstniga patrona; neštevilno cerkva je njegovi mu varstvu zročenih, de, vsi kristjani ga imamo in častimo tudi kot svojiga rednika, zato tudi na njegov praznik za dobro rast poljskih sadežev prosimo. Angelji so nesli njegovo čisto dušo v predpekel, od koder jo je Jezus po svojim od smerti vstajenji v svete nebesa pre¬ peljal. Sveti Jeronim, deželni patron Dalmacije. (30. septembra.) Sv. Jeronim (Hieronim) se je rodil v Stridonu na Dal¬ matinskim, ob času, ko je vla¬ dal cesar Konštanci. On je velik v svetosti, kakor tudi v učenosti, zakaj bil je eden nar bolj učenih cerkv. , ker je sv. pismo iz hebrejskiga v latinski jezik prestavil. Boril se je ne- zoper krive vere, ter je vedno branil in varval zmčt kat. cerkev. 3 * 36 V Rimu je pervo podučenje dobil, pa je tudi kmalo tako v učenosti sloveti začel, de so se celo papeži v imenitnih za¬ devah, posebno v svetopisemskih, ž njim posvetovali. Potoval je z Rima v Grecijo in Sirijo, se bolje z učenostmi soznanit, pa tudi svete kraje obiskat. V Sirii pride k redovnikam (mni- ham). Ker mu njih življenje dopade, ostane per njih, de bi njim enako sveto živel, in se toliko lože v učenostih uril. Kej ojstro je per njih štiri leta živel. Njegova obleka je bila ojster Žakelj, njegova postelja terde tla, njegovo zglavje kamen. Nadlegovan od hudih skušnjav je iskal v molitvi per Bogu pomoči, zraven se je pa tudi neutrudeno sv. pisma učil, in de bi ga še bolje razumel, se zategadel poda v Jeruzalem. V 30. letu njegove starosti ga blagoslovi Pavlin, Antijo- henski škof, mašnika; vender pa sv. Jeronim ni šel nikamor duše past, de je tem lože sv. pismo prestavljal. Odtod je potoval spet nazaj v Rim, kjer je papežu v več imenitnih opravilih pomagal. Tu je tudi podučeval veliko ker- šanskili devic. — Pozneje se je spet nazaj v Palestino podal, in tam v samoti neutrudama sv. pismo zdeloval, vzemši še nekoliko druzih sabo, ki so njemu enako ojstro in sveto živeli. — Tudi je tam sv. Pavla z veliko drugimi tovaršicami samostan zidati dala, v kterim so potem pod vodstvam sv. Jeronima bo¬ gaboječe živele. In to je bil začetik tistih duhovskih redov, ki imajo še dandanašnje njegovo ime. Sv. Jeronim je tudi krivoverce hudo dajal, zato so ga pa tudi sploh imenovali »kladvo krivovercov«. Nobena nevarnost ga ni ustrašila, zakaj rekel je: »Pes laja za svo- jiga gospoda, in jest bi ne govoril za svojiga Boga! Umreti morem, pa ne molčati.« Bali so se ga krivoverci, katolčani so ga pa čez vse ljubili. -— Per vsem tem je bil pa vender nar ponižniši. Desiravno jo bil tako silno učen, seje vender po goreči molitvi v imenitnih pa bolj temnih rečeh še z drugimi-posvetoval. Umeri je v visoki starosti po prejetih sv. zakramentih. Pokopali so ga zraven Betlehemskih jaslic, ki sojih pa potem z njegovim truplam vred v Rim prenesli. Se kažejo njegovo mašno oblačilo, čašo (kelh) in druge ostanke. Večno slavo si je perdobil s prestavljanjem sv. pisma, ki z imenam »Vulgata« po vsirn keršanskim svetu slovi. Veliko hvalo in češenje smo dolžni temu sv. cerkvenimu očaku. — Ne morem se zderžati, h koncu njegoviga življenopisa nekoliko iz pisma, ki ga je v samoti Evstohiju pisal, perstaviti, de bodo posebno mladenči zgled imeli in vedili, kako v skuš¬ njavah ravnati in jih z božjo pomočjo premagovati. Piše pa takole: »O kolikrat se mi je zdelo v tej strašni pušavi, ki je, prepečena od solnčnih žarkov, celo redovnike z grozo nav¬ dajala, de sim v Rimu per gostarijah in veselicah! Tu sim v samoti tičal, napolnjen z veliko serčno žalostjo. Spokorno oblačilo je pokrivalo moje ude; vedno sim jokal, vedno stokal, in če me je kterikrat spanje po sili obvzeti hotlo, sim pa razte- pal na golih tleh svoje trudne ude. Ne spomnim pa jedi in pijače, ker redovniki v pušavi še celo v bolezni nič druziga razun merzle vode ne vživajo, skuhane jedilapa za potrato imajo. Ker sim se strahu pred peklam v to grozovito pušavo obsodil, in desiravno nisim druge tovaršije imel razun škorpijonov in divjih zveri, sim se vender v mislih med dekliči znajdel. Ves bled in upaden je bil od posta obraz, duh pa je vender gorel v ognji nečistih poželenj; švigal je še v merzlim truplu in mesu, ki je že odmerlo bilo, plamen nečistih misel in želj. — V tem stanu deleč proč od človeške pomoči, padem pred križaniga Jezusa na kolena, ga močim s solzami, ktere sim potem s lasmi usušil, in berzdam tako več tednov zaporedama svoje poželjivo meso. Spomnim se tudi, de sim noč in dan usmiljeniga Boga na pomoč klical, in prej ne jenjal, se biti na svoje persi, dokler de se me ni usmilil in pokoja duši dal. — In potem, Bog ve, ko sim dolgo jokal, z k nebu povzdignjenimi rokami in očmi molil, mije peršla tolažba, in zdelo se mi je, kakor de bi bil med angelji, z veseljem prepevaje: 38 »S tabo, o Gospod! potečemo, za duham tvojih mazil!« Ljubi moji! naj vam bo ta zgled večkrat pred očmi. V skušnjavah se spomnite sv. Jeronima v pušavi, kakor se je zoper nje boril s zatajevanjem samiga sebe, s solzami, z molitvijo, kako je pred podobo križaniga Jezusa klečal in neprenehama molil. Storite ravno tako. Koj izbe naj vam bodo pušava, in tukej prosite Boga pomoči zoper vsaktere skušnjave in bodite pre¬ pričani, de vam bo po goreči molitvi in resnični perzadetvi gotovo zmago dal. Sv. Janez Nepomučan, mučenik, korar in deželni patron Ceškiga. ( 16 - maja.) Sv. Janez je bil rojen v mestcu Nepomuku, kakih 10 milj od Praga, odtod njegov pri- tnek Nepomučan. Njegov oče je bil krojač (Žnidar). Dolgo so bili njegovi starši brez otrok. Store pa potem obljubo, in us¬ lišal jih je Bog ter jim dal Ja¬ neza, ki je bil njih veliko ve¬ selje. Bil je pa že z mladiga pobožin. Njegovo nar veči ve¬ selje je bilo mašniku per altarji streči. In tu se je tako pobožno obnašal, de so bili vsi pri- čijoči ginjeni. V učenji je jako pridno napredoval in vedno eden zmed nar pervih bil. Po dokončanih bogoslovskih šolah je postal dohtar sv. pisma. V mašnika posvečen se poda cel mesec v samoto in ostro živeti začne. Bil je potem zvoljen pridigar per škofijski cerkvi v Pragi in nekaj let pozneje korar ravno tam. 39 Tačasni nemški cesar in češki kralj, z imenani Vaclav (Vencelj), ga je tudi s svojimi dvorniki poslušat hodil. Za- volj njegovih obilnih zaslug ga hoče škofa v Leitomišeljnu in prošta (predstojnika) na Višehradu zvoliti; ali on se ubrani, ker je koristi previdil, ki iz njegovih pridig izhajajo. Kraljica Jovana ga zvoli svojiga spovednika in delivca milošnje. V obeh opravilih seje razumno in neutrudeno obnašal. Vaclav (Vencelj) je bil pa razujzdan človek in grozovit trinog do svoji podložnih. Zastonj si je Jovana vse perzadjala, ga poboljšati, ker vsi opomini niso nič zdali, sklene z molitvijo in z dobrimi deli mu spreobernjenje od Boga sprositi. Zatorej je prejemala tudi pogostama sv. zakramente. Hudobnimu kralju pa večkratna spoved njegove sopruge nič kej ne dopade, on jo sumi, kakor de bi mu bila nezvesta, vsaj hudobneži radi tisto od druzih mislijo, česar se sami pregreše. Vpraša tedaj sv. Ja¬ neza, kaj se mu Jovana spoveduje. On se pa prestraši ter kralju resno pove, kako zelo bi se pregrešil, če bi kej iz spo¬ vedi naznanil, in ga ob enim tudi zagotovi, raji tisučrat umreti, kakor pa tako pregreho storiti. Razkačeni kralj sklene se nad Janezam maševati. Enkrat je kralj svojiga kuharja, ker mu ni neko jed po volji skuhal, na ražnji peči ukazal. Temu silovitimu djanju se ustavi Janez. Kralj ga pa zato v ječo zapreti da in mu ob enim tudi naznani, de zamore le s tem mir imeti, če njegovo voljo spolni. Ker pa Janez tega ni hotel, in je bil Bogu bolj pokorin, kakor kralju, in ker tudi vse prego¬ varjanje ni nič pomagalo, ga denejo na tezavnico ter ga z gorečimi baklami žgejo. Vender pa je dobil še prostost, pa le za nekaj časa. Ker je kralj zmeraj veči sum dobival, mu je zažugal ga umoriti, ako ne razodene, kar se mu je kraljica spo¬ vedala. Tode vse te žuganja niso Janeza premotile, on ostane kot skala v morji, zatorej ga da kralj še tisto noč v Veltavo vreči. (1. 1383.) To hudodelstvo pa ni ostalo skrito. Truplo sv. mučenika se ni pogreznilo, ampak je plavalo po verhu vode in neštevilno 40 inči c {ja je obdajalo. Vse ljudstvo je vrelo tje. Tudi kralj in kraljica prideta. Neso ga potem v bližnjo cerkev in odtod v veliko cerkev sv. Vida. Grob njegov je bil z mnogo čudeži poveličan. — Sveti Juri, deželni patron Kraujskiga, (24- aprila), je bil v Kapadocii od ime¬ nitnih pa bogaboječih star¬ šev rojen. Greki ga imenu¬ jejo velikiga mučenca. Že mladeneč se je v vojake za¬ pisal in tako verlo obnašal, de so ga kmalo polkov¬ nika zvolili. Tudi cesar Di- joklecijan, per kterim je slu¬ žil, ga je jako v časti imel, tode vedil ni, de je kristjan. Zvedil pa je potem takole: Enkrat zbere vse svoje polkovnike in viši vojaške oblastnike k posvetovanju, kako bi zamogel keršansko vero, ktero je ljuto čertil, v svojim cesarstvu popolnama zatreti, pagansto (nevero) pa povzdigniti. Vsi so ž njim enih misel, ter mu dajejo nar boljši svete, le sv. Juri se ustavi in beseduje, de nimajo nobe- niga vzroka kristjane preganjati, ker njih vera je prava, njih postave svete, njih vedenje lepo in brez madeža. Vsi pričijoči osterme nad krepkim govoratn pobožniga vojaka, ter jo tudi koj vganejo, de bi znal kristjan biti. Opomnijo ga tedaj cesarske milosti, časti in bogastva, in imenitnih služb, ktere opravlja; z druge plati pa tudi ces. ne¬ milosti, strašniga serda in grozovite smerti, če je ne bo ž njimi 41 potegnil. Zasramujejo potem kerš. vero, svojo nevero pa po¬ vzdigujejo. Sv. Juri jih enčas posluša; ko pa le ue nehajo kristjane psovati in njih vero zasramovati, vstane, se spozna vpričo vsili kristjana, in zagovarja moško kerš. vero. Cesar pa to zvedivši, se razkači, in da koj sv. Jurja vkle¬ niti in zapreti, drugi dan pa s kolesam z ostrimi cveki nataknje¬ nim po vsim životu tergati in neusmiljeno razmesariti. Veselo in s pravo kerš. vdanostjo je terpel sv. mučenec te muke. Potem ga spet v ječo zaprejo. Zahvali se tu Bogu za prestane bole¬ čine, in opominja kristjane, ki so ga obiskali, k stanovitnosti. Angelj Gospodov pride po noči in ga ozdravi. Drugi dan ga spet pokliče, ter z lepim in obljubami pregovoriti skuša, de bi bogove molil. Sv. Juri jih hoče viditi. Z veseljem ga pelje cesar v Apolov tempelj. Tu pridši naredi sv. Juri križ čez malika, in lej! kakor bi trenil, se razleti na drobne kosce. To viditi tulijo popi, cesar pak ves razkačen ukaže sv. Jurja po nar grozovitniših mukah ob glavo djati. Cesarica Aleksandra, kije bila na skrivnim tudi kristjana, se per teh čudežih očitno spozna kristjano, in zatorej tudi njo ob glavo denejo. — 42 Sveti Tiln, deželni patron Koroškiga in mesta Gradca, (1. sept.) je bil rojen v Ate¬ nah. Staršem njego¬ vim je bilo ime Bo- godar (Teodor) in Pelagija, ki sta bila imenitna ne samo po rodu, ampak tudi po čednostih. Tiln se je koj z mladiga po- koršine navadil, ter se je v vsem svojim staršem vdal, naj bi storili ž njim, kar bi hotli. Bil je tudi jako dobrotljiviga serca, posebno do ubozih, kterim je večkrat kej podelil pa se zraven tega tudi sam sebe zatajevati naučil. Po smerti svojih staršev razdeli vse svoje premoženje med uboge in sklene Bogu v prostovoljnim uboštvu služiti. Zato mu je pa Bog moč, čudeže delati, podelil. Vse to se hitro zve; ljudje ga išejo in mnogotero počastiti hočejo. Ali zastonj •— on se jim umakne, zapusti domačijo ter se prepelje na Francosko, kjer se k svetimu nadškofu Cezariju poda in per njem dve leti preživi. Ker so ga pa tudi tukej za velikiga čudodelnika spoznali ter mu potrebno čast skazati hotli, ubeži k nekimu starimu pušavniku in spet per njem nekaj časa v tihi samoti prebije. Poslednjič ubeži tudi od ontod ter si zvoli v nar strašnejim kotu gojzda za prihod¬ nje prebivališe skalno votlino, kjer ni druziga zavžival kakor koreninice in zeliša, in pa mleko,, ki ga je po božji milosti od serne dobival. 43 Čez nekaj let pride v ravno ta gojzd taeasni francoski kralj na lov. Kmalo zaslede psi serno, ki je sv. Tilna redila in jo perpode do votline, kamor je vsa plašna ubežala. Psi čakajo in lajajo zunej. Pridši lovec ustreli v votlino, pa po nesreči ne zadene serne, ampak sv. moža. Ko kralj to zve* hitro zraven pride, prosi pobožniga pušavnika odpušenja, ter mu da koj rane zavezati. Ponudi mu tudi veliko darov, pa on se jih brani, ter ga samo prosi, naj da tukej za pušavnike samostan postaviti. Kralj mu serčnorad prošnjo dovoli. V kratkim je bil postavljen samostan, kamor se je veliko pušav- nikov zbralo, ki so sv. Tilna svojiga vodja zvolili. Spet so se razglasili njegovi čudeži ter mu množili slavo. Spreobemil je med drugimi tudi kralja h kat. veri. Poslednjič, ker je toliko za čast božjo in za zveličanje duš storil, zaspi mirno v Go¬ spodu 1. sept. 1. 700. Sveti Marka, deželni patron Benečauskiga. (25- aprila.) Sv. Marka je bil rojen na Judovskim, iz Levitoviga rodu. Sv. Peter ga je h kerš. veri spreober- nil, in od tistiga časa vedno svojiga sina imenoval, ker ga je na duhovno vižo v sv. kerstu prerodil. Ker jebil, razsvitljen od sv. Duha, za božje reči tako silno vnet, ga sv. Peter za svo- 44 jiga tovarša zvoli in v Rim perpelje, kjer je bil priča toliko .čudežnih pergodb. Ker je mogel potem sv. Peter iz Rima zbe¬ žati, postavi sv. Marka vodnika rimskih kristjanov, na kterih prošnje vse je potem v bukve zapisal, kar sta on in sv. Peter učila. Ko spet sv. Peter nazaj pride, prebere spisani evangeli, ga poterdi in ukaže, de naj ga v zbiralih berejo. Cez nekaj časa pošlje sv. Peter sv. Marka v Egipt in bližnje kraje, sv. vero oznanovat. Tu oznanuje Kristusa križa- niga, in sicer s tolikim pospeham, de se jih je veliko tisuč ker- stiti dalo, ter je ob enim tudi mnogo kerš. občin vstanovil. Kej sveto je bilo življenje teh kristjanov, ki so v ljubezni do Boga in bližnjiga živeli. Devetnajst let je bil sv. Marka njih vladnik v velikim mestu Aleksandrih Z veliko nevošljivostjo pa so pogledovali ajdovski popi nanj ter so sklenili, sv. Marka umoriti. On pa to zvedivši, blagoslovi sv. Ananija škofa Aleksandrijskiga, ter za nekaj časa iz mesta ubeži, puntu v okom priti, ker je bil perprav- ljen raji vse preterpeti, kakor pa svojo čedo derečim volko- vam v kremplje dati. Čez dve leti pride spet v Aleksandrijo nazaj. Ravno tačas so obhajali na čast bogu Serapidu velik praznik. Pokazati svojo togoto vpijejo popi, de naj gredo Marka iskat, in ga bogu Serapidu darovat. Res ga poišejo in dobe per altarji, ker je ravno daritev sv. maše opravljal. Denejo mu okoli vratu in života verv, ter ga potem s toliko grozovi¬ tostjo po mestnih ulicah vlačijo, de so bile tla rudeče od nje¬ gove kervi. Potem ga zaprejo y jez Bogam!« »in naj nikar ne pozabijo Ferdinanda od Geramba na krogli zunej kuplje cerkve sv. Petra.« »Ne vem sicer, ali so zvedili to sporočilo moji ali ne; to je pa gotovo, de mi ni znano, kako sim doli peršel. Sicer pa moram reči, de me nič več veselje ne obhaja, še kdaj gori iti, čeravno se zdaj lože pride.« 18. aprila 1. 1506 je blagoslovil papež Juli II. podstavili kamen te cerkve, ki je središe kerš. sveta. Kar stroške vtiče, jih štejejo še čez 50 milijonov rimskih tolarjev. Kej velika, kej veličastna mora tedaj biti. Geramb ves v začudenji od nje notranjiga, pravi: Pervi obcutljej, ki se per nje pogledu oglasi, je občutljej častitljivosti: zakaj tu je človek ves presunjen od veličastva božjiga; to je tempelj božji, to je kraj, kjer moramo Boga moliti.« — Francoz Dumas pravi, de to cerkev le viditi 5 66 se potrebuje celi dan, jo pa po vsih posameznih delih dobro ogledati, in po vsih razmerah preudariti — cel mesec, — In to je gotova resnica. Tolažbiui reki. (Per zgubi otrok.) Ce so bili otroci tvoji dobri, imaš zdaj rednike v nebesih, ki zate prosijo; ce so bili pa slabi, bodi hvaležin, de te je Gospod velicih nadlog oprostil. Ali se ti bo mar milo zdelo, cvetlico utergati, in ž njo altar Gospodov okinčati? Glej, Bog s tvojimi cvetlicami, nam¬ reč z otroci, nebo kinci. (V nadlogah.) Ce nimaš nič več pomoči od ljudi pričakovati, premišljuj dobro sledeče besede: »Moja pomoč pride od Gospoda, kije nebo in zemljo vstvaril.« — »Usmiljenje bož je čez stvari povišano.« — »Bog je tistim blizo, ki so ponižniga, poter- tiga serca!« I)ve vošili za novo leto. De bo novo leto srečno, si dodro zapomnite sledeče dve vošili, naučite se jih iz glave, in delajte tudi po njih. Pervo je: »Ne skerbite preveč kaj bote jedli, kaj bote pili, tudi ne kaj bote oblačili.« Mt. VIL 25. Bog, stvarnik vsiga sveta, vlada že veliko tisuč let od vekomej do vekomej. Milijonov zvezd se suče na nebesu po zaznamvanih potih, pa nobena se nikoli ne zmoti. Letni časi se verste po Njegovi naredbi eden za drugim, in nikdar ne izo¬ stane eden ali drugi. Rastljine rastejo, cveto, in vsaka po svo¬ jim rodi sad — in tu se ni še nikdar permerilo, de bi bilo n. pr. grozdje jabelka ali kostanj rodilo. Ravno tisti Bog, ki lilije na polji oblači, brez kteriga volje še vrabec raz strehe ne pade, bo tudu tebe, o človek, oblačil in ti jesti in piti dajal — de, «7 še celo k sebi v nebesa te bo sprejel, če boš njemu dopadljivo živel, ker sam pravi: »v hiši mojiga Očeta je veliko prebi- vališ.« (Jan. XIV, 2.) — Ali mar ne verjameš tega? Kaj si boš še nadalje glavo belil z nepotrebnimi skerbmi, ko bi to imel pa to in pa veliko družili reči, kaj boš čas zapravljal s praznimi vošili; mar veselo poj: Premili Bog skerbi ga nas Je dober Oče vsaki čas Zatorej Njemu se zročim. Naj čujem, delam grem ali spim. — Mogočin, velik je Gospod, Ki zame skerb ima povsod; Zato me strah ničesar ni Saj vem, de Bog zame skerbi! S to pesmijo in s temi mislimi mora novo 1 eto srečno biti. Drugo vošilo je: »Ako imamo jed in pijačo, bodimo s tema zado¬ voljni.« (I. Tim. VI. 8.) Obilnih skerbi, pritožb, nadlog, ječanja in stokanja je le naša nezmerna uenasitenost kriva. Kaj je meni ali tebi Bog dolžin? kaj smo mu dali? ali kaj smemo od njega terjati? Nič! — Kaj smo sabo na svet pernesli? Kaj bomo sabo nesli? Spet nič! Kje ja zapisano, de moraš ti ravno toliko njiv, travnikov in vinogradov imeti, ali de si ti kralj, jez minister, uni prav bogatinec, itd? kje neki? — Nikjer? — Kaj te mika in sili in žene, de spravljaš svojim otrokam veliko premoženje na kup, de bi bili zraven tega, de imajo zdrave ude, še bogatini, de bi se lenobi in razujzdanosti vdali? Kaj neki? Nič! Zatorej izbi si iz glave te in enake skerbi, zapomni sipa dobro, kar sv. Pavel pravi: »C e imamojed in obleko, bodimo zadovoljni,« — in tako mora novo leto srečno biti. De bo novo leto srečno, moram še zakonskim naročiti: živete mirno med sabo, potem bote nebesa že tukaj na zemlji imeli. Vi očetje in ve matere, skerbite koj sperviga za dobro keršansko izrejo otrok, in delali vam bodo veselje, de bote 5 * 68 srečno živeli in v Bogu uraerli in plačilo svojih del prejeli. Če so očetje dobri, matere pa prenežne, de le otroke spridijo, — se mora drugači pomagati, grenkeji zdravila rabiti, de, celo z leskovo palico mazati — de se zlegu v okom pride, de ne- keršansko izrejenje dalje ne gloda. Bodite per svojih otrocih kakor aposteljni, učite in svarite, dakler je čas, dokler še ni nič zamujeniga, če hočete, de vas bodo otroci spoštovali, lju¬ bili, vam delati pomagali, v boleznih stregli, iu po smerti za vas molili. — Strah božji je začetek modrosti! — Ka¬ dar bo enkrat mir med zakonskimi, mir po vsih hišah kadar bodo enkrat vsi otroci dobro zrejeni — potem bo tudi mir v deželi življenje bos pet veselo in peijetno — potem bo nastopilo veselo srečno novo leto in še veliko druzih. Zatorej sezite si v roke, in gotovo bode bolje, če Bog da in njegov sveti blagoslov! Hvaljen bodi JEZUS KRISTUS! in češena Njegova presveta mati COM/V •?£ MARIA! Tisek in papir L. Sommera na Dunaju. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000471508