Leto XXI, št. 252
Upravm&tvo. Ljubljana, Knafljeva £> — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — Tel. 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg
št. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Koče nora ottca 2,
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Ljubljana, nedelja 27« oktobra I940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 <Un. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica »ter. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Zdrava merila
Kadar se na prelomu med dvema dobama, kakršnega predstavlja sedanja vojna po vseh svojih vzrokih, nagibih in idejnih ozadjih, pojavi v tem ali onem narodu spoznanje, da bo treba sredi med novimi težnjami izbrati novo življenjsko pot, ki jo narekujeta nagon samoohranitve ter potreba vnaprejšnjih priprav za dobo, ki prihaja, je splošna zmeda v iskanju novih pod najbolj naraven pojav. Šele čez čas in po izkušnjah se izkristalizira nadaljnje spoznanje, da so za odločitev za nova pota potrebna vsakemu narodu neka osnovna merila, mimo katerih brez lastne škode ne more.
Ko se v nasprotju z dosedanjim razvojem, ki je predmet vsestranske kritike, pojavljajo reformna gibanja, ki teže za splošnim izboljšanjem pogojev človeškega življenja, se reakcija ali odmev na te reformne pobude vselej pojavi v dveh nasprotnih si skrajnostih: eni so v naprej proti vsem reformam, drugi pa se v splošni zmedi ne vedo odločiti za nič boljšega kakor za slepo posnemanje vsega novega. Razume se samo po sebi, da niti prva niti druga pot ne vodita k napredku in uresničenju boljših pogojev človeškega življenja, niti ne na splošno, a še manj pri posameznih narodih. Kdorkoli gleda na mednarodni razvoj nepristransko, ne more mimo spoznanja, da so temeljna gibala vseh dejanj in njim nasprotnih cejanj v prvi vrsti interesi prizadetih činiteljev, medtem ko so ideje in svetovni nazori v glavnem samo sredstva, ki se jih prizadeti poslužujejo v svoji borbi. Poedini činitelji mednarodnega razvoja so lahko neposredni nosilci te ali one ideologije, toda novejši mednarodni razvoj je ponovno zgovorno pokazal, da bi posameznim dejanjem teh činiteljev na mednarodni pozornici zaman iskali ideološko utemeljitev.
Iz takšnega realnega gledanja na svet pa sledi tudi v tej vojni, kakor v vseh prejšnjih, prvo spoznanje za vse narode brez razlike: razvoj v svetu je treba unoštevati, toda brez zatajitve lastnih interesov. Veliki idejni in reformni pokreti so sicer tudi del mednarodne stvarnosti, toda samo del, ki sam po ebi še ne more odločiti o velikih nasprotjih. ki se kažejo v mednarodnih [ odnosa jih. Zato bi bilo slepo prevzemanje vsega novega brez upoštevanja lastnih življenjskih interesov le škodljiva in zelo naivna igra z lastno usodo.
Kar velja na splošno za vse narode brez razlike, velja seveda še posebej za male narode, ki sami — zlasti danes — niso nosilci velikih idej v razvoju človeštva, vsaj ne v smislu pobud, ki naj bi delovale na druge, večje narode. Zato je njihovo prilagojevanje splošnim razvojnim smerem v človeštvu še posebno kočljivo vprašanje, ki je naravnost usodno povezano z varovanjem lastnih interesov. In kar velja za druge. velja in mora veljati tudi za nas kot eno izmed glavnih meril v prilagojeva-riju splošnemu razvoju v svetu. Bili bi slepi, ako bi ne videli, da se v ozadju sedanjega konfikta vrši velika, čeprav na zunaj še ne povsem vidna ali zaznavna preobrazba sveta, ki je gotovo revolucionarnega značaja, saj pomeni vsaka splošna vojna — zlasti pa še današnja — največjo revolucijo vseh revolucij v razvoju človeštva. Zato je prav, ako se temeljito pripravimo na preobrazbe, ki bodo sledile tej vojni v vsakem primeru. Toda bili bi prav tako ali še bolj slepi, ako bi v teh svojih pripravah na ljubo kakršnikoli idejni usmerjenosti pozabili na svoje neposredne interese, med katere štejemo, kakor vsi zdravi narodi, ki glede sebe niso obupali, na prvem mestu interes svoje ohranitve kot neokrnjene celote, ki ima vse pogoje svojega samostojnega življenja, ne da bi se zaradi tega odrekli poštenemu in lojalnemu sodelovanju z drugimi narodi, saj smo tudi mi poklicani, da doprinesemo svoj delež k splošnemu izboljšanju človeškega življenja.
Na drugi strani nam prilagojevanje splošnemu mednarodnemu razvoju nalaga še eno dolžnost: skrbno zasledovanje razvoja z drugim zdravim merilom našega gledanja v svet, namreč z upoštevanjem glavnih razvojnih teženj v njem, v kolikor se pojavljajo pri nasproti si stoječih sistemih. Tudi to nas bo stalno odvračalo od slepega posnemanja tujih vzorov, kajti v svojem pri-lagojevanju se bomo v tem primeru držali samo onega, o čemer vemo, da kot novo prodira povsod. Takšno gledanje na svetovni razvoj zahteva od nas že sama skrb za naš napredek v sorazmerju s splošnim napredkom človeštva. Ono pa nam na drugi strani vsiljuje, da sprejemamo splošne novosti tudi tedaj. kadar bi nam znabiti iz teh ali onih razlogov ne bile simpatične. To nas končno odvrača tudi od enostavnega »izbiranja zrn« na levo in desno kot paberkovanja samo po tem, kar spoznavamo za dobro. Razvojne težnje v svetu smo namreč dolžni upoštevati tudi tedaj, kadar se nam po našem miš-
Sporazum med Nemčijo in Francijo
Francoska vlada je v načelu pristala na sodelovanje z Nema jo in Italijo — Vsebina sporazuma še vedno ni znana — Vesti o snovanju vseevropskega bloka
Vichy, 26. okt j. (Havas) Predsedstvo
francoske vlade objavlja: 24. oktobra sta se predsednik francoske vlade maršal Petain ter nemški kancelar Hitler sestala k prisrčnemu razgovoru. Državnika sta raz-motrila splošni položaj ter se v principu zedinila za skupno sodelovanje med obema državama. Podrobnosti o tem sodelovanju bodo še določene.
Vichy, 26. okt. j. (CBS) V poučenih francoskih krogih naglašajo, da bo prva bodoča naloga podpredsednika vlade La-vala pripraviti razgovore tudi med zastop-| niki Francije in Italije na isti način, ka-j kor je pripravil sestanek med maršalom i Petainom in kancelarjem Hitlerjem.
Včeraj in danes se je francoska vlada pod predsedstvom maršala Petaina sestala k seji, na kateri je podpredsednik Laval podal pregled diplomatskih razgovorov med predstavniki Francije in Nemčije. Ministrski svet je Lavalovo poročilo soglasno odobril.
Viehy, 26. okt. j. (CBS.) Zaenkrat manjka še vsaka službena vest o pristanku na nemške pogoje za sklenitev trajnega miru. Po nekaterih vesteh je Francija izrazila tudi svojo pripravljenost pristopiti k pan-evropskemu bloku, ki ga organizirata dr-i žavi osi kot enotno skupino ki naj bi prisi-: lil Anglijo k zaključku sedanje vojne. Ven-| dar doslej s službenih mest niso bili dani še nikaki podatki o vsebini nemških mirovnih pogojev in se govorice upirajo zgolj na svobodne kombinacije raznih političnih krogov.
Nevv York, 26. okt. br. (CBS) Agencija Transocean je objavila poročilo iz Vi-chyja, v katerem pravi, da je francoska vlada, ki se je sinoči in davi sestala pod vodstvom maršala Petaina, sklenila sprejeti nemške pogoje za trajni mir med obema državama. Pristala je nadalje na ustanovitev panevropskega bloka totalitarnih sil, ki naj bi Anglijo končno prisilil h kapitulaciji.
Francoski uradni
komunike
Vichy, 26. oktobra. AA. Nocoj je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
»Sestanek voditelja rajha in državnega kancelarja Adolfa Hitlerja ter maršala Petaina, ki je bil 24. oktobra, je potekal v ozračju popolne kurtuazije. Maršal Petain je bil sprejet z vsemi častmi, ki so primerne njegovemu položaju. Oba državna poglavarja sta začela tako načelno kakor podrobno razpravljati o sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče v Evropi vzpostaviti mir. Oba državnika sta se v načelu sporazumela o sodelovanju v tem cilju. Podrobnosti izvajanja tega načelnega sporazuma bodo proučene pozneje.
Londonski računi
St°ckhO]m, 26. oktobra, j. (TOP). List »Stockholms Tldningen« brzojavlja iz Londona naslednjo informacijo svojega tamkajšnjega dopisnika. V londonskih političnih krogih pričakujejo v roku največ dvakrat po 24 ur objavo nemžko-franco-sko-šrpanske koalicije s ciljem čim hitreje zaključiti sedanjo vojno, čeprav v Londonu ne verjamejo, da bo Francija pristopila kot neposredni udeleženec v vojno proti Angliji so vendar pripravljeni na objavo zgoraj omenjene koalicije, oziroma vsaj na objavo kake slične politične tvorbe, katere posledice pa se lahko smatrajo za istovetne s preobrazbo Francije v angleškega nasprotnika. V londonskih političnih krogih zatrjujejo, da je bila Anglija pripravljena na tak razvoj stvari ter da bo znala podvzeti vse potrebne protiukrepe-
V Vichyjis označujejo vse vesti le za ugibanja
Vlchy, 26. okt. j. (Havas.) O vsebini razgovorov med maršalom Petainom in kancelarjem Hitlerjem doslej službeno niso bili dani na razpolago še nikaki podatki. Vse informacije, ki jih objavlja tuj tisk, oziroma razširjajo poročevalske agencije, se morajo smatrati le kot hipoteze. Ena teh hipotez je tudi zahteva Nemčije
po odstopitvi Alzacije in Lorene ter kondomi ni j Francije in osnih držav v Maroku in Tunisu. Kot poslednja taka neutemeljena informacija sc kolportira vest, da bodo Nemčija, Itaiija, Španija in Francija naslovile na vse države sveta nov mirovni apel.
Francoski odmevi
Clermont-Ferrand, 26. oktobra. AA. (Havas). Vsi francoski listi pišeio o sestanku Hitleria in maršala Petaina in eo-vore o tem kot o velikem zgodovinskem dogodku. »Journal« pravi, da so bili na tem sestanku sprejeti sklepi odločilnega pomena tako za Francijo kakor za vso Evropo. »Figaro« ne orinaša lastnega komentarja. vendar pristavlia poročilu o tem sestanku, da ie bilo srečanje med Hitlerjem in maršalom Petainom velikega pomena. »Action Francaise« pravi: »Za-upanie države v maršala Petaina ie brezmejno Maršal Petain se ie sestal z vodjo rajha in to ie lahko samo dobro za Francijo. Kar se r*a tiče ostalega. so to stvari, o katerih ni mogoče razpravljati na javnem mestu.« »La Croix« prav tako ugotavlia da ima država zaupanje v starega maršala nato oa govori o velikem pomenu sestanka, ki sta ga imela Hitler in Petain.
Poslanica angleškega kralja Petainu
Ženeva, 26. oktobra. AA. (DNB). Po poročilih iz dobro poučenih francoskih krogov v Vichvju se zdi. da je angleški kralj poslal maršalu Petainu novo poslanico.
London, 26. oktobra, s. (CBS) V uradnih angleških krogih je bilo danes potrjeno, da je poslal kralj Jurij maršalu Petainu osebno poslanico. Kolikor se ie izvedelo, vzpodbuja kralj Jurij v svoji poslanici maršala Petaina k odločnemu stališču ter obenem izraža simpaiije za francoski narod. Nadalje izraža kralj Jurij svoje popolno zaupanje v končno zmago Anglije v vojni ter pravi, da bo to zmago deliila tudi Francija
Rooseveltovo sporočilo
WaMiington, 26. okt. s. (Ass. Press.) Zunanji minister Hull je nocoj sporočil, da je predsednik Roosevelt pred nekaj dnevi poslal francoski vladi v Vichyju posebno sporočilo v zvezi z nemško-franco-skimi pogajanji, zlasti v kolikor bi ta prizadela ameriške interese.
Izvedelo se je, da je bilo to sporočilo poslano v Vichy približno ob času, ko se je izvedelo, da bo^ta kancelar Hitler in maršal Petain na svojem sestanku proučila možnost nemško-francoskega sodelovanja. O vsebini sporočila predsednika Roosevelta in o podrobnih okoliščinah je odklonil zunanji minister Hull vsako informacijo.
Končno je Hull omenil, da ameriška vlada na sporočilo predsednika Roosevelta od francoske vlade še ni prejela nobenega odgovora.
Zadnja nemška mirovna ofenziva?
Stockholm, 26. okt. j. (TOP) »AftonBla-
det« objavlja razne informacije iz angleških krogov, kako v Londonu tolmačijo sedanjo nemško diplomatsko aktivnost Ta tolmačenja so deloma našla izraza že tudi v današnjih londonskih listih. Tako na primer trdi »Daily Mail«, da je vidna za sedanjimi diplomatskimi razgovori nemškega kancelarja nova nemška mirovna ofenziva, ki bo prišla bodisi sama, bodisi s pritiskom grožnje novih velikih vojaških operacij. V poučenih angleških krogih namreč zatrjujejo, da je mogoče na podlagi bistvenih točk, za katere se vodijo pogajanja med Nemčijo ter Francijo in Španijo razbrati obrise velikanskega nemškega načrta, ki postaja vsak dan bolj jasen. Ta načrt pa vsebuje grožnjo, ki naj podpre nemško mirovno ofenzivo.
Osnova načrta je koncentrični napad na Veliko Britanijo s kopnega in z morja. Ta
ljenju ne zde same po sebi dobre, kajti njih večja ali manjša »dobrota« je odvisna od naloge, ki jo opravljajo v celotnem razvoju reformnih poskusov in naporov za izboljšanje pogojev človeškega življenja v skladu z novim hotenjem.
To seveda ne izključuje vsega onega podrobnega prilagojevanja v znamenju izbiranja dobrega in najboljšega, ki se sproti pojavlja in uveljavlja v svetu. Tudi tu zahteva napredna miselnost naglo zajemanje in sprejemanje takšnih pridobitev, v kolikor je njih koristnost za nas jasna in izven dvoma. Vendar pa se naš interes kot osnovno merilo našega prilagojevanja splošnemu razvoju ne sme ustaviti samo pri tem, ker mora mimo te neposredne koristnosti, ki je za vsakega sodobnika neposredno zaznavna, upoštevati tudi oddaljenejše koristi, ki izvirajo iz celokupnega mednarodnega razvoja, to se pravi iz njegovih glavnih razvojnih teženj, naj nam bodo te na prvi videz simpatične ali ne. Vsako drugo stališče bi bilo na prelomu, ki nakazuje velike
preobrazbe v svetu, odraz vseskozi konservativne miselnosti.
Na takšna zdrava merila v presojanju svetovnega razvoja s stališča naših interesov se bodo morali tudi pri nas postaviti slej ali prej vsi, ki jim je skrb za državo prva. Zlasti velja to za našo mladino, v kolikor čuti v sebi odgovornost za naš nadaljnji razvoj. Tako pot je ubrala pri nas mladina JNS s svojimi »političnimi, socialnimi in gospodarskimi načeli«, na katera smo že opozorili. Kakor pri vsakem novem programu, bodo tudi ob tem mnogi iskali sorodnosti in podobnosti njegovih načel s tem ali onim izmed glavnih sistemov v sedanji borbi. Toda po našem mnenju bi bilo tako iskanje zgrešeno. ker ne upošteva osnovnih meril, ki so bila odločilna pri sestavi tega mladinskega programa. Tu ne gre niti za posnemanje, niti za »izbiranje zrn«, temveč za splošno pripravljenost na velike preobrazbe, kakor jih nakazuje celokupni mednarodni razvoj, ne pa zgolj to ali ono gibanje, ta ali oni po-kret ali ta ali ona ideologija.
napad hi ne bil izvršen samo na neznatno britansko otočje, marveč proti celotnemu
britanskemu imperiju hkrati.
Hasliington, 20. okt. s. (Reuler) Po ameriških informacijah je pričakovati, da bo Nemčija, če ji uspe ustvaritev takozvane-ga kontinentalnega bloka Nemčije, Italije Francije in Španije, podvzela še pred predsedniškimi volitvami v Ameriki mirovno ofenzivo. Nekatera poročila pravijo, da naj bi bil potem celo predsedniku Rooseveltu stavljen predlog, da posreduje pri Angliji za sklenitev miru. Ce bi Roosevelt predlog odklonil, bi se po mnenju nemških politikov izpostavil nevarnosti, da bi ga smatrali v Ameriki za vojnega hujskača. Taka mirovna ofenziva naj bi imela predvsem namen, da odtuji Zedinjene države od Anglije in Anglijo na ta način izolira.
Možnost ameriškega posredovanja?
London, 26. okt. j. (A. R.). *Daily Tele-graph« poroča iz Washingtona, da je na zadnji konferenci tiska predsednik Roosevelt omenil, da je mednarodni položaj tako napet, da ne izključuje potrebe po posredovanju Zedinjenih držav. Poročila ameriških diplomatov iz Evrope, kakor tudi z Daljnega vzhoda kažejo, da se mora tre-notnl položaj smatrati za zelo resnega.
Priprave za zasedbo francoskih kolonij v Ameriki
Stockholm. 26. okt j. (STB). Po informacijah iz Washingtona razmotrivajo v ameriškem zunanjem ministrstvu načrt o zasedbi francoskih kolonialnih Dosesti v Caribskem morju Potreba zasedbe se motivira z načrti o obrambi zapadne zemeljske polkrogle. V prvi vrsti bi združene vojaške sile ameriških republik zasedle francoska otoka Martinique in Guadelou-pe ter Francosko Guavano. Verietno dq ie. da obdo razen tega voiaške sile Zedinjenih držav zasedle tudi oba mala francoska otožiča St Pierre in Miquelon južno od Nove Fundlandije
De GauUov protest
London, 26. okt. s. (Reuter.) Francoski narodni odbor generala de Gaullea je objavil nocoj v Londonu komunike, ki pravi med drugim: »Nemčija hoče prisiliti Francijo k miru, ki bi pomenil ne samo dokončno odstopitev nekaterih delov Francije in kolonij, temveč tudi prepustitev mornariških in letalskih oporišč, ki jih rabi Nemčija za nadaljevanje vojne. Fran-
coski narodni odbor se izreka v naprej proti vsaki teritorialni okrnitvi Francije in
bo, karkoli naj se zgodi, nadaljeval borbo ob stran: Anglije, c
Brez vojaškega sodelovanja
Washington. 26 oktobra, o. (CBS). Ameriške agencije poročajo iz Vichyja, da je francoska vlada po zaslišanju poročil Petaina in Lavala sprejela nemške predloge, ki pa ne vsebujejo vojaškega sodelovanja, kar pomeni, da francoska vojna mornarica ne bo izročena. V splošnem se je Petain odločil za tesno diplomatsko in gospodarsko sodelovanje z Nemčijo.
Sestanka z Italijani še ne bo
Rlm> 26. okt. AA. (DNB). Italijanski politični krogi izjavljajo spričo govoric o novih razgovorih, ki da so že bili ali pa šele bodo da jim o tem ni nič znanega. Ugotavljajo pa, da se Ciano in Laval nista sestala ln da za sedaj ni pričakovati tega sestanka. Toda navzlic rezervirano-sti, ki je čisto naravna ob vojnem času pa se lahko opozori na dejstvo, da zadnji dogodki pomenijo člen v verigi, ki se je začela z zadnjim razgovorom na Brenner-ju. Pri presoji sedani^ea položaja je treba poudariti dve stališči: 1. celotna politična, diplomatska in vojaška pobuda ostane popolnoma v rokah si' osi 2. medtem ko se angleški narod vživlja v najbolj fantastične in nasprotujoče si teze in upanja, pa se sili osi posvečata nadaljevanju vojne, ker sta prepričani, da bosta s temi vojnimi operacijami dosegli končno zmago.
Trije predlogi Španiji
London, 26. okt j. (United Press) V madridskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da je kancelar Hitler izročil generalu Francu o priliki sestanka pod Pireneji tri točke obsegujoči predlog o vstopu Španije v vojno na strani Nemčije in Italije. Nevtralni diplomati v Madridu pa menijo, da general Franco na te predloge še ni pristal. Predlogi vsebujejo po informacijah nevtralnih diplomatov razne mornariške baze in letalska oporišča, ki bi naj jih dala Španija na razpolago državama osi. Poleg tega naj bi Španija dovolila svoboden prehod nemških in italijanskih čet pred Gibraltar.
Plovba po Dunavu
Naloge konference, ki se bo v ponedeljek sestala v Bukarešti — Dosedanji dve dunavski komisiji bosta ukinjeni in postavljena ena sama
Bukarešta. 26. okt. br. (SDA.) V zvezi s konferenco podunavskih držav, ki se bo pričela v ponedeljek, v Bukarešti, je bilo danes v Moskvi službeno objavljeno, da sta se Nemčija in Rusija že nekaj časa pogajali o teh vprašanjih. S pristankom italijanske vlade je bilo sklenjeno, da se stara du-navska komisija razpusti ter statut o plovbi na Dunavu razveljavi. Namesto stare mednarodne komisije za plovbo po Dunavu se bo ustanovila nova mešana komisija, v kateri bodo zastopane Nemčija, Rusija, Italija, Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija. Slovaška in Madžarska. Napovedana konferenca zastopnikov Nemčije, Italije, Rusije in Rumunije, ki se bo v ponedeljek pričela v Bukarešti, se bo načelno bavila z novim redom na Dunavu. Obenem se bodo sestali tudi strokovnjaki prizadetih držav, ki bodo pripravili nove mednarodne določbe glede plovbe po Dunavu, zlasti pa v spodnjem toku reke od Braile do ustja Dunava.
Moskva, 26. okt. j. (Tass.) O organizaciji dunavske komisije objavljajo z mero-dajnega mesta: Na osnovi razgovorov, ld so se zadnji čas vršili med vlado Sovjetske unije ter vlado Nemčije v sporazumu z italijansko vlado, je bila spoznana nujnost, da se tako mednarodna dunavska komisija. kakor tudi evropska dunavska komisija likvidirata in na njuno mesto postavi združena dunavska komisija, v kateri bodo zastopniki Sovjetske unije, Nemčije, Italije, Rumunije. Bolgarije, Madžarske. Jugoslavije in Slovaške. Naloga združene dunavske komisije bo ureciti vsa vprašanja. tičoča se plovbe v vseh koritih dunav-skega veletoka od njegovega izliva pa do Bratislave na Slovaškem.
Na podlagi doseženega sporazuma se bodo 28. oktobra pričeli v Bukarešti razgovori med izvedenci, delegati Sovjetske unije, Nemčije, Rumunije in Italije. Na tej konferenci bo najprej uvedeno provizorno mednarodno pravo, ki bo veljalo na tistem delu Dunava. ki je ploven tudi za pomorske ladje, to je od izliva pa do Braile. Sovjetska vlada je pooblastila generalnega tajnika v komisariatu za zunanje zadeve Soboleva, da se kot izvedenec Sovjetske
unije udeleži razgovorov v Bukarešti. ★
Nemška in ruska vojaška misija v Soli ji ?
London, 26. okt. j. (Reuter.) »Evening Standard« poroča iz Sofije, da je prispela tjakaj nemška vojaška misija, obstoječa iz več sto častnikov in več tisoč nemških vojakov. Neposredno po prihodu nemške
vojaške misije je prispela v bolgarsko prestolnico tudi ruska vojaška misija, ki pa je številčno manjša od nemške. Kot vzrok za prihod ruske vojaške misije v Sofijo se na merodajnem mestu navaja zasedba Bukovine in Besarabije po ruskih četah, kar je povzročilo nekatera vprašanja, ki se morajo šele razčistiti. Sovjetski diplomati so ob prihodu ruske vojaške misije izjavili, da si Rusija prizadeva ostati z vsemi državami v dobrih odnošajih.
v Besarabiji ni več Nemcev
Galac, 26. oktobra. AA. (DNB). V torek
22.	oktobra je šel zadnji prevoz Nemcev iz Besarabije čez most reke Prut ki je bil za časa preseljevanja Nemcev zveza med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo. V sredo 23. oktobra v Besarabiji ni bilo več Nemcev. V kratkem času od 23 septembra pa do
23.	oktobra se je izselilo iz Besarabije 88.000 Nemcev.
Iz Rumunije
Bukarešta, 26. okt. AA. (Štefani) Glavni generalni štab je objavil, da bodo 20. novembra pozvani pod zastavo vojaški obvezniki letnika 1920. židje ki so oproščeni vojaške službe, se bodo zaradi kontrole morali javiti 1. decembra. Nato jih bodo poslali spet domov.
Bukarešta, 26. okt. AA. (Štefani) Ministrski svet je s posebno uredbo odredil stroge kazni za vse one, ki špekulirajo z življenjskimi potrebščinami.
Bukarešta, 26. okt. AA. (DNB) Pri preiskavi proti generalu Negriju, ki je bil aretiran zaradi širjenja letakov proti dunajski razsodbi, so dognali, da so bili letaki tiskani v angleškem poslaništvu- že pri preiskavi pri poljskih emigrantih se je pojavil sum, da obstoji tajna angleška tiskarna, ker so našli pri njih obsežen material proti Nemčiji, ki je bil tiskan v isti tiskarni.
Nikoli ne odpove - vselej uspe — „ Jutro v" mali oglas
Danes
469
ponudb in povpraševanj!
Nemška vojna poročila
Razbiti konvoji ob vzhodni angleški obali — Množestve-ni nočni napadi na angleška mesta — Majhna škoda od angleških letalskih napadov na Nemčijo
Berlin, 26. okt. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča:
Lahka letala letalskega maršala Kessel-ringa so napadala britansko prestolnico in pomembne objekte v jugovzhodni Angliji ves včerajšnji dan. Ugotovilo se je, da je nastalo več požarov na progah in v tovarnah vzhodno od Batercy-parka pri Londonu.
Na vzhodni o bati Anglije je bil izveden napad na dva konvoja, ki sta bila razbita. Eru trgovska ladja je biLa zadeta in se je gotovo potopila. Pod zaščito teme se je približal drugi konvoj doverskemu prelivu. Obrežne baterije so z uspehom začele streljati nanj Ln ga razpršile. Del ladij se je umaknil v dovrsko pristanišče, katero so prav tako bombardirali nemški daljnostrel-ni topovi.
Ponoči so težki bombniki v zapovrstnih valovih napadali London, Liverpool. Bir-mingham in pristaniške naprave na angleški zahodni in južni obali kakor tudi letališča v srednji Angliji. Nadaljevalo se je miniranje britanskih pristanišč.
Sovražnikova letala so ponoči metala bombe v raznih krajih v rajhu. Skoro vse bombe so padle na odprt teren. Le ena je povzročila ogenj na strehi neke hiše.
Včeraj so naša letaia zbila 17 sovražnikovih lovcev. Devet nemških letal se ni vrnilo domov.
M.sa©žestve*sl napadi
tudi včeraj podnevi
Berlin, 26 okt. br. (DNB). Davi so se pričeli novi množestveni letalski napadi na Veliko Britanijo. V treh zaporednih valovih je okrog 500 nemških in italijanskih letal že navsezgodaj navalilo proti Angliji. Letala so predrla zaporo angleškega protiletalskega topništva in deloma napadla London, deloma druge industrijske centre v zapadni in srednii Angliji. Nad Londonom se je pojavilo nad 100 nemških in italijanskih letal, ki so učinkovito bombardirala sovražne vojaške in industrijske objekte. Napad večjega stila je bil izvršen tudi na Škotsko.
Včerai ie neko nemško izvidniško letalo ob angleški obali bombardiralo velik sovražni konvoj in pri tem poškodovalo neki angleški rušilec. Takoj nato se ie letalo spopadlo z angleškimi lovci ter je eneea izmed njih sestrelilo.
Sodelovanje Italijanskih letalcev
Rim, 26. okt. AA. (DNB). Udeležba italijanskega letalstva v ofenzivi proti Angliji predstavlja glavni predmet komentarjev rimskega tiska, ki v svojih poročilih prinaša Dodrobnosti o sestavi italijanskega letalskega zbora in poudarja prisrčne tovanške odnose med nemškimi in italijanskimi letalci. Italijanski narod je
ponosen. pravi »Popolo di Roma«, da Italijanski letalski zbori sodelujejo v zmagoviti akciji proti Angliji. List pravi, da je to najboljši dokaz da v tej vojni ne obstoje ločene fronte, temveč skuona nera-ško-italijanska akcija.
Potopljen angleški rušilec
Berlin 26- okt. AA. (DNB). Nemška bojna letala so izvedla v zgodnjih jutmjih urah 25. oktobra nenaden napad na nek angleški rušilec ob vzhodni angleški obali. Takoj po napadu je bilo opaziti na ru-šilcu požar. Rušilec je takoj potem nehal streljati in odplul proti obalL Videti je bilo, da se je rušilec potaplja*!.
Bombe na Nizozemsko
.Amsterdam, 26. okt. AA. (Štefani). Preteklo noč so angleška letala bombardirala Butersbrook in razbila neko tovarno in več stanovanjskih hiš. Bombe so ubile 20 ljudi. Isto noč je bilo na Vllssingen vrženih 12 bomb ki so razrušile 10 zgradb, žrtev pa nI bilo.
Tasja letala nad švedsko
StooKholni, 26. okt. AA. (Štefani) Poveljstvo švedskega protiletalskega top-J-štva je izdalo sporočilo, da je bilo od začetka vojne zbitih ah pa prisiljenih na pristanek 40 letal, ki so kršila švedsko nevtralnost.
Cenzura v Ameriki
TVashington, 26. okt- AA. (DNB). Vlada je prepovedala objavljati vesti o dobavah vojaških letal Angliji.
Druga gospodarska štiriletka
B«rlin, 26. okt. AA. (DNB) Na velikem strankinem zborovanju leta 1936 je vodja rajha sporočil, da se bo nemško gospodarstvo v bodoče razvijalo v okviru štiriletnega načrta. Z ukazom 10. oktobra 1936 je poveril maršalu Goringu izvedbo tega načrta. Ker je sedaj potekel rok pooblastil, ki jih je Goring dobil, je vodja rajha objavil 12. oktobra 1940 nov ukaz, na podlagi katerega je dobil maršal Goring pooblastilo, da vodi štiriletni načrt tudi za drugo periodo s tem, da ga prilagodi novim vojnim razmeram in potrebam. Prav tako so podaljšana za novo obdobje pooblastila, ki jih je Goring dobil v ta namen. Vodja rajha je pri tej priliki poslal pismo maršalu Goringu v katerem pravi: »Pred 4 leti s&m vam poveril nalogo za izvedbo štiriletnega načrta. Ker ste vložili vse svoje sile, da bi čim uspešneje izpeljali ta načrt, vas sedaj pooblaščam, da nadaljujete z začetim delom in da štiriletni načrt prilagodite vojnim potrebam. Vsa pooblastila v ta namen so vam na razpolago.«
v tropu ki krlEKi 23 I strojnic. Udarna aHa novih Huiricanov ' prekaša udarno mo£ Spitfireov.
Žrtve v Dovrn
London, 26. okt. s. (Reuter). Uradno poročajo, da je bilo ob priliki bombardiranja Dovra in okolice s strani nemškega težkega topništva snoči ranjenih 8 oseb, 4 ra so bile ubite.
Nad Nemčijo
Lon<»n, 26. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem današnjem komunikeju: V teku obsežnih napadov na Nemčijo so preteklo noč angleška letala bombardirala predvsem doke in elektrarne v nemških lukah. V Kielu je bila zadeta elektrarna in povzročeni so bili požari v ladjedelnicah. V Hamburgu je bila elektrarna v Neu Hochu izpostavljena močnemu bombardiranju. V dokih so bili povzročeni požari ln napadene so bile protiletalske baterije. Nadalje so bili povzročeni požari v dokih v Bremenu in Cuxha-venu. Pristaniške naprave so bile napadene v Amsterdamu, den Heldenu in Ostern-du.
Letala obalnega poveljstva so z dobrim uspehom bombardirala ladje v pristanišču v Anversu.
Bencinska skladišča in tovarne goriva so bdle bombardirane v Hamburgu, Hannovru in Reichsholzu. Nadalje so bile bombardirane tovarne vojaškega materiala v raznih industrijskih centrih v Nemčiji. Napadenih je bilo tudi mnogo letališč v ozemlju okupiranem od sovražne vojske.
Ob obali Kanala so bile napadene postojanke težkega topništva pri rtu Griez Nez.
Požari v Boulogneu
London, 26. okt. j. (Reuter.) V napadih angleških bombnikov na pristanišča ob Rokavskem prelivu je bila najhuje prizadeta francoska luka Boulogne, kjer so izbruhnili veliki požari, ki so trajali tudi še danes ves dan. Nadaljnji veliki požari so izbruhnili v Vimereuxu. Z angleške kanalske obale je videti tudi orjaške stebre dima, ki se dvigajo na rtiču Griz Nez.
Mladi kralj v Žiči
Novo dvodnevno naučno potovanje Nj« VeL kralja Petra in Nj. Vis. kneza Aleksandra
Napadi na London in ostalo Anglijo so se zopet povečali — Angleški bombniki nad nemškimi pristanišči Bombardirana bencinska skladišča
London, 26. okt. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju:
Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč večji obseg ter so se razprostirali preko širšega ozemlja nego v zadnjem času. Napadi so bili usmerjeni v glavnem na London, na neko mesto v srednji Angliji in na več točk ob vzhodni škotski obali.
V	Londonu je bila prizadeta škoda skoro izključno na zasebnih hišah in na cestah. Sovražna letala so vrgla veliko število zažigalnih bomb, toda povzročeni so bili samo trije veliki požari.
V	vzhodni škotski je bflo napadenih več manjših obalnih mest. škoda je bila povzročena na zgradbah in javnih napravah. Letala so s strojnicami obstreljevala tudi več svetilnikov ob obali.
Drugod v Angliji je povzročena škoda le maihna in človeških žrtev malo. Protiletalsko topništvo je bilo povsod v akciji in je verjetno, da je bilo več sovražnih letal poškodovanih.
Naknadni podatki kažejo, da sta bili včeraj sestreljeni nad Anglijo še dve nemški letali, tako da je izgubil včeraj sovražnik skupno 14 aparatov. 10 angleških lovskih letal je bilo včeraj izgubljenih, vendar se je 7 pilotov rešilo.
Včeraj šest napadov na London
London, 26. okt. s- (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so danes sovražna letala šestkrat skušala napasti London v skupinah po 20 lovskih letal in lovskih bombnikov. Samo eno ali dve letali pa sta prodrli do Londona in vrgli manjše število bomb.
London, 26. okt. s. (CRS). Nemški lovski bombniki so danes ponovno izvedli izo-lirane napade na London. Zlasti popoldne so bile ponovno vržene bombe na razne dele mesta- Pri tem je bilo poškodovanih več trgovin- Ko je bemba razdejala neko veliko trgovino, je bilo ubitih 6 oseb.
Nocoj so sovražna letala napadla London. srednjo in severozapadno Anglijo ter južnozapadno škotsko.
Obstreljevan nemški konvoj
London, 26. oktobra. AA. (Reuter). Včeraj popoldne so britanski daljnostrelni topovi začeli obstreljevati z ob&le neki nemški konvoj v Rokavskem prelivu. Gost dim ni dal. da bi se ugotovile a ti smo katero sovražno ladjo zadeli ali ne. Tudi nemški daljnostrelni topovi sc obstreljevali neki britanski konvoj. Včeraj sr> britanska letala več kot eno uro bombardirala francosko obale pri Calaisu in Bouflognu, da zavarujejo prehod britanskih konvojev skozi preliv.
Nova nemška baterija ob Kanalu
LOndon. 26. okt. s. (Reuter). Z neke nove baterije nemških težkih topov je bil danes popoldne oddan preko Kanala en strel. Ugotovljeno ie bilo. da stoji nova
sedaj znane šeste nemške ba'.er:ie v bližini svetilnika. Takoi. ko ie bil oddan strel, so nemški bombniki izvedli nap.;d na novo baterijo.
Novi Murricani
London, 26. okt. j. (United Press). V angleško protiletalsko obrambo so bila uvrščena lovska letala Hurricane novega tipa. Ta letala se odlikujejo z detkaj večjo brzino in močnejšim orožjem- Vsako
rlk!
Obstreljevanje italijanskih postojank po angleški mornarici — Obojestranski zračni napadi
Rim, 26. okt. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča:
V Severni Afriki so naša letala bombardirala železniške naprave v Marsa Matru-hu. Fuki in el Dabatu. Povzročila so večjo škodo, ki jo je bilo opaziti še na večjo daljavo, in več požarov.
Sovražne vojne ladje so ponoči obstreljevale naše postojanke pri Maktili zapadno od Sidi el Baranija. Škode ni bilo. Sovražna letala so bombardirala "obruk. Povzročila so neznatno gmotno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Naši lovci so sestrelili eno letalo tipa »B^nheim«. Verjetno sta bili sestreljeni še nadaljnji dve letali, izmed katerih je bilo eno zadeto od topništva naše vojne mornarice. V vzhodni Afriki so italijanska letala bombardirala sovražno letališče v Malindiju ob obali Kenije. Sovražna letala pa so napadla Guro, kjer sta bila ranjena dva dubata. Asab, kjer je bila škoda neznatna, in Dekamere, kjer sploh ni bilo ne škode ne žrtev.
Poveljnik rušilca »Nullo« korvetni kapitan Konstantin Borsini se je sam potopil s svojjo ladjo, čim mu je uspelo spraviti z ladje v čolne skoraj vso posadko.
Angleško poročilo
Kairo, 26 oktobra. AA. (Reuter). Vrhovno poveljstvo poroča, da st britanska letala bombardirala v teku včerajšnjega dne sovražnikove vojaške objekte pri Gu-ri, Asmari, Asosi, Alomati, Kasali, Benga-siju in Berki. Vsa britanska letak so se vrnila v svoja oporišča.
Kairo. 26. okt. s. (Reuter). Nocojšnje poročilo poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Ničesar važnega ni poročati.
Strateške gradnje v Egiptu
Kairo, 26. oktobra, s. (Reuter). Kakor javlja uradno poročilo sta se angleška in egiptska vlada v smislu anglesko-egiptsko zvezne pogodbe sporazumeli glede gradnje strateških mostov in cest, vojašnic ter naprav za obalno obrambo v Egiptu. Stroške za gradnjo v znesku 2 miflijonov fun-
baterija nri rtu Gris Nez. zapadno od do- tov bo nosila angleška vlada, za izvršite*
del pa bo poskrbela egiptska vlada, ki nosi tudi odgovornost za popravljalna dela na vseh objektnih ter za popravila na angleških vojaških taboriščih in tudi na angleških letališčih.
Netočna angleška vest
Bern, 26. oktobra AA. (Stetan')- »Corri-ere del Ticinc« objavlja sledeče: Eden naših urednikov, ki je v."craj obiskal občino Šesto San Giovanni pri Mi'anu, lahko zani-kuje trditve zadnjega britanskega sporočila, da so bile tovarne v tem kraju bombardirane. Na mesto San Giovanni n- padla nobena bomba, niti ni porušena niti ena sama opeka.
Italijansko mnenje o E Senovem potovanju
Rim, 26. okt. AA. (Štefani). Revija »Re-lazioni Internazionali- piše o potovanju Edena po vzhodnem delu Sredozemskega morja med drugim: To potovanie se je končalo s popolnim porazom in sicer zaradi številnih razlogov. Predvsem ohranja Egipt stališče čakanja. Egipt ša ne ve, ali ie v njegovo korist da se oopoln ma odkrito odloči za Anglijo. Obisk Edena niti najmanj ni Doiasnil vedenja espt-ske vlade, še mani pa spričo obljub Edena. Usoda Angl:ie se bo odločila na bojnem polju. Italijanske čete brdo začele v danem trenutku z ofenzivo, katere ne bo lahko ustaviti. Možnost za rešitev Egipta leži v Egiptu samem, kakor pred ?000 leti. ko je Egipt svoio usodo prepustil zmagovitemu orožju Rima.
Članek govori nato o položalu Palestine in ugotavlja, da ie položaj te države precej zapleten zaradi nasprotij, ki obstoje v sami angleški vladi, kar se tiče izvedbe Zidom ali Arabcem prijazne politike v Palestini. List ugotavlja, da Eden vsekakor ne bo mogel poravnati teh nasproti! in razčistiti položaia v Palestini. List poudaria tudi veliko nezadovoljstvo v Indiji proti britanskemu imperiju in na koncu pravi: Ko se bo Eden vrnil v London. ne bo mogel poročati niti o brezpogojni vdanosti Egipta, niti o prijateljstvu arabskega sveta do britanskega imperija.
Beograd, 26. oktobra, ap. V vrsti svojih študijskih potovanj po državi je Nj. VeL kralj Peter II. obiskal pred dvema dnevoma Kraljevo in okolico, na povratku j pa tudi Kragujevac. V četrtek ob 9. dopoldne je v družbi kneza Aleksandra in v spremstvu svoje suite odpotoval z dvornim vlakom s topčiderske postaje proti Kraljevu, kamor je prispel oi> 13. S knezom Aleksandrom se je odpeljal v letalski zavod, kjer ju je sprejel upravnik zavoda, letalski polkovnik Filipovič ter jima razkazal zavodove naprave, ki sta si jih ogledala z velikim zanimanjem. Medtem se je po mestu razvedelo za kraljev prihod in ljudje so v kratkem času napolnili vse ulice. Z radostjo so navdušeno pozdravljali mladega kralja, ki je sam vodil svoj mali športni avto. Voz je bil kmalu ves zasut s cvetjem. Zelo dobro razpoložen je kralj prisrčno odzdravi j al na tople pozdrave množic.
Cez most na Tbru sta kralj in kneževič krenila po poti, ki vodi k Maturaški banji. Spotoma sta se ustavila pri sloviti stan zadužbini 2idi, kjer se je bila zbrala množica ljudstva iz okolice ter ju prisrčno pozdravljala. V samostanu je Nj. Vel. kralja sprejel in pozdravil vladika Nikolaj z vsemi svečeniki in menihi. Vladika je opravil najprej kratko službo božjo za dolgo življenje in srečo mladega kralja, nato pa ga je pozdravil s toplim nagovorom. Ob njegovem tolmačenju sta si kralj ih knez pietetno in pozorno ogledala grob Štefana Prvovenčanega, samostansko zakladnico in druge znamenitosti. Pri izhodu so kralja čakaM kmetje iz okolice, s katerimi se je mladi kralj prisrčno po- i 16. ure. zdravil
V Maturaški banji so prebdvaJcl sprejeM draga gosta s pravo točo cvetja. Uprav«-nik toplic prota Božič je NJ. VeL kralju
in knezu Aleksandru razkazal kopališke naprave teh znamenitih žveplenih toplic,
nakar sta visoka gosta nadaljevala pot v Vrnjačko banjo, kjer ju je prav tako toplo pozdravilo tamkajšnje prebivalstvo
Okrog 17. sta se kralj in knez vrnila v Kraljevo, kjer sta ostala čez večer in sta prenočila v dvornem vlaku. Naslednje jutro sta že zgodaj z avtomobilom krenila v Kragujevac ter obiskala vojaško tehnični zavod in vojaško obrtno šola N). VeL kralja je tam čakal vojni minister * armijski general Milan Nedič z upravnikom zavoda divizij skim generalom Zl»-tanovičem, poveljnikom žumadijske di vizij ske oblasti, generalom Stajičem, načelnikom topniško-teh ni čn ega, oddelka vojnega ministrstva generalom Luki čem in ostalimi višjimi oficir J L Z znanim zanimanjem, ki ga mladi kralj kaže za tehnične izume, si Je ogledal vse naprave zavoda in z veliko pozornostjo poslušal strokovne razlage šefov posameznih oddelkov in ostalih strokovnjakov. Prav tako sta si ogledala strokovno šolo tehničnega zavoda. kjer se mladi dečki s solidno vzgojo pripravljajo za položaje strokovnih mojstrov v tem zavodu.
Po daljšem obisku v zavodu in sta
Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. knez Aleksander s spremstvom odpotovala skozi Kragujevac, kjer so ju meščani navdušeno pozdravljali in preko Op-enca v Beograd, kamor sta prispela v petek popoldne okrog
Rusi in Japonci
Volilna hzrha
v Ameriki
New Tork, 26. okt. j. (A. R.) Predsednik Roosevelt bo imel v ponedeljek v Nevv Yorku velik volilni govor. V sredo bo imel Roosevelt volilni govor v Bostonu. Govor bodo prenašale vse ameriške radijske postaje.
Washington, 26. okt. s. (CBS) S snoč-
njim govorom predsednika zveze ameriškega industrijskega delavstva Johna Levvisa, v katerem se je ta izrazil za podporo Will-kieu pri predsedniških volitvah, so se po mnenju poučenih krogov močno ojačili VVillkiejevi izgledi na zmago. Organizacija, katere predsednik je Levvis, šteje več milijonov članov. Pričakujejo pa vendarle, da bo kljub Levvisovemu stališču še vedno večina delavstva glasovala za Roosevelta. Med drugimi se je strokovna organizacija rudarjev izjavila za Roosevelta. Zanimivo je, da je Levvis plačal znesek 45.000 dolarjev, da so njegov govor snoči prenašale vse ameriške radijske postaje. Levvis je Roosevelta ostro napadel. Očital mu je, da namerava zaplesti Zedinjene države v vojno in da dela proti interesom delavstva. Pri zadnjih predsedniških volitvah je Levvis podpiral Rooseveltovo kandidaturo.
Nevv York, 26. okt. AA. (Reuter). New-yorški list »Fcrcy« je organiziral anketo med svojimi bralci in jim stavil vprašanje: za koga boste glasovali, ali za Roosevelta ali za Wilik:eja. 45°'o se je izjavilo za Roosevelta. 38 pa za "VVillkieja medtem ko se ostali niso opredelili. Poleg tega ie 14% bralcev izjavilo, da so prepričani, da bodo Zedinjene države stopile v vojno. V tem pogledu se ie za vstop USA v vojno izjavilo 5% več, kakor pa januarja letos.
Tokio, 26. okt. br. (Domej). Kakor znano, Je imel novi japonski veleposlanik v Moskvi polkovnik Tatekava včeraj svoj prvi sestanek s predsednikom sveta komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Veleposlanik je bil v Kremlju prisrčno sprejet. To smatrajo v tukajšnjih političnih krogih za pivo rnamenje, da se bodo odnošaji med obema državama v kratkem znatno zboljšali. Pojutrišnjem ali v torek bo Tatekavo sprejel Stalin. Ob tej priliki mu bo novi veleposlanik izročil svoja akreditivna pisma.
Tokio, 26. okt. AA. (DNB ) O priliki odhoda novega japonskega veleposlanika Tatekave v Moskvo se japonski tisk obširno bavi z japonsko-sovjetskimi odnosi. »Tokio šimbun« pravi, da bi bilo prezgodaj govoriti q sklenitvi japonsko-sovjetske-ga sporazuma. Prijateljski sprejem, na katerega je naletel Tatekava v Moskvi, pa je znak, da obstoji obojestranska želja za zboljšanje odnosov med obema državama. Japonska bo storila odločne korake in razvila vse svoje sile, da bi prišlo do zbliža-nja med Sovjetsko Rusijo in Japonsko.
Povišanje uradniških plač v Bolgariji
Sofija, 26. oktobra. AA. (BTA) Ministrski svet je na nocojšnji seji sprejel sklep, da se z ozirom na draginjo povečajo s 1. januarjem 1941 plače državnim uradnikom, pokojnine in invalidnine Državnim uradnikom z mesečno plačo do 2000 levov, se bo ta plača povečala za 15%, s plačo do 3.000 levov za 12%, uradnikom s plačo do 5000 levov za 10%, uradnikom s plačo do 8.000 levov za 7% in končno državnim uradnikom, ki imajo mesečne plače nad 10.000 levov za 5%. Upokojencem z mesečno plačo 3000 levov se bo pokojnina zvišala za 10%, onim z nad 3000 levov pa za 5%. Invalidi z invalidnino do 2000 levov na mesec bodo prejemali za 20% višjo invalidnino, oni pa, ki njihova invalidnina dozdaj znaša nad 2000 levov, pa bodo prejemali z novim letom 10% več. Razen tega bodo državni uradniki prejemali tudi draginjsko doklado za vsakega otroka do 21. leta starosti po 100 levov na mesec. Če sta mož in žena v državni službi, bo to draginjsko doklado prejemal samo eden od njiju.
V šanghaju zmrznilo 74 ljudi
Sanghaj, 26. okt. AA. (Domej). Zjutraj so na šan.«hajskih ulicah našli 74 zmrznjenih ljudi, med njimi tudi osem otrok. To je tragična posledica nepričakovanega strahovitega mraza, ki ie nenadoma zavladal v Sanghaju.
Najsevernejši rudnik
Moskva, 26 oktobra. AA (DNB): Po poročilu »Murmanske prevde* so na Spitz-bergih začeli z delom v novem premogovniku, ki leži na 78 stopinji in 42. minuti severne širine ter 16. stopnji 20 minut vzhodne dolžine.
našega notranjega ministra v Berlinu
Berlin, 26. okt. AA. (DNB.) »Voelki-scher Beobachterr objavlja člančič o obiskih pri nemški policiji in pravi, da se že več dni mudi v Berlinu pomočnik jugoslovenskega notranjega ministra Simonovič v spremstvu svetnika Ilija Nikoliča. List pravi, da je Simonovič obiskal razne ustanove nemške policije in da je bil v petek sprejet pri šefu SS čet in šefu nemške policije Himmlerju.
Razpisana mesta
profesorjev glasbe
Beograd, 26. okt. p. Rektorat Glasbene akademije v Ljubljani je razpisal na osnovi 3. odstavka čl. 43 v zvezi s čl. 42 uredbe o umetniških šolah natečaj za več profesorskih in suplentskih mest na Glasbeni srednji šoli v Ljubljani, in sicer: po eno mesto za solopetje, teorijo, intonacijo in klavir, orkester, zborni klavir, orgle in klavir, violino ter tri mesta za klavir. Kakšna kvalifikacija se zahteva za ta mesta, je razvidno iz 3., 4. in 5. odst. čl. 42 o umetniških šolah. Mesta so razporejena takole: 2 suplentski mesti v 8., eno profesorsko mesto v 8., 4 profesorska mesta v 8. in eno profesorsko mesto v 4-1 po-!o?ajnl skupini. Prošnje je treba vložiti do 15. novembra pri rektoratu Glasbene akademije v Ljubljani
Svečane sii v Južni Srbiji
Skopije, 26. okt. p. Tu je bila danes svečano proslavljena obletnica osvoboditve Južne Srbije s celo vrsto lepih svečanosti, ki so jim prisostvovali deloma tudi zastopnik Nj. Vel. kralja diviz. general Dimitrije Djukič, patriarh dr. Gavrilo. ban Rafajlovič, poveljnik armije general Bra-šič ter mnogo drugih uglednih osebnosti. Svečanosti so se pričele s službo božjo v saborni cerkvi, ki jo je daroval patriarh. Nato je bil otvorjen novi most čez Vardar. Pred spomemkom kralja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra Zedir.itelja so nato položili krasno vence. Ob 10.15 je bila svečana seja mestnega sveta. 21. pešpolk je danes proslavil svojo krstno flavo. Gasilski oddelki so danes otvorili svoj novi dom. Popoldne je bila svečano otvorjena razstava del južnosrbskih slikarjev. Zvečer pa je bila slavnostna predstava v tukajšnjem gledališču.
Premeščeni učitelji
BeOgrau, 26. okt. p. V učiteljski službi so bili premeščeni Alojzija Jeglič iz Draž-goš v Seia, Adalbert Božič iz Radeč v Kozje, France Burdian iz šoštanja v Kočevsko Reko Marija Golija iz Dravograda v čemeče, Feliks Gregel od Sv. Ruper-na Jurančič iz Selc v Veliko dolino, Ama-ria Jurančič iz Leic v Veliko dolino, Amalija Kokot iz Sevnice v žetale Jelica Le-ban iz Žužemberka v Loko pri žusmu, Franjica Novak od Sv. Jurija ob juž žeL v Kozje, Erna Pevnik iz Mozirja v Bočno, Bogomira Škerl iz Zagradca na Bele Vode Stanislav šuler lz Dobrepolja v Zagra-dec Stanislav Žagar iz Dobrave v Pod-lomk, Ida Nikoiič iz Globokega v Stoper-če, Marija Patemoster iz Vavte vasi v Adlešdč, Srečko Vutkovič iz Sevnice v Pi-šece Štefanija Bcjec iz Petrovč v Sevnico," Srečko Pečar iz Petrovč v šlnocijan, Danica Krašovec iz Toplic v Dobevec! Vinko in Franja Košmerlj iz Zagorja na Sinji vrh Franja šturm iz Slivnice v Ti-nje, Otoni škender iz Koroške Bele k Sv. Bolfenku, Ana škender z Jesenic k Sv. Bolfenku, Jožef in Angela Serajnik z Dov-ja v čremšence in Jožefa žlebnfe iz Podzemlja v Kal
Bsragissjske doklade zagrebškim mestnim uslužbencem
Zagreb, 26 okt. o. Na nocojšnji seji zagrebškega mestnega sveta so bile odobrene draginjske doklade uslužbencem mestne občine in mestnih podjetij. Uradniki, ki imajo do 1.500 din plače na mesec, bodb dobivali oženjeni 300 din draginjske doklade, neeženjeni pa 150 din. Pri plačali od 1.500 do 2.500 din bo draginjska doklada za oženjene 200 din, za neoženjene 100 din, pri plačah od 2.500 do 5 000 dfci pa za oženjene 150 din in za neoženjene 100 din. Mestni uradniki, ld imajo nad 5.000 din plače na mesec, ne bodo dobivali draginj-skih doklad. Razen tega bodo mestni nameščenci prejeli na račun enkratne zimske pomoči za vsakega otroka po 150 dtn. Nove draginjske doklade se bodo pričele izplačevati s L novembrom.
Mestni delavci bodo prejemali po 300 <5n draginjske doklade na mesec, na račun enkratne zimske pomoči pa bodo dobili po 200 din za vsakega otroka. To povišanje je le začasno, ker ne ustreza splošni podražitvi. Na novo bodo urejene pla&e mestnih nameščencev takoj, ko bodo to dovolile mestne finance.
Novi poveljnik
kraljeve garde
Beograd, 26. Okt. p. Na predlog vojnega ministra je bil z ukazom kraljevih namestnikov imenovan za vršilca dolžnosti poveljnika kraljevie garde generalštabni brigadni general Mihajlo Stajič, doslej poveljnik šumadijske divizijske oblasti.
Upokojeni generali
Beograd, 26. okt. p. Službeni vojni Hat objavlja ulggz. s katerim so bili upokojeni divizijski generali VojLslav Petrovič, Dobrisav Arandjelovid. Svetolik Milado-vič ter brigadni general Vuk Lepetid.
ZernunSka vremenska napoved: Hladneje bo. Nekoliko se bo razvedrilo od severozahoda. sicer pa bo pretežno oblačno, ta pa tam dež. V visokih planinah bo najbrže snežilo, zlasti ga T zahodnih krajih.
Naši kraji in ljudje
Ljubljanska gluhonemnica bo povečana
Prisrčna proslava 40letnice zavodovega obstoja - Lep« razstava izdelkov gluhonemih
Ljubljana, 26. oktobra Ljubljanska gluhonemnica slavi 401etni-co svojega obstoja. Pomemben praznik je zbral danes ob 10. uri v zavcdu številne predstavnike javnega življenja, med njimi g. ban. Pročelje zavoda je bilo okrašeno z zastavami in z orjaško številko 40. Učiteliski zbor z ravnateljem g. Mirkoan Dermeljem je sprejemal go.-te, ki so iih vodili skozi špalir učencev. S.av-nost se ie vršila v telovadnici, ki je bila tudi primemo dekorirana. Poleg slike Nj. Vel. kralja ie bila tudi slika ustanovitelja Holzapfla Ignaca, ki io ie izdelal član domačega učiteljskega zbora Ivo Erbežnik.
Vsa proslava ie pokazala, kako se učiteliski zbor s požrtvovalno nesebičnostio trudi za olaišanie gorja naibedneiše mladine. Otroci prihajajo v zavod kot nebog-ljenčki. zapuščajo zavod kot dcstoini č a-ni človeške družbe. Ganljiv ie bil pogled na dve skupini gluhonemih, ki sta se razvrstili okrog ravnate1 jeve mize. Na eni strani so bili malčki iz prvesa razreda, ki so držali v rokah razkošne kite cvetja in jih poklonili potem vidnejšim predstavnikom in njihovim soprogam. Niim ob strani 90 stali naši znani mojstri in obrtnki tisti, ki so vstopili v ljubljansko gluho-nemnico ob njeni ustanovitvi leta 1900. in so se usposobili za prvovrstne mojstre in so danes graverji. krojači in drugi priznani in upoštevani strokovnjaki v nai-raznovrst ne i ših poklicih Zavod ie doslej dokončalo 538 gojencev, in sicer 308 fantov in 230 deklet, kar znese približno 16 do 17 na vsako šolsko leto. Današnji praznik ie bil pomemben dan za zdaišne in nekdanje učence Pa tudi za priholno generacijo. sai bo zavod v kratkem razširjen. Pristojni činitelji so do nalogu g. bana že izdelali potrebne načrte in banska uprava je drdeiila v t.a namen dva milijona dinarjev. Razširjena gluhonemnica bo utrnila mnogo solzo v onih družinah, ki jim ie usoda naklonila gluhonemega potomca.
Slovesnost ie otvoril ravnatelj g. Der-meli in s proslave so bila odposlane vdano-i ni brzojavki Nj Vel. krali u Petru II. in knezu namestniku Pavlu in pozdravna ministru za prosveto V otvoritvenem govoru ie ravnatelj s. Dermeli poudaril, da kulturno stopnjo pri posameznih narodih ne oceniuiemo samo po niihovi izobrazbi.
£'L'rs£ csemdesettetnih
Juin bo praznoval 8G-'etmcc v Hrastju-Moti po vsem Minskem polju poznani inšpektor finančne kontrole v pokoju g. Franc Menhart, sir. Slovenskih goric iz Sv. Jurija ob Pesnici. Se vedno je čvrst in duševno prožen, kakor mladenič 45 let je vzorno izvrševal svojo odgovorno službo. Jugoslovanskega piepr čanja n. niti v najhujših časih zatajit Službovat je v SI. Konjicah, Hrastju-Moti, Brežicah v Maribo-u in v Gornji Radgoni, kjer se ga še da-:es povsod spominjajo. V prevratni dobi
je tzvriil veliko delo v takratnih neurejenih razmerah na meji r Gornji Radgoni. Ob svofečasnem napadu na Gornjo Radgono so bili njegovi sinovi v prvih vrstah, 'to m se borili za svobodo slovenske zemlje. V njegovi nacionalni hfh so našit takrat zavetje in gostoljubnost mnogi nait slovenski, hrvatski in srbski fantje. V Jeklene in neomahlJive zavedne značaje sta a svojo družico Frančiško s katero boeta obhajala v tem letu tudi zieto poreko, vzgojila svojih 13 otrok, ki imajo danes v Javnosti ogledne položaje. Zvestemu naročnika «Jutrax k lepemu prazniku iskreno čestitamo!
književnosti in umetninah, temveč tudi po socialnih ustanovah, ki so v prvi vrsti merilo srčnega čuta vsakega naroda. V vrsto takih kulturnosocialnih ustanov spada tudi ljubljanska gluhonemnica. Ustanovljena ie bila po pariškem zgledu. Prvi slični zavod so zgradili Francozi leta 1770. Čeprav smo Slovenci majhen narod, se je pri nas že razmerno zgodaj začelo zbujati zanimanje za pouk gluhonemih. Prvi denar za tak zavod so začeli zbirati naši predniki leta 1830. 10 let kasneie so dobili prvo gluhonemnico v Gorici. Ljublian-ska ie prišla za njo dokaj kasno, leta 1900.
Ljubljanska gluhonemnica ima za nas Slovence velik pomen, saj se gojenci izobražujejo v niei v slovenskem jeziku in ie s tem omogočeno goiencem. da se sporazumevajo s starši in s svojo okolico Edino mati gluhonemnesa otroka lahko tolmači, kai ie pridobil njen otrok, ki ga je izobrazila gluhonemnica. Z ustanovitvijo ljubljanske gluhonemnice ie minila doba odtujevanja slovenskih otrok po tujih takih zavodih Na tem zavodu laišaio gorje tudi našim materam, sai iim boljše tolažbe nihče ne more dati.
Pridobivanje življenske izobrazbe so omogočili gojencem v ljubljanski gluho-nemnici dobrotniki, ki so naklonili za zgradbo zavoda visoke zneske. Govornik je navedel nekaj oseb ki so se izkazale darežljive in iim gre zato globoka hvalež-
nost in rfcer itohm faantoria in orelets
Schmida Frančiška. Jožeta Skuška. kaplana v Železnikih, stotnika Jelovška Benjamina lz Novega mesta, ln&lianakeea Škofa Wolfa in druge ter največjega dobrotnika ljubljanske gluhonemnice ribniškega dekana Ignaca Holzapfla. čigar spomin slavi ljubljanski gluhonemni zavod vsako leto 21. januaria. na dan njegove smrti. Temelje pouka na zavodu na sta dala pokojna ravnatelja Primožič Štefan ln Pt-aneeki Anton,
Ko je bil počaščen spomin rajnkih dobrotnikov in ie ravnatelj zaključil svojo besedo, so čestitali naši gluhonemnici k pomembnemu jubileju in delu ban dr. Natlačen, škof dr. Rožman. ravnatell g. Matič iz Jagodine in drugi.
Po zaključenih oficialnostih so si gostje pod vodstvom učiteljskega zbora ogledali obilno razstavo risarskih, ročnih. Šiviljskih, spisnih ln drugih izdelkov. Razstava Je nameščena v prvem nadstropju ln Ima tudi širša javnost priliko, da si jo ogleda Se v teku današnje nedelje. Razstava dokazuje. da ie gluhonema mladina enakovredna po izdelkih ostalim normalnim otrokom. Zlasti se odlikuje razstava do risarskih izdelkih. Omenjamo nai le malees umetnika iz drugega razreda Mavriča. Za svoi jubilej 1e izdala gluhonemnica leno knjigo z naslovom »Štirideset let gluhonemnice«, ki sta io uredila zavodova učitelja gg. Rudolf Dostal in Draao Suoan-čič. Knjiga je obilno ilustrirana in kaže vso pot. ki jo je zavod prehodil doklej. Zavodu in učiteljskemu Jfoaru gredo iskrene čestitke in prisrčna zahvala zlasti onih staršev, ki iim vzgaiajo gluhonemo mladino.
Smrtna nesreča slovečega alpinista
V Val Gardeni je strmoglavil Emilio Comici, ki je izvršil že 61 prvenstvenih plezalnih smeri
V južnotirolskih Dolomitih se je r Val Gardeni blizu Selve dne 19. t. m. smrtno ponesrečil sloviti alpinist Emilio Comici. V družbi štirih tovarišev se je vračal s ture, pri spustu pa je vrv, na kateri so bili zavarovani, prišla med dve skali in se zataknila Da bi hitreje prišel do tovarišev, se je odvezal z vrvi in hoteli prosto splezati navzdol. Pri tem pa se mu je iztrgal oprimek, omahnil je in strmoglavil v globino, kjer je obležal mrtev.
Emilio Comici se je rodil leta 1901. v Trstu in je bili najbolj viden predstavnik moderne alpinistike V zadnjem desetletju je izvršili nekaj takih vzponov, da se je z njimi uvrstil v najožji krog evropskih in svetovnih plezalcev, tako n pr severno steno Velike Zinne. direktno smer v severni steni Civette in druge. Skupno je izvršil 63 prvenstvenih plezalnih smeri. Poleg vseh naj-težjih dolomitskih tur je napravil mnogo vzponov tudi drugod: v Švici, Španiji, Grčiji, udeležil se je tudi Escherjeve ekspedicije v gore Gornjega Egipta in Sinaja. Poleg vsega tega je po-
raba vsako prHiko, da je prihitel v naše ptlanine, kjer je preplezal mnogo težkih sten in izvršil poleg drugih tudi prvenstveni vzpon po severnovzhodnem razu Jalovca.
Poslednja leta mu je bila kot najboljšemu italijanskemu plezalcu poverjena vzgoja mladih alpinistov v narodni plezalni šoli, ki jo je vodil najprej v Misurini, nato pa v Sellvi. Tu je užival velik ugled tudi med prebivalstvom, saj je komaj pred tremi mesci bil postavljen za župana.
Pri vseh teh svojih edinstvenih uspehih in sposobnostih, za katere je žel ponovna odlikovanja in priznanja, je os*al skromen planinec, ki ni nikdar silil v ospredje. Ostal je do konca vzoren do skrajnosti požrtvovalen in zvest tovariš.
Njegova smrt je težko odjeknila v vrstah alpinistov, tudi naših, med katerimi je imel mnogo iskrenih občudovalcev. Naj v miru počiva v objemu planin, katerim je posvetili svoje življenje, polno zanosa in hre-penenjal
Jofa Lipovec
CMlmetodar ji pridno na delu
Lep delovni načrt šentpetrske podružnice
Ljubljana, 26. oktobra
Moška ln ženska podružnica CMD Ljub-IJana-šentpeter hoče seveda tudi letos pokazati z marljivim delom, da želi biti med najmarljivejšimi podružnicami CMD. O tem Je zlasti lepo pričala nedavna seja, na kateri je bilo sklenjeno naslednje: na dan letožnje narodne zbirke dne 10. novembra bodo pobirali prispevke vsi odborniki ln odbornice obeh šentpetrskih podružnic. Do nabiralnega dne bodo odborniki in člani propagirali narodno zbirko v najširšem krogu svojih znancev ln skušali čimbolj dvigniti moralno plat narodne zbirke. Akcija mora zajeti vse stanove in sloje, zato je potrebna od strani podružnice čtm močnejša organizacija. Vse odbornice in odborniki morajo ta čas do dneva narodne zbirke posebno zvesto služiti namenom CMD.
Dne 9. novembra prirede šentpetrčani tradicionalni Martinov večer pri Banku, kar bo uvod v nabiralno akcijo. Vstopnine ne bo, seveda pa bo izbran za ta večer zelo pester spored. Prav tako priredi podružnica svoj drugi družabni večer dne 4. januarja 1941, Na tem večeru bodo obujeni spomini na ustanovitelja CMD in dolgoletnega prvomestnika msgr. Toma Zupana. Možje, kakršen je bil Tomo Zupan, ne smejo nikoli biti pozabljeni. Za ta večer je na sporedu tudi lepa slovenska pesem. Podrobnejši spored bo seveda pravočasno še objavljen. Vsi sklepi so bili soglasni tn bodo v lepem soglasju gotovo tudi spretno izvršeni
Kar je Šentpetrska CMD letos priredila izletov, so se vsi prav lepo obnesli. Posebno uspel pa je bil družabni Izlet prejšnjo nedeljo v Laško. Razpoloženje je bilo kljub čemernemu vremenu zelo prijetno. Izletniki so izkoristili nedeljo za kopanje v zdravilišču, za ogled muzeja, čudodelnega studenca, starega gradu, starinske cerkve ln drugih zanimivosti. Skupno kosilo je bilo v hotelu »Savinji«. Popoldne pa so si ogledali pivovarno. Zastopnika tovarne gg. Kokolj in Kopač sta vodila vsak svojo skupino ln sta spretno izkoristila čas, da sta lahko prav vse razkazala. Zato sta pa tudi žela polno zahvalo. Izletniki so mnogo pridobili, ko so spoznali moderno ureditev in zgledno čistočo tega mladega domačega podjetja. Sledila je pogostitev s prvovrstnim laškim pivom. Posebna zahvala je bila sporočena gg. predsedniku Majcnu in vsemu upravnemu odboru, ki je omogočil ogled in pogostitev. Poleg vodie izleta je izpodbudno spregovorila gospa Minka Kroftova, g. gvajcer pa je zbral za družbo 380 din. Vrstile so se lepe pesmi, harmonika je povabila vso družbo v kolo. Taki izleti so nač zelo zaželeni in naj šentpetrska CMD le še poskrbi zanje.
Bratom In sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
dan narodne zbirke CMD
Tragedija mladega glasbenika
Mladi Anton Korošec se je obupno boril in omagal
Kdo se ne spominja našega Tončka? Približno pred 14 leti sem ga spoznal ▼ Delavskem domu na Turjaškem trgu, kjer je Imela delavska godba »Zarja« svoje prostore. Komaj 14-letnlk je prišel Is svojega rodnega kraja. Is CericelJ na Gorenjskem m ie je sodeloval pri godbL Tih, ponižen, tak je bU, da si ga komaj opazlL Koliko truda, koliko volje si je prizadejal ta sin ponosne Gorenjske! Skromen, skoraj sirota, od vseh zapuščen m je tolkel dud življenje.
godbo na pihala. NI veliko, toda dosti, da Je izpričal svoj talent v glasbi. Imel je vse zmožnosti, da U se v njej razvil do zavida^ nja vredne višine.
Vse to pa je Ml prevelik napor za tako mladega človeka, ki Je živel v neverjetno slabih gmotnih razmerah. Polotila se ga Je zavratna bolezen, tista, ki Je uničila že toliko naših najboljših.
Ah res nI pomoči takim ? Kje tJM vzrok, da nI razumevanja za tiste, ki se posvetijo instrumentom? Kje jim Je moralna ln gmotna podpora? Ne spominjam se ln tndl ne poznani nikogar, ki M se resno posvedl takim napornim Instrumentom, ako si lahko nudi vse, kar potrebuje za življenje. Samo revež misli, da bo s tem prišel do boljšega kruha pa se bridko moti. Največkrat konča sredi poti aJl pa se znajde v grobu, kjer lahko Igra Večnemu! Kje so vsi tisti lnstrumentalisti, kl so študirali zadnjih 20 let? So prišli do kruha v glasbi? Prav redki! DrugI so pa tu in tam, aazno na tistih mestih ne, na katerih bi morah biti.
Koliko upov, koliko načrtov Je imel Tone! Koliko nalog še neizpolnjenih! človeka Je bolelo srce, ko Je videl to mlado življenje, kako krčevito je navezano na svet
TH91 in izučil se Je strojno-ključav-nlčarske obrti, a glasba mu je bila nad vse. Toliko je stremel po napredku, da je kljub svojim preskromnim razmeram Študiral na ljubljanskem konservatoriju. Bil Je najpridnejši med pridnimi, odličnjak-pozavnist. Nikjer ga nI manjkalo. Pri orkestru, jazzu ln pri godbi na pihala — vedno reden ln točen. Učil je pevski zbor, godbo na pihala delavskega društva v Dobru-njah in godbo ljubljanskih poštarjev. Kako mu je bilo hudo, ko je moral zaradi bolezni opustiti pozavno. A nI odnehati. Začel je znova — učil se je klavir, harmonijo ln še kaj. Spet je odlično napredoval, kakor v vsaki reči, katero je začel. Je tudi komponiral. Napravil je nekaj skladb za klavir ter nekaj koračnic ln priredb za
zaradi idealov in načrtov, ki si j-h je bil zastavil. Glasba mu je bila vse. Po cele ure ln dneve sva govorila o njej in le takrat se je razživel skromni, tihi Tonček. Toda v knjigi usode je bil že zapisan. Hudo ml je bilo. Slutil sem ... ko bo listje odpadalo. . . Nič ne maraj Tonček, rešen si! Počivaj v miru!
Tvoji znanci se Te bodo vedno spominjali. Postavim Ti pomnik, da ne boš pozabi j en!	ALKA
Jerebji lov gre h kraju
Trije jerebi ustreljeni v pol ure — Jereb ustreljen
izpred hišnih vrat
Radovljica, 26. oktobra
Čeprav je bila letošnja jerebja sezija, ko je bilo dolgo brez slane, zelo dolga je-rebarji niso zadovoljni. Jerebji lov, ki se izvaja s klicanjem naših malih gozdnih petelinčkov, zavisi popolnoma od vremenskih prilik. Pri jerebjem lovu se pač ne da prav nič prisiliti. Ker pa je še vedno polno neznank, kakšno vreme naredi jereba voljnega, da posluša in odgovarja na zapeljivi jerebji klic, jerebarji večkrat zaman poskušajo srečo. Včasih uganejo, večkrat pa se tudi zmotijo. Precej uganemo, če se ravnamo po razpoloženju domačih kokoši. Kadar so naše putke živahne in petelini veselo poj6, še posebno, če so domači petelini razpoloženi za boj, takrat so navadno živahni in bojeviti tudi jerebi in radi prihajajo na klic. Ce so domače kokoši čemerne in si snažijo perje, je najbolje, da ostane jerebar kar doma. Lahko je jasno, megleno ali deževno in jerebi gredo prav dobro ali prav slabo. Jerebje razpoloženje zavisi od zračnega tlaka ln vetra, posebno tistega, ki gospodari v višavah. Ugodno je navadno, če premikata oblake burja ln sever, neugoden je veter od zapada. Jug navadno ni dober, toda zgodilo se je že, da so tudi pri močnem jugu jerebi veselo peli.
Jerebja sezona se prične okoli Velikega šmarna, ko postanejo mladiči godni in se pričnejo deliti jerebje troplce. Traja do srede oktobra. Letos, ko se bo zavlekla do konca oktobra, po večini gospodarita zapadnik in jug. Le redke dni sta se za nekaj ur uveljavila burja in sever. Prav zaradi tega so se jerebi kaj slabo odzlvalL Celo pri spremembi vremena, kl Jo Jerebarji zelo vpoštevajo, letos niso Imeli uspeha, ker je večkrat kratko trajajoče lepo vreme delal jug.
Gozdnih jerebov, kl jih je, v razmerju s površino, v Jugoslaviji menda največ na svetu, se je v tekočem letu mnogo izvalilo. Gozdni jerebi prebivajo prav po vseh banovinah, izvzemši nekatere poljske pokrajine, kakršne so Slavonija, Srem, Bačka in Banat. Gozdne jerebe najdemo po vsej Sloveniji, Bosni ln Hercegovini, tudi v južni Srbiji, prav doli do grške meje, po višinah in dolinah. Najdemo jereba v i"u-ševju pod Triglavom kakor na Rožniku ta Golovcu pri Ljubljani. Kljub dobri jerebji letini pa je bilo letos ustreljenih malo gozdnih jerebov. Vsaj pri nas v Sloveniji.
Nekaj najugodnejših ur za jerebji lov je bilo letos, kakor je navadno tudi druga leta, v kvatrnem tednu. Dne 18. septembra je uspelo nekemu lovcu, da je od tri četrt na 6. do četrt na 7., torej v pol ure, priklical ta ustrelil tri gozdne jerebe in še zajca, ki ga je bil zbudil strel na jereba in ga dvignil z ležišča. Ce primerjamo, da je celodnevni rekord pri jerebih pri nas 9 jerebov, so trije v pol ure prav Izredno ugoden uspeh. Četrtega jereba je lovec ustrelil okoli 8. ure, ko se je vračal proti domu. Kot izredno Jerebarsko senzacijo pa je vredno omeniti primer, kl se Je dogodil v začetku septembra g. Niku Lenčku, odvetniku lz škofje Loke. Na vrtu svoje vile, pri postaji Skofji Loki je ustrelil Izmed hišnih vrat vprav opoldne, ko je bil na cesti ob postaji živahen promet, gozdnega Jereba. Ko ga je bil zaslišal na vrtu peti, ga Je pravilno po Jerebarsko privabil na kostanj pred vilo ln ustreliL Ker Je pač velika redkost, da pride gozdni jereb k hl-ftam ln fle tako daleč od Jesrebjih bivališč. Je lovec dal plen nagačltL	—a
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
letalskega polkovnika
_j)m slika pa Je bila t------,----
m kioviM dE. Andresom si ogledujejo dele
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v prvih treh
četrtletjih
V zvezi s ukrepi za zaščito domačega trga je bil naš izvoz v zadnjih mescih
manjši
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju naše zunanje trgovine v septembru, kar nam omogoča, da podamo kratek pregled o razvoju naše zunanje trgovine v prvih treh četrtletjih letošnjega leta.
Naš iz vaz je v zadnjih dveh mescih nekoliko nazadoval, kar je v glavnem pripisati ukrepom za zaščito notranjega trga in cen. Kakor je znano je bil ustavljen izvoz svinj, pa tudi izvoz žita je spričo sla^-be letine pšenice v zadnjih mescih docela prenehal. To nazadovanje izvoza pa ima le prehodni značaj, čim bo prišlo do ustalitve cen na domačem trgu se bo izvoz zlasti proti koncu leta, ko je pri nas izvozna sezona na višku, brez dvoma zopet povečal.
Največji je bil letos naš Izvoz v maju, ko je dosegel vrednost 743 milijonov din. V naslednjih mescih je bil nekaj manjši nogo 600 milijonov, v avgustu pa je padel na 400 milijonov. Po najnovejših podatkih je znašal naš izvoz v septembru 253.000 ton (lani 107.000) v vrednosti 418.6 milijona din (lani 240.5). čeprav je bil v septembru naš izvoz relativno majhen, je bil vendar še bistveno večji nego lani v septembru, ko je zaradi izbruha vojne prišlo do zastoja v zunanji trgovini.
Tudi naš uvoz je v avgustu popustil in je znašala v tem mescu njegova vrednost nekaj manj nego 400 milijonov. V septembru pa se je dvignil na 429.4 milijona din (lani 253.3). čeprav je bil v septembru uvoz manjši nego v prejšnjih mescih (razen v avgustu) je bil vendar večji nego lani v septembru, ko je občutno nazadoval iz enakih razlogov, kakor izvoz.
Zaradi manjšega Izvoza je že v avgustu padla aktivnost naše trgovinske bilance na 2.1 milijona din. V septembru pa je bila naša trgovinska bilanca za malenkost pasivna, ln sicer za okrog 11 milijonov din (tudi v lanskem septembru smo zabeležili za 12.7 milijona din pasivno trgovinsko bilanco). Navzlic temu je slika naše leto-
šnje trgovinske ugodna.
Gibanje naše
devetih mescih milijonih din);
januar 1940 febr. 1940 marc 1940 april 1940 maj 1940 junij 1940 julij 1940 avg.1940 sept. 1940
bilanca še vedno prav
zunanje trgovine v prvih
t. L je bilo naslednje (v
Izvoz	uvoz	saldo
624.0	478.3	+ 145.7
627.2	430.0	+197.2
596.7	504.2	+ 92.5
693.3	641.8	+ 51.5
742.7	560.9	+ 181.8
564.7	473.8	+ 90.9
578.1	475.9	+ 102.2
401.8	399.7	+ 2.1
418.6	429.4	— 10.8
jan.-sept. 1940 5241.0 4394.0 +847.0 jan.-sept. 1939 3657.0 3630.9 -f 26.1 jan.-sept. 1938 3529.2 3824.6 —295.4
Celotna vrednost našega izvoza v devetih mescih je znašala 5241 milijonov din, to je 1584 milijonov din ali za 43% več nego lani in za 1712 milijonov ali za 48% več nego v prvih devetih mescih leta 1938. Po količini seveda povečanje niti ni tako znatno (ker se je vrednost izvoza dvignila predvsem zaradi višjih cen). Celotni naš izvoz je letos v devetih mescih dosegel 2.70 milijona ton nasproti 2.48 milijona ton in znaša povečanje po količini le 9%.
Naš uvoz pa je znašal v prvih letošnjih treh četrtletjih 4394 milijonov din nasproti 3631 milijonov v istem razdobju lanskega leta in 3825 milijonov v istem razdobju leta 1938. Nasproti lanskemu letu se je vrednost uvoz dvignila za 763 milijonov din ali za 21%. Del tega povečanja pa gre na račun višjih cen, kajti po količini se je uvoz povečal le od lanskih 0.89 na 1.03 milijona ton ali za 15%.
Naša trgovinska bilanca izkazuje za prvih devet mescev t. 1. izvozni presežek v višini 847 milijonov din, med tem ko je bil lani izvozni presežek le nebistven, predlanskim pa smo imeli v tem razdobju pasivno trgovinsko bilanco.
Izcedno povečana produkcija premoga
Naši premogovniki so že v poletnih mesecih izredno dvignili svojo produkcijo, tako da so izkoristili vso možno kapaciteto. Tako je znašala v juliju celotna premogovna produkcija že 612.834 ton (lani v juliju 475.449 ton), v avgustu 616.795 ton (lani 515.919), v septembru pa 621.844 ton (lani 517.544). V preteklem mesecu je bila torej naša premogovna produkcija za 104.100 ton ali za preko 20»/» večja nego v istem mesecu lanskega leta (za 250.000 ton ali 66% več nego leta 1936).
Podatki za tretje letošnje četrtletje kažejo, da je produkcija premoga v tem četrtletju dosegla 1,851.473 ton, to je za 342.331 ton ali za 22.5% več nego lani in za 822.939 ton ali za 79% več nego v letu 1936.
Za prva tri četrtletja letošnjega leta pa dobimo naslednjo sliko naše produkcije premoga v primeri z istim razdobjem prejšnjih štirih let:
jan.—sept. 1936	3,047.580 ton
jan.—sept. 1937	3,590.855 ton
jan.—sept. 1938	4.135.510 ton
jan.—sept. 1939	4,372.761 ton
jan.-sept. 1940	5,362.660 ton
Letos je Wia torej produkcija premoga v prvih treh četrtletjih za skoro en milijon ton večja nego lani in za 2.3 milijona ton večja nego v prvih četrtletjih leta 1936.
Ostala rudarska produkcija
Tudi ostala rudarska produkcija kaže letos v septembru povečanje nasproti lanskemu letu, kar je očitno v zvezi z ukrepi, ki so bili izdani zaradi rednega obratovanja rudarskih podjetij. Produkcija bakrene rude se je povzpela na 81.062 ton (lani 75.396). produkcija svinčeno cinkove rude pa je znašala 60.334 ton (48.910). Produk-
cija železne rude, ki je v avgustu znašala še 57.000 ton, pa je v septembru precej popustila in je dosegla le 17.819 ton (lani 55.106). Uspešno pa se zopet razvija produkcija boksita, ki se je v prvi dobi po vojni zaradi zastoja pri izvozu zelo zmanjšala. Boksit izvažamo sedaj iz Dalmacije do Trsta, odkoder se prevaža v Nemčijo, pri čemer se uporabljajo vagoni, ki dova-žajo v Italijo premog. V septembru je znašala produkcija boksita 37.963 ton (lani 27.124). Znatna je bila v preteklem mescu produkcija kromove rude, ki je dosegla že 8453 ton (lani (4612). Prav tako je znatno narasla produkcija magnezita, in sicer na 5329 ton (lani 1579). Produkcija pirita pa se je dvignila na 15.611 ton (lani 6946). Omeniti je še antimonovo rudo, kjer je produkcija v septembru dosegla 1994 ton (lani 1463). Pri gornjih številkah je treba seveda upoštevati, da je bila lani v septembru zaradi nesigumosti v zvezi z izbruhom vojne produkcija nekaterih rud razmeroma majhna, kar velja zlasti za boksit, pirit in svinčeno-cinkovo rudo.
Zemeljskega plina smo v septembru nri-dobili 304.000 kub metrov (lani 220.000), nafte pa 93 ton (lani 79).
Topilniška produkcija
Statistika topilniške produkcije kaže nadalje znatno produkcijo surovega železa, ki je znašala v septembru 7018 ton (lani 5077). Nadalje smo pridobili 3711 ton bakra (lani 2562), 3652 ton svinca (lani 991), 502 toni cinka (349) in 118 ton anti-mona (135). Letos se je pomembno povečala tudi produkcija kamene soli, ki se je v septembru povzpela na 5173 ton (lani 4188).
Prijava zalog kož in ssnja
Urad za kontrolo cen objavlja: Vsi uvozniki, predelovalci, trgovci in osebe, katerim je blago poverjeno v shrambo (skladišča, komisijonarji, prekupci itd.) so dolžni v smislu odloka ministra za trgovino in industrijo od 5. oktobra 1940 in uredbe o kontroli nad zalogami blaga od 15 julija 1940 prijaviti zaloge sledečih vrst kož:
1)	surove soljene kože velike živine (goveje, telečje, konjske in bivolske),
2)	surove kože velike živine (telečje, goveje, konjske in bivolske),
3)	usnje za podplate (krupone, vratove in krajnike),
4)	usnje za notranjke,
5)	boks vseh vrst,
6)	mastno usnje, rumena in črna kra-vina (pittling, kips),
7)	usnje za obutev (telečje ki konjsko),
8)	opankarsko usnje,
9)	ostalo usnje za opankarje,
10)	likanec (blank) navadni, mastni za sedlarje in jermenarje,
11)	svinjsko usnje, navadno za sedlarje.
12)	usnje za pasove.
Prijave o stanju zalog je treba po stanju ob koncu vsakega mesca predložiti najkasneje do 5. v prihodnjem mescu, in sicer uradu za kontrolo cen v Beogradu. Stanje zalog je razvrstiti po zgoraj navedenih razredih. Za vse vrste zgoraj omenjenih kož je treba neizogibno prijaviti točno število kosov, in sicer skupaj za vsakega od 12 imenovanih vrst Razen tega je treba za kože iz točk 1), 2), 3), 4), 8). 10) in 12) neizogibno označiti za vsako vrsto posebej tudi skupno težo v kilogramih. — Za surove soljene kože je treba navesti težo brez soli — medtem ko je treba za kože iz točk 5), 6), 7) in 9) označiti za vsako vrsto površino v kvadratnih čevljih. Za teže v kilogramih in površino v kvadratnih čevljih je odobrena toleranca do največ 10%. Predelovalci so dolžni navesti približen odstotek zalog surovih kož velike živine, katere imajo v predelavi. Prijave kož, ki ne bi bile razvrščene po gori navedenih klasifikacijah in katere se ne bi držale strogo predpisanih mernih enot (za vse vrste kože število kosov, za usnje kilograme ali kvadratne čevlje), so
neveljavne. Zaloge kož je treba prijaviti i :>o kraju, kjer se nahajajo, ne pa po sedežu tvrdke. Za kože iz vsake navedene točke je potrebno posebej označiti kože domačega izvora, posebej pa kože tujega porekla. Obenem se predložitelji prijav naprošajo, da v mejah možnosti navedejo svojo mesečno proizvodnjo kakor tudi obseg svojih mesečnih nakupov in prodaj. Izjemno se bodo prijave o stanju zalog po stanju na dan 31. oktobra sprejemale do 10. novembra zaključno. Obrazci za prijave zalog se lahko dobe pri statističnem odseku rada za kontrolo cen v Beogradu (Trg kralja Petra 15 VI.). Navodilo tega urada od 16. oktobra letos, glede prijav zalog se smatra kot neveljavno.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev za 39.5 na 12.485 milijonov din (lani 9010). Obveznosti na pokaz so narasle za 203 na 2841 milijonov (lani 1578); predvsem so se povečale naložbe na žir ovnih računih in sicer za 91.5 na 1413 milijonov (lani 1001).
Zlati zaklad se je v tretji četrtini oktobra dvignil za 15.6 na 2418.2 milijona stabilizacijskih din (lani 1986.9) v stvarni vrednosti 3S69.2 milijona din. Devize izven podlage so nazadovale za 9.1 na 566.7 milijona din (lani 630.8). Menična in lom-bardna posojila so se nebistveno dvignila za 3.1 na 1645.7 milijona din (lani 2505), eskont bonov za narodno obrambo pa se je ponovno povečal za 146 na 5567 milijonov din.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage je zaašalo 22. t. m. zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.24% (lani 25.35%).
Gospodarske vesti
= Za izvoz hmelja ni treba zahtevati plačilo v naprej. Iz Beograda poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki spremenili predpise za izvoz hmelja v Zedinjene države Doslej je veljal predpis, da morajo izvozniki hmelja v Zedinjene države dobiti plačilo v naprej. Odslej to ne bo
▼od potrebno, vcodar so bo
zavarovati ▼ tuji raJuti
— Izdani bodo predpisi glede privatnih zalog. Iz Beograda poročajo, da se proučuje vprašanje revizije dosedanjih predpisov v zvezi s pobijanjem draginje, in sicer v tem smislu, da bi se onemogočilo prekomerno kopičenje živil pri potrošnikih, kakor so to opažali v zadnjem času. Novi predpisi bodo izdani ob pričetku prihodnjega mesca.
= Kontrola uvosa bombaža. Na osnovi uredbe o kontroli cen bo trgovinski minister izdal naredbo o kontroli uvoza bombaža. Naredba bo izšla v prihodnjih dneh ln bo mnogo bolj liberalna, kakor so doslej izdane naredbe, ki se tičejo kontrole zunanje trgovine. Pri registraciji uvoznikov ne bo stavljen pogoj, da je dotlčni uvoznik v zadnjih dveh letih uvažal bombaž, ln tudi ne bo predpisano polaganje kavcije. Tendenca naredbe gre za tem, da se uvozijo čim večje količine bombaža.
= Nove prijave za dodelitev bencinske mešanice za stabilne ln premične motorje. Banska uprava dravske banovine objavlja, da morajo lastniki stabilnih ln premičnih motorjev (ne motornih vozil) svojo potrebo po bencinski mešanici zaradi dodelitve nakaznice za nabavo goriva na novo prijaviti po prijavnih obrazcih, ki jih je izdala banska uprava, upoštevajoč zadevne nove predpise ln potrebe praktičnega poslovanja. Obrazci se dobe pri občih upravnih oblastvih prve stopnje (sreskih načelstvih in mestnih poglavarstvih) za 1 din. Interesenti se opozarjajo, da more banska uprava dodeljevati bencinsko mešanico le v obsegu omejitev, ki so predpisane v ministrski naredbi od 17. februarja 1940 in v dopolnilu te naredbe od 31. avgusta 1940. Obsegu teh omejitev nasprotujoče prijave bi bile brezpredmetne in bi se ne mogle upoštevati.
Borze
Na ljubljanski borzi ie znašal pretekli teden devizni promet 19.08 milijona din nasproti 16.14, 12.03, 7.26 in 8.33 milijona din v prejšnjih štirih tednih.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 26 oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 87, za maj 85 SO, za julij 80.875; koruza: za dec. 62.375, za maj 63.
Ljubljanski trg
Zopet je slabo vreme zadržalo oddaljenejše kmete, da niso prišli na trg. Tako je bilo danes naprodaj komaj kakih 10 voz krompirja in do 20 voz zelja. Sicer se letos kmetu ni treba truditi in Izgubljati toliko časa. saj lahko na domu proda krompir, kolikor ga ima. Letos so se zopet obnovile včasih že dolgo pozabljene sorodstvene ali prijateljske vezi med meščani in kmeti. Zdi se, da tudi druge pridelke,
posebno Jabolk«, naročajo metOnt pil
jih podeželskih znancih, ker Je letos tako malo sadja in je tako slabo sadje na trgu. S tem načinom prodaje Je kmet zadovoljen, saj prihrani mnogo dragocenega časa. Gospodinje imajo letos, posebno sedaj v Jeseni mnogo več potov in letanja kakor druga leta, saj morajo skrbeti za kurivo, obleko ln obutev za zimo. Cene blagu pa so tako različne, da Je treba često obhoditi polovico trgovin.
Z zelenjavo je bil trg izredno dobro založen. Največ je bilo naprodaj zelja, ki nam bo letos nadomestilo za marsikatero drugo jed, ki smo je bili vajeni. Prevladujejo že jesenske vrste pridelkov: zelje, repa, korenje, pesa, koleraba, čebula in tudi krompirja ni manjkalo. Manj je že domačih kai-fijol, ki so tudi občutno dražje, zato nekatere raje kupujejo južno karfijo-lo pri branjevkah. Se vedno se dobe tri do štiri paprike za dinar, a niso več lepe. Zadnje dni prinašajo na trg nekoliko več fižola, za katerim je, odkar je ponehal stročji fižol, večje povpraševanje. Liter fižola stane od 5 do 7 din. žal se tudi en-divija že draži. To je sedaj skoraj edina vrsta solate, ki se dobi. Ko smo pričakali olje, bo težava s solato; s tem pa še ni rečeno, da Je ne bo dovolj, samo vsi je ne bomo imeli. Hudo pičlo nam merijo olje, tudi ga vsi trgovci ne delijo enako. Ponekod se ga dobi liter za družino, drugod pa komaj četrt litra. Vsaj za bolnike bi se moralo poskrbeti, da dobijo dovolj olja.
S perutnino je bil trg v soboto, kljub poznemu datumu, prav dobro založen, še vedno je dovolj piščancev, medtem ko je za kurami več povpraševanja. Cene jajc so visoke in se menda še ne bodo ustalile. Komaj 6 jajc se dobi za kovača.
Sadja, kakor rečeno, ni dovolj naprodaj, tudi kakovost ne ustreza. Marsikatera gospodinja kupuje letos jabolka najslabše vrste, saj za boljše blago nima sredstev, čeravno ve, da je slabo blago najdražje plačano. Lepša jabolka prodajajo stalne prodajalke, in tudi v ceni ni razlike.
V petek, kljub postnemu dnevu in obilici gob prodajalke niso dobro prodajale ln so pozneje ponujale liter sivk po 2 din. V soboto pa je bil trg tako dobro založen z gobami, kakor že dolgo ne. Cene na merico so neenotne, kg pa je stal 15—18 din. Sivke so bile po 4 din liter, pozneje tudi cenejše. Druge vrste gob so bile še cenejše.
Zadnje čase je ribji trg slabo založen in tudi povpraševanja je malo. V soboto so prodajali sardelice po 8 din kg, pa kljub nizki ceni niso šle v denar. Glavni vzrok nezanimanju Je gotovo pomanjkanje olja. Najbolj so pri nas izmed morskih rib priljubljene skuše; ko bi bile po 8 din. bi jih prav hitro pokupili. Pri nas v Sloveniji ni skoraj nič rečnih rib. medtem ko je v južnejših krajih raznih rib dovolj. Zato tud nismo vajeni rib in jih mnogi odklanjajo. Tudi gospodinje iih niso vajene pripravljati. V pripravljanju rib so Primorci mojstri, zato si iih marsikdo, ki mu prijajo, privošči v kaki primorski gostilni.
ŽKE
Konferenca hrvatskih mest
Od 14. do 16. novembra bo v Zagrebu konferenca županov avtonomnih mestnih občin v banovini Hrvatski, Za konferenco se ie prijavilo 25 žuoanov. ki bodo razpravljali tudi o ustanovitvi nove »Zveze mest banovine Hrvatske«. Posebna točka razprav bo sestavljanje mestnih proračunov in v zvezi s tem vprašanje finančne sanacije, ki je je potrebna večina hrvatskih avtonomnih mest.
Delo za povzdigo vasi
Kakor je sporočil novinarjem gradbeni minister inž. Danilo Vulovič, je bil te dni ustanovljen v njegovem ministrstvu poseben oddelek, ki se bo pečal z ureditvijo in izgraditvijo naše vasi. Novi oddelek bo izdeloval načrte za regulacije vasi in vaških občin ter kmečkih hiš in gospodarskih poslopij. Vsi zainteresirani bodo lahko dobivali potrebne načrte brezplačno. Oddelek bo brezplačno izdeloval tudi proračune za zidanje kmečkih stanovanjskih ln gospodarskih poslopij ter za regulacijo in asa-nacijo naših vasi.
Gospodarjenje z izseljenskim Sotidom
»Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, posveča posobno beležko razdelitvi raznih centralnih fondov, ki še vedno ni izvedena. Med drugim piše:
»Hrvati se posebno zanimamo za razdelitev izseljenskega fonda, katerega upravljanje prav nazorno dokazuje, kako se ie zapravljal pri nas državni denar. V fond se stekajo' takse, ki jih morajo plačati naši izseljenci pred odhodom iz države. Fond ie bil že prilično moč?n. vendar oa ie bilo njegovo upravljanje vse prei kakor vzorno. Z njegovimi doprinosi so krili razni ministri politične sinekure svojih prijateljev in razpolagali z njim. kakor s svojim zasebnim premoženjem. Zgodilo se ie. da so dobile podDore iz fonda tudi kake beosraiske pevačice. ki se jim je hotelo potovati v Ameriko. Pri vsem tem razsipnem gospodarstvu je ostalo še vedno 24 mil i ionov. Od tega zahtevajo sedai Hrvati 60 odstotkov, ker so vanj najmanj toliko vplačali hrvatski izseljenci.«
Škoda, da glasilo dr. Mačka ne navala imen ministrov ali drugih odgovornih či-niteljev. ki so tako gospodarili z denarjem. zbranim in namenjenim za res potrebne in koristne cilje.
Nekdaj in danes
živimo v času, ko poročajo listi teden za tednom o novih milijardnih kreditih za oborožitev ameriške vojske. Prezident Roosevelt zahteva za zagotovitev obrambe Zedinjenih držav vedno nove orjaške zneske. Nekdaj je bilo v Zedinjenih državah v tem pogledu precej drugače. Tako je n. pr. zaprosil takratni vojni minister prvega predsednika Zedinjenih držav Georgea Washingtona za izreden kredit za nabavo nove verige pri sidru neke vojne ladje. Prezident VVashington je prošnjo za izredni kredit lastnoročno rešil in napisal na njen rob: »Odobravam kredit za nabavo nove verige. Prosim pa za poročilo, če bi bilo mogoče staro verigo še kako uporabiti.«
Franko vska podtalna borba
»Seljački dom«, službeno glasilo Hrvatske seljačke stranke. Objavlja uvodnik »Nič nas ne more zapeljati«. V njem ostro napada podtalno akciio frankovskih krosov. ki zasiplieio in zastruoliaio hrvatske j vasi z raznimi lažnivimi in tendenciozni- i
mi letaki. Večina teh letakov napada dr. Mačka in vodstvo HSS zaradi sporazuma in jim očita, da so izdali hrvatstvo in svobodno Hrvatsko. »Seljački dom« pravi, da je hrvatski seljak preizkusil svoie politično vodstvo v najtežjih časih, zato mu danes zaupa »in to tem bolj. ker ve. da je bil s sporazumom od 26. avgusta položen temelj banovini Hrvatski in vsemu, kar ji sledi Kako ie danes v banovini Hrvatski. vidi najbolje hrvatski kmet sam. ki mu njegovi nasprotniki zaman slikajo temne strani te pridobitve. Banovina je poskrbela za delo in hrano vsem. ki so dela potrebni in voljni«
Gobbelsove izjave bolgarskim intelektualcem
Kakor posnemamo po bolgarskih listih, se trenutno mudi na turneji po Nemčiji večja skupina bolgarskih intelektualcev, zlasti pisateljev in umetnikov, ki jih je te dni sprejel tudi nemški propagandni minister dr. Gobbels. V svojem govoru jm je dejal med drugim:
»Nemčija se je pripravila na dolgo vojno. Načelo njenega vojevanja je, da dolgo pripravlja udarec, preden ga naglo sproži, ne pa kratke priprave in dolgo uresničevanje, Sovražnik še ni mogel doumeti tega načela. Predal se je brezdelju, ker Nemčija ni na primer pet mesecev odgovorila na izzivanje Poljske, nI pa mogel razumeti nenadnega udarca na Poljake. Vso preteklo zimo so Angleži zatrjevali, da so Nemci blokirani in da si ne upajo napasti Ma-ginotovo črto. Tudi ta legenda je bila v nekaj tednih pokopana. Sedaj Angleži spet govoričijo, da si Nemci ne upajo napasti njih otoka. Toča samo mi vemo, kdaj se bo to zgodilo. Vsekakor bo udarec prav tako nagel in uspešen kakor vsi prejšnji. Ako naj se Evropi zagotovi mir, je potrebno izločiti angleške intrige in zaupati vodstvo kontinenta najmogočnejšemu narodu, ki je že podal dokaze o svoji mirovni želji in o svojem čutu odgovornosti. Prav Nemčija je tista, ki danes želi tudi mir na Balkanu in ki je dala o tem dokaze, ko se trudi.
Zdravilno delovanje Roga«
ške mineralne vodes Pri lenem delovanju črev.
Je dovolj večkrat piti Izvir Tempel in v kratkem času neugodnosti prestanejo.
da bi na miren način uredila vsa sporna
vprašanja na tem področju.«
Naseljevanje Nemcev
na Poznanjskem
Berlinska agencija »Deutsche Verkehrs-blatter« poroča:
»Iz poročila župnega vodje in namestnika župe \Varthegau (dosedanje Poznanj-ske) Arturja Geiserja posnemamo podrobnosti o velikem delu naselitve nemškega narodnega življa na Pc/znanjskem. V zadnjih 10 mesecih je bilo na novo naseljenih 22.000 nemških rodbin a kakimi 250.000 družinskimi člani. Kot prvi so prišli v poštev za naselitev izseljenci iz baltiških držav in iz Volinije. Tudi preseljenci iz Besarabije bodo deloma naseljeni v teh predelih. Glavno množico naseljencev pa bodo tvorili po končani vojni bojevniki s fronte in je zanje prihranjeno veliko število kmetij, obrtnih obratov in hiš in to v takem obsegu kakor si tega nihče 1. 1918. niti v sanjah predstavljati ni mogel. Tretja skupina ki bo tudi po vojni zase-dla izpraznjena mesta, bodo kmetovalci iz stare Nemčije in njihovi sinovi, ki so služili na fronti. Zupa \Varthe-gau je let<« odvedla v zaloge rajha 700.000 ton žita in 100.000 ton jedilnega in industrijskega krompirja. Isto področje še letos proizvaja osminko vse potrebe sladkorja za vso Nemčijo Prihodnje leto b •do ti kraji zalagali s čebulo vso Nemčijo. Zlasti okolica Kutna se je izkazaia kot izvrstno zemljišče za gojitev čebule.
Doslej je zaseden samo manjši de! onih 275.000 posestev, s katerih so se umaknili Poljaki in napravili prostor nemškim naseljencem. V ostalem še niso vsa posestva primerno preurejena, da bi sprejeia nemške koloniste. Nekatere hiše so še razrušene, druga posestva nimajo dovolj orodja ali živine, za kar pa skrbe posebni preselitveni uradi, ki popravljajo hiše ter dele med nove naseljence orodje in živino. Prejšnji lastniki teh posestev so bili poslani dalje na vzhod, kjer jim je generalni guverner odkazal primerna preb;vališča.«
Kje je največ petroleja?
Budimpeštanski vladni organ »Pester Llovd« navaja v uvodniku o »petrolejski strategiji« nekaj podatkov o glavnih petrolejskih vrelcih na «rvetu ter petrolejski proizvodnji sploh List pravi, da odpade od celokupne svetovne petrolejske produkcije lanskega leta, ki je znašale 285 milijonov ton, na Zedinjene države 171 milijonov ton torej mnogo več ko polovica. Zedinjene države pa so obenem največji konzument petroleja in produktov surovega olja tako da v izvozu petroleja na zavzemajo enakega me^ta kakor v proizvodnji. V srednji in južni Amenki je letno na razpolago do 48 milijonov ton nafte. Ameriki sledi nato Evropa, ki prdobiva z Rusijo vred do 38 trilijonov ton nafte letno. V vsej Aziji pa se na zelo raztresenem ozemlju pridobiva okoli 28 milijonov ton nafte, pri čemer odpade večina te količine na Bližnji vzhod in Nizozemsko Indijo, medtem ko Japonska sama na primer nima petrolejskih vrelcev ii je v celoti nevezana na uvoz.
Originalna kazen za prestopke cestnih predpisov
Praška policija je našla izviren način, kako se poučujejo o policijsko-prometnih predpisih oni meščani ki v svoji nerodnost: ali brezbrižnosti kršijo te predpise Policijsko ravnateljstvo je otvorilo za take prestopke posebno šolo. Posečati jo morajo vsi tisti, ki so jih stražniki pretekli-teden zapisali zaradi prekršitve prometnih predpisov. V prvi »razred« tega tečaja so kršitelji povabljeni » posebnimi pozivnicami. Kdor ne pride v šolo, je oglobljen m privedejo ga s policijo. To velja tako za voznika vseh voziS, kakor za pešce, ki se ne znajo kretati po mestu. Sola posluje vsako nedeljo za tiste, ki so bili zapisani pretekli teden in traja dve uri. Po velikem delu gre za praktičen pouk, teoriji je odmerjeno le malo časa, ker se morajo učenci prometnih predpisov naučiti doma.
Policijsko ravnateljstvo se je kakor pravijo listi, zateklo k tej ideji šele potem, ko se je pokazalo, da praškim meščanom ne zaleže nobena prošnja, priporočilo aH »varilo. Kdor je posebno težko kršil predpise, bo moral hoditi v šolo po par nedelj zaporedoma, dokler se predavajoči in izprašujoči policijski organ ni prepričal, da se je predpisov naučil in da kaže resno voljo, držati se jih.
O umetnosti čakanja
V uglednem nemškem listu »Frankfurter Zeitung« čitarno naslednja zanimiva razmišljanja o »umetnosti čakanja« ali potrpežljivosti:
»Farna je bila najprej v več pogledih krepostna boginja . . . Tej boginji Je bilo kasneje zelo lahko prilagoditi se vsem časom in slabim potrebam, iznajti nove pojme ali pa stare obleči v novo obleko . . . Ako pogledamo po nekaterih njenih zadnjih otrokih, tedaj imamo pred seboj predvsem živčno vojno . . . Kjer so najbolj glasno trobentah proti živčni vojni, češ da ji ne bodo podlegli, tam so — znabiti zaradi slabe vesti — najprej izgubili potrpljenje.
Potrpljenje Je predvsem zasebna krepost . . . Treba pa Je imeti odprte oči, da se meje znosijivoeti pravočasno spoznajo .. . Nekaj drugega Je, a potrpežljivostjo čakati na razvoj dogodka, ki ga ni mogoče pospešiti, nekaj drugega spet, stopiti stiski nasproti z zanosom In dejavnostjo, tako da nam potem tudi bog pomaga, ako si sami pomagamo. Nekoč se Je reklo, da se Je treba oborožiti a potrpljenjem, ako je čakanje edini izhod te stiske. Danes velja to tudi za ceno živcev.
Sposobnost potrpljenja, Id jo izkazuje vsota poedincev, pa da skupno del narodnega značaja, čakanje postane tako javni 61-nitelj. Pa ne samo to. Ono postane javna
krepost. Kolikor bolj je narod skupnost vseh svojih članov, tem lažje se v čakanju prav tako izkaže kakor v bojevitosti. Znabiti se šele v dneh največje napetosti pokaže, da je potrpežljivost nasproti usodi dejansko samo vzgojna ura za živce, čakanje Je obenem straže©je samega sebe, da ne zdrknemo v prepad. Jasnovidno čakanje pa Je v politiki disciplina napram celoti. To ve prav tako vodstvo kakor narod.
Umetnik v čakanju je bil od nekdaj vojak. Ako je vztrajanje na razbitem bojišču poleg hrabre borbe ustvarilo s'avo nemške vojske, spada k posebnostim te vojne čakanje samo na sebi, kakor ga zapoveduje vodstvo rajha, ki krta vse pobude v svojih rokah, svojim četam. Uspeh je upravičil sleherno čakanje hi je poplačal njegove nosilce. Kako huda Je bila pretekla zima. v kateri ni bilo drugega opravila kakor vsakdanje delo in čakanje na odločitve. Ker so vsi dobro Izkoristili preizkušnjo čakanja, ni bila izgubljena nobena sila. Kasneje so spet pretekli tedni in tedni, preden je vrhovno poveljstvo javilo, da so se začeli letalski napadi na Anglija Narod je mogoče vzgojiti k čakanju. Mogoče Je to storiti z besedami in zgledi, osnova vsega pa je vselej zaupanje. Ako ima narod zavest, da je njegova stvar v dobrih rokah, potem njegove sposobnosti čakanja m mogoče izčrpati.«
Vsem spoštovamiis mmmik&m »Jutra«!
Prišel je čas, ko se je moralo tudi »Jutro» odločiti za majhno povišanje naročnine. Sredi navala draginje je vzdržalo do skrajnih meja. A uevzdržni porast cen vsem potrebščinam je prisilil upravo da skiepa, da se obrne na razsodno uvidevnost širokega kroga svojih naročnikov. To nam je k sreči tem laže, ker smo se že dolgo prepričevali, kako naročniki sami spoznavajo, da je taka o dločitev neizbežna. Ze mesce so nas posamezni naročniki in čitatelji pismeno ali osebno v upravi »Jutra« pa v njenih podružnicah in poslovalnicah vpraševali, kdaj bomo povišali naročnino, da bodo mogli ob pravem času nakazati novoveljavne zneske in si s tem zagotovili redno pošiljanje »Jutra«, miroma redno dostavijanje na dem. Vsem tem prav številnim uvidevnim naročnikom smo zagotavljali, da bomo štedili, kjerkoli bo mogoče, in vzdržali ob dosedanji naročnini do skrajnih možnosti.
Vsakdo mora brez pridržka priznati, da je »Jutro« svojo obljubo vestno izpolnjevalo. Že več kakor leto dni besni nova svetovna vojna. In že več kakor leto dni se mora »Jutro« boriti z naraščajočim valom draginje, ki žene cene sirovinam neprestano navzgor: papir, kemikalije, tiskarsko črnilo in številne druge potrebščine terjajo pri veliki nakladi in pri stalnem dnevnem obnavljanju ogromne vsote. Vsemu temu se je pridružila še občutna podražitev poštnega pavšala. Povišani poštni pavšal za razpošiljanje naših listov nam je naložil novo, tokrat naravnost nepremagljivo breme. Dovolite, da k vsemu temu vsaj na poslednjem mestu priključimo še človeško stran: vsi nameščenci v^ uredništvu kakor v upravi so požrtvovalno sodelovali v borbi, da bi os ta! a naročnina »Jutra« nepovišana. Vztrajali so vse do zadnjega pri nepovišanih dohodkih.
Mineval je mesec za mescem, za nami je leto velike borbe, samozatajevanja in odrekanja. Toda zdaj so poslednje meje presežene. Nadaljnje odlaganje povišanja naročnine bi zahtevalo takojšnjo omejitev »Jutrovega« obsega. In še to in še ono bi morali opustiti. Mar naj se to zgodi v današnji usodni dobi, ko je treba našemu narodu dan za dnem čim vestneje poročati, kako se^ pleto niti velike usode doma in po svetu?! Obsežna in nagla poročevalska služba ne sme trpeti — to bodo radevolje priznali vsi uvidevni naročniki, ki bodo obenem tujli uvideli, da zvišujemo naročnino v razmerju z draginjo tiskarskih potrebščin in s potrebo draginjskih doklad le za nizke odstotke. Naša želja je, da bi sedanje povišanje zadostovalo za izdstno dobo. Izpolnitev te želje pa seveda zavisi od tega, ali se bo draginja omilita, ali se vsaj ne bo še povedala.
Vse naše spoštovane naročnike si torej dovoljujemo opozoriti na povišano naročnino »Jutra« in ponedeljslte izdaje, ki bo uveljavljena s 1. novembrom. Od tega dne dalje ho mesečna naročnina »Jutra« znašala 30.— din, za pone-da'.jsko izdajo »Jutra« po pošti 5.— din, po raznašalcih pa 6 din mesečno. Prosimo, da nam v interesu rednega pošiljanja listov c\ne 1. novembra nakažete novo vel javno naročnino. Z rednim obnavljanje si varujete pravico do »Jittrqye« posmrtnine. Naj je še toliko razlogov za omejitev izdatkov, vendar ni noben razlog mogel omagati odločnosti »Jutra«, da bo k! hib ogromni premiji pri zavarovalnici še nadalje vzdrževalo zavarovanje svojih redno plačujočih naročnikov za primer smrtne nesreče. Ji? t rova zavarovalnina se je že v dolgi vrsti tragičnih primerov izkazala za veliko socialno blagodat: Doslej ie bilo svojcem ponesrečenih izplačano že blizu milijona dinarjev. Zato bo »Jutro« tudi nadalje vzdrževalo zavarovalnino v znesku 10.000 din. Z iskreno željo prisrčne vzajemnosti, ki že po'n'h dvajset let druži »Jutro« z njegovim širokim krogom naročnikov in čitateljev, pričakujemo, da bo naša odločitev pripomogla le k napredku in izpopolnitvi našega tiska.
Uprava „Jsitra"
Zakaj ne Simlksi
na tvsj grob . . .
Ob včerajšnjem odkritju nagrobnika pruj. dr. Pavleiu Grošlju pri Sv. Križu nam je izročila poko,riikova sestra, književnica ga. Marija Grošljeva naslednjo iskreno občuteno pesem: Ne izprašaj, zjikaj me ni: mene je strah Tvoje prsti, jaz nosim Tvoj grob v srcu s seooj vse dolge, pra7ne dni, kar Te več ni, več ni.
O, ni to samo krvi bolest, prihajamo in odhajamo vsi, kakor utrinki zvezd
v onostranstvo utrnemo se ne vrnemo t mest, i jim nihče imena ne v6.
ne boli samo materina kri, očeta ime; a j nisv a imela oba, oba, pno samo snee,
v njeni čašo radosti, posodo por5*.
Ti si veseli del s sabo vnel, mojega pol je zdaj žara solza, sama bol, sama bol.
Ne tzprašuj. zakaj me nI:
mene je strah Tvoje prsti,
jaz nosim Tvoj grob v srcu s seboj
vse dolge, prazne dni,
kar Te več ni,
več nL
Marija Grošljeva
s a*'c* umih društev v Ljubljani
poziva vse edinice, da čim prej pošljejo tajništvu statistične pole in prijave delegatov za občni zbor, ki bo 10. novembra t. 1. Obenem prosi vsa društva, da pisma frankirajo. Društva, katerim je bilo pismo po pcmoti vrnjeno, naj ga ponovno dostavijo. 0:'bor.
* Svečan sprejet^ patriarha dr. Gavri-la v Skoplju. Iz Kumanova je poglavar srbske pravoslavne cerkve nadaljeval pot v Skoplje, kjer je bil sprejem naravnost veličasten. Vsi ugledni predstavniki civilnih in vojaškh oblastev z banom Rafajlo-vičem in armijskim generalom Brašičem na čelu so bili zbrani na kolodvoru. Po ulicah, koder je šel patriarh, je bilo polno prebivalstva. Dobrodošlico je izpregovoril župan Josip M'hajiovlč, nakar je patriarh odvrnil, da prihaja v Južno Srbijo kot glasnik krščanske resnice ln s.vetosavskih idealov. Zanimiv je bil prizor, ko je pristopil k patriarhu neki predstavnik muslimanov in mu izpregovoril tople pozdravne besede. V zborni eerkvi je patriarh opravil molitve in je ob tej priliki imel krasno pridigo. polno izrazov domovinske ljubezni; zaključil je: »Naj Gospod Bog blagoslovi Nj. Vel. kralja in njegpv vzvišeni dom. naj blagoslovi in varuje silo našega narodnega duha, ki nas je vzdržal skozi veke in veke, skozi muke in nesreče in nas je čez Gclgoto in skozi slavo dovedel do velikih državnih tvorb, ki jih hočem® pod zaščito Gospoda Boga in z našimi močmi varovati v čast božjo in v blagor našega naroda.«
Grobnice in spomenike j
kamnoseška stavbna dela 1 izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNAVAR,
Ljubljana — Tel. 49—09. pokopališče Sv. Križ —
• Letošnje Vodnikove knjige izidejo v drugi polovici novembra. Vsak član prejme: 1. Vodnikovo pratiko 1941 z mnogimi aktualnimi članki in lepimi ilustracijami, 2. povest »Pod Špiki«, za katero je pisatelj in slikar Edo Deržaj prejel Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, 3. povest Dke Vaštetove »Rožna devica«, ki se v napoleonski Ljubljani zapleta in razpleta okrog očeta Valentina Vodnika, tn 4. po-Jjudno-znanstveno knjigo inž. kemije Jakoba Turka »O ljudski, živalski in rastlinski prehrani«, odlično strokovno delo. ki bo v enaki meri zanimalo mestne in podeželske čitatelje, staro in mlado, šolano in nešolano. Opozarjamo pa, da bo naklada letošnjih Vodnikovih knjig pošla kmalu po
Cenitev
pm e§tev
bi kakršnekoli škode na rastlinah, posevkih i. t. d.
vrši sodno zapriseženi cemtelj in kmetijski Izvedenec, poobl. agronom ing. Prezelj, Ljubljana, VVolfova 3 — Tel. 84-73.
i3vt<v*


Izidu in da zamudniki — kakor lani — ne bodo mogli biti deležni našega knjižnega daru. Zato naj nihče ne odlaša več s prijavo krajevnemu poverjeniku ali pa družbi ni pisarni v Ljubljani, Kna'Hwa 5. Vodnikove štiri lepe in zanimive izvirne slovenske knjige, ki stanejp bore 20 dinarjev. morajo v vse naše hiše. ki cenijo izbrano in koristno čtivo!
Pri slabem teku, zanriju črevesja poživi ena časa naravne Franz-Josefove grenčiee pokvarjeno prebavo in čisti črevesni
tonal.	Reg. S. br. 15485/35
« Promocija. V torek 29. t. m. bosta pro-movirana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani gg. Lamut Bogdan iz Ljubljana in Lobe Hinko iz Zagreba. Čestitamo!
♦	Novi grobovi, v Ljubljani je tragično preminil odvetnik g. dr. Franlišek Tschiassny, po rodu Ceh. Pogreb rajnkega, ki je izvršil obupni korak iz do-motožia, bo danes ob 16. uri z žal (kapela sv. Krištofa). — V Rožni dolini je preminil v 72. letu starosti upokojeni prsmonoša in posestnik g. Matija P r i b o š i č. Rajnki, ki mu je žena umrla pred dvema letoma. zapušča osem otrok, ki so živi izmed 16 rojenih. Pogreb je bil včeraj popoldne na viško pokopališče. — V Cerknici je umrl v visoki starosti 95 let posestnik g-Ivan K o r č e. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
•	Lepo uspel sokolski tečaj, žensko na-čelništvo Sokolske župe Ljubljana je priredilo za članice obrambno-vaditeljski tečaj, ki je trajal od 1. do 8. julija 1940. Tečaj je obiskovalo 22 članic iz raznih edinic župe, ki so z živim zanimanjem sledile predavanjem in praktičnemu delu Dne 19. in 20. oktobra so se vršili vaditeljski izpiti pod predsedstvom načelnice sestre Ete Muži-nove. Društveni izpit je polagalo 9 kandidatk, 1 kandidatka pa župnega. Izpiti so obsegali sledečo snov: pismeno nalogo ter vprašanja iz anatomije, fiziologije, prve pomoči higiene, ideje sokolstva, zgodovine telovadbe in književnosti, telovadnega sestava, praktične izvežbanosti, skupnega vodstva in vodstva vrste.
*	Srbski kmetje na obisku med Hrvati. Zadnji čas je večja skupina srbskih kmetov iz mlavskega okraja v vzhodni Srbiji potovalji po hrvatskih krajih. Skupina je štela 23 gospodarjev. Potovanja je organizirala podružnica Srbskega kmetijskega društva za mlavski okraj, ki ima po vsem okraju okrog 800 članov, samih dobrih gospodarjev. Namen potovanja je bil, da srbski kmetje na lastne oči spoznajo, kako živi in dela hrvatski kmet. V ta namen so cel teden potovali po banovini Hrvatski. Ko so se poslovali, so zagotavljali, da so bili povsod sprejeti z največjo ljubeznijo. Učvrstili so se v prepričanju, da hrvatskega in srbskega kmeta prav nič ne
loči. Kakor na domu dr. Mačka, so bili j bratsko sprejeti tudi v domovih posamez- ' nih gospodarjev in pri hrvatskem banu. Povsod so čutili, da so bratje med brati. Povabili so hrvatske kmete, naj tudi oni čim prej pridejo pogledat v Srbijo, pa bodo videli, da hočejo srbski kmetje vračati samo ljubezen z ljubeznijo.
* Liturgični kongres v Zagreba. V petek se je pričel v Zagrebu na Kaptolu po cerkvenih obredih četrti liturgični kongres, ki se ga udeležuje lepo Število cerkvenih predstavnikov iz hrvatskih Škofij, zastopani pa sta tudi naši dve škofiji. Predsednik pripravljalnega odl»ora je poudarjal, da se kongres vrši v hrvatski prestolnici v letu, ko hrvatski narod slavi 1300-letnieo svojih prvih zvez z Vatikanom. Litui«gični pokret na Hrvatskem ima namen, da se tudi hrvatski narod vključi v one močne tokove, ki danes prešinjajo katoliški svet, da bi poglobili z liturgijo svoje duhovno življenje. Namen sedanjega kongresa je, da hrvatske vernike čim bolj približa cerkvenim obredom. Treba je, da ljudstvo čim bolje razume cerkvene obrede. V ta namen je tudi ves rimski misale preveden na hrvatski jezik.
^iiiniiiiHiiNiinnimnniNNiHtiit^
negufe zobe z zobno kremo S

'Sftj^fiKt-^* .'•• t -V". -'TS^^BV
* Kaj je z novo odkrito Prešernovo listino v Ameriki? Pod tem naslovom bo prineslo jutršnje ponedeljsko »Jutro« nadaljevanje zanimive razprave slikapja-gra-fika E. Justina. Tudi nadaljevanje le opremljeno z zelo zanimivi posnetki Prešernovih poezij v rokopisu. BiblioCli bodo imeli svoie posebno zadoščenje, a razprava je zanimiva vobče za vse ljubitelje Prešernovih nesmrtnih poezij. Pcleg tega bo obiavilo jutršnie ponedeljsko »Jutro« še vrsto drugih zanimivih prispevkov.
FILME ZA JESEN
črnobele in barvne priporoča edina specijalna fototrgovina
JANKO POGAČNIK,
Ljubljana — Tyrševa cesta 20.
*	Slovensko čebelarsko društvo spero-
ča vsem naročnikom sladkona za preorano čebel, da ie pravočasno naredilo vse potrebne korake za dobavo sladkorja. Naročilo in plačalo ie že 9 va onov. prejelo pa doslei samo tri. Četrti vagon ie na noti. Za dobavo se ie pismeno, brzpiavno. telefonično in osebno zavzemalo. Upa. da bo naročeni sladkor v nekai dneh dospel iz tovarne. Razpošilja ga društvo po vrstnem redu naročil in ga odda i a kg po 9 din.
*	Kavarniške kapele ob ponedeljkih ne
bodo smele več igrati. Glasbeni nameščenci, instrumentalni kakor vokalni, doslej v Jugoslaviji niso imeli posebne zaščite. Poslej pa bo, kakor piše »Vreme«, zabranjeno ob ponedeljkih posameznim zborom igrati in peti po kavarnah, gostilnah, varietejih in barih. Predpisi o najnižjih mezdah se bodo razširili tudi na nameščence te vrste. Ponedeljek bo veljal za dan počitka. Privilegirane agenture bodo varovale v tej stroki zaposlene ženske pred zlorabami.
* Zanimiva pravda o politični stavi se
je vršila v Leskovcu in ima svoje ozadje še izza volitev 11. decembra 1938. Na dan volitev je v leskovškem hotelu sedela družba prijateljev, med pjimi industrijca Joka Vranjič in Josip Jovanovič. V razgretem razgovoru je Jovanovič trdil, da bo Stoja-dinovičev kandidat Todor Tonič dobil v vsem ekraju več glasov kakor vsi ostali kandidati. Ker je Vranič drugače sodil, sta stavila za 20.000 din in podpisala menico na to vsoto. Menico sta izročila v varstvo industrijcu Petru Popoviču. da jo po volitvah izroči onemu, ki bo stavo dobil. K-ndidat Todor Tonič ni dobil relativne večine nasproti skupnemu številu glasov ostalih kandidatov. Zatorej je varuh menice izročil n>enico industrijcu Vranjiču. ta pa jo je prenesel na bančnega uradnika
REVMAT1ZEM
akuter. takoipto kot kroničen, protin ishias. kostne bolečine, otrplost vratu, nevralgijo in vse vrste trganja ki so posledica prehlada, uspešno zdravi
RUSKIOBL2Ž
Dobiva se v lekarnah in to v originalnih zaprtih škatlicah. — Po pošti razpošilja: dvorna lekarna BOGO-•JE7VICA — Skoplje.
t*c-j s br 20 112 od 19
sept 1932
je Človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRTPTON žarnica pa to zamoie: pri znatno manJSi porabi toka daje več svetlobe in snežno belel
VEČ SVETLOBE. MANJ STROSKOV!
IUNGSR
Dobrivoja Mllenkovida. ki je vložil me- j nično tožbo zoper Josipa Jovanoviča. Toda Jovanovič se je izgovoril, da je menica bila podpisana na podlagi stave, kar pa je zabranjeno, in da to spada med prirodne obveznosti, ki jih pred sodiščem ni mogoče iztlrjati. Zaslišanih je bilo več prič, nakar je bila razprava preložena
•	Tečaj lz fttzeologije za zdravnike v javni službi. šola narodnega zdravja z zavodom za tuberkulozo v Zagrebu priredi od 21. novembra do 21. decembra šestteden-ski tečaj iz ftizeologije za sreske, občinske, bolnične in dmge zdravnike v javni službi. Sprejetih bo največ 12 zdravnikov. Prijave je treba poslati najpozneje do 5. novembra Soli narodnega zdravja v Zagrebu, Mirogojska 4. Sprejeti zdravniki bodo poleg rednih dohodkov prejeli potne stroSke in dnevnice v breme ustanove, kl jih odpošlje v tečaj.
•	Prihodnje leto bo v Sremu polno sončnic. Kakor v Vojvodini, je sončnica tudi v Sremu dobila letos svojo pravo veljavo. Potreba olja zahteva, da se goji v naši državi čim več sončnic, že kdpr se je letos vozli proti Beogradu, je lahko opazil, koliko je po Sremu polj, posajenih s sončnicami. Nova poljska kultura se bo prihodnje leto še bolj razširila in se bodo milijarde sončnic ozirale za soncem. Letos je cena sončničnemu semenu 300 din. za prihodnje leto je določena že na 350 din za 100 kg. Pravkar je po sremskih vaseh spravljanje sončničnega semena v polnem razvoju. Treba bo v Sremski Mitrovici urediti oljarno za predelovanje sončničnega in bučnega semena.
•	Obupna borba se je razvila pri vas! Ravnju. oddaljenem 10 km od Valjeva, kler se je v sredo zjutraj šest kmetov spopadlo z velikim starim volkom. Zver je najprej napadla 70-letnega Blagoja Gjurlča, ki je pohitel v stajo branit svoje ovce. Starec se je sicer boril s sekiro, toda volk ga je podrl in se mu strašno zagrizel v prsi. Ko je starec že izgubljal zavest, so prihiteli domači in sosednje na pomoč in so po 10 minutah volka ubili. Vseh šest ranjencev so prepeljali v bolnišnico v Valjevu, kjer so jim vzbrizgall serum proti steklini.
•	Zeta je ubil, sodišče ga je Oprostilo. Pred velikim senatom sodišča v Slavonski Požegi se je moral zagovarjati 721etni Peter Vinkovič iz vasi Sulkovcev ne daleč od Požege. Obtožen je bil, da je v prepiru do smrti pobil s sekiro svojega zeta Petra Drndaliča. Zločin se je zgodil letošnje poletje. Drndalič je bil delavec na progi. Pred 18 leti se je priženil. Do pred dvema letoma je bilo v hiši znosno življenje. Lepega dne pa je zet zahteval, naj mu tast prepiše posestvo. Krepki starec se je držal one stare: »Meni luč, tebi ključ!« Prepiri so poslej bili na dnevnem redu. Stari Vinkovič tega ni mogel več prenašati in je razmišljal, kako bi se neljubega zeta znebil. Ko je prišel zet usodnega dne domov, je spet začel prepir. Tedaj je tast pograbil sekiro in zetu razbil glavo. Pred sodniki se je zagovarjal, da je to storil v silo-branu, ker se je pač bal, da ga bo sicer zet pobil. Ko ga je zet napadel, sta se ru-vala zavoljo sekire, naenkrat pa se je zet spotaknil in tedaj ga je tast treSčil po glavi. Sodišče je starca oprostilo.
•	TurSčično žganje ga je pripravilo do ub°ja. Po slavonskih vaseh so se zadnje čase izvršili nekateri zločini, ki jih je zakrivilo nevarno žganje. Letos slive niso ob-rodile, zato so začeli kmetje kuhati žganje iz turščice. Ta napoj pa je strahovito nevaren, o čemer priča naslednji dogodek:
Kmet Štefan Brnič se je v Jasenovcu nar pil turščičnega žganja. Popolnoma omoten in pobesnel je prežal na prvo priliko, da koga napade. S kolodvora je 301etni kmet Nikolaj Tirija gnal občinskega bika domov. Štefan Brnič ga je prestregel in po nekaj besedah zasadil Nikolaju nož v prsi. Po kratkih trenutkih je Nikolaj Tirija izkrvavel. Brnič se je iztreznil šele v zaporu in zdaj zatrjuje, da se čisto nič ne zaveda, kaj je storil. Dogodek je v opomin oblast-vom kakor tudi prosvetnim društvom, da odločno nastopijo proti kuhanju strupenega žganja, ki uničuje tolikere slavonske kmetske družine.
•	Preiskava o roparskem umora v Banjaluki. Kakor smo poročali, je nagrada za izsleditev morilca družine trgovca Poljoka-na v Banjaluki povišana na stotisoč dinarjev. Zadnji čas so spet bili prijeti nekateri osumljcnci. tokrat izven Banjaluke, policija pa njihovih imen seveda ne izda. Kmalu po umoru v Banjaluki je bila v Derventi napadena soproga bogatega tr-govea Alibegovičeva. Maskiran zločinec je s samokresom v roki kmalu po večer£ planil v njeno hišo. Toda pogumna gospa se je z razbojnikom spoprijela, da ji ni mogel odnesti dragocenega nakita. Policija je prepričana, da je zločinec isti, zaradi tega vodita banjaluška in derventska policija. odnosno orožništvo,. skupno preiskavo. c'a izsledita nevarnega razbojnika. Pol joka novi sorodniki pa tudi sami poizvedujejo na vse strani, da bi policiji olajšali prei-kavo in čim bolje osvetlili skrivnostni rloJm. Obljubili so poleg razpisane nagrade ?e posebno nagrado tistemu, ki bi pripomogel k razkrinkanju zločinca.
• Drzen vlom na Količevem. V četrtek
v ?godnji jutrnji uri so neznani zlikovd vdrli skozi okno tvorniškega doma na Količevem, last tovarnarja R. Fran Bonača. ter odnesli tamkaj stanujoči ugledni družini Vidrihovi 8 parov boljših čevljev ter precej perila v vrednosti najmanj 3000 din. Vlom je bil takoi javljen orožništvu v Domžalah. Baie so orožniki pod vodstvom R. komandirja Skoka vlomilcem že na sledu. Opozarja se cenj. občinstvo nred nakupom ukradenega blaga.
Ogl. reg. pod S. B 1318 od 15. XII. 1938
♦ Beograjska policija je prijela nevarnega vlomilca. Po dolgotrajnem iskanju je beograjska policija naposled vlovila vlomilca, ki je v noči med 6. in 7. junijem odnesel iz tapetniške delavnice Ilije Vukeliča železno blagajno, v kateri je bilo 142.QP0 dinarjev in razni vrednostni papirji. Zločinec je 301etni Kosta Bogosavljevič. Policija Je prijela tudi njegovo priležnico in nekega pajdaša. Kosta Bogosavljevič je že zgodaj začel m zločini in je bil že kot 171et-nik v ječi. Blagajno iz Vukeličeve delavnice je prepeljal z vozičkom v Zemun, kjer jo je razbil ln prišel do denarja. Razmišljal je, kaj naj z njim počne. S svojim pajdašem je kupil v Beogradu stavbišče, potem pa de pajdaševo hišo v Irlgu ter razne domače potrebščine. Ko Je že mislil, da je popolnoma varen, mu je policija prišla na sled in ga je spravila na varno, najbrž za precejšnjo dobo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!

najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-elektronski snper sprejemnik RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7.
RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova nI. IS.
ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva nI. 2.
L. LUSICKY, MARIBOR. Koroška c. IL
•	Usoden spor dveh premožnih posestnikov. v Opovu blizu Velike Kikinde sta se že dolgo gledala po strani premožna posestnika Simon Gjurkovič in Dušan Mate-čič. Prav za prav sta si že več ko 20 let navzkriž, ali tu in tam je vendar prilika nanesla, da sta se za trenutek zbližala. Tako je bilo tudi nedavni večer, ko ju je sosed poleg nekaterih drugih prijateljev povabil na večerjo. Ko pa so po večerji začeli prazniti čaše, sta se razgrela Širno in Dušan in sta se tako ostro sprla, da je prišlo do krvave borbe. Matejič je najprej udaril z nožem Gjurkoviča v glavo, potem pa je nekako prišel še do sekire in je nasprotnika pobil, ne da bd to kdo mogel ubraniti. Gjurkovič je izdihnil na prevozu v bolnišnico, Matejiča pa so prijeli, vse po starem reku: prvi v jamo, drugi v ječo.
•	Literatura o negi dece! Obilna je literatura o negi dece ln stalno so izpopolnuje z novimi nasveti. Izkušnja nas uči, da je za nego kože pri detetu odlična krema Ba-bymira, ki se uspešno uporablja proti izpuščaju, krastam, lišaju, prišču, ranam in zavoljo mokrenja naribani ln vneti koži. Matere, nudite svojemu otroku pomoč, negujte kožo s kremo Babymiro. (—)
Iz Lfubljane
u— Nujno potrebno varnostno ograjo
so minule dni namestili na Kongresnem trgu ob vhodu v Gradišče. Tod je zelo prometna cesta, po kateri držita kar dva tira električne cestne železnice, široka komaj sedem metrov. Poleg cestne železnice se na tem ozkem prostoru križajo osebni In tovorni avtomobili ter neštevilni kolesarji. Vrhu vsega tega se vsipajo iz uršu-Iinske šole otroci kot čebele iz panja, opoldne pa že prihajajo cele gruče dijakov in dijakinj iz obrtne in tehnične srednje šole. Res čudež je, da se na tem nevarnem križišču ne pripeti kdaj pa kdaj večja nesreča. Spričo tega bo vsekako prav dobro došel podolgovat otočič s tremi, štirimi betonskimi stebrički kot podaljšek ozkega pločnika pred Pavlinovo trgovino.
mmmvm:mu7m
iMOTO^lK.LI^^v^ jeteC
*ySAK M&DEL b6BlTE"TAti6il;*
Vodstvo po ruzst»vi Neodvisnih bo Imel danes ob 11. g. prof. Marij Pregelj. Razstava zasluži vso pozornost, saj so razstavljena res kvalitetna dela. Opozarjamo tudi na luksuzno opremljen katalog, ki vsebuje 24 lepih reprodukcij.
u— Vrhovnemu soc:a!nemu svetu mesta LJubljane sta Kred trii za -od in njegovo nameščenstvo poklonila 500 din Pleni mite darovalce postavi amo za v glcd bogatim Ljub jančanom in iih prosimo, da bi se spomnili mestnih reveže, z večjim-darili. Kakor smo že poročali, je v.h.vni socia ni svet sklenil, da letos na pra nik umrlih izvede tudi ris'ema; ično zbiranie voska dogorelih sveč. Ob r> k pališki cerkvici ori Sv Križu bodo p. stavljene košare. ki jih bodo čuvali mestni služiteiji. obiskovalci grubov oa se nap cšiio. naj bi ob odhodu s pokopali-č a v 'e košare xilagaii ostanke dogorelih sveč. P ča.;ti--"o rajne z dobrimi deli!
Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steklo, kipe, lustre. nakit itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, mg Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva 12. v!s-a-vis hotela »Uniona«.
u— Koncert nemškega pianista Edvarda Weissa bo tem bolj zanimiv, ker bo umetnik igra! na posebnem klavirju, ki ga je izdelala in dala na trg znana nemška klavirska hiša Foerster. Ta nova konstrukcija klavirja se imenuje Quattro-chort-Super. Prvič je bil postavljen ta klavir v koncertno dvorano maja letošnjega leta na koncertu v Berlinski Filharmoniji o priliki proslave Caikovskega. Novi klavir se razlikuje od dosedanjih v tem, da večina kladivcev udarja na štiri strune. Tudi sicer je resonanca ojačana tako, da ima novi instrument večjo moč od dosedanjih. Kakor smo že objavili, sta izmed Slovanov do sedaj koncertirala na tem klavirju češk.<? pianistka Svihlikova in bolgarski pianist Pančo Vladigerov. Nemški pianist Edvard Weiss je na njem že ponovno koncertiral, v Ljubljani pa bo njegov koncert v sredo 30. t. m. ob 20. url v mali fiiharmonični dvorani. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice. (—)
K. P UČNI
Ljubljana — Frančiškanska 3 KROJAŠTVO ZA DAME IN GOSPODE Najelegantneje oblači iz lastne zaloge najboljših blagov in tudi lz prinešenega blaga.
Balonski plaščL
u— Jadranski dan. V sredo bomo praznovali jadranski dan. 31. oktober je izbran za jadranski dan zato, ker je 31. oktobra 1. 1918 Avstro-Ogrska predala svojo vojno ladjevje Narodnemu svetu Srbov, Hrvatov tn Slovencev. Jadranski dan bo letos proslavljen v dvorani pevskega društva »Sloge« (Pražakova ul. 19) ob 20. uri. Clanl in prijatelji Jadranske straže se vljudno vabijo na to svečano proslavo.
u— Varčevanje z vodo. Mestni vodovod bo ta torek in sredo preurejal Drikliuček glavnega cevovoda na centrifugalne čr-palxe in bo ta čas deloval le parni agregat 7 eno cevjo. Mestno pog.avarstvo zato poziva vse porabnike vode iz mestnega vodovoda, da upoštevajo to zmanjšano zmogljivost vodovodne centrale in ta dva dni točijo vode le toliko, kolikor je je nujno treba v gospodinstvu. da ne bf rio zaradi prekomerne porabe vode nekaterih ostali drugi brez vode.
n— Divji kostanji padajo, v Zvezdi temeljito in neusmiljeno podirajo starikava črviva in nečrviva kostanjeva debla. Pred dnevi so začeli delavci mestnega gradbenega urada trebiti še petnajst kostanjevih dreves na Gallusovem nabrežju, kjer imamo starinarski trg. To nabrežje, kamor so že pred kratkim navozili precej kubikov gramoza s Dravkar prenovlieneea šentjakobskega obcestja. bodo nato primerno nasuli. zravnali in utrdili, da se oonravi tudi na tem nabrežju še od regulacije sem
zvoženo in sprano cestišče. Robnike za napravo manjkajočega pločnika so že pripravili.
u— Bojevniška »večanost na pokopališču. Zveza bojevnikov vsako leto skrbi, da
se 1. novembra Sirom naše domovine dostojno opravijo žalne svečanosti na pokopališčih, pri spomenikih in spominskih ploščah v počastitev spomina padlih in umrlih bojnih tovarišev. Tudi letos prireja Zveza bojevnikov take žalne svečanosti. V Ljubljani bo spominska svečanost pred grobnico na pokopališču pri Sv. Križu dne 1. novembra ob 15.45. Cerkvena opravila bo opravil g. škof dr. Gregorij Rožman, ki bo imel tudi govor v spomin pokojnih tovarišev. Prisostvovali bosta vojaška godba in častna četa. »Zveza bojevnikov« poziva vse svoje tovariše, prijatelje in svojce pokojnih, da se žalne svečanosti prav zanesljivo udeleže. Dne 2. novembra ob 9. uri dopoldne bo v frančiškanski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval predsednik Zveze bojevnikov g. Mirko Ratej.
u— Dvojna mera ali kaj? Pišejo nam: Citali smo uredbo o prepovedi glede uporabe motornih čolnov s pogonom na bencin. Na Ljubljanici opaziš še vedno vztraine veslače s svojimi čolnički. pozornost pa vzbujata že nekai dni zapored dva motorna čolna, kajak z zunanjim motorjem, last nekega dr. K. in motorni čoln. last ljubljanskega veletrgovca M. Mnogi opazovalci s Spice se upravičeno izpraš jejo. ali velja v tem primeru kaka posebna izjema?
u— Jugoslovan8ko društvo za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, bo imelo 15. novembra 1940 ob 20. v klubski sobi kavarne »Union« izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: sprememba pravil in reorganizacija društva in slučajnosti.
u— Društvo gluhonemih priredi danes ob pol 16. v Frančiškanski dvorani v Ljubljani v okviru proslave 401etnice ustanovitve ljubljanske gluhonemnice, ki bo pod pokroviteljstvom g. bana, nastop. Prodaja vstopnic bo danes od 10. do 12. pri blagajni Frančiškanske dvorane in eno uro pred predstavo istotam. V listu smo pomoteno javili, da bo prireditev v soboto.
n— Popravila vseh ur zopet prevzemam. F. Ču^en, urar v Prešernovi 1, specialist za precizijske ure. (—)
IV
u_ Na IV. izrednem občnem zb°ru
JNAD Jugoslavije 24. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Namar Emil, cand. iur.; podpredsednik I. Košir Milan, stud. tehn.; podpredsednik H. Breznik Marko, stud. tehn.; tajnik I. Wudler Zoran. stud. iur.; tajnik H. Ivanšek Fren, stud. iur.; blagajnik Dular Slavko, stud. tehn.; knjižničar Hvastja Ivan stud. tehn.; gospodar Jermol Adolf. stud. mont.; zapisnikar Zbrizaj Danilo, cand. pbil.; odborniki Smodiš Janko, stud. tehn.; Delpin Anka, stud. tehn.; Mencinger Meta, stud. iur.; Adamič Leo, stud. med.; nadzorni odbor: predsednik švajgar Rasto cand. ing.; člana Grohar Ervin, stud. tehn.; Cernigoj Fra-nc, stud. tehn.
u— Spored klavirskega koncerta, ki ga bo izvajal slavni roški pianist Nik-ta Ma-galov jutri, v ponedeljek, ob 20. uri v veliki Fiiharmonični dvorani, bo naslednji: 1 Each Busoni. dve koralni predigri: Odre-Senik prihaja in Veselite se ljubi kristjani; 2. Brahms: op. 35b Variacije na Pagani-nijev tema; 3. Schumann: Karneval op. 9; 4. Stravinski: Petruška — suita iz istoimenskega baleta; 5. Ravel: Ladja na Oceanu; 6. Sa;nt-Saens-Liszt: Dance Ma-cabre. Pianist Nikita Magalov je umetnik največjega formata. Njegova igra je v vsakem pogledu na višku, tehnično ne pozna absolutno nobenih težav. Nik!ta Magalov spada med največje sodobne pianiste.
u— Učni tečaji za srednješolce. J. Večerni učni tečaji, v katerih se poučujejo vsi gimnazijski predmeti. Poučevalo se bo dnevno od 19. do 21. ure. Namenjeni so onim, ki nameravajo opraviti privatne izpite na gimnaziji in so zaradi službe čez dan zadržani. H. Dnevni učni tečaji, v ta tečaj se ip^ejemajo dijaki vseh gimnazijskih razredov, ki so zaradi starosti ali slabega uspeha odklonjeni kot redni učenci in nameravajo ob koncu šolskega leta opraviti izpit čez en ali dva razreda. Pouk je dopoldanski in popoldanski Prijave v ta dva tečaja se sorejemajo samo še najkasneje do 31. oktobra. HI. Za redne učence srednjih šol, ki v posameznih predmetih slabo napredujejo, so posebni učni tečaji. Informacije za vse tečaje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 17. ure pri g. Bom-baču, služitelju na drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. (—)
u— V Koboto 9. novembra elitni ruski ples v vseh zgornjih prostorih »Zvezde«. Koncert. Bar. Dva jazz-orkestra. (—)
u— Nadaljevanje plesnih vaj SK Grafike v nedeljo ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—)
u—- Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola priredi danes ob 15. v mali dvorani Narodnega doma vhod z Bleivveisove ceste lutkovno predstavo »Revija veselih lutk«, na kateri bodo nastopile najboljša in najnovejše lutke. Mladina vabljena.
n— žepno uro z obeskom sem izgubila v nedeljo 20. t. m. od hotela Lloyda do kavarne Centrala. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v oglasnem oddelku »Jutra«, kjer bo prejel nagrado. (—)
n— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru uprizori danes ob pol 11. krasno lutkovno igro J. šorna »Jurček na Marsu«, v kateri nastopa skupina Marsovcev. Zanimala vas bo velika, vsemirska raketa, velika marsovska žival in laboratorij inže-njerja. Starši, nudite svoji ded zdravega razvedrila. (—)
u— Glmnastično plavalni tečaj za dame ln gospode se bo pričel v ponedeljek 4. novembra ob 20. uri v zimskem kopališču SK Ilirije na Gosposvetski cesti (ob progi). Prosimo, da se oni, ki se nameravajo udeležiti tečaja, prijavijo pri blagajni kavarne Evrope. Tečajnina za ves čas trajanja t. j. od 4. XI. do srede decembra je
Silno dofivetje sa lene In dekleta! Ali Je prav storilo dekle, ld je zapustilo revnega Dva ženi ▼ borbi aa ljubezen! —	ljubimca ln poročilo bogataša?
žrtvovanj . • •.
FIlm čustev In
Želela sem $1 ©trema
Kino Matica — teL 22-41 ________ ________
Predstave: ob 15., 17„ 19. In »L uri;	_. -	---—------
dopoldne ob 10.30 MATINEJA, nastopata slavni umetnici BETTE DAVIŠ tn MIRIAM HOPKINS.
Damsfce plašče, površnike
za gospode nudi v največji izberi za jesen in zimo po ugodnih cenah
ILUMIIČ
Ljubljana — pri tromostovju
100 din. Tečaj se bo vršil vsak teden dvakrat: ob ponedeljkih ln četrtkih. Na oklevajte se prijavo, ker je zaradi prostora
število udeležencev omejeno.
u— Jenkov plesni zavod v Kazini—Zvezdi otvori jutri v ponedeljek ob 20. ari novi zadetniškl plesni tečaj zrn, dame ln gospode. Vsak torek ln petek ob 20. uri bosta začetnlška nadaljevalna tečaja, vsak četrtek ob 20. uri nadaljevalni izpopolnje-valni tečaj ln vsako nedeljo ob 16. url popoldanska plesna vaja. Informacije tudi ca posebne ure ln vpisovanje dnevno od 1L ure dalje. Študenti (tke) popust. (—)
n— Nove cene za brlvskofrizersko stroko. Na prošnjo Združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani obveščamo cenj. občinstvo, da se je na Strftem članskem sestanku 21. t. m. soglasno sklenilo malenkostno povišati minimalni cenik iz leta 1935., to pa zavoljo stalno naraščajoče draginje in zaradi uradnega zvišanja minimalnih mezd pomožnemu osebju. Zvišanje stopi 1. novembra v veljavo, ter se občinstvo vljudno naproša, da brez prigovarjanja pripozna ta malenkostni povlšek. Istočasno se je sklenilo, da bodo brivskofrizerski lokali v območju policijskega rejona ljubljanskega ob sobotah odprti samo do 20. ure (ne več do 21. ure), to pa zaradi tega, da se ustreže pomožnemu osebju, kakor tudi, da se zmanjšajo režijski stroški za kurjavo in razsvetljavo. Ta sklep stopi istota-ko 1. novembra ▼ veljavo, kar naj cenj. občinstvo izvoli blagohotno upoštevati (—)
n— ZviSanje cen v oblačilnih strokah. Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani obvešča po tej poti odjemalce svojega članstva, da so krojači, kro-jačice, modistinje in krmarji zaradi razmer, naraščajoče draginje, mezdnega gibanja, zvišanje minimalnih in osnovnih mezd svojem pomožnemu osebju zvišali cene svojih izdelkov za približno 30®/», kar blagovolijo cenjeni odjemalci blagohotno vneti na znanje. — Zadružni načelnik: Može Fran sr. (—)
u— Drevi ob 20. uri bo p^sna vaja plesne šole na Taboru. Vodi br. Trošt Začetniki četrt ure prej. (—)
u— Plesne vaje »Zarje« bodo danes ob 15. uri v dvorani »Metropol« pod vodstvom plesnega mojstra e. Jenka. Začetniki točno ob 14. uri. (—)
u— Damski klobuki, kra&ni Inozemski modeli, dospeli. Lastni modeli v zalogi Salon »Truda«, Ljubljana, Aleksandrova 5. (—)
u— Nesreča pri deln. Včeraj d poldne so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 30-letnega Ivana B atnika brezposelnega delavca s Peruzzijeve P V Dalmatinovi ulici ie pomaial premo« razkladati z voza. pa mu je velik ko;; priletel na glavo, da mu ie prizadejal hude poškodbe. V bolnišnico sta morala tudi posestnik Ivan Dovč lz Sprdnje-ra K~š ;a pri Dev. Mariji v Polju, ki ga je ne', do v prepiru s ko^m udaril in mu zlomil levo roko. in pa Frnnoe 2un iz Moš pri Smledniku, ki je padel s kolesa in si zlomil desno rolco.
u— Pobalinstvo. Ko so se vršili v prostorih Sokolske župe Ljubljana na Taboru župni Ln društveni prednjaški izpiti članic, je nekaj minut po 20. priletel v župno pisarno kg težak kamen, prebil obe šipi ln poškodoval celo peč. K sreči nI kamen poškodoval nikogar. Le kakšni so nagibi ki so vodili zlikovca, da je r.a trk vandalski način hoteil motiti sokolsko delo?
SHIBLET TEMPLE, starim ln mladim priljubljena filmska umetnica nastopa po dolgem času zopet t sijajnem filmu zanimive ln nad vse napete vsebine:
Rezervirajte si vstopnice v predprodaji! Predstave ob 10.30, 15., 17„ 19. ln 2L nrt V tem filmu pleše moderne ln indijanske bojne plese, kadi z Indijanci pipo miru« ter predseduje zborovanju Indijanskih poglavarjev. KES'O SLOGA, teL 27-30
VELIKI OREL
ostali vrtovi pred Westnovo vilo pri železniškem prelazu, pred stanovanjsko hišo cinkarne in pred hišo g. Novaka. Vsakdo je pričakoval, da bodo ob modernizaciji hodnika razširili hodnik tudi pred omenjenimi tremi poslopji in asfaltirali hodnik v širini treh merov v ravni črti, kar bi bdjo s stališča večje preglednosti Mariborske ceste in estetike edino pravilno. To se pa ni zgodilo, marveč bodo ostali omenjeni trije vrtovi izven prvotno določene regulacijske črte, hodnik pred temi vrtovi pa bodo pomaknili kratkomalo na cesto, ker mora biti hodnik širok tri metre. Prav po nepotrebnem bo torej nastalo skrpucalo. Kar je veljalo za ostale lastnike hiš ob Mariborski cesti, ki so upoštevali regulacijsko črto, bi moralo veljati seveda tudi za lastnike omenjenih treh hiš. zlasti še zaradi bližine mestnega središča. Ljudje tudi ne morejo razumeti, zakaj so začeli modernizirati ta hodnik šele zdaj v neugodnem letnem času, ko Je bil kredit 2e mnogo prej na razpolago in bi bili mogli to delo izvršiti t primernejši dobi. ko so bile mezde nižje in je bil tudi material cenejši.
e— Sahovska tekma med celjskimi brivci in Šahovskim klubom Gaberjem se prične danes ob 9. dopoldne v restavraciji hotela »Evrope«. Zanimivo prireditev bo vodil g. Mirko Fajs.
e— Na gospodinjski tn kmečki nadaljevalni Soli v Celju bo tudi letos pouK. Učenci naj se javijo v pisarni šolskega upravitelja, učenke pa pri učiteljici ge. Antoniji Kovačevi na H deški narodni šoli v Celju v Komenskega ulici.
h €s*la
e— Poslovilni večer odlični s°koI*kj delavki. Sokolsko društvo Celje-matica je priredilo v četrtek svoji neumorni dolgolefc-ni vaditeljiei sestri Miriti Grudnovi-Luzni-kovi v gornjih prostorih Narodnega doma poslovilni večsr ki jo bil prav dobro obiskan. Sestra Mirka je bila devet let društvena načelni oa in je od leta 1930. tudi načelnica celjske sokolske župe. Od sestre sta se poslovila s prisrčnimi besedami brata župni in društveni starosta, v imenu članic pa sestra Zofka Debelakova. Marljivi sestri Mirki želimo v njenem novem bivališču v Jagodini obilo sreče in zadovoljstva!
e— Celjski mestni svet bo imel reino sejo v petek 8. novembra ob 18.30. Na dnevnem redu bodo poročila odborov.
v- OtvorJt\-eno predavanje l.iudslrega vseučilišča bo jutri ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Predaval bo minister v p. dr. Bogunvl Vošnjak o Jugoslovanskem odboru ob 25Ietnici njegove ustanovitve. Občinstvo ponovno opozarjamo na to Izredno zanimivo predavanje.
e— Tlakovanje Vodnikove ulice hitro napreduje. Betonska podlaga cestišča je že gotova. Zdaj polagajo robnike, nakar bodo začeli ulico tlakovati z granitnimi kockami in zalivati spoje z asfaltom. Uredili bodo tudi hodnik za pešce na obeh straneh ulice. Vo-nlkovo ulico bodo letos tlakovali od Kralja Petra ceste do Mestnega gledališča. Novi ho'ni k za pešce od Gradtove hiše na desni strani proti gledališču pa bodo letos zgradili samo do vrta pred šolo šolskih sester. Pred mesci je prejel mastni finančni odbor poobl?st'!o mestnega sveta, da rrši vprašanje ofkupa vrta pred ?.o'o šolskih sester, kjer bd zgradili nov hodnik za pešoe. Do teea nujno potrebnega odkupa pa še ni prišlo, ker baje ni na razpolago finančnih sredstev. Zaradi tega bodo zgradili novi hodrik letos samo do vrta pred šolo, čeprav bi bil hednik pred šolo zaradi tamkajšnjega cestnega križišča in tudi zaradi varnosti otrok, ki prihajajo iz šole šolskih sester, poseKno potreben. Ta nedostatek na izredno prometni Vodnikovi ulici bo zelo občuten, odoraviti ga pa nameravajo šele prihodnje leto.
e— Cerkveni koncert celjske vojaške godbe v korist siromašnih otrok osnovnih šol se prične danes ob 10.45 v Marijini cerkvi. Vabimo občinstvo, da se udeleži koncerta v čim večjem številu.
e— Tega ne moremo razumeti; Kakor smo že poročali, so se v torek pričela dela za modernizacijo m asfaltiranje hodnika za pešce ob državni Mariborski costi od rudarske šole do Kovinarske ulice. Ta izredno frekventirani hodnik so pred leti razširili tako, da so razni posestniki odstopili del svojih zemljišč ob hodniku in da je občina umaknila vrtne ograje na regulacijsko črto. Izven regulacijske črte pa so Se
Dr. Drago Hočevar
vsled vpoklica NE ORDININRA DO 32. NOVEMBRA
o— Petje na pokopališčih. Na praznik Vseh svetnikov bodo peli združeni zbori Celjskega pevskega društva »Oljke« ln »Celjskega zvona« ob 15. na okoliškem, ob 16. pa na mestnem in vojaškem pokopališču.
e— v počastitev "pomlna umrlega g. Antona Hajnška v Smarjeti pri Celju je daroval generalni konzul v p. dr. Anton Novačan socialnemu skladu Sokolskega društva Celja-matice 100 din. Iskrena hva-la!
e— Uradni pogon na divje svinje. V nedeljo 10. novembra, v primeru slabega vremena pa 17. novembra, bo uradni pogon na divje svinje v loviščih kozjanske in pil-štanjske občine. Sestanek lovcev bo ob 7. zjutraj v Lesičnem pri Pilštanju. Za vodjo lova je določen trgovec Ivan Veršec iz Podčetrtka, za njegovega pomočnika pa gozdni čuvaj Franc Valant lz Pilštanja. Lovci so vabljeni, da se udeleže lova.
RADIOAPARATI
Telefunken Radlone, Rlaupunkt, Orlon ter pisalne stroje Adler, Reinmettal tudi na obroke
RADIO TOPLAK — CELJE
Prešernova 5/1. nadstr. — tel. 134
e— Težka nesreča kolesarja. Ko se je
16!etnl slikarski vajenec Karel Rekar iz Celja peljal v petek s kolesom s Polzele, je padel tako nesrečno, da je dobil težke poškodbe na glavi in tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
e— Stroj ga je zgrabil za čeljust. Pri delu v tekstilni tovarni v Vitanju je v petek stroj zgrabil 221etnega tkalca Miloša štru-ca za čeljust in ga hudo poškodoval. Struc se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Kolo mu je odpeljala. Celjska policija je v petek aretirala 201etno brezposelno natakarico Marijo K. na podlagi prijave, da je svojemu bivšemu delodajalcu na Lo-čici pri Polzeli poneverila kolo. To kolo so našli pri aretiranlci in ga vrnili lastniku. Aretiranka pravi, da si je hotela kolo samo izposoditi.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Msrfl^ra
Praktični učiteljski izpiti so bili pred
državno i?p:tno komisijo v Mariboru od 10. do 25. oktobra. Izpit so napravili naslednji učitelj i-pripravn: ki (ce): B*koš Ludvik. Domiter Amalija. Domiter Frančiška. Fink Vida. Galun Terezija. Hafner Bernardina. Hren Ada'berta. Iglar Marija. Jaklič Jelka. Jančič Frida. Javoršek Amalija. Kikel Aloi^iia Kodrič Mar: i a. KoISek Ssbina. K^mel Cvetka. Koncil i ja Terezija. Kuntner Terezija Lah Emest Letič Marija. L-omšek Gabriiela. Marine Marija. Matkovič Matilda. Medved Ana, Meie Stanislava. Paiek Eduard. Peče Ivan. Pečovnik Stanko. Potrič E izabeta. Pi her Aleksander. Pcčsk Anica. Rode Justina, Simcnčič Bostcnvla. Sorko Bosomir. Sti-glic Msriia. Skof Mariia. Sturm Vlada, Suman Ivan. Trobec Olga. Vauda Milica. Zadel Leopoldina. Zalezina Berta, Zlahtič Franc.
a— Opozorilo upokojenim n®lažbonoem drž. železnic! Vsi upokojenci, rentniki, mi-loJ"'r.^rji in delavci se pozivajo da oddajo svoje in svoj;h rodbinskih članov legitimacije v svrlio podaljšanja za leto 1941. v roku od 28. oktobra do 20. novembra na postaji Maribor odnosno Maribor—Studenci. Vsak upokojenec mora predložiti zadnti čekovni pokoininski odrezek. Za otroke, stare preko 18 let, ki se šolajo, Je treba predložiti šolsko potrdilo. Za hčere, stare preko 18 let, ki zaslužijo do 500 din mesečno, pa so še doma, je treba predložiti potrdilo delodajalca o mesečnem bruto-zaslužku potrjeno od okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali pa od trgovskega p^pornega društva, a— Slikarski mojstri ne bodo razpravljali o kolektivni po&dbi t pomočniki zdaj. ampak še!e pomladi Tako so sklenili na svojem sestanku. Odpovedali so sporazum
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIšKI. telefon 41-79
Senzacionalne
momente film
prikazuje
Gibraltar
V glavni vlogi Viviane Romance
Predstave danes ob 3.. 5., T. in 9. url, v ponedeljek ob 7. in 9. url
Prihodnji spored (v petek 1. XI. 40.):
Poročnik Indijske brigade
ERROL FLVNN
KINO MOSTE Danes ob 14.30, 17.30 ln 20 30 dva
velefilma
Greh
Cornle Luchaira, Roger Duchesne, Annle Ducousl
Matere ln žene! To Je Vaš fOm, film o visokem poklicu materinstva. Žarah Leander poje v svojem materinem jeziku v filmu:
Sissndsl
s pomočniki, ki poteče 29 t m, in bodo odslej plačevali svoje pomočnike po njihovi spretnosti in sposobnosti, ne po ketego-riji let zaposlitve. Obenem so protestira ii proti nepravilnemu imenovanju članov v davčni odbor.
a— Za prehrano siromašnih učiteljiščri-kov je pričelo nabiralno akcijo Podporno društvo državne učiteli^ke šole v Mariboru. V imenu revnih dijakov se dru".tvo zahvaljuje vsem dobrotnikom, k- so prispevali enkratno m obljubili mesečne podpore, pa tudi onim. k; nudijo siromašnim učite-ljiščnikom hrano na svojih dc.mov.h. Imena dobrotnikov in njihovi zneski bodo objavljeni v letnem porcčiiu drž učiteljske šo!e. Prisrčna hvala!
a— Maribor v 16. stoletju V 'zložbi Tuj-skoprometne zveze v Mariboru na Trgu Svobode ie razstavljen zanimiv relief »Maribor v lo. stoletju«, k' je posrečeno delo mladega uradniškega pripravnika g. Etne-rika Vi vode.
a— O sredn}e\-eškcm Mariboru je predaval v petek zvečer na Ljudski univerzi arhivar prof. Fr Baš Ne podlagi številnih skioptičnih slik. ki so kazale stare stavbe in stari mestni načrt je predavatelj podčrta! tiste geopolitične sile, ki so pospeševale nastanek in razvoj Maribora Kijub deževju je biLo predavanje dobro obiskano.
a— V torek premiera. V prevodu P. Go lie in režiji J. Koviča bo v torek premiera znamenite drame M. Gorkega »N"a dnu«.
a— Maribor in naše morje. Danes ob 10. bo y veliki dvorani Sokolskega doma svečana matineja Jadranske straže v proslavo Jadranskega dne.
a— Štetje obisk mulcev pobreskih pokopališč. Kakor vsako leto, tako do žensko društvo v Mariboru tudi letos organiziralo Sietje obiskovalcev pobreških pokopališč za Vse svete in bo pred pokopališkim vhodom pobiralo prispevke za revno deco.
a— Nočna ploha se je razlila nad Maribor r noči na soboto. Padlo je dežja za rekordnih 42.9 mm!
a— Krznarstvo P. ScmKo, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kožuhovino bi krznarske izdelke. (—)
a— Vence, Šopke, krlzanteme naročite v vrtnariji Jemec. Prešernova. (—)
a— »Pasji nmor«. K notici, ki smo Jo pod tem naslovom objavili v včerajšnji številki, nam sporočajo, da se je pes slučajno znašel v bližini neznanega kolesarja, ki ie ubogo žival brez vzroka Taklnl.
Pr. ERIK K L IN C
ORDINIRA DNEVNO od 11. do 13, v hiši Grajskega kina.
a— Namesto venca na grob pok dr. A. \VankmuHerja so darovali za siromašne ^oje Maribora obitelj Zacheri 150 din, po
100 din gg. Gajšek in Koter, 200 dm pa g. Kerol Vokač iz Ljubljane v počastitev spomina pok. Božene Skapinove.
a— Obešenec v kleti V Flekušah pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli v kleti obešenega posestnika Antena Kranerja. Ni znano, kaj ga ie gnalo v smrt.
a— Prevrnieni vagoni. Na postaji Gornji Dolič ▼ MisHnjski dolini so zaradi no-pravilno postavljene kretnice iztirili nekateri vagoni tovornega vlaka in se prevrnili. ostalo kompozicijo pa so pravočasno zaustavili. Zaradi tega ie bil promet do večernih vlakov v zastoju.
a— Namesto pujska-žepar. StarmaTjeva žena Ana Mrazova je šla na sejmišče kupovat pujska. Ko se je že dogovorila zaradi cene in hotela kupiti lepo pitanega pujska, pa je spoznala, da ji je drzen že-parski zlikovec izmaknil! vseh 900 din. ki jih je imela pri sebi za nakup.
a— Pokopana mladost. Trije pokvarjeni mladoletniki, stari 14 do 16 let. so letos v avgustu strahovali stanovalce ob Jadranski in Betnavski ulici. Na vesti imajo 8 vlomov. Kar so pokradli, so prodajali. denar pa zapravili. Mariborsko okrožno sodišče iih ie poslalo za nedoločen čas v poboljševalni co.
»Ali se bo res podrl, preden bo dograjen«
študentje kemije pri predavanja v sedanjih prostorih
Predavalnice so nabite slušateljev
Dne 11. t. m. je lzžel v »Slovencu« članek z naslovom: »Kaj se bo zgodilo s kemičnim institutom v Ljubljani? Ali se bo res podrl, preden bo dograjen?« Ta oris graditve enega najbolj potrebnih znanstvenih institutov naše univerze je s svojimi enostranskimi in nepravilnimi podatki, posebej pa s pretirano senzacionalnim naslovom, vzbudil v občinstvu dokaj neprijetno pozornost. Nepoučen čitatelj je namreč lahko sklepal, da se profesorji Kemičnega Instituta prepirajo med seboj zaradi čim bolj razkošne notranje ureditve, med tem pa prepotrebna, v celoti še nedograjena stavba propada. Kdor tako sklepa, ni krivičen samo za prizadete profesorje, marveč sploh za našo univerzo.
Glasovi o položaju Kemičnega instituta so odmevali tudi med dijaštvom. Letošnji izredni naval na to študijsko panogo tem bolj sili k čim prejšnji ureditvi novih in-stitutovih prostorov. Izvedeli smo, da je dijaštvo samo začelo akcijo za pospešitev del v novi stavbi Kemičnega instituta, ki se sedaj tesni v kletnih prostorih realne gimnazije v Vegovi ulici odnosno na tehniki. Naši sliki kažeta dovolj nazorno, v kakšnih tesnih, prostorih morajo predavati profesorji kemije, med njimi svetovno znani učenjak g. dr. M. Samec. Zaradi pomanjkljivih prostorov so pri predavanju otež-kočene projekcije in eksperimenti, kar je velika škoda v očeh vsakogar, kdor pozna študij kemije.
Razg&ror 2 vsem. prof« dr. Maksom Samcem
Ko smo izvedeli, da Je tudi g. prof. dr. M. Samec čutil potrebo, da svojim slušateljem obrazloži historijat gradnje Kemičnega Instituta in odvrne od profesorjev obtožbo, češ, da zavlačujejo dograditev pre-potrebnega poslopja, smo ee obrnili do njega kot predstojnika Instituta in najkom-petentnejšega predstavitelja Interesov naše kemične vede, ki jo g. prof. dr. Samec tako častno zastopa. G. profesor je ljubeznivo sprejel našega urednika ln mu glede na neutemeljene govorice o Kemičnem institutu pojasnil dejansko stanje stvari.
Gospod profesor je najprej dejal, da razume, če se iz gradbenih ozirov zdi bolj prikladno ln bolj ekonomično, da se nekatere reči popolnoma dovrše, druge pa odgodijo. Profesorji in dijaki pa imajo na dograditvi instituta drug Interes: njim je predvsem do tega, da se odpravi neznosna gneča v sedanjih prostorih ln da dobe dijaki kemije prostore, ki bodo res prikladni za študij. Na to je gospod profesor izjavil:
— Smatral sem za svojo dolžnost, da podam dijaštvu, ki kaže vzgledno disciplino ln trdno voljo, da podpre akcijo za dograditev našega Instituta, hlstorijat te zadeve. Moja izvajanja so predvsem hotela odvrniti od profesorjev Kemičnega Instituta očitke, ki so se pojavili celo v listih, češ, da Je bilo napredovanje zgradbe Kemičnega Instituta ustavljeno zaradi nesoglasja profesorjev. To nikakor ne drži. Dijakom sem pokazal na podlagi zapiskov sej
članov profesorskega zbora Kemičnega instituta, kako je profesorski zbor sledil posameznim težkočam in stavbenim fazam. Dokazal sem, da je bil načelni sporazum glede notranje ureditve in glede razdelitve nove zgradbe dosežen že v začetku maja 1939. Očitek, češ, da se profesorji Kemičnega Instituta prepirajo med seboj, medtem ko hiša stoji, je torej nepravilen. Po omenjenem načelnem sporazumu so ostala nerešena samo n£katera čisto postranska vprašanja, ki pa so zdaj tudi že urejena, vprašanja, ki se tičejo razdelitve prostorov v zaključnem delu tako zvanega cestnega tralcta. — Tudi očitek, češ, da nekateri gospodje profesorji niso dobili načrtov v vpogled, ne drži v tej obliki. Dne 3. decembra 1937 sem naprosil vse gg. tovariše, da naj podrobno izdelajo svoje predloge k polir-skim načrtom za novo stavbo. Vsak izmed njih Je dobil odrezek teh načrtov, v kolikor se odnaša na njegove prostore ln jo lahko stavil predloge po svojih potrebah tn željah.
Bolj klet kakor nčilišče
»Moderno« zgrajena tribuna v sedanji predavalnici
— Sicer menim, da je za tak Institut, kakor je Kemični, že k pri ori nesreča, če se mora zgraditi v eni sami palači. Ko pa smo že dobili take prostore, smo si jih skušali smiselno razdeliti. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo treba naše jmčrte trikrat spreminjati in prilagojevati stavbnim spremembam, ki niso za visele od nas. Najprej je bila v načrtu kvadratična zazidava celega poslopja. Ko so že bili izdelani načrti ln sestavljen proračun tehnične ureditve poslopja v tem obsegu, je ideja kva-dratične zazidave padla, zato da bi bilo poslopje bolj odprto ln da bi se med nove vseučiliščne stavbe vključili vrtovi. Drugo skupino načrtov je utemeljila misel g. prof. Plečnika, da bi se zazidal en trakt ob Aškerčevi cesti, štirje pa od severa na jug; med tem traktom bi bil park od Rimskega zidu do tako zvanega cestnega trakta. Zdaj je bilo treba vse načrte prilagoditi le-temu, ln naposled so ga oblasti odobrile. Bistvo tega štirijezičnega sistema je dolo-! čena širina traktov. Ko je bilo vse že odo-: breno, je ideja štirijezičnega sistema padla v korist trijezičnega. Tako smo se morali zopet prilagoditi spremenjeni debelini zgradbe. To se je zgodilo 1.1939 in ker je pristojno ministrstvo odobrilo načrt za ozki trakt, je gradbeno vodstvo na izrecno prošnjo profesorjev kemije in tedanjega
dekana dr. Gosai ia pristalo, da se delo nadaljuje in da se stroški z^nj v obliki viškov ln dodatkov na posamezna dela posebej odobrujejo v okviru pooblastil, ki jih Ima banska oblast. Nastajale pa so v zvezi s terenom nepredvidljive tehnične ovire, ki so delo otežkočale. Ko se je začela v maju 1939 graditi širša zgradba, je vsak profesor kemije prilagodil svoj načrt o ureditvi prostorov ustrezno novemu stanju. Tako je stavba prišla pod streho. Sedaj je nastala potreba, da se že izvedene spremembe v odobrenem načrtu naknadno obračunajo in da se v teku tistih mesecev, ko se ne more graditi, predela celotni tehnični elaborat ln prilagodi vspm novim zahtevam. Kakor posnemamo lz znanega Vam članka, Je bil novi tehnični elaborat končan 22. avgusta t. L S tem je odstranjena ovira in stavbeno delo se lahko nadaljuje. Sedaj, ko je tehnično načrtno delo končano, bi nujno želeli, da se do konca izdelata vsaj en dijaški laboratorij in velika predavalnica: dve najnujnejši potrebi Kemičnega Instituta.
*
Gospod profesor dr. Samec je v razgovoru z našim urednikom še pojasnjeval tež-koče, ki jih zastavlja arhitektom zgradba tako komplicirane stavbe, kakor jo potrebuje prav Kemični institut. Govorice o nekem »luksuzu«, ki da si ga dopuščajo v svojih načrtih nekateri profesorji, so neutemeljene. Morda so bile v prvih načrtih nekatere reči, ki pač niso »luksuzne«, a so pogrešljive, odnosno nadomesti ji ve s cenejšim materialom. Vse to je že dolgo urejeno.
Vsekako se je treba pri zgradbi takega instituta izogniti poznejšemu očitku, da se ni dovolj mislilo na higieno in na razvojne možnosti. Moderen kemični institut mora dobiti izredno dobro, odporno ln smotrno opremo. Treba je pomisliti, da mora Imeti vsak študent na svojem delovnem prostoru, ki meri nekako 1 m, dve pipi za plin
ORIGINALNI ŠVEDSKI
aparati za kuhanje na petrolej, znane znamke
Prodaja samo na veliko.
in dve za vodo, dalje odtok za vodo in po možnosti stikalo za elektriko. Vsakomur je znano, kako važne so v takih laboratorijih ventilacijske naprave; tam, kjer se dela s smrdljivimi plini, so potrebne posebne digestorije. Sploh mora biti posebna skrb posvečena higieni in zdravstvenim interesom dijaštva. Kompliciranost take zgradbe najbolj pojasnjuje dejstvo, da bo na nji okrog 1000 raznih otvo-rov; lajik pač težko razume, koliko dela imajo arhitekti, preden spravijo vse to v sklad, tako da celotni ustroj brezhibno deluje.
Glede na velik gospodarski in nič manjši narodno-obrambni pomen Kemičnega instituta, na katerem deluje vrsta naših odličnih kemikov, bi bilo želeti, da bi se njegove zadeve obravnavale v javnosti bolj objektivno, kakor je storil »Slovenec« v uvodoma omenjenem članku. S temi pojasnili, ki smo jih dobili delno na najbolj kompetentnem mestu, smo hoteli javnost prepričati, da je vprašanje Kemičnega instituta, v kolikor je odvisno od njegovih profesorjev, na dobri poti. Naj bi drugi pristojni činitelji storili svoje, da se Kemični institut čim prej dogradi in notranje uredi tako, kakor zahtevajo njegov ustroj in pogoji njegovega delovanja!
Uganka o slovanskem p®reklu cesarja Justinljana
Zanimiva izvajanja vseuč. prof. dr. Nikole Radojčiča
i
Ugledni profesor Aleksandrove univerze v Ljubljani in odličen poznavalec naše narodne preteklosti dr. Ni-kola Radojčič je zopet obogatil zgodovinsko literaturo z novo razpra\ o: »O tobožnjem slovenskom poreklu cara Justinijana«. (Cas Srpske kr. akademije CLXXXIV, 11. razr., str. 171-248. Beogiad 1940).
Justinijan je bil med vsemi bizantinskimi cesarji najimenitnejši vladar. Hotel je v celoti obnoviti nekdanje rimsko cesarstvo, razmaknil je meje svoje države in dosegel velike zunanjepolitične uspehe. Prav tako je poskrbel za uspešen razvoj v notranjosti države, dal Je urediti zakonodajo, državo je tudi gospodarsko povzdignil, razen tega pa je pospeševal znanost in umetnost. Delo Justinijana je bilo vsestransko, za njegovo vlado so značilni nagli pre-okreti, saj je bila tudi njegova življenjska narava polna nasprotij. O tem nam priča tudi njegova nenavadna ženitba z bistroumno gledališko igralko Teodoro. Razumljivo je torej, če so se mnogi že davno zanimali za Justinijana in spletli okrog njegove osebe razne legende. Tako se nekateri celo mislili, da je bil Justinijan slovanskega rodu in se je takšno mnenje razširilo med Jugoslovani, ki so začetke narodne veličine v jugoslovanskih pokrajinah skušali prikazati v zvezi z znamenito Justini-janovo osebo. Vera v slovanstvo Justinijana J® bila izredno močna, čeprav ni bila osnovana na pravih zgodovinskih dokazih. Zato je vprašanje o slovanstvu Justinijana važno znanstveno vprašanje in zasluži temeljito pozornost.
Prvi, ki je proglasil cesarja Justinijana za Slovana, je bil zgodovinar Mavro Orblni iz Dubrovnika. Napisal je v začetku 17. stoletja zgodovino južnih Slovanov v trdnem prepričanju, da so južni Slovani bili avtohtoni prebivalci v svojih današnjih pokrajinah ln se je na tem ozemlju vedno govoril isti, slovanski jezik; ker pa je te pokrajine po večini obsegal nekdanji rimski Ilirik so Slovani vsi tisti rimski cesarji, ki so se rodili v Hiriku. Tako je Orbini tudi Justinijana naredil za Slovana in je mislil, da se je Justinijan rodil v mestu, ki ga je pozneje cesar sam imenoval »Justi-niana Prlma«. To mesto pa je po Orbiniju lahko Prizren ali pa Ohrid, toda oba ležita v Hiriku in zato je slovansko pokolenje Justinijana Izven vsakega dvoma. S tem je Orbini hotel poveličati Slovane in njihovo slavo; njegovo delo je med tistimi SJpvanl, katerim je bilo znano, postalo važen vir nacionalnega ponosa. Toda Orbini-Jevo delo, čeprav je pretkano s pomembnimi vestmi, Je polno domišljije in literatura, ki Jo Je Orbini uporabil, ni zgodovinsko zanesljiva.
Skoraj ob Istem času je Jakob Luccari, pisatelj iz Dubrovnika, šel že korak dalje in poslovanil vso rodbino, iz katere je Justinijan izšel. Trdil je, da je našel v ^Duk-lianskem dnevniku«, to je v »Barskem ro-doslovu«, kako se je Selimir oženil s sestro slovanskega barona Iztoka, ki je bil ože-njen z Biljenlco, sestro cesarja Justinijana in materjo Justinovo. Za oba misli Luccari. da sta se v slovanskem jeziku imenovala Upravda, kar pomeni isto kakor njihovo latinsko ime. Toda »Barski rodoslov« ne omenja nobene besede o ženitbi Sellmirovi. Način, s katerim skuša Luccari dokazati slovanstvo Justiniianovo. je precej ohlapen in že pri navadni kritiki vzbuja, dvom.
Kakor Orbini in Luccari, so bili o slovanstvu Justlnliana prepričani tudi drusri. Med temi je bil učeni skriptor vatikanske knjižnice Nikolaj Alemanni, ki je 1623. leta izdal Prokopijevo »Tajno zgodovino« in v svoj komentar k te.1 izda.il spreiel nazira-nje. da je bil Justinijan slovanskega rodu. Mislil je, da so Justinijana njegovi rojaki imenovali Upravda, kar pomeni v latinskem imenu prava pravičnost. To pa je Alemanni prevzel Iz spisa opata Teofila o življenju Justinijanovem (Justiniani vita), za katerega je mislil, da je bil Justinijanov vzgojitelj, ni pa vedel, da je ta spis znan-
stvena mistifikacija drugega pisatelja. Toda Alemanni je veljal za visoko znanstveno avtoriteto in vera v slovanstvo Justini-janovo se je širila, postala je celo obča in te vere so se oprijeli tudi znameniti zgodovinarji: Gibbon, Ranke ln Rambaud. Pri vsem tem pa misel o slovanstvu Justinijanovem trajno ni mogla obveljati; kajti sčasoma so o njej nekateri znanstveniki pričeli dvomiti. Tako že resna in zanesljiva znanstvena dela Kreka in Niederla omenjajo, da sta Rosi in Toinašek s tehtno znanstveno razlago omajala vero v slovanstvo Justinijanovo. že pred temi je veliki slavist Dobrovsky v začetku 1810. leta v pismu Kopitarju izrazil pomisleke proti slovanskemu izvoru Justinijana in poudaril samo to, da se je Justinijan rodil v Iliriku. Toda Dobro vsky ni mogel prepričati Kopitarja, kateremu so Slovani na Balkanskem polotoku bili potrebni že pred prihodom Srbov ln Hrvatov, da bi mogel braniti težo o sr-bohrvatskem klinu. Zato je Kopitar vztrajal na stališču o slovanstvu Justinijanovem. S tem vprašanjem so se bavili še drugI, tako tudi angleški zgodovinar Jakob Bryce (Brajs). Našel je Teofilov spis »Justiniani vita« v Rimu leta 1883 v knjižnici Barberini in dognal, da je to samo izvleček iz dela, ki ga je o življenju Justinijanovem napisal Ivan Tomko Marnavič, dočim pisatelja Teofila ali po Marnaviču Bogomila sploh nikdar ni bilo. To pa ni bilo znano Alemaniju, ko je uporabljal omenjeni spis. na katerega se je oprl tudi Bry-ce, misleč, da je bil Justinijan legendarni junak slovanskega rodu. Tako je legenda o slovanstvu Justinijanovem rasla ln padala, pri vsem tem pa je ostalo nerešeno vprašanje, kako si je ta legenda utrla pot v svetovno zgodovinopisje. Temu vprašanju je avtor naše nove razprave posvetil posebno pozornost.
Prvi, hi je med Jugoslovani napisal obširnejše delo v življenju Justinijanovem, je bil šibenski in pozneje zagrebški kanonik Ivan Tomko Marnavič. Bil je še mlad, ko je leta 1603 začel pisati veliko delo: »Ioan-nis Tomco Marnavič Bosnensis Canonici Si-censis Archidiaconi et Canonici Zagrabien-sis De Illyrico, Caesaribusque Illirycis Dia-logorum Libri septem«. V tem delu, ki ga je Marnavič dokončal v šibeniku 1607. leta in je ostalo v rokopisu, je tudi prikazano življenje Justinijana z napisom »Justinia-nus«. Nekateri so mislili, da se je rokopis izgubil, toda dr. Radojčič ga je neumorno iskal in končno našel v muzeju za Bosno in Hercegovino. Ha rokopis pa je važen zato, ker je še le z njim lahko dr. Radojčič dognal, kakšno vlogo je imel Marnavič pri sestavljanju druge verzije o življenju Justinijana in je v zvezi s tem mogel nato dokazati, da je tudi ta druga verzija delo Marnaviča.
V prvi verziji pravi Marnavič. da se je Justinijan rodil v Iliriku in je njegovo rojstno mesto postavil v Prizren. Toda o slovanstvu Justinijanovem Marnavič izrecno ne govori, o tem ie še strahopeten, pač pa trdi, da je bil Justinijanov oče plemenitnik Iztok slovanskega rodu. Poslovanil je tudi okolico Justinijanovo in napravil njegovega znamenitega vojskovodjo Belizarja za Slovana, to pa zato, da bi potem laže prešel na Justinijanov slovanski izvor. Zato je uporabil nekatere vire. Tako je iz Lucca-rija pobral ime Iztok, pred seboj pa je imel predvsem »Cerkvene letopise«, ogromno Baronijevo delo. Politično in cerkveno delovanje Justinijanovo je prikazal povsem po Baroniju ln ga je naravnost prepisal. Temu viru Marnavič samo na tistih mestih ni sledil, ki jih je po svoje prikrojil, da bi v neugr.ani domišljiji iz Justinijana naredil Slovana. Prav take osnove ima pa tudi druga verzija o življenju cesarja Justinijana.
Marnavič se ie večkrat mudil v Rimu, bil ie znan v rimskih učenih krogih s ki-terimi je vzdrževal zveze in poznal je tudi njihove želje, da bi kaj več zvedeli o Ju-stinijanovi mladosti. To zanimanje je izredno naraslo, ko je Alemanni začel pri-
pravljati učeno izdajo Prokopijeve »Tajne zgodovine«. Marnavič je bil naravnost izbran, da ugodi željam rimskih učenih krogov. Mogoče je, da so ga ti pozvali ali pa se jim je Marnavič sam vsilil, da pojasni pokolenje Justinijana. Toda nevarno je bilo zahtevati od Marnaviča kako zgodovinsko pojasnilo, ker je znal Marnavič za vsako željeno stvar stvoriti zgodovinski vir. Tako je Marnavič neposredno ali pa preko prijateljev podtaknil Alemanniju svoj spis »Justiniani vita«. To naj bi bil latinsko napisani izvod slovanskega spisa o življenju Justinijana, ki ga je napisal njegov vzgojitelj Teofil. za katerega pa je Marnavič našel ime Bogomil in trdil, da se nahaja v samostanu na Sveti gori. Prevodu je Marnavič po svojem zatrdilu dodal samo razlago nejasnih besed za tiste, ki niso razumeli slovanskega jezika. Toda omenili smo že, da Bogomila ali Teofila. na katerega se je oslanjal Alemanni. sploh ni bilo, njegov spis o Justinijanu. ki naj bi bil sestavljen v slovanskem jeziku, pa si je Marnavič kratko in malo izmislil. Tako je poslovanil Justinijana, za katerega je trdil, da mu je bilo ime Upravda.
O osnovah, na katerih je Marnavič zgradil spis »Justiniani vita«, je že razpravljal hrvatski zgodovinar Ferdo šišič in dognal nekatere vire. s katerimi je Marnavič zabelil svoje izmišljotine. Toda šišiču kakor tudi drugim, sestavek o Justinijanu v Marnavičevem delu »De Illvrico, Caesari-busque Illyricis« ni bil točno znan, prav tako oa tudi ni bilo znano, kateri je bil glavni vir. ki ga je Marnavič uporabil. To pa je odkril in z dokazi dognal šele dr. Radojčič. Izsledil je vire tudi za drugo verzijo Marnaviča o življenju cesar ja Justinijana in z argumenti dokazal, da je .bil njegov glavni vir zopet Baroni. Toda kakor v prvi, tako je tudi v drugi verziji Marnavič vire prepisal in jih samovoljna tolmačil, ali pa jih je kar ponaredil in po svoje obrnil kakor ga je pač gnala domišljija ln so to zahtevali njegovi posebni nameni. Tako je postal učen ponarejalec, ki je s svojimi falzifikati vedno vznemirjal zgodovino znanosti. V spisu o Justinijanu je navedel sicer nekaj resničnih dejstev in zgodovinsko znanih oseb, toda vezi. s katerimi jih je medsebojno povezal, okolico, v katero jih je postavil, in večino dela. ki ga jim je pripisal, vse to si je Marnavič izmislil in po svoje podal. Pri tem so ga vodili osebni, nacionalni ln verski nameni. Radi tega je postal Justinijan potomec znamenitega rimskega cesarja Konstantina Velikega, od katerega je Marnavič izvajal tudi svoj rod, da bi sebe bolj povzdignil. Justinijanu je dal ime Upravda, ki ga je prevzel iz Orbinija in Luccarija, ter ga s spretnimi falzifikati vpeljal v svetovno hi-storiografijo, da bi najprej proslavil svoj in potem ves slovanski rod. Prikazati pa je hotel tudi pravo vernost Justinijana, da bi z velikim cesarjem poveličal tudi katolik ško cerkev.
Razprava dr. Radojčiča je znanstveno utemeljena, pisava je jasna in zanimiva. Pregledno je razdeljena na več poglavij. Najprej obravnava avtor legendarni krog in osnovo slovanstva cesarja Justinijana, nato prikazuje razvoj legende, kako se je širila," rasla in padala, v dveh poglavjih razpravlja o prvi in drugi verziji Marna-vičevega življenjepisa o Justinijanu. v zadnjem poglavju pa je z znanstvenimi argumenti zavrnil poizkus, da se dokaže, kako spis Marnaviča »Justiniani vita« ni falzi-fikat. Pod črto navaja avtor važno literaturo z viri in pomembnimi dokumentarnimi opombami. Na koncu je razpravi priložena slika Marnaviča, reproduciran je napis njegovega spisa, reprodneirsne pa so v izvirnem besedilu tudi nekptere važn" strani iz prve in druge verzije življenjepisa o cesarju Justinijanu. ki ga je napisal Marnavič.
Razprava je zahtevala mnos:o truda in znanstvenega napora; avtor je literaturo in vire podrobno analiziral in jih medsebojno primerjal. Na ta način je razkrinkal Marnaviča in razblinil leepndo o slovanstvu Just:nijana. Zato zasluži raznrava vso pozo»Tiost in io bo vsak. k? zanima za taka vprašanja, tudi s pr;'1r,-n n^ečital.
Dr. Erne*t Turk
»Snoči sem šel v kino in sem slučajno dobil sedež poleg deklice, ki je bila lepa kakor roža...«
»ln jaz sem rel snoči v kino z deklico, lepo kpkor rože, pa rem slučrsno dobil se-dež poleg svoje žene.«
»Tonček, torej poglej mama je spekla potico in jo hoče razdeliti med štiri člane vaše rodbine. K p ko stori to?«
»Razdeli jo na štiri dele.«
»Dobro. Pa recimo, da pride k vam teta Micka, na koliko delov bo mama potem razdelila potico?«
»Potem jo bo rajši brž skrila...« *
»No, Andrej. kako ti ugaja zakon? Ali si srečen z ženo?«
»Samo tega ne govori! Ne smem kaditi, ne piti, ne san, zvečer z doma!«
»Potem si pa gotovo nesrečen, ker si se oženil?«
»Prijatelj, niti nesrečen ne smem biti!« ★
V neki družbi reče hipnotizer:
»Zdaj bcm utrnil luč. Ko jo bom spet prižgal, bodo imele vse žene, k: sc svoje može kdaj pre\'aralc ah pa jih še varajo, žh^ordeče nosove. Pozor!«
Luč je ugasnila.
Ko je spet posvetila, so imele vse navzo* če dame debelo napudrane nosove. .,
„JUT
« POSVETOVALNICA
Davčna
A. T. — K. — Pridobiunskega plačanega naloga za tekoče leto niste hoicu prevzeti, -češ oa je odmera previsoka. Ali bo postal davčni predpis pravomočen, ker davčna uprava miua od Vas podpisanega prejem-nega potrdila? — Uradne rešitve, odločbe, razsoube kakor tudi naredbe oblastva (davčnega) za poedine osebe postanejo pravno-veljavne takoj, ko se jim priobčijo na pravilen način. Da imajo pismena priobčila, s katerimi se odreja plačilo izvestne vsote pravni učinek, se vročajo proti potrdilu na-slovljencu aii njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu neposredno po uradnem organu aii posredno po občinskem oblastvu aii po pošti na povratni re-ccpis. Ce pa se prevzem odkloni, se pusti plačilni nalog na mestu (event. se prilepi na vrata) z močjo izvršitve ali pa se pusti, če to ni mogoče, pri občinskem oblastvu. Tak način vročitve, ki je prav tako pravilen, mora potrditi na vročilnici vročilni organ z overovitvijo dveh državljanov, odnosno občinsko oblastvo. Odklonitev prevzema plačilnega naloga Vam torej ne bode nič hasnila.
»Dobrodelna ustanova«. — Ali imate kot dobrodelna ustanova pravico do oprostitve pridobnine? — Zakon določa, da sme (torej ne mora) finančni minister oprostiti plačevanja pridobnine fizične ali pravne osebe celotno ali delno, začasno, glede onih podjetij, ki so ustanovljena v javne, prosvetne, kulturne, dobrodelne in narodnogospodarske svrhe občnega pomena ter dajo samo neznaten dohodek, ki v razmerju proti drugim podjetjem ni vpoštevan. Posvetujte se s pristojno davčno upravo, ki Vam to dala brez dvoma vsa nadaljnja navodila in pojasnila.
Fr. G. — G. R. — V Lj. imate letos zgrajeno enodružinsko hišo s tremi šolami in kuhinjo. V' pritličju je soba s kuhinjo. v prvem nadstropju pa dve sobi in kopalnica. Prvo nadstropje še ni izgotovl eno ter bi želeli v nJem urediti sobo in kuhinjo za oddajo. Kolikšna bi bila razlika na zgradarini, če oddaste stanovanje v prvem nadstropju za 400 din. Davčna uprava Vam je ocenila sobo in kuhinjo v pritličju z mesečno najemninsko vrednostjo 200 d'a — Odmera zgradarine bo odvisna bodisi od najemninske osnove (mesečno 400 din), če se bo zdela davčni upravi z o>irvm na pritlično stanovanie primerna, ali oa na podlagi prostega preuuarka odnosno najemninske vrednosti, ki io bo davčna uprava sama ugotovila. Verietno je. da bo sprejela davčna uprava za osnovo zgradarine mesečno najemnino 400 din, ker je v tem razmarju ocenila vrednost pritlične sobe in kuhinje. Določno pa Vam seveda te^a ne moremo povedati.
K. V. — LJ. — Pred dvema letoma ste kupili hišo v Lj. V kupni p g^doi je izrecno navedeno, da prevzamete v$e dolžnosti in ugodnosti z dnem podpira po-iROdbe in da ne odgovarjate za morebitne obveznosti izza časa pred sklenitvijo pogodbe. Do letos ste plačevali redno zgra-darino 117 din na leto. Pred kratkim pa ste sprejeli plačilni nalog za 130 din. Ker ste zgradarino za tekoče leto že plačali, ste se javili radi informacije pri davčni upravi, kjer s0 Vam povedali, da se znesek 130 din nanaša na davčni zao tanek, ki bi ga moral plačati prejšnji lastnik. Ker davčna uprava zaostanka ne more izterjati od Vašega prednika, ga zahteva sedaj od Vas. Ali je za to upravičena? — Davčna uprava je na osnovi čl. 146. zak. o neposr. davkih opravičena od Vas zahtevali plačilo davčnega zaostanka, ker obstoii za takšen postopek stvarno jamstvo. To jamstvo obstoji na zemljišču in zgradbah za one dolžne davke na dohodek od zgradb, ki so dospeli v p.ačilo v poslednjih treh letih, štetih nazaj. To jamstvo je zakonsko in se v omenjenih mejah drži objekta. Če je prešla nepremičnina za katero dospeli davčni predlos nI poravnan, v posest koga drugega, se pošlje temu odločba, s katero se ugotovi obstoi stvarnega jamstva na niei. obstoi davčnega dolga na dohodke od te nepremičnine, ter se zahteva plačilo dolga z obrestmi in event. izvršilnimi stroški vred v 15 dneh. S pritožbo se tudi v tem primeru ne zadrži prisilna izterjava dolga.
I. P. — K. — Iz prejšnjih let imate večji davčni zaostanek, ki ga ne morete poravnati, ker ste brez vlakih sredstev. Davčna uprava skuša vsako leto s ponovno izvršbo izterjati zaostanek, toda brez uspeha. Ali bo ta zaostanek kdaj odpisan in kdaj bo davčna uprava ustavila nadaljnje iz-vršbene poizkuse? — Na to vprašanje Vam odgovarjamo z določbo člena 97. izvršilne uredbe, ki veli. da se davek smatra za neizterljivega ter se odpiše, če se ni mogel izterjati z izvršbo, ki se je vodila vsako leto brez usipeha. niti v tretjem letu od dne dospelosti. Izjemoma se sme davek odpisati tudi pred potekom tretjega leta. ako je iz izvršbenih spisov pa tudi drugače po presoji občinskega in tudi davčnega oblastva ugotovljeno, da ni upanja. da bi se mogel davek vobče izterjati v doglednem času.
P. M. Že pred leti ste pred pričami kupili od brata posestvo, ki Vam ga je sicer izročil v upravo hi obdelovanje, niste pa izvedli prepisa v zemljiški knjigi. Ker noče dati tozadevnega dovoljenja zlepa, vprašujete, kako bi ga mogli prisiliti k temu. — Vložiti boste morali zoper brata tožbo na izdajo listine, na podlagi katere Vam bo omogočena vknjižba lastnine na posestvu na Vašo osebo in zahtevati izdajo sodbe, ki Vas bo upravičevala k vpisu v zemljiško knjigo, če so bili ob sestavi dogovorjeni kaki pogoji, jih boste morali izpolniti še pred vložitvijo tožbe, ker bi Vas moglo sicer zaoeti plačilo pravdnih stroškov. Preti Vam pa tudi globa davčne oblasti, če niste pogodbe ob sklepu prijavili radi odmere pristojbin pristojni davčni upravi Za Vaju oba bo boljše, da se sporazumeta, četudi bi morala pri tem vsak nekaj popustiti.
R. K. Razpravi, ki se je vršila pri kazenskem sodišču zoper obdolženca, ki Vam je pokradel razno železje, ste prisostvovali kot zasebni udeleženec in prijavili svoje zahtevke. Ni Vam znano, kako je razprava končala niti, če Vam je bila prisojena odškodnina. — Predvsem si oglejte pri sodišču, ker ste v to upravičeni — dotični kazenski spis in sodbo. Iz sodbe mora biti razvidno, če Vam je sodišče prisodilo zahtevano odškodnino, ali pa Vas je morda zavrnilo na pot redne pravde, če Vam je
odškodnina že prisojena, Vam bo po pra-
vomočnosti sodbe vročena izvršljiva sodba, ki Vas bo upravičevala zahtevati izvršilnim potom plačilo odškodnine. V primeru, da ste bili zavrnjeni na pot redne pravde, boste pa morali vložiti tožbo na vrnitev ukra-denm predmetov oziroma na plačilo njihove vrednosti. Sodišče Vam je dolžno pojasniti pravni položaj po stanju kazenskega spisa.
Maribor 5003 in E. R. Tržaška. — Sporočite Vaš točni naslov, če ste naročnica, bomo odgovorili pismeno.
Marija K. Ljubljana. Aii res velja v naši državi uredba, na podlagi katere so znižane najemnine vsem najemnikom, ki so bili na orožnih vajah. — Taka uredba doslej še ni bila izdana. V ceh kraljevini pa velja uredba osrednje vlade od dne 5. X. 1939 o odložitvi plačevanja najemnin, ki jih dolgujejo osebe, ki so bile poklicane v vojaško službo. Ta uredba je bila razglašena in velja od 7. X. 1939. — Službeni list v dravski banovini jo je pa objavil dne 11. oktobra 1939 v štev. 506-81/X. Najemo-dajniki ne smejo zahtevati, po tej uredbi, plačilo najemnine od najemnika, ki je bil poklican na orožno vajo ali v vojaško — razen službo v kadru — še tri mesece po odpustitvi iz te službe in dokler je v tej službi. Po preteku tega časa pa sme zahtevati najemodajnik poleg redno zapadle najemnine, tudi še 50% njenega zneska, kot odplačilo onih mesečno zapadlih najemnin, ki je bilo najemniku odloženo po določilih navedene uredbe. Uredba velja tudi glede najemnin za poslovne prostore, vendar le, če je moral najemnik radi poziva v vojaško službo ustaviti obrat, ali pa. da so se mu posli v obratu znatno zmanjšali v onem času, radi vpoklica. Uredba pa sploh nima veljave za tiste najemnike, katerih dohodki radi poziva v vojaško službo niso bili zmanjšani.
A.	J. Prevoznikov račun. Sporočite naslov, če ste naročnik bomo odgovorili pismeno.
Tržaška. Kako je s pravico siromaštva, ki jo je pravdni stranki priznalo za pravdo sodišče. Aii se res sme kdaj odzveti že podeljena pravica. — Pravdno sodišče prve stopnje, ki je stranki podelilo na podlagi doprinešenega spričevala, pravico siromaštva, more to pravico stranki odzveti vsak čas, na predlog nasprotnika ali po službeni dolžnosti — čim se pokaže, da pogojev, potrebnih za priznavo te pravice, že ni bilo niti v času priznave te pravice, če bi pa pegoji prestali med pravdo, ker se je spremenilo strankino imovinsko stanje, izreče sodišče, čim izve za Lo okolnost, da je stranki prestala že priznana siromaška pravica. Stranka, ki ji je odvzeta siromaška pravica, mora doplačati vse takse in zneske, plačane namesto nje iz državne blagajne. Taka stranka mora plačati tudi stroške odvetniku, če jo je zastopal postavljeni advokat, ki se ji pa postavi le v pravdi, za katero je po zakonu predpisano zastopanje z advokatom. V pravdi za odškodnino din 100.000.— Vas bo moral zastopati, če Vam bo priznana siromaška pravica — postavljeni advokat.
Zdravniška
B.	A. B.: Nimamo nobenega sredstva, s katerim bi mogli zdraviti kratkovidnost. Na mestu so torej edino očala V ostalem svetujem, da se prej informirate glede sprejema v šolo, da ne boste imeli po nepotrebnem stroškov.
Meningitis: To, kar opisujete, so pač posledice preboljenega vnetja možganske mrene. Mogoče je, da se bo sčasoma stanje malo izboljšalo. V splošnem pa bodo posledice trajne. Zdravljenje je v tem primeru več ali manj brezuspešno, ker gre za okvaro možganov samih, proti čemur nimamo sredstev.
B. F. Rače: Imate popolnoma prav, ko mislite, da so vsem vašim nadlogam krivi živci. V tem me potrjuje tudi dejstvo, da ste bili pred leti operirani radi Basedovo-ve golše. V vašem primeru gre po mojem mnenju za trajno krčevito stanje vaših črev, ali pa za ohlapnost. Za kaj prav za prav gre, bi pokazala točna preiskava v kakem zavodu. Od izvida ter preiskave bo odvisen tudi način zdravljenja Odvajalna sredstva ne zagrabijo v takih primerih zla pri korenini in so zato tudi več ali manj brezuspešna.
Slabokrven: Vaš način zdravljenja bi vam odsvetoval, ker bo verjetno brezuspešen. Pač pa vam svetujem jeterno dijeto. (2—3krat tedensko jetra). Predvsem bi pa bilo potrebno dognati vzrok vaše slabokrvnosti. Kot tak pride v poštev: krvavitev iz želodca, zlata žila, jetika itd. Pri teh boleznih dostikrat srečujemo slabokrvnost kot spremljajoč znak, ki nas šele opozori na pravo bolezen.
Inženjer S.: Žel jeni postopek je sledeč: zvečer narežete za marelico velik kos čebule na drobne koščke in jo pustite preko noči eksrtrahirati v 2 del vode. Zjutraj to zmes precedite. Ekstrakt popijete na tešče, ostalo čebulo pa lahko porabite še 2—3krat na sličen način. Prednost tega postopka je v tem, da preprečite vsak neprijeten duh po čebuli, zlasti ako neposredno po eks-traktu popijete še malo mleka.
X. Y.: 63 let ste stari in opažate v zadnjih dveh mesecih, da se vas loteva omotica. Pijete ne, pač pa kadite. Sodim, da gre v vašem primeru za poapnenje žil. Potreben bi bil zdravniški pregled (krvni pritisk, stanje srca in ledvic). Priporočam skrajno zmernost v hrani. Izogibajte se predvsem zelo slane, paprlcirane hrane in mesa. Poleg drugega zdravljenja, ki vam ga bo predpisal zdravnik, priporočam postopek, ki ga omenjam v današnji številki pod šifro »Inženjer S«.
Marta: Imate stalno glavobol in bolečine v čelnici. Poleg tega tudi ne slišite dobro. Zdi se mi, da imate gnojno vnetje obnosnih votlin in vam priporočam, da se obrnete na specialista za nosne bolezni zaradi preiskave in zdravljenja
A. K. upokojenec, Tyrševa e.: Najverjetneje se ml zdi, da vse vaše težave izvirajo od tod, ker imate povečano neko žlezo pod mehurjem. Domača zdravila ne pridejo v poštev in vam svetujem, da se obrnete na zdravnika.
P. T. Vegova ulica: Vaš strah je malo prezgoden, pa tudi odveč. Vendar priporočam, da dajete otroku dosti surovega masla, ribjega olja in sadja
J. S. S. Ptuj: Vaši podatki so malo pre-skopi, da bi vam mogel pravilno svetovati. Najbolje bo, da se obrnete na enega izmed tamkajšnjih zdravnikov. Ve*na — Maribor: Ako so se vsi poskusi
izjalovili, mislim tudi jaz, da je najbolje operirati.
Zdravstvo A. B.: Svetujem, da greste v bolnico zaradi preiskave grla in črevesa. Na daljavo vam ne morem reči nič določnega.
Kmetijska
Smreka
T. G. R.: Vprašate, kdaj naj sadite smreke, jeseni ali poimadi? — Spiošno pri sajenju drevja je, da se sadi oziioma presadi takrat, ko vegetacija miruje. To je torej čas jeseni in pomladi. Praksa je pokazala, da je ugodnejši čas za sajenje iglovcev pomlad, da drevje toliko ne trpi od mraza, zlasti ono, ki je bilo presajeno iz za-vetnih mest. Zaradi mraza se tudi pozimi dvigne zemlja in korenine ne najdejo dovolj oporišča, zaradi česar se rastlinice rade posuše. Svetujemo vam torej, da sadite smreke pomladi.
Rastlinska olja
L. B.: Eterična rastlinska olja dobivate na razne načine. Tako z destilacijo s pomočjo vodne pare, z ekstrakcijo s petro-letrom, preko pomad na hladen in topel način itd. Vendar so vsi ti načini dosti komplicirani, da dobite res dober proizvod. Mnenja smo, da se izplača ta proizvodnja le na veliko ln z modernimi pripravami in dvomimo v uspeh primitivnega načina pridobivanja, kot si ga predstavljate vi. Mogoče bi bilo bolje prodajati rastline in plodove, kot pa olje pridobljeno iz njih. Premislite to. če pa v svoji zamisli vztrajate, nam sporočite, da vam svetujemo tozadevno literaturo.
MoSt ne kipi
P. O. šm.: Prve dni po trgatvi je mošt nekoliko kipel, sedaj pa je vrenje popolnoma prenehalo, čeprav je mošt še nekoliko sladek, želite vedeti, kaj je temu krivo ln kako bi kipenje oDnovili. — če je mošt res sladek in ne kipi, bo krivo pomanjkanje toplote. Lahko, da je v moštu tudi manj dobrih kvasnic. ki slabše delujejo. Svetujemo vam. da mošt ogrejete, kakor smo priporočali v naši posvetovalnici prejšnjo nedeljo, in ga dobro premešate. če še to ne bi pomagalo, potem mošt pretočite v za žveplan sod in mu prida jte čistih glivic, še vedno je čas pridati kvas-nice. in ob tej priliki mošt nekoliko osla-diti.
Zelena krma
G. L. Sr.: Govedu polagate nuko, zeljno ln repno listje. Koj prve dni po krmljenju je nastopila driska In mislite, da je temu kriv edino le repnik. Vprašate za naše mnenje. — Preveliko krmljenje z repnim listjem povzroča pri govedu skoro vedno drisko. Tudi mokra, sveža nuka. in zeljno listje ni kaj prida, če se samo polaga. Vedno je bolje mešati med suho krmo, seno aH slamo. Pri polaganju vodene jesenske krme se priporoča dajati živini klajno apno in nekoliko soli. Tudi modra kreda je v tem primeru na mestu. Seveda repnika pa le malo krmite, ker povzroča govedu neprijetnost, v hranilnem oziru pa malo Izda.
Plemenski petelini
J. ž. K.: Moj sosed redi pet petelinov, čeprav ima samo 29 kokoši, živali preletavajo tudi na moje dvorišče ln mi delajo škodo. Na opozorilo, da bi zadostovalo, če ima dva petelina za pleme, pravi, da večje število petelinov koristi nesnosti kokoši. Ali je to res? — Kure ležejo jajca, četudi nimajo petelina Taka jajca niso pač oplojena ln jih ne moremo rabiti za valenje. Jajca za valenje pa morajo biti dobro oplojena, sicer ostanejo le klopotci. če jih podložimo. Pri lažji kokošji pasmi se računa en petelin na 12 samic, za srednjo 10 ln za večjo pasmo 7 kur na enega kokota. Seveda se število kokošk za eno ali dve še vedno lahko zviša ali zniža. Glavno je, da je petelin primerno star in dobro razvit. V gornjem primeru bi zadostovali trije plemenjaki. Vedno kaže držati raje tri peteline kakor dva. četudi bi morali dokupiti nekaj kur več. Med parom je večji prepir, trojka se bolje sporazume.
Slovenska šahovska zveza priredi v nedeljo, dne 10. novembra v Ljubljani med-klubski brzoturnir za prehodni zvezin pokal. Na turnirju sodelujejo lahko vsi v zvezi včlanjeni klubi. Vsako moštvo postavi 8 igralcev. Igralni lokal bo še naknadno objavljen.
Kakor poročajo zagrebški listi, je Poslovni odbor J. š. saveza razposlal več klubom v državi ponudbe, da naj bi o božiču priredili turnir za državno prvenstvo. Izgleda torej, da Beogradski š. k. ni pristal, da bi priredil ta turnir. Srbski šahovski savez namerava o božiču prirediti svoj prvi amaterski turnir za naslov srbskega nacionalnega mojstra.
Srpski šahovski savez je pričel z med-klubskiml tekmami za moštveno prvenstvo saveza. Tekmovanje se vrši po izločilnem sistemu. V prvem kolu so bili doseženi med drugim naslednji rezultati: ŠK »Vidmar« (Beograd) je s 5:3 premagal beograjski Grafički š. k. Zemun je s 4% : 3V2 porazil ruski ŠK »čigorin«. Jagodina je zmagala nad Kragujevcem s 5:3, Pančevo pa z istim rezultatom nad šahovsko sekcijo švabsko-nemškega društva v Beogradu. Sombor je s 7:1 porazil Grafički š. k. iz Novega Sada — Zmagovalci so se kvalificirali za drugo kolo tekmovanja.
Iz 4. kola moskovskega turnirja je naslednja partija
Angleška otvoritev Bell: Botvinnik	črni: Levenfiš
1.	c2—c4	e7—e5
2.	Sbl—c3	Sg8—f6
3.	Sgl—f3
Druga, morda boljša možnost je 3. g2— g3.
3............Sb8—c6
4.	d2—d4	e5 : d4
Slabo je e4, zaradi 5. d5! itd. Nasprotno
Je nejasno na e4, 5. Sg5, ker sledi h6, 6. Sge4:, Se4:, 7. Se4:, Dh4 s protiigro.
5.	Sf3 : d4	Lf8—b4
6.	Lcl—g5
Beli seveda ne more preprečiti dvojnega kmeta na c-linijl, zato pa se hitreje razvije in zadrži dva lovca.
6............h7—h6
7.	Lg5—h5	L.b4 : c3 +
8.	b2 : c3	Sc6—e5
V Isti poziciji sem igral proti Botvinni-
ku v turnirju v Moskvi L 1935 d7—d6. Sle-
dilo je nato 9. f3 ln potem e4. Poteza v partiji je zato morda boljša, ker izločuje možnost 9. f3 in prisili belega, da izgubi tempa Na drugi strani pa beli namesto 9.
e3 na Se5 lahko morda odgovori 9. c4— c5! ? z velikimi komplikacijami.
9. e2 -e3	Se5—g6 ?
Ta in naslednja poteza pa sta gotovo že napaki. Na e5 stoji skakač zelo dobro, na g6 pa je izven igre. Treba je bilo vleči enostavno d6. Na 10. Sb5 ima potem črni v Sed7 dovolj dobro obrambo.
10.	Lh4—g3	Sf6—e4 Nova, povsem neumestna izguba tempa
Obe zadnji potezi kažeta, da se črni boji belih dveh lovcev, kar pa ni upravičeno. Logično nadaljevanje za črnega bi bilo enostavno o—o (ne d6, 11. c5!, dc5:, 12. Sb5!), pa potem po končanem razvoju organizacija napada na slabe bele kmete na dam-skem krilu. Ravno ti slabi kmetje bi več kot kompenzirali prednost dveh belih lovcev.
11.	Ddl—c2	Se4 : g3
12.	h2 : g3
Sedaj je najbrž črni že izgubljen. Je slabo razvit, pa še zaradi dveh odprtih linij ne sme rohirati ne na eno. ne na drugo stran. Povrh stoji še Sg6 zelo slabo.
1	2............d7—d«
13.	f2—f4!
Zelo važna poteza, ker vzame črnemu skakaču močno polje e5. Da se mora zato beli odpovedati rohadi, ne igra v tej poziciji nobene vloge.
1	3............Dd8—e7
14.	Kel—f2!	Sg6—f8? Pozicija je sicer pač že Izgubljena, toda
poteza v partiji dopušča belemu takojšnji odločilni prodor Treba Je bilo vleči vsaj Ld7.
15.	c4—c5!»	d6 : c5 Zopet je Ld7 nekoliko bolje.
16.	Lfl—b5-f-!	Sf8—d7 Seveda ne c6, 17. Sc6: itd. Okoliščino,
da c6 nI možno, Izkoristi beli za silovit napad.
17.	Sd4—f5	De7—f6
18.	Tal—dl!	g7—g6 Obup. Na a6 bi bilo odločilo 19. De4-K
Kd8, 20. Ld7:, Ld7:, 21. Db7:, Tc8, 22.
Td7: + itd., na 18____ c6 pa na pr. 19.
Td6, Dd8, 20. Dc4-f, Kf8, 21. De5!, f6, 22. Dc5:! itd.
19.	Sf5 : h6	Th8—f8
20.	g3—g4	a7—a6
21.	g4—g5	Df6—e6
22.	Lb5—e2	Sd7—b6 Črni je seveda brez pomoči. Vse bele figure že sodelujejo v napadu, med tem ko se črni kralj ne more več pravočasno umakniti.
23.	Sh6—g4	Ke8—e7
24.	Sg4—f6	De6—c6
25.	Thl—h7	Lc8—f5
26.	e3—e4	Lf5—e6
27.	f4—f5	g6 : f5
28.	e4 : f5	črni se vda. Vsaj figura ie izgubljena, ker na poteze
lovcem sledi De4+.
Vasja Pire
Novi orehi
Premikalnica
KAMČATKA PANORAMA PLANINEC EVRAZIJA HOTENJE STANOVANJE UPORABNOST MAZINIS A Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri tuja zemljepisna Imena.
Posetnica
Ante Zldarlč v. v.
Celje
Gospod ni preveč priljubljen. Kaj je po poklicu ?
Skrit pregovor
VSEBINA — N-f-ivLii.^ — OZiMINA — KRNICA — APOLON — LEPOTICA — KORITO — NESNAGA — POSEBNOST — SADIKA — DUBROVNIK.
Vzemi iz vsake besede dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor.
Izpremeniliiica
TRAVA — ZOitAN — BOTRA — BOKAL — TONA — ANAM — AVE — GARDA — SLIVA — NOGE — VEDRO.
Obrni besede tako, da dobiš nove. Njih začetnice ti dajo slovenskega pesnika.
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih nagrad.
Strti orehi
Premikalnica: Korana, Aputin, Morava.
Posetnica: Vojaški godbenik.
Skrit pregovor: Preveč napet lok poči.
Sestavijalnica: Vsaka kokoš ne da dobre juhe.
Dopolnilnica: Anton Novačan.
Za nagrado so dobili naslednji reševalci po eno knjigo »življenja in sveta«: Ivan Res t ar, Hrastnik; Štefka Tumpej. Maribor. Smetanova ulica 3S a; H. F r o h -lic h, Ptuj; Helena Montel, Zagreb; Aleksandrov trg 1; France B a j d, Ljub-ljan. Univerza, in Janko L e š n j a k, Stari trg pri Rakeku.
RAD
Nedelja. 27. oktobra
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15; Sramel »Skrjanček«. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz franč. cerkve. — 10.15: Verski govor (dr I. Lenček). — 10.30: Plošče. -- 11: Radijski orkester. — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Pevski zbor »Ljubljanski Zvon«. — 13.50: Slovanske poskoenice (plošče). — 17- Kmet. ura: Pripombe k pitanju prašičev (inž. M. Ab-sec). — 17.30: Pozdrav aeže a^om. Radijski orkester in solisrti..— 19: Napovedi, poročila. objave. — 19 30: Akademski pevski kvintet. — 20.15: Flavta, violina in krara (gg. F. Bernard. A. Ivančič in S. Prek' — 21: Plošče. — 21.20: Pevski koncert g. Bernot-Golobove. fpremlia prof. M Li-povšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15i Baletna glasba (plošče).
Beograd 19.25; Bunjevci. — 20.40: Orkester. — 22: Petje. — 22 50: Vesela muzika. — Zagreb 20: Radijski orkester. — 20.45: Petie. — 21 15: Plesna glasba. — 22.10: Plošče. — Praga 19.25: V jaška g™i-ba. — 20: Orkestralni in pevski koncert.
—	22.10; Lahka glasba — Sofiia 19.50: Mali orkester. — 20 30: Operni odlomki. — 21: Lahka in plesna muzika — 21 55 Ples. — Berlin 19.20: Veliki in ma: orkester ter solisti. — 22.10; Lsh-a gl^ ba.
—	Rim 19.30: Ooema glasba. — 20.15" Veseloigra. — 22.1.0: Lahka g^dba in ples.
Ponedeljek, 28. oktobra
Ljubljana 7: Jutranji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: češka glasba radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (dr. A. Brecelj). — 18.20: Praški učitelji pojo (plošče). — 18 40: Geološka zgradba slovenskega ozemlja (dr I Rakovec). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50 Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). — 20: Rezervirano za prenos. — 21.30: Pol ure če.^ke glasbe (plošče). — 22: Napovedi, porodila. — 22.15: Slovanski spored (radijski or-kester)
Beograd 19.40: Lahka godba. — 20: Zvočna igra. — 21: Klavirski koncert. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 20: Iz operete »Mala Floramve«. — 20.30: Tam-buraški zbor. — 21.30: Komorni pevski zbor. — 22.10: Lahka glasba. — Praga 19.35: Koncert pevskega zbora in orkestra.
—	21.10: Lahka glasba, — Sofija 19.50: Mali orkester. — 20: Simfonični koncert.
—	22: Ples. -— Berlin 19.20: Pester glasbeni spored. — 21.10: Drobne melodije. — 22: Lahka glasba. — Rim: Simfonična glasba. — 21: Orkestralni in pevski koncert. — 22.10: Vesela muzika.
Križanka št. 33
Vodoravno: 1. polotok na severovzhodu Azije v Tihem oceanu, 7. vodja Zapadnih Gotov, ki je popeljal svoj narod v Italijo in je tam umrl, 13. žensko Ime, 14. zver, 15. pripadniki germanskega plemena, 16. mesto v Južni Italiji. 18. števnik, 19. igralna karta, 20. osebni zaimek, 21. vprašalni zaimek, 22. grški otok, na katerem se je rodil Odisej, 24. del telesa, 26. latinski predlog, 27. ploščina ka mera (množ.), 28. telefonski klic, 29. pripadnica azijskega naroda 31. naš otok, 32. veznik, 33. geometrijski pojem, 34. kuhinjska začimba, 35. žival, ki živi v Indiji in Ameriki, 37. predlog, 38. in lep, 40. mera za električni upor, 41. staro perzijski kralj, 42. perzijski bog teme in zla, 44. miloščina, 47. moško ime, 48. veznik. 49. Ime mnogih čeških kraljev, 50. največji slovenski pesnik (1800 do 1849).
Navpično: l. glasbeni Instrument. 2. peka v Severni Italiji, 3. španska kolonija ▼ Afriki, 4. reka v Severni Italiji, 5. ime rimskega cesarja Vespazijana, 6. naša kratica za HP, 7. mesto v Severni Italiji, 8. bodrilnica, 9. znameniti italijanski izdelo-vatelj gosli, 10. pleme, 11. veznik, 12. stavba, poslopje, 15. finsko pristanišče. 17. števnik 18. Rugijec, ki je postal kralj Italije (476—493), 20. organ vida, 21. žival, ki rije, 22. rimska boginja jeze, 23. bosanska trdnjava, znana b srednjega veka,
25. žensko ime, 26. svatovanje, 27. tuja beseda za dejanje, prizor, tudi uradni spis, 29. vzročni veznik, 30. kem. prvina, 31. slovenski šahovski mojster, 32. reka v Srbiji, 34. organska sestavina, ki teče po žilah, 35. moško ime, 36. vrsta športa, 37. nasprotno od vojna, 38. stara denarna enota, 39. mesto v Primorju, 41. oziralni zaimek, 42. rimski pozdrav. 43. angleško pivo, 45. lniciali slovenskega pisatelja, 46. pritrdilnica, 47. kem. znak za iridij.
Rešitev križanke št. 37
Vodoravno: 1. Libanon, 7. paladin, 13. ora, 14. Oberon, 16. remi, 17. Jura, 19. etan, 20. čovek, 21. Nora, 23. Olib, 25. Noni, 27. kava 29. rt, 31. nit, 32. ol, 34. kapa, 35. real, 37. ki, 38. Rus, 40. Ra, 42. grob, 44. Oger, 46. šest, 49. Adam, 51. datum, 52. sila, 54. zlet, 56. Ines, 57. Rapalo, 59. ere, 60. Novi Sad, 61. Kopitar.
Navpično: 1. loj, 2. Irun, 3. barok, 4. no, 5. obe, 6. neto, 7. poni, 8. A(lfred) N(obel), 9. Aron, 10. devon, 11. imenik, 12. Nikitin, 15. ralo 18. arak, 22. Avar, 24. breg, 26. Borodln, 28. apaš, 30. Tara, 33. Lugano, 36. Lodz, 39. setev. 41. Osip, 43. balet, 45. Rusi, 47. Esad (paša), 48. tlak, 50. mera, 53. alo, 55. ter, 57. Ra(=radij), 58. op (=opazka).
Naie socialno higijenske ustanove
Da ie bolie bolezen preprečiti neeo zdraviti. ie načelo, ki je že splošno Driznano v vseh aržavah. in tudi pri nas. Preprečevati bolezen ie naloga higienske službe. Delo za zdravje pomeni boj — boj za življenje, sicer, ne za smrt. A kakor za drugo vojno je potrebno tudi za to troie. kakor je rekel general Montecuculi: l. denar, 2. denar in 3. spet denar. Seveda — še mar-sikaj drugega, tudi n. pr. dobro organizacijo in obilo dobro izvežbanega strokovnega osebja.
A glavno ie. žal. denar, in tega primanj-
Ikuje. drugod tudi. predvsem Da ori nas.
Kaj spada v higiensko službo? Da začnemo z začetka: posvetovalnice za noseče matere. Teh pri nas sploh ni. Ambulante po bolnicah so na razpolago bolnim nosečem. a ne vodijo rednega nadzorstva nad zdravimi, in tega niti ne morejo. Nujno bi bilo potrebno, da se to pri nas uredi. In ker se največ otrok pri nas rodi na daželi in ni mogoče ustanoviti posvetovalnice v vsaki vasi, bi bilo treba urediti posvetovalno in nadzorovalno službo za noseče potom strokovno izučenih obiskovalk na domu kakor imajo to urejeno druge države. Treba bi bilo dovolj dobro pristopnih porodnišnic. Porodnišnice imamo kot oddelke splošnih bolnic ali samostojno (v Ljubljani) v vseh večjih mest h. A vsaj v Ljubljani in Mariboru sta prenapolnjeni. Ponovno smo čitaii oglase v časnikih, naj žene ne hodijo rodit v bolnico, ker ie prenapolnjena. Ljubljanska sprejema porodnice šele takrat, ko že res rodijo in jih 'pušča domov 5.—7. dan. Oboje, pozni sprejem in zgodnja odsiovitev najbolj prizadene žene. ki hodijo z dežele rodit v mesto. Na vsak način ie treba pomnožiti za porodnice razpoložljivo število postelj.
ba bi b!-o ustanoviti domove za noseče, kjer bi mogle udobno čakati na porod blizu bolnic. Drugič pa je treba skrbeti za lahek prevoz porodnic iz vasi v mesto, kadar postane med porodom pomoč v bolnici potrebna. Težko je. kadar se mora žena s prečno lego. po dolgih mukah doma. peljati z vlakom iz Ribnice v Ljubljano na operacijo na življenje in smrt...
Ko ie otrok na svetu, potrebujejo matere zdravniškega nasveta zanj. treba je po--vetov-inic. Teh je bilo do zadnjih Dodatkih. ki jih imam. v Sloveniji 14. Ker pa 'r:amo okrog 25.000 živih oorodov letno in si.er po več ni v kmetskih družinah, kjer :e znanje higiene še majhno, bi bilo vsekakor nujno, ustanoviti večje število posvetovalnic. ali. še bolje, urediti redno obiskovalno službo zaščitnih sester na domovih mladih mater. Sai se vobče pričakuje od zaščitnih sester zdravstvenih domov. da vrše to službo, toda mnogo premalo iih ie. da bi mogle to nalogo_ res ■uspešno izvrševati. Razen posvetovalnic je treba tudi dečjih domov za one, katerih matere morajo na delo. ali ki so prešibki, da bi ostali v domači oskrbi (nedonošenčki. otroci z zajčjo ustnico i. pod.) Tudi v dečjih domovih vedno manjka prostora, o važni so taki domovi, vidimo iz te-da je umrljivost naših dojenčkov vobče 12 %. v ljubljanskem dečiem domu n. or.
je le 2—3 °/o, čeprav sprejema veliko s bornih in bolehnih otrok. Zelo dobro de-
lo opravljajo kolonije, ki iih imamo 4—2 v Ljubljani, mestno in okoliško, ter v Lu-kovici in v Tržiču. Kolonije imajo to prednost da Dostaviio otroka v naravno okolje družine in da so cenejše. Pri tem so otroci ves čas pod nadzorstvom bližnjega zdravstvenega doma in to nadzorstvo je obenem higienski pouk V9ej vasi. Le več bi jih morali imeti teh kolonij. Se vedno ie polno primerov otrok, ki jih morajo matere oddati rejnicam. ki se aU na nego otrok ne spoznajo ali oa sploh mislijo samo na dobiček. Lahko si ie m s iti. kako ie pri srcu materam, ki morajo otroke dati v take roke In otrok, ki ie končno vendar tudi pozitivna postavka za državo, propade.
Mnogo je mater, ld bi mogle skrbeti za otroke, razen v času dela. Treba ie torej dnevnih zavetišč. Teh imamo pri nas še tudi malo kljub temu. da iih ie bilo nekaj ustanovljenih v zadnjih letih. In mnoga so namenjena šolski mladini, medtem ko bi bila najbolj nujna za predšo's'co mladino. za otroke od 2. do 7. leta. Za te potrebujemo poleg zaščitnih se-ter. izučen h v telesni negi otrok, tudi izučenih otroških vrtnaric za njih vzgojo.
Šolski otroci le prepogosto orihaiaio v šolo raztrgani in lačni, posebno na d'želi Treba jih ie vsaj nasititi. Šolskih kuhinj imamo 34 in dajo hrano 2.530 učenc3m. Vendar ie še mnogo šol. kjer bi bie potrebne in k.ier iih ni. Za zdravje šolskih otrok imajo skrbeti poliklinike, ki opravljajo važno delo. spet nikakor ne vsa kar je treba. Šolska poročila n. pr stalno omenjajo slabe zobe do nekod 50—60 % šolskih otrok. Privatno zdravljenje zob ie silno drago. In vendar niti ljubljanska šolska poliklinika sedaj nima zobozdravni-škega oddelka.
Za odrasle imajo skrbeti zdravt=tveni domovi, ki jih imamo sedaj okrog 20. Stara pesem — premalo jih je! Poznam zdravstven dom, ki ima okoliš 16 občin, in kjer ena sama zaščitna sestra opravlja vse delo, razen zdravniškega dela v proti-tuberkuloznem dispanzerju, v posvetovalnici za matere, opravlja vse ursdVške posle in obiske na domu. za katere ima na razpolago samo kolo. ki ji pozimi J1-a slabih cestah sploh nič ne pomaga. Včasih sem že premišljevala, zakaj sa službeni avtomobili na razpolaeo samo višjim uradnikom v svrho reprezentance. K^ko prav bi prišli našim zdravnikom in zaščitnim sestram po raztresenih zdravstvenih domovih z ogromnim okolišem! Sploh bi bilo treba tudi našo higiensko vojsko malo motorizirati. Treba ie avtomobilov za redno obiskovalno službo, treba iih ie za prevoz porodnic in bolnikov v bolnice, ponekod imajo tudi zobozdravniške ambulante v avtomobilih — itd. Ze vidim, kako se mi smejijo vsi »merodajni faktorji«. Seveda stane to denarja, kakor stane ves bol za življenje in zdravje veliko denarja. Toda koncem koncev stane tudi zdravljenje brezupno bolnih, stanejo hiralnice in stanejo tudi pogrebi, in seveda tudi mrtvaške veže in lepo urejena pokopališča. Stednja na nepravem mestu ie zapravljanje, in najhujše je to zapravljanje, kadar gre za človeška življenja.
Butiiaea kuhinja
KOSILO:
Juha lz zelja.
Telečje meso v papriki.
Testeni grah.
Jabolčna grmada.
Juha iz zelja. Sestavine: 1 glava zelia, S dkg masti, žlica sesekljane čebule in malo peteršilja, 20 dkg krompirja ali 1 hrer.i vka. Zeljna te liste umijemo in jih zražemo na široke rezance. V kožici raz-belimio mast pridenemo čebulo peteršilj in zelje ter dušimo. Nato oprašimo. zalije-mo z vodo ali /a h o in še kuhamo. Krompir zrežerrjo na kocke in ga skuhamo v juhi. Da zeljnato juho zboljšamio na okusu in hranilnih snoveh narežemo nazadnje vanjo hrenovko ali klobaso.
Telečje meso v papriki. Sestavine: 60 dkg tel. mesa, 6 dkg masti, 8 zelenih paprik, 1 16 1 vina 4 dkg surovega masla, 5 dkg drobtin 3 žlice kisle smetane, sol in poper. Telečje meso zreži na kocke. Na razbeljeno mast v kožici deni meso, vmes pa na rezance zrezano zeleno papriko, po-lij z vinom in to pari. Prideni na surovem maslu porumenele drobtine- Ko je meso mehko. dodaj še kisle smetane ter soli in popra.
Testo,,} grah. Sestavine: 5 dkg sur. masla ali masti. 2 rumenjaka, V4 1 mleka. </t 1 moke, sneg 2 beljakov, sesekljan peteršilj
Iveri
Hvalimo stare čase, živeti pa moramo v sedanjih.	Ovid.
Denar še ni nikogar obogatil.
Seneca-
Lakota zasladi vse jedi, le same sebe ne.	Antiphanes.
Brez prijateljstva ni življenja.
Cicero.
Ko so vprašali Diogenesa. kaj je prija-
teljstvo, je odvrnil: Ena duša v dveh telesih.	Demokrit.
Človek, ki nima nobenega dobrega prijatelja, ne zasluži, da bi živel.
Demokrit.
Epiharmos pravi, da so bogovi veter-voda, zemlja, sonce, ogenj ln zvezde. Jaz pa mislim, da so naši koristni bogovi zlatniki in srebrniki.	Menander. j Pomni da si samo igralec v igrokazu. i ki ga je sestavil ravnatelj. Epiktet-
Veliko silnega živi na zemlji in nič ni silnejšega od človeka.	Scphokles.
V človeškem življenju ni nič posebno | važnega.	Plato-
I Grd obraz ne škoduje duši, toda lepa duša poplemeniti obraz.	Seneca.
Ni dobro, 6e je ladja zasidrana na eno
in sol. Maslo aH mast penasto vmešaj prideni rumenjaka, počasi še mleko in moko, soi in peteršilj ter nazadnje s snegom rahlo primešaj moko. Tako pripravljeno gosto tekoče testo vlivaj oz. tlači z gobo skozi cedilnik v vrelo slano vodo. Grah skuhaj odcedi, polij z mrzlo vodo in deni na opražene drobtinice.
Jaboična grmada. Sestavine: 40 dkg kruha ali 5 žemelj, '/4 1 mleka. 2 jajci, 5 dkg rozin, 3 dkg mandeljnov, 8 dkg sur. masla 8 dkg sladkorja, Vz kg jabolk. Kruh ali žemlje zreži na rezine ali kocke, polij jih z mlekom, v katerem si žvrkljala 2 rumenjaka. Pusti, da se prepoje. Nato jih vlagaj v pomazan pekač, ptetresi z nastrganimi jabolki (z olupki vred), zrezanimt mandeljni, rozinami, sladkorjem in koščki masla, vse v vrstah. Na vrh namaži dobro stoičen sneg, ki si mu vtepla na 1 beljak 4 dkg sladkorja.
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPU6CA JE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE. LIS A JE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH LN ODRASLIH. NAGLO SU81 OD ZNOJA ALI MOKRENJA
OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO.___
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
samo sidro ln ni dobro, če je življenje zasidrano na enem samem upanju.
Epiktet.
živimo tako, kakor moremo ne tako, kaksr bi hoteli.	Menander.
Oženi
Najti plemenito soprogo je največje bogastvo (Reichtumern).	Euripides Ženam pristoja nakit, možem delo.
Marius.
Ni je pravde, ki ji ne bi bila začetnik ženska.	Menander.
Iz stare moške srajce
Najprej se moška srajca obrabi na za-pestniklh. na ovratniku in na ramah. Ovratnik 'in zapestnike sicer obrnemo, na ramah srajco zakrpamo, nazadnje pa se tudi tako popravljeni deli znova poškodujejo. Srajca je sicer še cela, toda na najbolj vidnih mestih tako oguljena, da je čedno oblečenemu moškemu neprijetno^ če
ELITNA KONFEKCIJA
MARIBOR
P RIM ASA\ VEDNO NAJNOVEJŠE
jo mora nositi. Ali ste že pomislile na to, da iz takšne deloma poškodovane moške srajce lahko ukrojite sebi ali svoji hčerki čedno športno bluzo? Moška srajca je navadno dovolj dolga, da ji lahko spodaj od-režete dobršen kos, iz katerega potem ukrojite nov ovratnik in nov oplečnik za bluzo. Kajpada vam bodo ob zapestnikih obrabljeni moški nokavi dokaj predolgi, zategadelj boste obrabljeni del lahko upog-nile ali odrezale. Ce vam je takšna srajca preširoka. jo ob sti-aneh položite v gube,
ali pa jo pod oplečnikom drobno naberite kakor je letos v modi.
Kako si zamišljamo preureditev takšne moške srajce v žensko bluzo, smo vam predočili na naših skicah. Ce je moška srajca iz progastega tvoriva, vam svetujemo, da pri predelavi uporabite proge v različnih smereh, kar učinkuje živahno in okusno.
Zelo mladostno učinkuje bluza s koničasto ukrojenim oplečnikom. ki pod njim život drobno naberemo, športno obeležje takšne bluze še poudarimo s koničastim dečjim ovratnikom in z dolgo moško kravato (1. skica).
Bluzi pa lahko vstavimo tudi ovratnik z malimi športnimi reverji. Poškodbe na ramenih zakrijemo z dvema stranskima deloma, život pa zapnemo z okroglimi gum-dnobnimi gumbi (3. skica).
MODNI ATELJE
»F E MIN A«
DANICA ROVŠEK SEDAJ
GRADIŠČE 13 L
Tudi okroglo ukrojen oplečnik učinkuje prav okusno, posebno če ga še izpopolnimo z okroglim ovratnikom, če je srajca poškodovana kje na prsih, ji spredaj vši-
P&zot!
Ogi reg S. Br. 7C0C 3i
Darmol, sredstvo za odvajanj'e se cesto pofvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.	^rTVATAA^
jemo okrogel vložek, ki ga asapnemo z drobnimi gumbi (. skica).
Vse bolj prepiosta je bluza iz črtastega tvoriva. Všijemo ji vodoravno progast oplečnik vratni izrez pa ji osvežimo z ovratnikom iz pikeja (4. skica).
Postrani nagubano bluzo izdelamo iz dovolj široke moške srajce. Tudi tu je oplečnik okroglo zarezan (5. skica).
Naslednji bluzi vstavimo v život dolg vložek, da z njim zakrijemo morebitne poškodbe ckoli gumbov. S kratkim oplečnikom in majhnim ovratnikom izpopolnimo to stvarno učinkujoče bluzo (zadnja skica)
KRZNENE OVRATNIKE
Vs--h vrst ln
oblik dobite najceneje
L* H O T
LJUBLJANA
MESTNI TRG 5
Pletena moška jopica
Zamišljamo si jo iz dokaj mečne volne, ki jo pletemo z iglami 3ri mm v premeru. Hrbet in rokave pletemo gladko, oba sprednja dela pa v naslednjem vzorcu: 1. vrsta — 3 zanke levo, 1 zanka desno — tako ponavljamo do kcnca vrste, 2. vrsta, vračamo se v istem redu, desne zanke pletemo nad desnimi, leve nad levimi. Tako pletemo 6 vrst, v 7. vrsti pričnemo z 1 zanko levo, nato pa nadaljujemo — 1 zanko desno. 3 zanka levo, 1 zanka desno, 'i zanke levo do konca. Vračamo se: desne zanke nad desnimi, leve nad levimi in pletemo tako 6 vrst, v 7. vrsti pa zopet pričnemo kakor v prvi: 3 zanke levo, l zanka desno itd.
Hrbet pričnemo tako. da pletemo 1 zanko levo, 1 zanko desno do višine 10 cm. potem pa nadaljujemo gladko in sledimo kroju, ki ga napravimo po številkah na naši skici. Desni sprednji del pričnemo s progo 1 zanka levo, 1 zanka desno do višine 2 cm, naprej pa v vzorcu. V višini desnega žepka pletemo približno 20 zank levo desno in sicer 8 vrst. potem pa teh 20 zank zaključimo- Posebej nasnujemo 20 zank na druge igle in pletemo 7 cm visok kos, ki ga namesto zaključenih zank vstavimo sredi prejšnjega dela. Teh 7 cm pomeni notranjost žepa. Sedaj pletemo naprej ln sledimo kroju. Istočasno pazimo, da delamo obrobek in sicer pletemo 8 skrajnih zank tega dela levo desno. Levi del pletemo prav tako, le da napravimo tukaj še gumbnice in sicer v razdalji dveh zank od obrobka. Končane dele pripnemo z bučkami na kroj, ki smo ga izrezale iz papirja. Na pletene dele položimo ožeto mokro krpo in potegnemo po njej z vročim likalnikom. Tako se pletenje raztegne točno po kroju in tudi obdrži pravo obliko. Tudi na hrbtu vpletemo obrobek v izrez. Vse dele sešijemo skupaj in opremimo jopico s temnimi gumbi iz galalita.
Na obisku pri najmlajših. •.
V šoli na Cojzovi cesti krenem v pritličju na desno tja, kjer je na vratih hodnika pribit napis: »Pomožna šola za manj-nada*;ene« in kjer me v svoji podolgovati, tesni sobi g. upravitelj nad vse ljubeznivo sprejme.
Na moja vprašanja mi g. upravitelj prijazno odgovarja in mi pripoveduje o Pomožni šoli za manjnadarjene. ki bo skoraj obhajala tridesetletnico obstoja- Ustanovljena je bila namreč 1. 1912 in jo zdaj obiskuje preko devetdeset otrok, zvečina iz Ljubljane in njene okolice, le nekaj učen-čkov se vozi v šolo lz oddaljenejših krajev. Posebej za to strokovno izvežbane učne moči jih seznanja po svojevrstni učni metodi, ki je v najožjem stiku z življenjem z osnovnimi pojmi od računanja pisanja itd pa do rečnega dela. Pri mlajših dopri-našajo te pojme s pomočjo tipa, voha, modeliranja, pri starejših učenčkih s pomočjo risanja. Pri vsem je močno poudarjena vzgojna plat. kajti otrcci, ki prihajajo na to Pomožno šolo so močno podvrženi raznim vplivom, manjka jim volje in vztrajnosti in zato je vzgejna plat za nje važnejša ket pri drugih otrocih, šola sama je neposredno v zvezi s šolsko polikliniko, ki nudi učencem vso zdravniško pomoč. V tako zvano »Osebno popisnico«. ki jo ima sleherni učenec, beleži zdravnik sveja opazovanja, prav tako pa pišejo vanje svoje opombe tudi učitelji, ki neprestano bu-
dno sledijo razvoju njim zaupanih gojen-1 cev, kot n. pr.: XY je postal pazl^ivejši vestnejši, pokazal večjo sposobnost dojemanja in podobno. V te .Osebne pop i srnice« se, kolikor je to pač možno, vpisuje tudi ves nadaljnji razvoj in življenje učen-čka, ko že zdavnaj zapusti šolo in kar učenčku samemu utegne biti v življenju v važno oporo.
Kaj je z otroki, ko zapuste šolo?
Tu pa tam se kateri izmed njih vrne v osnovno šolo, drugi se po dokončani šoli učijo obrti pri mojstrih ali pa na ohrtni nadaljevalni šoli. Tu neredko nastanejo težave kajti med učenci drugih često višjih Sol, naši učenci ne napredujejo tako, kakor oni vajenci so namreč povsem druge učne'metode. Važen je še drug moment. Sc učen c i z drugih šol smatrajo naše gojence za manjvredne in že itak podvrženi malodušju, omagajo. Potrebni so posebne nege, posebne vzgoje usmerjene ne le k delu, marveč tudi k vztrajnosti in volji do premagan ja raznih težav in ovir. Vse to nujno kliče po zasebni cbrtni nadaljevalni šoli za m an j rj? dar j ene učence, za katero se že dolgo potegujemo, ki pa je zaenkrat, žal, še nismo dobili." Toda po več ko dvajsetletnih neprestanih prošnjah smo letes v septembru dobili nič manj važno ustanovo, ki pa zaenkrat še ni popolna — dnevno zavetišče za naše učence, ki je odprto od 8. zjutraj do 5. popol-
dne Tu dobivalo otroci tudi hrano, ki jo, zaradi pomanjkanja lastne ekonomije dostavlja trnovsko otroško zavetišče. Kako nujno je bilo tako zavetišče priča dejstvo, da zahaja vanj 46 ctrok. Večina teh ctrok je namreč slabo situiranih in doma nimajo pravega nadzorstva, niti jim ne more.,o nuditi potrebne nege. V dnevnem zavetišču pa pod strokevno izobraženim nadzorstvom izdelujejo naloge, se igrajo in delajo v delavnici. Svojim potrebam dnevno zavetišče zaenkrat kot že rečeno povsem ne ustreza, kajti naš ideal je — doseči zavod za manjnadai jeno deco, v katerem bi prejemali vsako oskrbo otroci, slasti oni s podeželja, katerim je obiskovanje naše šole zaradi prevelike oddaljenosti onemogočeno. Take zavode imajo danes že vse moderne države in upamo, da bomo slej kio prej tudi mi prišli do njega.
Ko se poslovim od ljubeznivega g. upravitelja, pogledam v razrede ki presenečajo. O običajni strogosti šolskih sob skoraj ni sledu. Po stenah vise slike, med niimi tudi take, ki so jih zelo spretno narisali učenčki sami. Na omari tik table so učni pripomočki — cela nas?lb'na hišic iz gline, lepo pobarvanih, z ckenci in vrati, poleg njih kopa za kuhanje cglja — vse sami izdelki učenčkov. Ti učni pripomočki so na šoli za manjnadarjene neobhodno potrebni. Kajti učenčkom tu manjka fantazija in si najlažje rapomnlio stvari ki jih lahko vidi o ali otipajo. Pri verouku n pr. jim g katehet vse zgedbe sv. pisma zriše na tablo. N. pr. zgodbo o Kajnu
in Ablu. Kajn je bil kmet — pa nariše na tablo človeka z grabi jami in potem sadeže, ki jih Kajn kot kmet lahko daruje bogu.
Učenčki na Pomcžni šoli za manjnadarjene so zelo ljubeznivi. Tako prijetnih malih spremljevalcev še nisem imela kot na poti od šole dio Dnevnega zavetišča v Flo-r iianski ulici. Drobni vitezi so v dežju brez dežnik:v junaško korakali poleg mene In mi prijazno in brez strahu odgovarjali na vprašanja. E3en izmed niih je bil bes, pa je vkl ,ub temu prav hrabro prenašal ok-t ob'Tki mraz. V Dnevnem zavetišču so me seznanili z njegovo voditeljico g. P. Sredi živžava, ki vlada tod pa 11. uri. je bil razgovor z njo precej otežkočen. Kajti preko •10 otrok zahteva zase več kot ene{*p. samega človeka. V prvem nadstropju nekdanjega šentjakobskega gledališča ima Dnev no zavetišče v dvorani jedilnico, igralnico in študijsko sobo, poleg je mala čista, primitivna umivalnica. Med tem ko eni pišejo naloge, se drugi igrajo »Črnega Petra«, domine, sestavljajo slike, dekleta Šivajo na kupah blaga razne ubode. Igrače je "na vel i ko veselje otrok poklonila ljubil jonska mestna občina.
V kotu dvorane se otrrci tehtaio. Vsak mesec, nekateri izmed njih so, odkar so v zavetišču, že lepo pridobili na teži. Eno Izmed deklet me v teži celo poseka, kajti na željo otrok, ki so mi med tem ko ao čakali na tehtanje, kaz?li svoje risarske Izdelke, je mora'a g. voditeljica stehtati tudi mene. Tudi tu so otroci vkljub svoji ži-vahmosti ljubeznivi dostojni< prisrčni.
To, kar je v zavetišču najprijetnejše je dvorišče z gredo uvenelih rož in starimi kostanji, med katerimi se otroci razigrano love.
Svojevrstno vzdušje vlada v precej mračni in hladni delavnici z mizarskimi mizami, mizarskim orocjem ter šivalnim strojem in kupom gline. Eden izmed učenčkov pripravlja za vezavo Šolske knjige, dva druga delata avtomobilčke iz lesa, četrti gladi ln vrta neko desko. Med njimi hodi prepasana z grobim delovnim predpasnikom l„t:fcezniva učiteljica tu in tam kaj pokaže, svetuje — vedno je diovodj dela, ki je tudi v delavnici vzgojno usmerjeno. Apatičnega otroka moraš pripraviti k delu, prežavahnega z delom krotiš, ga uml-ru ješ- Zdi se. da se otrcci v delavnici odlično počutijo in po svojih močeh zalagajo šolo z raznimi učnimi pripomočki (n. pr. hišice iz gline), poleg tega pa tudi sami za se izdelujejo igračke.
»Poglejte, Imenitno teče c mi pokaže živahen fant svoj pravkar izdelani avtomo bilček seveda brez metorja.
Edino kar fantom v delavnici menda ne diši preveč, kakor otrokom sploh, je pospravljanje orodja. Toda tu je ga. učiteljica neizpaoena. Vse na svoje mesto! in z nekaj vzpodbudnimi besedami je kmalu vse v redu. Tako- Zdaj pa zbogom in na svidenje!
To kar si človek želi ko zapušča dom Jb — dostojen zavod za ms n jnadarjeno deco, ki je tega ne le potrebna, marveč tudi vreckia!
Stari roditelji - zdravi otroci
Ugotovitve opazovanj pri rastlinah in muhi drosofili — Dedne lastnosti in dedna struktura — Genski hormoni — Genialni otroci starih očetov — Starostne razlike med možem in ženo
Tehnika v staSM smrti
Vzroki smrti sa sc močno psmaožilj
Splošno je razširjeno mnenje, da postavljajo stari roditelji, zlasti pa stari očetje, pogostoma
manjvredne otroke na svet.
S tem vprašanjem se bavi v nekem članku nemški raziskovalec dr Kuhle. ki se opira na uspehe dosedanjih raziskav. Pri tem je pripomniti, da je znanost v tem oziru doslej točno raziskala le neke rastline in muho drosofilo, ki velja za klasični poskusni objekt znanosti o dednosti.
Vpliv starostnih
dogajanj na rastline
je pred nekoliko leti preiskal ruski biolog Navašin in ugotovil, da pri nekaterih semenih sposobnost za kalitev po nekoliko letih znatno popusti. Rastline, ki vse eno zrasejo iz takšnega semena, kažejo poleg tega pogostoma bolne spremembe, okrne-losti in motnje, kar se tiče tvorbe rastlinskega zelenila. Navašin je preiskal ded-nostno strukturo teh rastlin z motnjami v svojem razvoju in je opazil, da so njih kromozomi. v katerih so položeni nositelji dednih lastnosti,
spremenili svoj normalni prostor,
ali pa da se kažejo še drugačne spremembe dedne strukture. Drugi raziskovalci so ugotovili podobne stvari na žitu. Kako nastajajo takšne spremembe, še ni točno znano. Po vsej priliki imajo pri tem ulogo presnovna dogajanja v semenu samem. Zanimiva so tudi opazovanja znanega raziskovalca dednostnih dogajanj Timofejeva-Kesovskega z muho drosofilo. Med potomci mla. ih samcev in takšnih, ki so bili stari že 20 dni. je bilo opaziti znatne razlike. Pri potomcih starejših živali so
dednostne sprem em b e dosti pogostejše.
Takšnih opazovanj seveda ne moremo brez nadaljnjega prenašati na človeka. Rastlinrka semena so po mnogoletnem le-žanju podvržena vplivom svoje lastne presnove, vplivom vremena in diugih zunanjih okoliščin, že pri višjih živalih je to drugače. Tu se klicne stanice obnavljajo v rednih presledkih. Opazovanja z muhami še niso dovoljno zaključena in torej ne veljajo kar tako tudi za človeka. Tako znanost o pociedovanju
nima še pravega gradiva
o vplivu stai osti na dedno maso. Kolikor pa vemo danes o pomenu hormonov, bi lahko domnevali, da mati v starosti, če sploh še rodi. ne bo mogla sipraviti na svet otrok, ki bi jim ne pretila nevarnost glede motenj v razvoju. Lastnosti se podedujejo namieč ob sodelovanju tako zva-nih genskih hormonov, a glede hormonov se
pri ženskah okrog 50. leta
pogosto pojavljajo motnje, o katerih je domnevati, da morejo vplivati tudi na otroka.
Kar se tiče višje očetove starosti, po vsej priliki ne vpliva na otrokov razvoj. Iz zgodovine nam je znanih dovolj primerov genialnih otrok, ki so se rodili staremu očetu. V srednjem veku naletimo prav pogosto na velike starostne razlike med možem in ženo, to pied vsem zaradi tega, ker ženske zavoljo nedostatne porodne pomoči takrat često niso učakale visoke starosti in so se vdovci potem znova poročili, in sicer skoraj
čisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki
Draga §cfawab
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode ln dečke.
dosledno z mladimi ženskami.
Primeri iz zgodovine pa nas seveda ne smejo zavajati, da bi ne smatrali zakona mladih staršev za najbolj naravnega. Samo starši, ki so dovo1' iladi, lahko spravijo na svet večje število otrok, pri starih roditeljih pa se kmalu pokažejo razlike v pokolenju, ki utegnejo biti v naših časih zelo resnega pomena. Takšni starši svojih otrok, ki rasejo v nove čase.
ne morejo več razumeti, vzgoja pri tean vsekako trpi. Tudi preve-
like starostne razlike med možem in ženo so iz istega razloga nevarne. Današnji zakonci živijo v č'sto drugačni duševni skup-
Neka nemška revija priobčuje pod naslovom »Smrt in tehnika« zanimiv članek, v katerem med drugim opozarja, kako ' i majhno je bilo število različnih vrst smrti j ' pred kakšnimi 500 leti. Vzrok smrti so ! bile tedaj pred vsem bolezni in kuge. voj-ne, strela, požari in poplave. V nr..5i r.a- , predujoči civilizaciji so postale možnosti smrti že davno neprimerno »bogatejše .
V tehniki je iskrit čnitelj, ki en ni mogoče dojeti z r.c.enim mehaničnim računom. Vsa previdnost in vsi varnostni ukrepi ne zadostujejo, da bi človeku zajamčili
nosti nego v srednjem veku, vprašanja , absolutno varnost. Ta vrior nepreračunlji-življenjskega naziranja imajo veliko ulo- I vega na vi ez t?ko racionalno tehniko je go, razen tega je življenjsko povprečje za j moral vzgojiti seveda tudi značaj in živ-
ženske danes čisto drugačno nego v srednjem veku. Zakonci danes lahko mimo računajo s tem, da bodo postali skupaj stari. To je pa zelo važna točka k vprašanju, da-li se naj
ljenjske načine ljudi, ki so z njo poklicno zvezani. Tehnika je za neke poklice vzgo-
jila nekakfno novo vrsto ljudi, suličarje motorja, kendotiere brzine, 1 ju li s krep-k.m pogumom, ki hladno prezirajo smrt tn ki prenašnjo ve?jo nevarnost za svoja življenja za ceno silnejšega življenja in do-živManja novih senzacij ki jim ju nudi tehnika.
V tem smislu je tehnika ena izmed ob-!ikujo:'ih sil našega časa. Novi dinamični občutek življenja, ki je postal polagoma viden, je imel svoje prve r.ositelje v delavskih množicah v rudnikih in tovarnah, ki so bile najprvo in najtrajne.je izpostavljene ncpreračunljivostim tehnike. Iz njih se je razvil tisti človeški tip. ki je imel dovolj notranje neodvisnosti, da nasilno rešuje politične in socialne napetosti.
mlada ženska poroči moškim.
s starim
Gozdovi na Vezuvu
Izbruhi ognjenika jih v zadnjem času ogražajo
Močnejše delovanje Vezuva v zadnjih dneh ograža velikopotezen in zanimiv načrt, ki naj bi ognjeni gori v zvezi s po-gozdovaino akcijo, ki jo je odredil Mussolini v Italiji, s pinijami in robinijami dal zeleno zunanjost.
Pogo~dovalna akcija se je začela v Italiji pred tremi leti, ko je Mussolini ukazal, naj vsadijo 10 milijonov dreves, da bi dežela v bodoče ne bila več tako odvisna od uvoza tujega lesa. Po vseh krajih so tedaj urejali »gozdove imperija«, vsako mesto hoče imeti svoj lastni gozd in seveda noče zaostajati tudi Rim, ki je s svečano ceremonijo vsadil 11.000 kostanjev v Albanskih gorah, nedaleč od Rocce di Papa.
Najdrznejši pa je načrt pogozdovitve Vezuvovih pobočij s 100.000 pinijami in robinijami. Ta pogozditev ima dvojen namen. Drevesa naj bi dala Vezuvu pri-
jaznejše zunanje lice in naj bi vezala in utrdila starejše- preperele plasti lave, iz katerih se razvija za človeka, žival in rastline škodljivi prah. Ne smemo pozabiti, da je Vezuv do višini 500 m zasajen s sadovnjaki in vinogradi in da živita v njegovi okolici skoraj 2 milijona ljudi, že od leta 1928. so nad mejo sadovnjakov in vinogradov vsadili skoraj milijon iglavcev, da bi rodovitne vrtove na spodnjih pobočjih zaščitili proti novim izbruhom.
Vezuv je ob svojem divjanju 1. 1906. izgubil okrog 120 m viSine. če bi se primerilo več takšnih izbruhov, ne da bi bil ognjeniški stožec primerno utrjen, bi to za sadjarje in vinogradnike ob vznožju gore imelo lahko usodne posledice. Zato so začeli s pogozdovanjem tudi ob zgornjem robu stožca. Ti mladi nasadi pa so sedaj v največji nevarnosti, da jih lava uničL
Kako je v Varšavi
Iluzionizem Poljakov in nemška stvarnost
Praški dnevnik »Der Neue Tag« priobčuje članek o današnjem življenju v Varšavi. kakor ga vidijo seveda nemške oči.
Poljska prestolnica je po teh izvajanjih trenutno v nekem prehodnem stanju iz starega v novo, iz iluzije v stvarnost. Kontrasti zadevajo zato d mg ob drugega in kažejo poljsko naravo, ki je nagnjena k ekstremom, v še bolj jarki luči. Poleg nastavkov za novo življenje je srečati tu in tam še iluzionizem poljskih intelektualcev, ki se izživlja v kavarniških sanjarijah. Stara ljubezen lahkoživih Varšavcev do romantičnega in ekstravagantnega se kaže v teh časih splošne življenjske nesi-gurnosti na čudne načine. Obleka in uživanje sta še vedno v visokih čislih, neredko je videti, da prodajajo ljudje zadnje dragocenosti. da bi mogli voditi še kakšno navidezno sijajno življenje.
Nemška uprava ima drugo delo. Samo v nemško mestno upravo je včlenila 22.000 poljskih nameščencev, pod poljskim podžupanom. Ti nameščenci baje lojalno so-
delujejo. Isto je s poljsko policijo, ki deluje pod nemškim vodstvom. Na prometnih varšavskih ulicah opravljajo svojo službo spet poljski prometni stražniki in poljska policija zasleduje z vnemo tudi verižno trgovino, ki jo Zidje vedno znova poskušajo. Tovarne večinoma spet obratujejo in generalni guverner je poljskim delavcem zaradi njihovega dosedanjega lojalnega zadržanja obnovil prednosti socialnega zavarovanja in zaščite za primer odpovedi.
Sistem živilskih hi drugih kart, ki so ga uvedli v Varšavi, kakor v druga poljska mesta, deluje neoporečno. Poslovno življenje je živahno in strogi ukrepi onemogočajo verižništvo. Cene pa so večinoma vendarle višje nego v Nemčiji. V področju zdravstva je nova uprava storila mnogo. Da bi se preprečile kužne bolezni, so cepili 700.000 ljudi. 13.171 oseb je doslej dobilo brezplačno zdravniško pomoč. Poljski pomožni odbor je z nemškim Rdečim križem uredil v Varšavi 56 kuhinj za odrasle in 46 za otroke, kakor tudi 4 čajarne. Za bližnjo zimo so pripravili potrebne zaloge.
Oklopna vojika
Predhodniki tankov in oklopnih edinic
Homer, vojni poročevalec trojanske vojne, nam nazorno opisuje pogum in način bojevanja trojanskih junakov, ki so se vozili v bojnih vozovih na bojišče, kjer pa so spet stopali na trdna tla, kajti peš se je bilo le bolje bojevati.
Trojanski bojni voz je bil, če vzamemo natančno, torej le prevozilo iz taboriščnega zaledja na bojišče. Toda stari vek je poznal tudi že prednost, ki jo je nudil v bitki z dolgimi, srpastimi meči na kolesih in drugod oborožen bojni voz. s katerim je napadalec zavozil v množico nasprotnikov, da jih je kosil kar po vrsti. Takšen način bojevanja so prakticirali He-titi in Filistejci potem, ko je kenj izpodrinil osla kot prevozno žival.
Ti vozovi, v katerih so bili bojevniki in vozači do prs zaščiteni z ograjo voza, od te višine dalje pa z oklepom, so bili tedaj prvi pravi bojni vozovi. Z napredkom vojne tehnike pa so izgubili precej svoje vrednosti, kajti konji so bili vse preveč ranljive živali, in tako so si vojskovodje južnega in vzhodnega Sredozemlja izmislili uporabljati slone za vojne namene. Prvič naletimo na slone kot bojne živali med
Za občutljive želodce
Kdor ima občutljiv želodec, naj se izogiba surovega sadja in zelenjave, kakor tudi zelo začinjenih in os olj enih jedi, prekaje-nih ln mariniranih rib ter nasoljenega mesa.
Zelenjavo naj si ne kuha obenem z maslom, ker se pri tem tvori tolščna kislina, šele ko je zelenjava skuhana, naj ji doda malo lahno stopljenega masla.
Zeliu, ohrovtu itd. je odstraniti konce in velike žile (oboje se da uporabiti za pripravo zelenjadne jedi za zdrave želodce), nato oprati in zrezati. Zrezano zelenjavo je zvezati v pergamentni papir kakor v vrečo, tako da ostane nekaj zračnega prostora, nato pride vse skupaj v vrelo vodo, v kateri se kuha dvakrat tako dolgo kakor zelenjava ob navadni pripravi. Para. ki se tvori v vreči, uniči težko prebavno celulozo in kar ostane, je lahko prebavljivo.
Neposredno pred obedom in med njim ne pij.
»Nu, zdaj pa ima dovolj! Ko je zazvo nilo poldne, je dvigalo obstalo med nebom hi zemljo ...«	(»Judge«)
Finančni položaj v Parizu je obupen
Kakor poročajo iz Pariza, je finančni položaj mesta zelo resen. Država je dovolila Parizu šeststo milijonov frankov posojila Zaradi izpraznitve mesta pred nemškim vkorakanjem so dohodki mestne občine zelo padli, povečali pa so se izdatki zaradi podpiranja nezaposlenih, katerih je vsak dan več.
pohodom Aleksandra Velikega v Indijo, pozneje jih je uporabljal kot žive tanke Hanibal v drugi punski vojni Rimljani pa so bili dovolj spretni, da so si izmislili primerne načine za boibo proti debelokož-cem, tako da so tudi ti svojo vflogo odigrali.
Iz vitezov zgodnjega srednjega veka, ki so tudi svoje konje zavarovali z oklepi za glavo in prsa, so se razvili oklopni konjeniki, kirasirji, med katerimi so se odlikoval posebno Piccolominijevi za časa tridesetletne vojne. Ti so bih skoraj popolnoma pokriti z oklepom in so bili na ta način v premoči zlasti proti pešcem. Zavarovani so bili tako zoper orožje iz bližine, kakor zoper orožje, ki je učinkovalo na daljavo. Oklopniki so v prvih stoletjih novega veka s svojo gibčnostjo in prilično neranljivostjo imeli podobno vlogo kakor oklopne edinice.
Novi izsledki
o kozmicisllt žarkih
Opazovanja ob ravniku in na najvišjih vrhovih zemlje
Profesor chicaškega vseučilišča Arthur Compton je v zadnjih letih organiziral številne znanstvene odprave v razne predele sveta, da bi zbirale novo gradivo o koz-mičnih žarkih. Podatki, ki so doslej znanosti na razpolago, izvirajo z opazovanj na raznih točkah po ravniku, na najvišjih vrhovih zemlje, v avstralskih puščavah in na lednikih Aljaske Za točno določitev inten zitete kozmičnih žarkov na vseh teh krajih, so raziskovalci uporabljali iste. nad vse občutljive in skrbno preizkušene instrumente ki so izkoriščali zlasti lastnosti radija.
Kakšna silovita moč tiči v kozmičnih žarkih, je razvidno iz primere, ki jo je na-
pravil prof. Compton Če bi bilo mogoče ta silni vir energije zapreti v cev. bi mogla ta cev zdržati električni naboj milijarde voltov. Kozmični žarki imajo približno isto električno zmogljivost kakor blisk. Na zemljo prihajajo od nenod v svetovni prostornini in so izrazito električne narave. Vsak poedini kozmični nihaj ima v sebi energijo Od kod izvira ta energija in kako je točno sestavljena, dane« še vedno ne vemo. Ob zadnjem sončnem mrku v začetku tega meseca so učenjaki v Ju/m Ameriki med drugim opazovali tudi sončna izžarevanja in upajo, da bode iz teh opazovanj zvedeli marsikaj tudi o značaju kozmičnih žarkov.
živali z zimskim spaniesti
Mrmotica, jež in polh
»Spi kakor mrmotica«, pravijo ponekod ljudem, ki radi spijo. Ti glodavci so v resnici pravi umetniki spanja. 2e v oktobru se zavlečejo v svoje podzemeljske dupline, ki so jih mehko in toplo postlali s travo in zelmi ter zaspijo zimsko spanje, ki traja večinoma do zgodnje pomladi. Njih krvna toplota se pri tem zniža na temperaturo zraka in vse življenjsko delovanje se jim omeji do skrajnosti, tako da pri mrmoti-cah med zimskim spanjem ne ugotovimo več ko kakšnih pet dihov na uro. če poberemo spečo mrmotico iz jame, v kateri vlada običajno temperatura 10 do 11 stopinj, in jo postavimo v toplejši prostor, je opaziti šele pri 21 stopinjah razločno dihanje. Pri 23 stopinjah prične žival smrčati, pri 28 stopinjah se prične stegovati in pri 31 stopinjah se naposled prebudi, malo se opoteka, počasi postane živahnejša in prične jesti.
Medtem ko spijo jež, polh in mrmotica
nepretrgano, se druge živali, kakor netopir, jazbec in medved zbude, da si izpraznijo čreva ali pa da se najedo. Tudi nešteto žuželk, kuščarjev krastač, žab in kač zapade ob začetku mrzle letne dobe v otrplost, iz katere se zbude šele spomladi. Vsaka žival si za zimsko spanje poišče primerno zavetišče, ki ustreza njeni naravi in življenjskemu načinu. Metulji se zabubijo, nekatere ribe se umaknejo pod previdne bregove, manjši sesalej se zatečejo v podzemeljske jame ali drevesne dupline, ki so jih prej postlali s slamo, listi, senom, dlakami ali volno. Hrček si poskrbi razen tega za zadostne zaloge hrane.
Malokomu pa je znano, da poznajo živali tudi »poletno spanje«. Krokodili, kače in razne tropske ribe se ob začetku suhe dobe zarijejo v rečno blato, v katerem ostajajo cele mesce. Narava je torej dobro poskrbela. da morejo živali brez šksde prebiti jim neljube letne čase.
Boljši gospod z rahlo telesna nap ako
C t •
Šest tekmic za grbastega ženina
»Boljši gospod, imovit 200.000 lir kapitala, siguren dohodek, z rahlo telesno napako, išče zvesto življenjsko družico.«
Ta ženitni oglas je bilo čdtati pred kratkim v milanskih dnevnikih. Bolj ali manj lepe, bolj ali manj stare Milančanke pa po vsej priliki ne morejo tako zlahka prezreti »lahke telesne napake« ali pa bi morala biti še nekoliko bolj pozlačena, kajti z imetjem 200.000 lir v Italiji danes še daleč nisi kakšen Krez. »Boljša družina« si z obrestmi iz takšne glavnice ne more privoščiti prevelikih skokov. Naj bo kakor hoče, dejstvo je, da se je na oglas »boljšega gospoda« javilo samo šest možitvenih kandicatk. Gospod »z rahlo telesno napako« je menda slab psiholog ali pa si je hotel privoščiti majhno šalo, kajti izmislil si je, da je vso to šestorico povabil za isto i uro v isto kavarno. Kot znak, da bi se lahko spoznali, naj bi imele v rokah list.
Ne bi bilo potrebno še posebe omeniti, da so ob določeni uri vse kandidatke točno prišle v kavarno. Sedla je vsaka v svoj kot in vzela časnik v roko. Prav tako točno se je pojavil naš »boljši gospod«. Bil je že prilično prileten in njegova rahla telesna napaka se je izkazala za — mogočno grbo. Seveda je izzvalo to veliko razočara-
nje. Prišlo jc pa še do hujšega. Grbavec je šel namreč z opazujočim pogledom mimo vseh kandidatk, potem je stopil naravnost in sedel k najmlajši in še najlepši med njimi. To je bilo več, nego so mogie prenesti ostale konkurentke. Kakor na povelje so šinile Kvišku m planile z besnim kričanjem proti grbavcu in njegovi izvo-Ijenki. Razdraženim besedam so sledila nasilna dejanja, morala je intervenirati policija. Stvar bo imela svoj epilog še na sodniji.
Lepotni saloni
v starem veku
Lepotičenje in šminkanje v 14« stoletju — Mazila, lepotila in obliži v Benetkah
Lepotni saloni se nam vidijo pridobitev naših dni. Toda samo ime je novo, stvar sama pa je vedno živela, tako v starem Egiptu, kakor v starem Rimu in v srednjem veku.
čeprav lepotna tehnika še ni bila tako dovršena, kakor v naših dneh. je treba reči, da so se ženske v starih časih poskušale z dosti neprijetnejšimi postopki nego danes, da bi si povečale lepoto. Ob začetku 14. stoletja je sloviti kirurg Henrik de Mondeville priporočal svojim vrstnicam, ki so bile preveč očitno rdeče v obraz, naj si puščajo kri pod brado in polagajo na do-tično mesto potem obliže iz pepela sežganega podplatnega usnja ter medu. To metodo pa je treba prakticirati celo leto. Ob-liž mora biti stalno na svojem mestu, če naj ima uspeh. Proti obrazni bledici je zapisoval isti »lepotni doktor« mazilo iz bele goreče, rdečega ali citronasto rumenega arzenika in mleka. Bledo polt, ki jo je gotika cenila nad vse, se da doseči z jesihom in pepelom.
Barvanje las je imelo tedaj enako ulogo kakor šminkanje. Mondeville priporoča naslednji recept: Korenino belega lokvanja, korenino grma, ki se imenuje »vignette«. enak del kumine, četrti del žefranovo rumenega cveta, ki rase na malo trnatem osatu, zdrobiš in pomešaš v vrečici z lu-gam. S tem si umivaj glavo.« Drug recept
za barvanje las je bila mešanica iz rumenjakov, žvepla in smole.
V poznejših stoletjih je postala pričeska glavni element toalete. Italijanke iz renesančne dobe so dajale prednost plavim lasem. ki so med njimi tako redki. To barvo so si ustvarjale z mešanico iz kozje masti, bukovega pepela, rumenjaka ln žvepla. Se rajši so uporabljale sončno bledenje. kakor je to videti na neki Carpacciovi sliki. Beneške dame so sedele cele dneve na strehah in predajale svoje lase solnčnim žarkom, od časa do časa pa so jih oviažile z gobo, ki so jo namakale v posebno tekočino. Na glavi so nosile tako zvano »šolano«. slamnik brez dna, toda z zelo širokimi krajci, na katerih so bili razprostrti lasje in ki so istočasno varovali obraz sončnih žarkov. Toliko moderne te lepe Bene-čanke namreč niso bile. da bi si k plavim lasem želele še zagorelih obrazov.
Mazil in lepotil, lepotnih eliksirjev, obli-žev in podobnih stvari je bilo na tisoče vrst. Nič ni pomagalo, da so zdravniki svarili pred rabo dvomljivih mešanic in da so pridigarji z vso gorečnostjo nastopali proti takšnemu obravnavanju človeškega obraza, pa pesniki umetno lepoto zasmehovali. ženske so zavoljo tega lepotičenje prav tako malo opustile kakor razkošje z oblekami, ki so jim ga prepovedovale oblasti.
E K D O T A
Pruski kralj Friderik I. in njegov zdravnik Holbeck, ki ga je v zadnji letih skoraj stalno spremljal, sta se vozila proti Sch.veidnitzu. Kralj je bil precej prehlajen, tudi putika ga je mučila, tako da njegovo razpoloženje ni bilo baš najbolje. »Vaša umetnost ni dosti vredna . je dejal zdravniku nevoljno. »če me v tem pasjem vremenu spravite v smeh, vam plačam v Schweidnitzu steklenico šampanjca, drugače boste morali piti kislico! Nikar ne delajte tako dolgega obraza! Nos vam itak zrase vsak dan za majhen dodatek.«
»Zapovejte. Veličanstvo, naj nos ne rar-se več!« je dejal zdravnik.
»Ni slabo«, je odgovoril kralj, »a ne zadostuje za smeh. Kako pridete sploh do tako dolgega vražjega nosa?«
»Posnemam pač v vsaki stvari svojega kralja!«
»Celo kar se tiče nosu?«
»Da — samo da se moj nos ne vtika v \S£k d . . .!«
Tedaj se je Friderik na glas zasmejal, Holbeck je dobil steklenico šampanjca-
VSAK DAN ENA
»Gospodična, od kdaj pa se tako zakrivate? Verižica ni označena nikjer v filmskem rokopisu!«	(»Brookflyn Ragl^j
»Bitka pri Medvodah"
Uspela vojna vaja ljubljanske In Škofjeloške garnizije Prisostvoval ji je tudi komandant armije Peter Nedelj-kovic — Velika udeležba rezervnih oficirjev
Ljubljana, 26. oktobra
Danes so bile medgamizijske vojne vaje med ljubljansko in škofjeloško garnizijo. Vaje so bile na ozemlju med Št. Vidom in Medvodami. Ze zgodaj zjutraj so pričele prihajati čete obeh taborov od Ljubljane in Škofje Loke preti »bojišču«. Čete ljubljanske garnizije je pregledal na pohodu pri Št. Vidu komandant armije Peter Nedelj kovič v spremstvu načelnika štaba generala Lokflrja in komandanta dravske divizije divizijskcga generala Dragoslava Štefanovi ča.
Vajam je prisostvovalo tudi lepo število Tezervnih oficirjev, ki so prispeli na odrejeno jim točko de'oma z vlakom, deloma pa z vojaškimi kamioni. Zbranim rezervnim oficirjem je obrazložil naloge današnje vaje general štabni kapetan Mihajlo Mitič. V kratkih besedah jim je orisal naslednji položaj borbe: Ljubljanska skupina prodira proti Medvodam z nalogo, da zasede v prvi vrsti mostove pri Medvodah in Go-ričanah in potem nadaljuje prodiranje proti Škofji Loki in Kranju. Škofjeloška skupina je imela nalogo zaustaviti prodiranje ljubljanske skupine in obdržati mostove pri Medvodah za operacije svojih glavnih sil.
Spočetka je kazalo, da bo padal med vajo dež, vendar je bilo vreme še prilično dobro, tako da je bilo omogočeno obema taboroma dokaj sigurno opazovanje »sovražnikovega« kretanja. Nekej minut po 9. so se pričeli prvi pokreti na terenu. Ljubljanski odred je prodrl s svojimi br-zimi edinicami do Preske in Medvod, kjer se je spopadel z brzuni edinicami škofjeloškega odreda. Vnelo je puškarjenje in za regija le so tudi prve strojnice. Kljub odporu Škofjeločanov je ljubljanski odred potisnil svoje prve oddelke preko Sore in jih postiral na medvoškem klancu. Medtem pa se je že približala glavna sila škofjeloškega odreda, ki je pričeia potiskati izpostavljene ljubHanske čeie nazaj.
Pri Goričanah se je vnela najhujša »bit-
ka«. Oglasile sc se lahke in težke strojnice, zagrmeii so tudi metalci min. Njihov koncentričen ogenj sc podprle tudi topovske baterije na obeh straneh. Škofjeloška skupina je z desnim krilom podvzela močen napad in preko gozdnih grebenov nad Soro pričela pritiskati ljubljansko skupino v smeri proti Medvodam. Ljubljanski odred se je ogorčeno brani' in se umikali le korak za korakom
Potek vaj je nalagali tako starešinam, kakor vsem sodelujočim vojakom težke naloge. ker je bilo treba preiti v najkrajšem času iz pohodnih kolon v bojni razpored ter je bilo odvisno v mnogočem od inciative posameznih nižjih starešin in od požrtvovalnosti vojakov kako b'.<lo uspele operacije te ali one skupine. Oboji so storili vse, da bi svojo težko nalogo kar najbolje in vestno izpolnili Zaradi tega je prišlo do situacij, da so morali razsodniki, ki so spremljali potek operacij, skoraj s silo pripraviti posamezne oddelke k umiku, ker niso hoteli priznati, da je postal njih položaj nevzdržen. Nekatep oddelki so bili celo tako zagrizeni v svoji obrambi, da jih je moral sodnik proglasiti vse za mrtve, ker se kljub očividni nasprotnikovi premoči niso hoteli umakmti
Ob 13. uri je za zvenel preko sorškega polja znak trobentačev, da so vežbe končane. Vsi udeleženci of;cir?> in rezervni oficirji so se zbraii na kot: 431 pn Goričanah *jer je bila kritika celokupnega poteka vežbe. Po referatih komandantov obeh odredov s pripombami komandan a armije g. Nedeljkovica je podal zakliučni referat komandant vežbe geiienpl Mihajlo Lukič Zaključni govor je imel komandant armije Peter Nedeljkovič. ki se je hvalil za vzorno službo vsem srdeluiočim aktivnim oficirjem, kakor tudi še posebei rezervnim oficirjem, ki so v tako lepem številu priso-stovali današnjim vajam.
Vojaštvo obeh odredov je po kosilu iz pofljakih kuhinj odkomkair nazai v svoji garniziji v Škofjo Loko in Ljubljano.
ske strank®
v novem položaju
Pi-egledna Italijanska presoja notranjepolitičnega položaja v zasedeni in nezasedeni Franciji
Znani Italijanski dnevnik »H Reglme Fascista-r, glasilo ministra Farinaccija, je objavil te dni izredno zanimiv prikaz francoskega notranjepolitičnega razvoja s posebnim ozirom na stališče posameznih političnih skupin do novega položaja v Franciji. Prikaz je listu poslal njegov pariški poročevalec in je zanimiv zlasti zaradi tega. ker opozarja med drugim na naraščajočo komunistično nevarnost. Posnemamo nekaj podatkov, ki bodo zanimali tudi našega čitatelja.
Zlom Francije je močno vplival na francoske politične stranke, katerih vpliv pa ni še povsem izločen. Pred vojno je bilo mogoče razdeliti francoske stranke v glav-;u m v dve kategoriji: 1. kategorijo strank, ki so izhajale iz resne organizacije množic in katerih zastopniki so resnično izražali mnenje svojih pristašev in simpatizerjev; 2. kategorijo strank, ki so izhajale iz neprimerno bolj skromnih osnov in katerih predstavniki so jskali predvsem oblast ter se posluževali v ta namen vseh mogočih intrig.
V	prvo kategorijo postavlja poročevalec naslednje stranke: 1. komunistično, ki je bila organizirana v železni disciplini po navodilih Moskve; 2. socialistično, ki se je po zlomu ljudske fronte razbila v dve smeri: Blumovo, ki je smatrala vojno z Nemčijo za neizogibno, ki pa za zmago ni ničesar storila, ter Faureovo, kl je prevzela vse stare demagoške antimili-taristične in pacifistične ideje klasičnega socializma; 3. radikalno in radi-kalno-soclalistično stranko, ki je izhajala iz manj stalnih množestvenih okvirov, ker so te množice organizirali ln vodili poedini politiki, ki so s težavo ustanavljali majhne komiteje profesionalnih politikov. Vse te tri stranke so imele za seboj v glavnem zveste volilce ter dobro organiziran podeželski tisk.
V	drugo kategorijo pa postavlja poročevalec tele stranke: 1. socialistično republikansko zvezo, ki je bila nekakšno parlamentarno zatočišče vseh dlsi-dentov iz levičarskih strank, kl pa je Imela močne osebnosti z dobrim položajem v volilnih okrožjih; 2. demokratsko zvezo, ki prav za prav ni bila stranka, temveč nekakšen »volilni urad«, kl so ga podpirali delodajalci in bogati konservativci; 3. republikansko-demo-kratsko zvezo, v glavnem podobno prejšnji, le da je bila še nekoliko bolj nacionalistična; 4. francosko socialno stranko pod vodstvom znanega polkovnika De la Rocquea, ki je nastala iz bojevniških krogov in katere značilnost je bila v tem, da je imela blizu dva milijona članov, a le neznatno zastopstvo v parlamentu (največ 7); 5. francosko narodno stranko pod vodstvom Dorio-ta, v glavnem podobno prejšnji in psevdo-fašističnega nadiha, toda s podkupljivimi voditelji; 6. monarhistično stranko, kl je dejansko obstojala samo v okviru znanega dnevnika »Action Frangalse«.
Ta razdelitev strank, piše poročevalec, je ustvarila v Franciji dve skoro enako močni politični skupini: levičarsko s komunisti, socialisti in radikali ter desničarsko, ki jo je tvorila konservativna ln nacionalistična masa, slabo organizirana, brez reda, metod ter brez enotnih političnih pogledov.
Poročevalec navaja nato, kako so posamezne stranke reagirale na novi razvoj v Franciji po zlomu države na bojišču in podaja o tem naslednjo sliko:
Komunistična stranka spet polagoma razvija svoio nevarno delavnost. Ona spretno izkorišča brezposelnost ln revščino, prehranitvene težkoče in druge težave francoskega življenja. Njeni voditelji računajo, da bo stranka v kratkem spet tako močna kakor leta 1938. Nevarnost komunističnega rovarenja je večja v za-
sedeni kakor v nezasedeni Franciji, ker je v zasedenih pokrajinah več industrije in proletariata. Tako nemške okupacijske oblasti kakor vlada v Vichyju se z raznimi ukrepi odločno bore proti tej nevarnosti.
Socialistične stranke položaj je bolj zapleten. Iz zasedene Francije, kjer je brez voditeljev in tiska, je tako rekoč izločena, opaža pa se njeno sodelovanje s komunisti. V nezasedeni Franciji se je stranka po aretaciji Leona Bluma omejila dejansko samo na tendenco Faurea. Toda ta stranka lahko povzroči kake težave s svojo opozicijo kvečjemu vladi v Vichyju.
Radikalno stranko so ukrepi Petalnove vlade najbolj prizadeli. Daladier je »skoro aretiran«, Herriot je izgubil svoj položaj lyonskega župana, Chautemps je odšel na dolgo potovanje, Cailiaux se je umaknil v zasebno življenje. Tisk v zasedeni in nezasedeni Franciji očita radikalom, da so začeli vojno, ti pa vale krivdo na vojake, da niso znali zmagati... Skupina mladih radikalov pod vodstvom Bonneta bi hotela, kakor se zdi. speljati stranko na mona-kovsko politiko, vendar se še ne vidi, da bi ji množice sledile.
Desničarske stranke, ki jih je težje pregledati, predstavljajo v bistvu glavno osnovo vichyjske vlade. Na zasedenem ozemlju pa nekateri pristaši desnice zelo močno simpatizirajo z gibanjem de Gaulla v Angliji. Da bi pridobil te »izgubljene ovce«, namerava baje Laval začeti z večjo časopisno propagando na zasedenem ozemlju, kamor se bo poleg »Matina« v kratkem preselil tudi »Petit Parisien«. Pristaši polkovnika De la Rocquea so po večini na strani de Gaulla, nekateri izmed njih pa se zavzemajo za restavracijo monarhije. Za francosko-nemško sodelovanje in tudi za skupno borbo proti Angliji se zavzema francoska narodna stranka pod vodstvom Doriota, ki Ima svoje glavne pristaše ob francoski sredozemski obali. Kakor pravijo, snuje Doriot enotno stranko, na katero je že pristal tudi maršal Pčtain. Do-riotovo akcijo podpira nadalje znani Marcel Deat s svojim listom »Oeuvre«. kl že izhaja v Parizu, zelo blizu pa so mu tudi Faureovi socialisti, skupina Bonneta ln še nekatere druge frakcije.
K tem strankam pa sta se v zasedeni Franciji pridružili še dve na novo ustanovljeni, in sicer: 1. kolektivistična nacionalna stranka pod vodstvom Clementija in Lefebvra, ki so jI bile nemške oblasti najprej naklonjene, a se je to razmerje spremenilo, ko se je ugotovilo, da to stranko podpira vichvjska vlada; 2 revolucionarna socialistična stranka pod vodstvom Deloncla. kl se v vsem naslanja na nemški narodni socializem.
Poročevalec zaključuje svoj nregled z opozorilom na sedanjo strankarsko zmedo v Frartciii ter še posebei z opozorilom, da je »treba strogo nadzirati predvsem delovanje komunistične stranke«.
Našs fl^d^šče
DRAMA
Nedelja, 27. ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 28.: zaprto. (Generalka).
Torek, 29.: Tekma. Red premierski.
OPERA
Nedelja. 27. ob 15.: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Grof Luksemburški. Izven.
Ponedeljek. 28.: zaprto.
Torek, 29.: Jenufa. Red torek. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve ln tenorista Josipa Gostiča.
Prva nedeljska popoldanska predstava v operi v letošnji iezoni bo baletna prireditev, ki bo danes ob 15. V koreografiji žefa baleta inž. Petra Golovina in Borisa Pilata, bo izvajal naš baletni zbor solistične in ansambelske plesa iz raznih oper, operet in baietnih večerov. Pester spored, pri katerem bo zastopanih poleg tujih, tudi nekaj
slovenskih skladateljev, bo zanimiv. Veljale bodo globoko znižane cene od 24 din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 27. ob 15.: Vdova Rošlinka. Zni žane cene. Ob 20.: Nenavaden človek. Ponedeljek, 28.: zaprto. Torek, 29.: Na dnu. Premiera.
Tekni! na Igrišču Ljubljane
V ligi se srečajo danes: v Ljubljani 2. in v Mariboru 3« in 5., v Kranju 4* In b. ter v Celju 8. in 7* Iz tabele
IX. kolo v slovenski ligi — do konca tekmovanja jih ostane potem samo še pet — bo že poteklo v znamenju nekaterih važnih odločitev. Ce ne vzamemo v poštev obeh udeležencev, ki imata trenutno najslabšo pozicijo in seveda ne moreta gledati posebno visoko navzgor, — Bratstvo in Olimpa — čakajo vse ostale danes nastopi, od katerih bo že v marsičem odvisna
njihova nadaljnja ln morda tudi končna usoda. Tako gre Amaterju v današnji tekmi za to, da se še naprej obdrži na vrhu, potem gre Ljubljani za to, da ga dohiti ali celo pusti za seboj, kar je prav tako dosegljivo tudi za železničarja iz Maribora. V teh okoliščinah bodo torej vsaj te tri današnje tekme velikega pomena in seveda temu primemo razgibane.
Pari so razvrščeni takole:
V LJUBLJANI: Ljubljana—Amater ob 14.45 na igr. ob T.vrševi cesti: v MARIBORU: Železničar—Mars ob 14.45 na igr. Železničarja; v KRANJU: Krar.j—Maribor ob 14.30 na igr. Kranja in v CELJU: Olimp—Bratstvo ob 14.45 na igr. Olimpa.
Pristaši Ljubljane pravijo—
Funkcionarji naSega SK Ljubljane menda še kar naprej sanjajo o uspehih, ki jih bodo klubu prinesli igralci, stare slave... še zmerom jih niso zbudili iz teh sanj zadnji neuspehi, še zdaj niso sprevideli, da »stari kanonl« niso več za prvenstveno borbo. Ne samo tehnika, še manj pa sia-va, temveč start, volja in prisebnost, to so lastnosti, ki jih mora Imeti nogometaš, če hoče zmagovati na zelenem polju. Kaj pomaga posameznik, če se ne razume z okolico, kaj koristi ljubljenec, kl s svojo navzočnostjo celo ubija voljo pri ostalih.
2e lani nekoč vodstvo podobnih razmer ni hotelo razumeti in šele potem, ko je bilo že prepozno, je določilo v enajstorico mlajše moči. Potem je bilo spet golov in tudi točke je dobivala ta naša Ljubljana. Zdaj se ji spet maje prvenstveni prestol, zdaj je že spet skrajni čas, da se ti voditelji zbude. Pošljite na teren mlajše moči in ne rešujte najvažnejših tekem z nespo-
sobnimi igralci! Ce mislite, da to mnenje ni objektivno, razpišite anketo o igralcih in videli boste, kaj mislijo o njih oni zmerom manj številni, k) še prihajajo na nogometne tekme. Gotovo pa je, da več glav več ve — kakor ena sama, pa naj bo
še tako strokovnjaška.
★
To je odlomek iz pisma, ki no nam ga pred važno ligaško tekmo LJubljane z Amaterjem poslali nekateri pristaši naših belo-zelenih, s pripombo, da jim ni vseeno, kakšne uspehe ati neuspehe doživlja it&š bivši državni ligaš. Brez dvema je njihov predlog mišljen dobrohotno In vreden uvatevanja, kolikor Je seveda klubovo vodstvo tudi prepričano o tem, da bi »pomladitev« koristila udarnosti mofitva. V ostalem pa velja tudi za te pristaše SK Ljubljane, on« stnra, da Je lahko govoriti, mnogo teže pa delati in še ustreči vsem povrhu!
Ostali domači spored
Za poseben užitek bo danes nogometnim gurmanom poskrbljeno na Igrišču Ljubljane ob Tyrševi cesti, kjer bosta odigrani skupno dve tekmi, in sicer pred ligaško tekmo med Ljubljano in Amaterjem še zelo zanimiva
juniorska tekma med reprezentancama Maribora in Ljubljane
iz katerih obeh bo zvezni kapetan Izbral najboljše, ki bodo teden dni pozneje igrali v Zagrebu proti mladinski eliti Zagreba In Splita. Ker je znano, da je v vrstah teh juniorjev mnogo talentov, ki se uspešno udejstvujejo deloma tudi že v prvenstvenih tekmah prvih moštev svojih klubov, bo ta tekma gotovo nudila prav dopadljiv nogomet. Tekma se začne ob 13., seveda tudi ob vsakem vremenu.
še za prvenstvo
Razen gornjega sporeda pa je treba opozoriti še na tretjo ljubljansko tekmo, in sicer za točke v I. razredu, med Mostami in Diskom, ki bo ob 14.30 na igrišču Most.
Obe moštvi se borita, za obstanek v svojem razredu in bosta seveda storili vse, da bi jima ta tekma prinesla čim več Izkupička.
Izven Ljubljane bo tudi še nekaj tekem za točke, med katerimi bi bilo omeniti:
v Naklem med Slovanom in Vlrtusom, v Duplici med Kamnikom in Mengšem, v Tržiču med Ljubeljem in Savico ter v Ptuju med Ptujem in Dravo.
SledDjič bo igralo tudi nekaj juniorjev, prav tako za prvenstvo, in sicer v Ljub-
ljani Moste—Grafika v predtekmi na igrišču Most in Mladika—Mars dopoldne ob 10.30 na igrišču Mladike. Prav tako po dve mladinski enajstorici bosta tekmovali tudi v Celju, in sicer Celje—A tlet i k ob 10. na Glaziji ter Olimp—Jugoslavija v predtekmi pred ligaško tekmo na igrišču Olimpa v Gaberju.
10 ligaških tekem na jugu
Kakor pri nas bodo danes tudi v hrvatski ln srbski ligi imeli popolna sporeda. Pri Hrvatih je na vrati VIII. kolo, v katerem bode nastopili:
v Zagrebu: Concordia—SpUt in Gra-djanski—Slavija (O), v Splitu: Hajduk— Hašk, v Subotici: Ilačka—železničar in v Varaždinu: Slavija—Sašk.
Srbi so za eno kolo na boljšem in igrajo danes že zadnje v jesenskem delu tekmovanja, ki obsega naslednja srečanja:
v Beogradu: Jugoslavija—Jugoslavija (J) in BSK—Slavija (S), v Novem Sadu: Vojvodina—ŽAK, v Borovu: Bata—Jedinstvo ter v Skoplju: Gradjanski—Bask. *
V splošnem je današnji športni spored v glavnem posvečen nogometu, Ker so pač vsi ostali športniki že spravili orodje, zimski pa se šele počasi pripravljajo na svoj čas. Kljub temu pa bodo v Beogradu izvedli še atletsko prvenstvo za JunlorJe. kjer pa razen domačinov v danih prilikah ne bo nobenih drugih udeležencev.
Ce omenimo še ustanovni občni zbor, ki ga je za danes dopoldne ob 11 pri »šestici« napovedal pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske boksarske zveze, smo izčrpali precej vse, kar bo današnja nedelja omembe vrednega prinesla v športu.
Več odkritosrčnosti in tovarištva v športu!
Prijatelj našega lista, ki se sam mnogo udejstvuje v športu m seveda paz-no in s skrbjo zasleduje vse dogodke, ki so v zadnjem času vzbujali vse prej kakor nade v boljšo bodočnost, nam je napisal nekaj m'sl> in nasvetov, kje bi bilo treba najprej začeti, da bi se v naše športno življenje spet vrnila red in disciplina, da bi se naši delavci sjyet kakor prej z vso ljubeznijo do stvari vrnili na delo!
V našem športu smo, čeprav še m'ada država, v razmeroma kratki dobi samostojnega udejstvovanja doseg1 i ogromno Saj moramo vedeti, da v prvih časih po zedinje-nju za šport pri nas ni bilo pravega zan> manja — žal ga tudi danes še marsikje ni — in so morali naši prvi športni d?'.°vc ci orati ledino samo z ogromnimi žrtv*. mi in samo no lastni pobudi Dindnnes že ves svet pozna naše smučarje. p'ava!ce, teniške igralce, teloiodce in druge najboljše predstavnike iz posameznih športnih panog, ki so marsikje in marsikdaj pripomogli največ, da je danes naša država znana po vsem svetu.
Toda neslog« je neozdravljiva bolezen, ki je tudi pri nas zaseka'a globoke rane. Po komaj doseženi ureditvi so začeli po znanih dogodkih iz lanske jeseni na razmh krajih priganjati, naj bi se delili na majhne enote in krožke tudi v športu. Ali je mogoče, da bi bili posamezniki močnejši od celote? To so slednjič dosegli. Potem so z delitvijo prišli še nepotrebni spori 'n danes trpi naš šport škodo na vseh koncih in krajih Razni tabori se poslužujejo raznih sredstev, da bi dosegli vodstvo in premoč in namesto skupnih nastopov na važnih prireditvah slišimo o prepovedih, ki jih izrekajo razne zveze in tako z neumestnimi ukrepi rušijo, kar je bilo zgrajeno s trudom najbolj idealnih delavcev. Zaradi zastav, grbov in podobnega trpe naši uspehi, zaradi tega in podobnega preganjajo in kaznujejo na*e najboljše športnike, ker nočejo plesati po godbi, ki jo zdaj igra-
jo običajno najbolj ozkosreni pristaši tega ali onega tabora.
Spon sam je borba — toda borb« s dovoljenimi sredstvi, borba, v kateri zmaguje najsposobnejši in najboljši. Tega naj bi se vsi športni voditelji zavedali in po tem ravnali. Kako vendar naj gleda na vse te posie. ki so nevredni poštenih in pravih športnikov, na;a mladina, ki je že tako navadno. žal, bolj dostopna slabemu kakor dobremu? Ta mladina skoro ne bo vedela več. komu se mora pokoriti, komu naj verjame in komu ne To mladino moramo rešiti, naša sveta dolžnost je to, če nočemo v športu pasti v prepad od koder bo pot nnzaj strašno dolga ali morda celo brezkončna. AH ne zaboli sice vsakega poštenega sportn;ka. če pomisli, da smo bili letos prikrajšani za pomembno zmago na Ba'kanskih ifrah. ksr nekaj naših najboljših atletov ni smelo zastopati naše države, ker to ni bilo po volji nekaterim? S pret-njami. da bo vsem. ki bodo kljub prepovedi nastopili onemogočeno vsako nadaljnje športno udejstvovanje, so pri peščici uspeli, še več, ob skromno in pošteno zaseženo skorjo kruha te danes spravijo taki športni delavci! Mi pa smo zaradi takih notranjih sporov ob zmago!
Ali so na^i športni forumi res brez vsake moči? Omajala se je disciplina in skoraj ne vemo, kdo je kje gospodar. Danes se ne spoštujejo več določbe in pravila, ker jih izkoriščajo in svojevoljno preobračajo v svojo lastno korist posamezniki, še drugih nepravilnosti je na kupe ki kriče po trdi pesti, ki naj bi skoraj napravila red! Tej zmedi v športu je treba napraviti ko-ncc!
Ne s trmasto trdoglavostjo, z medsebojnim razumevanjem in upoštevanjem vseh želj bo treba najti rešitev v spornih vprašanjih. Več športnega tovarištva in bratstva. več odkritosti in objektivnosti, več iskrenosti in pravičnosti brez samotjubja in pristranosti bo treba pn tem reševanju, da bodo spet obnovljeni športni odnošaji in bodo zagotovljeni v složnem delu naši i ponovni uspehi v športu!	— čr. |
Športno pismo
iz Litijo
Litijani pravijo, da ie njihovo mesto L ljubljanskem razredu v Litija, 24. okt.
Naš agilni SK Litija je po zadnji prvenstveni tekmi proti ljubljanski Slavijl zasedel prvo mesto v ljubljanski skupini II. razreda. S tem so dokazali naši igralci, kako neobjektivno in nepravilno je odločila SNZ, ko je namesto Litijanov, ki so bili spomladi tudi zelo premočni prvaki Zasavja, določil v I. ljubljanski razred tri klube lz bivšega ljubljanskega II. razreda, ki so že tudi v prijateljskih tekmah okusili moč litijskega nogometa.
Litijani v nedeljo proti Slavijl niso nastopili kompletni, toda kljub temu so zaigrali dobro; spremljala pa jih je neverjetna smola kakor morda še pri nobeni drugi tekmi v dveh letih. Premoč Litijanov je bila vidna ves čas igre, čeprav je tudi Slavija dobro igrala.
Jesenske prvenstvene tekme je Litija absolvirala z rezultati: Litija—Vič 9:1, Litija—Adrija 8:1, Litija—Mladika 4:3, Litija—Slavija 1:1. Tekma z Mladiko je bilo kljub slabemu vremenu zelo lepa ln živa ter se nam je Mladika predstavila z igro, ki je nam letos niso pokazali niti najboljši klubi iz Ljubljane. V nedeljo 13. t. m. so prišli Celjani na revanšo za spomladanski 3:1 v Celju. Turli ta igra je bila med najboljšimi, toda kljub največjim naporom igralcev in publike iz Celja jim revanša ni uspela. Zmagali smo mi z 2:1.
Prepričani smo. da bodo naši fantje tekme v I. ljubljanskem razredu že igrali na novo preurejenem igrišču, ki že dobiva novo lice po zamisli gradbenega odbora v klubu. Dolžnost Litijanov pa je, da bolje podpirajo klub, ki tako dostojno zastopa naš trg.
In momoriam! Iz lahkoatlet^kih vrst in našega športnega življenja se je nenadoma poslovil dr. František Casn.v, ki se je v zadnjem letu pojavil na tekališču in z nekaj odličnimi rezultati v atletiki kmalu obrnil pokornost, nase. Pokojni je btl po rodu Ceh in je že od doma prinesel s seboj mnogo dragocenih izkustev za udejstvovanje na zelenem polju. Ljubljanski klub Planina Je z njim Izgubil enega svojih vidnih aktivnih atletov. Naj počiva v miru!
Občni zbor SK Slovenjega Gradca. Jutri zvečer ob 20 bo v posebni sobi restavracije pri Golobu izredni občni zbor SK Slofenjega Gradca. Za občni zbor vlada med članstvom veliko zanimanje. Na občnem zboru se bo razčistil položaj kluba m sklepalo o njegovem nadaljnjem obstoju. Udeležba na občnem zboru je za vse članstvo strogo obvezna, prijatelji kluba pa se vabijo, naj se ga tudi udeležijo in podprejo njegovo težavno delo.
Zahvala kol. društva Ljubljanice. Kolesarsko društvo Ljubljanica se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali darila za kolesarske dirke. Posebno pa se zahvaljuje tvrdki »Adler« za res krasno darilo v obliki športnega okvira za kolo, kl Je bilo darovano zmagovalcu dirke. — Odbor.
SK Ljubljana. Subjunlorji Igrajo danes ob 11. na igrišču Hermesa, če ne bo deževalo. V garderobo na našem igrišču naj pridejo ob 10.30.
SK Jadran. Pozivajo se vsi aktivni igralci, da se udeleže strogo obveznega treninga na dva gola danes ob 10. na igrišču. Načelnik.
O plavalni šoli v LJubljani in o svečani otvoritvi Hermesovega stadiona, ki spada med eno najlepših športnih igrišč v državi, objavljajo simpatična članka zadnje »Ilustrovane sportske novosti« iz slovenskega športnega življenja v posebnem. Razen tega čitamo še o razvoju in likvidaciji znanega spora med Graujanskim in Hajdukom, o težavah okrog sestave naše reprezentance za tekmo proti Nemčiji, o gostovanju »Punčečevega cirkusa« po hrvatski pokrajini in še o mnogočem drugem, kar bo zanimalo vsakogar, ki živi z našim športom. »Sportske« izhajajo ob torkih ln petkih ln stanejo samo 1 din.
Celjani prosijo pomoči!
Nogometna podzveza v Celju je začela akcijo, da bi izboljšala finančni položaj svojega članstva, ki vzbuja zmerom večje skrbi. Odbor je zaradi tega sklenil razposlati prošnje raznim pridobitnim krogom, da bi mu priskočili na pomoč in mu pomagali vsaj preko najnujnejših skrbi — za nabavo športnih potrebščin. Obenem je tudi nas naprosil, da bi podprli to njegovo prizadevanje v korist telesno-vzgojnega dela, kl ga tudi oni vršijo v svojem območju.
Njihov poziv je samo eden izmed številnih prič, s kakšnim Idealizmom morajo naši športni delavci vztrajati in kakšne so žrtve vseh onih številnih neznanih posameznikov, kl brez podpore od koder koli ostanejo zvesti Ideji, da je zdrav duh samo v zdravem telesu. Celjanom želimo čim več uspeha pri tej akciji, do tedaj pa jih vzpodbudimo, naj ne klonejo. Naš šport preživlja zdaj najtežje čase in morda bodo za njimi le prišli boljši...
Poziv, ki so ga razposlali, pravi med drugim:
V želji, da podpremo v celjski nogometni podzvezi včlanjene klube, ki so po večini v težkem finančnem položaju, se obračamo do cenj ja\'nosti, da nas v tem stremljenju podpre in se blagohotno odzo-. ve naši prošnji za jjodpoio in naklonjenost.
Zaradi težkih finančnih prilik, v katerih se nahajajo klubi, je skoraj ogroženo redno in smotrno športno uaejst\K)vanje. Naše telesno-kulturno delervanje pa je prav v teh težkih in resnih časih izredr.o koristno in potrebno. Mladina se mora izživljati in zato je bal šport primemo sredstvo, ki jo naj odvrača od slabega in kvarnega.
Apeliramo na vse. posebno na pridobitne kroge, da nam priskočijo na pomoč in mladina jim bo zato hvaležna in bo tudi znala ceniti njihovo naklonjenost.
Trdno smo prepričani da sle prijatelj naše doraščajoče mladine ir. da ji želite, da bi bila zdrava in močna Vsa zbiana sred' stva bomo porabili edino za nabavo važnih športnih potrebščin.
IN5ERIRAJTE V „ JUTRU"*
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17___
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	I , „ ^
odgovor, priložite Uln	▼ anamkan
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek
ti
Jutra", Ljubljana.
G32E323EB
Beseda 1 Oln davek 3 Dtn. za šifro ali dajanje naslova S Din Naj man 1 Si
znesek 20 Din
Na svidenje
danes v gostilni »Pri Panju«, kjer se dobijo taborne domače krvavice ln pečenlce, ter razna druga topla ln mrzla jedila. Toči se priznano lzboml dolenjski cviček, fina štajerska vina, vsak dan sveže pivo, žganje, likerji ttd. Zato pridite še danes ln zahajajte ob vsaki priliki edino le v Vegovo ul 10 k Panju kjer se boste vedno najbolje ln najceneje zabavali. Se toplo priporoča ln vas vljudno vabi — Tone Huč.	29291-18
Gostilna Lovšin
toči žametno črnino ln odlična Štajerska vina.
29081-18
Gostilna »Triglav«
pri Remizi na Celovški cesti 160 priredi danes kakor vsako nedelio »Šramel koncert« s plesom. Izborna vina in priznana dobra kuhinja. Prepričajte se tudi »i.
29144-18
V gostilni »pri
Jerici« (Perles)
Prešernova ulica se bodete tudi danes kakor vsako nedeljo dobro zabavali. Koncert s plesom! Izborna vina, priznano dobra kuhinja ! Domače krvavice in pečenke!
292^6-18
Čevljarskega
Služkinjo
nomočnika r Prtdno- pošteno, ki zna pomocniKa r malo	^ p0nh0i v
veščega v izdelovanju gostilniško kuhtojo ta gjojzerlc ln smučarskih ^ gpreJme gosttoa Za čevljev sprejmemo. Za lošSa , Ljubljana. 10 urno dnevno delo pla-	2R22« 1
farno 60 din. Stjepan 5u 1	m^co-i
bat in sin, Hreljln, Pri- , morje.	29027-1 | Pisarnisko
.	. . , praktikantinjo
Mlad mesarski	sprejmem takoj. Ponud-
nnmoPnilc 156 na ogl. odd. Jutra . . | , ? ™	pod Šifro »Spretna prak-
dob! takoj službo. Pla tlSmtlnja«. ca r>o dogovoru. Zrimec j	29206-1
Ivan, mesar. Bled I.
29007-1 ,	„ .
Postrežnico
pridno ln čisto Iščem PolBve se v ogl. odd.
Dekle za vse
ki govori nemški ln zna I jytra" samoste-jno kuhati, se I '	29217-1
sprejme takoj. Ponudbe
r.a ogl. odd.. Jutra pod ,	_ , v. . .
»Zanesljivo ln pošteno	FOStrezkinja
dekle«.	od 7. do 14. ure dobi
29038 1 I službo. — Znanje malo nemščine. Tyrševa 35a XI. desno.
29222-1
Dva krojaška
pomočnika
stalno službo iščem za velike komade za takoj. Žbontar Ivan, Jesenice. Gorenjsko.
29046-1
Hišnico
sprejmem. Zglasitev, dopol dne. Ljubljana, Streliška ul. 20. 29166-1
Prvovrstno moč
za kostume in plašče išče modni atelje »Iva«, G»-posvetska cesta 33, Jesenice, Gorenjsko.
Hišnika z ženo
[ iščem. Prednost imajo vrtnarji. Stanovanje za čišče nie po vrtu in kidanje sne I ga. Žena dobi zaposlitev kot postrežnica. Naslov v vseh
Foto-pomočnika
dobrega retušerja. sprej-
poslovalnicah Jutra.
29164-1
Hlapca
SEE	pridnega, poštenega, vajene
Weiss. Jesenice. Gospo- ,	Rnhini.
svetska c.
29049-1
Gostilna Mrrtinc
Zg. Šiška
Danes domač; krvivice in druge dobrote! Koncert, ples, zabava!
29179-18
Pri Putrihu
I>ane.s vesela zabava s plesom. Vsi vablieni
?9282-18
Sladko je ljubiti ljubiti zares, še slajše mošt piti in plesati vmes.
Gostilna »Pod gozdom«
Doien ska cesta — tudi danes krvavice.
29272-18
Trgovskega
pomočnika
spretnega, ki ima veselje in zmožnost za potovanie v Ljubljani in , _ ... ., . „ .. okolici. sprejme.T-0 takoj Bozičnik Ivan Krskn
ea koni, sprejmem. Bohinjc Filip, Medvode.
29170-1
Čevljarskega
pomočnika
in vaienca ali praktikanta, iščem. Nastop službe takoj.
Na«Iov v vseh pos'oval-nicah Jutra.
29177-1
29052-1 Gospodinjo
Natakarica I	sprejmem
, ,	Iv industrijski kraj k mali
mlada simpatična, z ohrtni družini. Ponudbe na znanjem nekaj šivanja,
»Obrtnik«
29158-1
. , .	anJ|' ogl. odd. Jutra pod šifro
ro.*ne?a dela in po mož- |
Šivilja za
belo perilo
samo prvovrstna moč. dobi službo. »Julljana Frančiškanska ulica 3.
29417-1
Brivsko-frizerski
pomočnik
samo dobra moč, dobi službo. Nastopi lahko takoj. Ivan železnik. brivec, vdova, Celje.
29413-1
Več dobrih krojaških pomočnikom
za velika dela sprejme takoj Alojz Ijednik, kro jač, Celje, Kovaška ul. 1 29410 1
Postrežnico
potrebuiem od 2. do <£. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29394-1
Mizar
z vser. potrebn.m orodjem želi stalno zaposlitev. Grem tudi za stal neja pomočnika. Naslov v vseh posl. Jutra.
28990 2
201etni fant
išče kakršnokoli službo. — Vaien tudi postrežbe v gostilni. Ceni ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro: »Služba 100«.
29139-2
Iščem mesto
železokrivca
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strugar«.
29140-2
Vf3fca beseda 50 par. «8 dajanje naslova S Din aaimanjši znesek 15 Dic
Čebelar -
upokojenec
30 letni; prakso lt lastnim vzornim čebe larstvom. išče zaposlit ve Sprejme tudi mesto oskrbnika ali hišnika v kraju, ki je aa čebelarstvo ugoden Cenjene ponudbe na ogl. oddel Jutra pod Z»elo skro men«	28981-2
Dekle srednjih let
želi službo kot gospodi nja pri starejšem gospodu, najraje v Mariboru ali okolici Ponudbe po slatl na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod značko »Poštena štajerka«.
29099 2
Frizerka
mlajša moč, z nekoliko prakse ln najboljšimi referencami, Išče primerne zaposlitve, najraje v manjlem kraju na deže li. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Iz-vežbana moč«. 29075 2
Mesto gospodinjske pomočnice
Išče mlada simpatična gospodična, vajena tudi gostilniških poslov. Na slov v vseh poel. Jutra.
28938 2
Postrežnico
pridna ln poštena. Išče zaposlitev. Ponudbe pod »čista, urna« na ogl. odd. Jutra.	29068 2
Natakarica
T>rldna. poltena, išče mesta v boljšem ln solidnem lokalu. Najrajši kje v bližini Kranja. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Nataka-rlca«.
29050-2
Frizerska in
brivski pomočnik
prvovrstne moči. Iščeta nameščenje v večjem mestu Slovenije. Cenj. ponudbe z navedbo po gojev na Božo Allč. Zagreb. Kunlščak 28.
28985-2
Oskrbnik
Išče mesto v ekonomiji in gozdarstvu Je lzur jen tesar ln mizar Ra zume voditi obrate v letoviščih. Ima tozadevno koncesijo. Njegova žena Je dobra kuharica Govorita slovensko ln nemško. Reflektira na službo samo pri soild nih podjetjih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrbnik«.
29219-2
Natakarica
ki zna tudi kuhati, Išče službo. Naslov v vseh posl. Jutra.	29120 2
Mesto postrežnice
^a popoldanske ure Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«.
29063 2
Mlad šofer
trezen, vojaščine preet, želi zaposlitve. Zmožen tudi drugih težkih del. Naslov v vseh poslov Jutra.
29210 2
Službo v pisarni
ali tudi kot vzgoiiteliica, sprejme 241etna absolventka trgovske akademije v Pragi z odliko. Obvalda slovenski, češki, nemški in angleški jezik. Ponudbe na ogl odd. Jutri pod šifro »Skromna«.
29189-2
Šivilja
gre na dom. Ponudbe na 03I. odd. Jutra pod >-Fin oku6«
29288 2
Mlad mizar
f preko 10 letno prakso, neožen:en, zmožen splošnega mizarskega dela (samostojno) želi kakršnokoli laž o stalno zaposlitev ▼ kakšnem resnem podjetju ali event. v kaki večji stavbi, ki potrebuje mizarja kol oskrbnika. Prosilec ie trezen, zanesljiv m pošten. Ponudbe na ogl. odd. Ja-tra pod »Hvaležen«.
29274-2
Trgov, pomočnica
želi namestitve v trgovini mešanega blaga. Je poštena. marljiva, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu in
fostilni. Ponudbe na po-ružnico Jutra Maribor pod »Vsestransko sposobna moč«.	29401-2
Trgovska
sotrudnica
21 letna. izvežbana v galanterijski, modni manufakturnl. konfek cijskl ln čevljarski stro ki. zmožna aranžlranla. z znanjem nemščine, želi nastopiti službo takoj v kakem večjem mestu Cenjene ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko Asll na prodajalka«.
29412 2
Dekle
srednjih let, želi službo kot gospodinja pr1 stareišem gospodu, najraje v Mariboru ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra - d »Poštena Stajertcr 266«.
29386-2
Kot zajutrk naši deci se priporoča hranljivi in vitamine vsebujoči
»Emona"
cvetlični čaj
ki nudi tudi z dodatkom mleka zdravo in krepilno pijačo.
Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah.
* >?enci(ke)
Pekovskega
vajenca
sprejme takoj z vso oskrbo v hiši pekarija Katzianer. Slovenj Gra dec.	28877 44
Potniki
Beseda 1 Din, davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Samo dokazano
produktivnemu zas topni ku (tudi penzlonlstu) nudi stalni akvlziterski .zaslužek Poksal Depot Maribor. Gospojna 9.
29112-5
Zastopnika
strokovnjaka za porcelan, keramiko in steklo, sprejmem. Ponudbe na oglisni odd. Jutra pod »Strnkov-niak 200«.	2935V5
no=ti nemščine, vesele na-ave. se takoj sprejme v lokai z sodbo. Zaslužek 600 do 300 dinarjev. nastop takoj. Ponudbe s sliko na Propaganda. Zagreb, pošt. pret 472 pod' »Početnl ce prednost«.
/5 / j 1 "' fil t j
Beseda 1 nin davek 3 Din za šllrr aH daian.le naslova 5 Din Nalmanišl znesek 20 Din
Kuhar
firvovrsten, uren. po ten, dob! takoj stalno službo v LJubljani Ponudbe na Orrl odd. Jutra r>od šifro »Prvovr 6ten kuhar«. 28983 1
Kuharico
s tare j'o moč. Išče bolj fca gostilna v manjšem mestu. Nastop takoj — Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Dobra kuharica«.	28979 1
C vikar j a -
natezovalca
tudi mlajšo moč. začetnika sprejmemo takoj Ponudbe na ogl oddei Jutra pod »Tovarna čevljev«.	28978 1
Kleparski
pomočnik
vešč splošnega klepar-Btva lt vodne lnstalacl Je se takoj sprejme. — Neuman Karol, Jesenice Gorenjsko.	29048 1
Urarski pomočnik
samostojen, popolnoma vešč v stroki s kompletnim orodjem se spre j xne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten urar«.
28439-1
Krojaškega
pomočnika
ali pomočnico za male komade, takoj spre j-29035-1 I mem. Cankar Marjan.
___I Gosposka 3 1.
*« v v t« 1*1	I	29235-1
Vec čevljarskih
pomočnikov I Postrežnico
!n vajenca sprejme ta- j pridno, polteno, veščo koj Konrad Gorenjak, pranja ln likanja iščem Celje, Gosposka ul. 28. j za dopoldne. Rožna do
29965-1 lina. Cesta V-35.
29265 1
Služkinjo
Dober čevljarski
. „ Pomočnik ,	trežnlco ^j.
za v*a čevljarska dela se | mem^Dvorf;akova lil. 13.
pritličje.
sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra. 28988-1
PRODAJAMO samo kvalitetne
aparate:
Eumlg Minerva Orlon
Radio aparat ni luksns, temveč vsakemu
potrebna kulturna naprava. Denar izdan za radio aparat ni vržen proč, temveč dobro naložen. Saj Vam radio aparat mnogo nudi. Uči, svetuje, zabava itd. itd. Napravi dom prijetnejši. Kljub višjemu kurzu nemške marke nudimo UGODNE CENE in PLAČILNE POGOJE.
Voznike
z lastnimi konji in vozovi (2 paral za izpeljavo večje množine drv ii gozda ter OGLAR ?A za napravo cca fi vaeonov oglja sprejmemo takoi ra bližnto Dolen sko. Poiasnila Zaic I.ojze, Ljubljana, Gledališka 7.
29246-3
Prazno sobo
solnčno. lepo. s poseb nlm vhodom, centralne kurjavo ln souporabo scoipalnlce oddam takoj boljši strank! v I. nad stroplu v vili. Levstlko va 16 (Vrtala).
29381 3
Frizerko
Hotelsko sobarico
veščo
,	z , . prvo moč, z znanjem
vodni in	nemščine to kavcijo
ondulactn ako) spre,mem. eJme hotel štrukelj.
Mesečna plača 1000 din. j ^	29303-1
Salon Gjurasek Julij, Ptuj
29128-1
Postrežnico
Krojaškega
ali dekle
pomočnika IM
.1 , mem. Ponudbe na ogl. spretmem v stalno službo ^ Jutra p^ »Snaž
za splošno delo. Alojz,)	29306-1
Jordan, D. M. v Poliu 46. '
29122-1 j	t» x ^ •
Postrežnico
pošteno, točno to zanes ljlvo, veščo kuhe, sprej
nnmornikn Imem 8 novembrom pomocniKa za dopo,danske ure. —
mladega, rabim, prednost p0dbevšek, Komenskega
ki ima:o svoje kolo. Na- ui<ca 20
stop takoj. Presterl Anton, j *	29336-1
Radovljica, Gorenjsko.
29132-1
Pekovskega
Hišnika
oftenjenega, brez otrok, zanesljivega, vajenega vrttega, sadjarskega dela, sprejmem. Ponudbe to sporočilo dosedanje službe na ogl. odd. pod »Trajno«.	28939 1
Trgovsko
pomočnico
dobro tevežbano, katera bi bila zmožna sama voditi trgovino z mešanim blagom na deželi, sprejmem. Le dobre ta zanesljive moči, ki so bmožne položiti nekaj kavcije, pridejo v po6tev. Naslov v vseh poel. Jutra.
29115-1
Kotlarski pomočnik in vajenec
se sprejmeta takoj. D. Glumac, kotlarstvo, Celje.	29108-1
Vdova
Išče sedlarskega ali tapetniškega mojstra ali pomočnika, ki bi lahko vzel v najem delavnico. Mora Imeti nekaj kavcije. Zenltev ni izključena. Naslov v vseh pcel. Jutra.	29096-1
Ključavničarja
sprejmem proti kavciji. Potrebno Je 30.000 din, ki se morejo vknjižltl na prvo mesto. Naslov v vseh posl. Jutra.
28883-1
Urarskega
pomočnika
samo dobrega ln lzvež-banega delavca, sprejmem. Dlttrich Pranjo, ftlurska Sobota.
28958-1
Krojaškega
pomočnika
dobrega delavca za vse komade sprejme takoj Gros Franc, krojač. Slovenj Gradec.
29127-1
Usnjarskega
pomočnika
samostojnega delavca — sprejme Franc Bajt v Kranj ski gori, plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši.
__2912J-1
Sobarico
pošteno, zanesljivo, ki razume tudi nemški Jezik to servlranje, sprejme v stalno službo hotel »Bellevue«, Ljubljana.
29091-1
Pridno služkinjo
sprejmemo v večjo gostilno v Dalmaciji. Ponudbe na Andrej 2uljan, gostilničar, Slbenlk.
29095-1
Več ključavničarjev
— orodiarjev, strugarje za precizna dela se takoj sprejme v večjem kovinskem pod ietju. Plača 10—15 din po oceni. Le strokovno dobro priučeni naj pošljeio ponudbe s popisom strokovne in teoretične predizobrazbe na ogl. odd. Jutra pod »Orodničar«.
29171-1
Služkinja
vešča kuhe in pospravljanja sob se tako: sprejme, plača 200 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna služkinja«.
29176-1
Fotografskega
pomočnika
hitrega kopista, takoj sprejmem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ko-pist«.
29248-1
Krojaškega
pomočnika
za prvovrstno delo takoj sprejmem. Franjo Le mut, krojač, Zagorje ob Savi.
28223-1
Sprejmem takoj
zidarja, mehaniTce in mizarja. Generator delavnica, Tyrševa 13, levo, dvorišče.
29319-1
Mesarskega
pomočnika
sprejme takoj Hrovat A., Ljubljana, Tržaška 26.
29315-1
Kuharico
samostojno, veščo vseh hiš-nil del, ne čez 30 let, z dolgoletnimi spričevali, išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdrava«.	29359-1
Pridno dekle
sprejmem za prostoročno slikanje. Oskrba v hiši. Franc Konjedic, Stražišče pn Kraniu.
29356-1
Postrežnico
snažno, pridno, za pol dneva se sprejme. Naslov v vseh poel. Jutra 29383 1
Torbarski
pomočmki
z* fina galanterijska dela in
pomožne delavke
dobro izučene v tej stroki, dobe stalno nameščenje z dobrimi prejemki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izurjen«.
29273-1
Natakarica
dobi takoj službo. Služba je stalna. — Pogoj, da je poštena, delovna, da govori slovenski, in nemški in da je služila v večiih restavracijah. Ponudbe na hotel »Novi svet«, Maribor.
29400-1
Izurjeno šiviljo
za šivanje gumbnlc in gumbov na Singer stroj takoj sprejmem. Ponud be na podružnico Jutra Maribor pod »Izdelovanje perila Maribor«.
29405-1
Prodajalko
pošteno, postavno, energično, dobro verzlrano mešane stroke, sprejmem na deželo. Pcnudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Delavoljna..
20404-1
D/OVAL LJUBLJANA
Dalmatinova ulica 13
poleg hotela Štrukelj.
Telefon 33-63
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 D!n Nalman!š1 znesek 20 Din
Instrukcije
za vse solske predmete nudijo brezposelni pro lesorsk! kandidatje — strokovnjaki Novinarski dom Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12
219 4
Nemško
konverzacije
in ponk nudi izobražena gospa V skupini A—5 oseb konverzaciia proti malenkostnem honorarju. Kongresni trg 13/11.
28562-4
Prodam
štiri avtogume 740X140 to nov dlferencljal ln telrat za Fiat Zlnka Gerčar, Trbovlje.
28974-6
Mizarji!
sušilnico za umetno sušenje lesa po zelo nizki ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra	29092 6
Velika vežna vrata
in več oken se za nizko ceno proda. Vprašati in ogleda se pri hišniku na Aleksandrovi cesti 10.
29249-6
Čebelnjak
nov, paviljon, dva nora Znidaršičeva panja, močna družina z zimsko zalo-o medu, prodam. Podržaj, kofl;ica.
29184-6
Več oken
130x85 s štoki, in neka; vrat, sobne in vežne in leseno drvarnico 4x4 nova in krita z opeko, poceni prodam. Domžale, Taborska 4. Setina.
29194-6
Paviljon na
Zaloški cesti
ali dve velike šipe »e proda. Naslov v vseh posl. Jutra.	28337-«
Peči
I večjo Lutz in manjšo železno ter cinkasto kopalno banio. proda: ABC, Ljublia-na. Medvedova c. 8. poleg kolodvora Šiška.
29234-6
Ne pozabite
da vse dobro ohranjene in uporabne predmete, pr.-da-ste ali kupite pri: ABC, Liubliana, Medvedova c. 8. f poleg kolodvora 5iška).
29235-6
Damski prstan
z lepim brillantom prodam aa 1400 din. Na ogled pri Selanu, Jeg-llčeva c. S.
29220-«
Zobotebnica
vešča v delih v zlatu ln kaučuku, Išče zaposlitve Cenjene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zobo tehnica«.	29089-2
Šofer
3 večletno prakso, vajen vseh bencinskih ter Diesel avtomobilov Išče slu žbo. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod znač ko »Nastop takoj«.
28963 2
1000 din dobi
kdor mi preskrbi stalno službo v kaki tovarni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto v tovarni«.
29137-2
Trgovski pomočnik
mešanega blaga in lesom, nekatiile-.. vojaščine prost, želi službe kierkoli takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe
Strojni mizar
z večletno prakso na fre-za?ju, Išče službo. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Strojni mi zar«.	29334 2
Gospodična
išče službe v boljši restavraciji kot po noč gospodinji. kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošteno de-
na ogl. odd. »Nekadilec«.
Jutra pod i
kie«.
29331 2
»Delikatcsa-.
23851-2
Sestra vzgojiteljica
s prakso, išče dobro me sto, najraje k novorojenčku ali ma'emu otro ku. Sem popolnoma samostojna in vestna. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod
Vajenec ali vajenka
za trgovino z mešanim blagom na deželi se takoj sprejme. Oni, ki so se že v kaki trgovini učili, imajo prednost. Ponudbe pod »Vse v hiši« na upravnlštvo Ju tra, podružnica Maribor 28929 44
Dve mladi
čedni učenki
iščem za svojo kapelo. Plača 250 do 3C0 din to ostalo. Nastop takoj. — Ponudbe, po mo>no6tl s sliko, poslati Eukič, ka-oelnik, gostilna »Železničar«. Bihač. 29084 44
Petnajstleten fant
z dvema razredoma meščanske šole. s prav dobr:m _	uspehom, se želi izučiti za
išče mesta •• bolišem solid- i išče službo v ipeceri■ -.ki ali mehanika, ki učavničaria ali nem lokalu. Pridna, simpa- i njanufakturni strokj. gre elektrotehnika. Naslov v tična. vestna, poštena in | t,K)j	skladiščnika ali vseh poslovalnicah Jutra,
kavciie zmožna Govori ■ sitčno. Premo e tudi nekaj |	29123-44
29160-2 j Plačilna natakarica
Delikatese	---T.--:---„ | i^ce siužto v boljši go-
izučena prodajalka Išče Mesto prikrojevalke	^^PismT
nameščenje Ponudbe entlarce. iščem v ple- !	V' odd
na ogl. cdd. Jutra jk* tiI„| obrti. Nas ov v vseh I n^pon^dbe na ;0ga odd.
poslovalnicah Jutra.
-9180-2 l
j Jutra pod >P'.a^lna na vikarica .
29302 2
Natakarica,
Trgovski pomočnik
^ i" "bohrva«W. J. j k-.vdie. Naslov v .seh po-
»Sestra«.
29113-2
Pekovski
pomočnik
predpečnik ali skupni delavec Išče službe Naslov v vseh posl Jutra.
29104 2
R. Kurent. I Mibban.i Bc-et- ! 5i0- alr.icah Jutra, hovnova 1:
Fant
zdrav, pošten, išče mesto va enca v trgovino z mei.
i	29297
29241-2 j ___________
______I (	v • | »4 tuva * u5>>»iuv	UIW»i
!Tie;nv:-kl pamoeirk blagom. Ponudbe na na-i star 18 let. izučen usn.ar- j slov Jožeta Pod.'kar, šivilja, skt stroke, s prakso v špe- ; Škofja Loka, Mestni trg.
Slaščičarski
poni r; čir k '
mlad in delavp.r"	ra- j
poislltve v Ljubljani ali okolici Naslov v vseh poel. Jutra.
29080-2
Mlad trgovski
pomočnik
i-jče mesta v trgovini z mešar.lm blaiom, najra je v bližini LJubljane. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »116«.
290H-2
Frizerska in
brivski pomočnik
dobre moči. Išieta na meščenja v večjem mestu Slovenije. Ponudbe z navedbo pogojev na Božo Allč. Zagreb, Ku-niščak 28	28933 2
Zelczninar
prva m o- Išče s'užl)i sk-adlšrnl-a ali pošlo (meilen.. Naslov v->-lie. P.rnuihe ra og a 1 , •,„ 1, 1,. sni odd. Jutra	Ag! : poslov.-.mich Jutra.
len in v?sten 36o
; ceriii. zeli pr memega na-v vseh
29357-;
23320-2 ----
-----: Pridno kmečko
Izkušen strokom njik
:je d-ji
dekle
ejj.c ir. '•ustrije d-.:i j : se službo k čebri dru-•>o'oi::o vodilno nrak-so | Šin. Na.-lov v vseh r_sl. rrnomiianlh velelndti j "utr-	2?3i5-2
strlj, sar-irstojen teh-n ' ------
čni in 1-omereia'n! dis j	Kuharica
-prejme siužto za tako'.
Gospodična
z večletno prakso, govori nemško, gre k majhnim otrokom. Naslov v vseh pcel. Jutra.
29070-2
->;;nent. moralno neooo re?en. enerjiJen or?an, ator ietemea In ek-torr^tra poslovanja, ko i-e-pondent slovenskega srbohrvatskega. nemške ca in itp'ijanskega jezi ka. knjigovodja bllaiirist vojaščine preet — žeii nameV'-en'a v svojstvu disponenta pri lesni in
Ponudbe p.d Dobra aa oal ocid. Jutra.
29372 2
Brivski pomočnik
dober delavec, star 24 .et.
išče službo. Nastop takoi a)i pO
29238-44
Pekovski vajenec
z 1 do 21etn»> prsiksc. dobi službo v Ljubljani v dobri pekovski hiši Po-n vice na oglasni odd. j.itra pod »Vsestransko zanesljiv to pošten.«
29216 44
Fant
išče raesta z vso oskrbo pri mojstru kot mizarski vaje-ner Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29188-44
Pisalno mizo
in kuhinjske mizo prodam. Dobro ohranjeno Staničeva ulica 20. za Bežigradom.
29214-6
Razprodaja
150 parov novih (Jamskih čevljev razprodam na drobno ali ceiotro Cene stare, nizke. Ugo dna prilika Vsak dan od 10. do 13. ter od 15 do 18. ure Albin Turk, LJubljana. V10vdan.'ka c št. 3.
_29221 e
Otroški voziček
globok, prodam. Pleteršni-kova ul. 14-a. Orehek.
29169-6
tudi na deželo. — Adolf dustriji v Sloveniji. Po Neme«., čakovec.
Vajenko
za prešivanie gornjih delov dogovoru. Grem | 'Preimem. Mokorel.^ Mire 4
nudbe poslati na ogl odd Jutra pod »Lika-.
29231 2
Trgovska
pomočnica
lzučena v mešani stroki, želi premelitl službo. — Gre kamorkoli, tudi ta deželo takoj ali pozne je. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Ma ribor pod »Pridna«.
29018-2
29268-7
Brivski pomočnik
prvovrstna .t.oč z zna nJem nemščine, išče slu žbe. Berglez. Kersnikova št. 13, Celje. 29411-2
S'u*bo natakarice
želi pridno, pošteno dekle, ki je vajenp vsega dela. Nastopi lahko takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	29097-2
2Zaslužek
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za štfro al! dajanje naslova 5 Din Najmanlši 8nes»-k 17 Din.
Prepisovanje na
stroj
ryevzamem na do.-n. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
28174-3
Matematiko, fiziko
pa tudi latinščino, nemščino poučuje akademik tehnik eventuelno za hrano ali stanovanje Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Ma tematik«.	28394-4
Osnovni in srednješolski mladini
in odraslim nudi uspešni strokovni pouk francoščine, nemščine, klavirja, brezhib no konverzacijo in pripravo za izpite — mature. Aneta Potočnik, dri. dipl. Groharjeva 2, vhod Tržaška C. 1-1.	29202-4
Nemščino
angleščino, francoščino. Italijanščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul 11, prltiičje. Informacije djopo:dne.
29258 4
Poučujem nemščino
od začetnih pojmov do popolnega obvladanja. Po-učuiem tudi nemško stenografijo, korespondenco in literaturo po hitri ter dobri metodi. Vprašati: Cesta 29. oktobra 18/1., levo.
29389-4
^Ptodam
Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Manjša
železna blagajna
poceni naprodaj Ogleda se pri tv. Ivan Ma-thian. Tvrševa 12.
28912-6
Železna peč
za velike prostore ugodno naprodaj. Ogleda se pri tv Ivan Mathian. Tyrševa 12	28931-6
Otroški voziček
globok, prodam. Prisojna 'prodam moderno, s stekle-Ul. 3. priti. 29072 6 nimi pulti in odlično ohra-- —---— • njeno. Naslov v vseh po-
Dobra železna peč	J<*ra.
poceni naprodaj. Poizve se v gostilni »pri Rlbču«, Ižanska cesta St. 3
29121-6
Okasion
;ugodna prllLka). Proda se velik briljant. Pismene ponudbe pod »Briljant« na ogl. odd Jutra.	29333-«
Kumica
(baraka) 4 X 2 m. valilnik Nickerl za 200 jajc tet kompletna vrat? in okno naprodaj. Ciril Meteodov* ulica 13, pritličje, desno.
29302-6
Parni kotel
Xydo, 4 atm. naprodaj. Poizve se: Tavčarjeva 13, desno.	29363-6
Posnemalnik
fseparator) za kvasame ra večje mlekarne naprodaj. Poizve se Tavčarjeva 13, desno.	29364-6
Sobno kredenco
veliko, rezl;ano, izreden komad, radi selitve takoj
prodam. Resljeva cesta 16 II.. levo.	29365-6
Gradbeni materisl
zidna in strešna opeka, cela hiša z? podriti, prav poceni takoj prodam Tržaška cesta 14 (stara mitnica) 29353-6
Leseno bar.iko
pokrito z opeko, prodam Naslov v vseh posl Jutra.	29385-8
Dekoracija sobe
primerna za podeželske odre poceni naprodaj. Info-ma-cije: bivši hotei Tivoli pri Seljaninu.
2926^-6
Biljard
dobro ohranjen, tvrdkt Seifert, VTien, z obratno debelo marmorno ploščo <Wendebrett) s šestimi kroglami (slonokoščenimi) — zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	29147-6
Smoking
skoraj nov, ugodno prodam. Na ogled v salonu Moda, Resljeva cesta 8.
29420-6
Puška
dvocevka, kal. 16, brez-petelinka. malo rabljena, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29409-6
Trije veliki
Asparagusi,
otroška mizica in dva stolčka se ugodno prodajo. — Ogled dopoldne. Lingarjeva ul. 2-H. Ljubljana.
29183-6
Stanovanjsko
barako
poceni prodam. Naalov v vseh poel. Jutra..
29279 6
Emajlirana peč
lepa, za večji prostor, ee proda. Flgar, Vošniako-va 12.	29292-6
Železen štedilnik
skoro nov, naprodaj za 220 din v Svetosavskl ul št. 22.	29287 6
Biljard
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 29398-6
Nagrobne svetilke
dobro ohranjene, usodno proda Skok. Gosposvetska 16, »Pri Levu«. _29432 6
Pozor trgovci!
50 parov čevljev naprodaj po zelo nizki cer.l. »Julljana«, FYanč!4kan ska tU. 3.	29416 6
Trgovsko opravo
29421-6
Beseda 1 Din. davek 1 Din za šifro aii daianj«
naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Dto
Staro lito žel^o
strojno tn komerčno. Kupim vsako množina, Franc Smole, fteleaolt-varna. Trata 18, p St. Vid n Ljubljano Telefon 749	29003-7
Kupujem
staro železo, kovine, fcno jašfce odrezke. cunje la čreplnje po najvišji nI. V. Glumac, Celja. Krekova cesta.
29103-7
Prešo
za prešanje sena kuptm.
Ponudbe na A. Podp®-čan, Velenje.
29023-7
Linoleum
12 pkv. metrov, dobro-ohranjen, kupim. Opis ln ceno poslati na ogL odd Jutra pod »Linoleum«
29058-7
Uprava Narodnega
gledališča
želi kupiti večje Število dobro ohranjenih frakov (kx>mp etnlh oblek). Ponudniki naj naslovijo svoje ponudbe na eko-nomat Narodnega gledališča v Ljubljani, Drama.	29015-7
Prodam
malo rabi Jene osi to vzmeti za platonski voz. 25 meterskih stotov nosilne teže. Košir. 1,3'ko 28923-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj. Marija Ham, LJubljana, Opekarska c. št 43 .	28384-6
Stare železne peči
so v Celju po zelo ugod nI ceni nanrodej. Naslov v vseh posl. Jutra.
29101-6
Nagrobni spomenik
iz bosanskega granita, se poceni proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomenik«.
26790 6
Stare moške obleke
čevlje, perilo itd kupu-le.-n. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. — Alojzija Drame, LJubljana, Gallusovo nabrežje 29.	27324-7
Mreže
za poste'je dobite najceneje Komenskega ulica 34. Zaloga posteljnih žičnih vložkov.
29335 6
Briljant
bel, krasnega sijaja, soll-talre. ugodno prodam. Izredna prilika — samo do torka. Pojasnila daje lz prijaznosti: zlatar Jazbec, Miklošičeva 12.
29326-6
Poveče»*alnik
3x4, ali 4.5x6 cm, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto«.
292444
Sode
od vina ali žganja od 50 do 200 litrov kupim. Pianudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri sodi*.
29207-7
Stare metale
medenino, baker, cink, nikel, kupuje Uhltas. Šiška po najvišjih dnevnih cenah v vsaki množini.	29205-7
> JUTRO? it. 252.
15
Raznovrstne
odpadke
kakor krojaške. šiviljske, Itare volnene jopice, juto (žaklovmo) itd. kupujem. Plačujem po najvišjih cenah. Grebene, Tyrševa 36.
29196-7
Kupim fotoaparat
Korelle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korelle«.
29296-7
Mizarsko orodje
»taio, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh po-»iovalnicah Jutra.
29276-7
Staro železje
kovine, gumo in drug«
p.rdmete plača najbol;e Mctalia, Gosposvetska 16, telefon 32-88.
29431-7
Beseda l Oin. davek 3 Um. za S liro ali da;anjt-naslova b Din Najmanižl zne.sek 20 Din
Najboljša češka kolesa ES-KA
■r Di .-.ia:jt, dobite pri tvrdki Ivan Jax in sin, Tyrševa
C. 36.
291SS-11
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira posameznih komadov, omar, postelj, kuhinjskih kredenc, stolov, otroških posteljic itd. — Se priporoča »Sava«, mizarstvo, Miklošičeva cesta.
29311-2
Dva tricikla
nova, prvovrstne izdelave,
p. -elo nizk.i cen. napro-Gener.itor delavnica, seva cesta 13 (Figovec).
29301 11
Za rabljena
motorna kolesa
zamer, am prvovrstna dvo-k '-sa, r-idio aparate, mo-- e trikolice itd. Ludvik ileršič, Ljubljana, 29 okt. štev. 13.	29368-11
Pozor! Moško kolo
ugodno prodam za 4SU din. Ambrož Leopold, mehanik, Tvrševa c. 71 29374-11
Moško kolo
<obro ohranjeno, kupim za .ečka 10 let. Naslov v -seh poslovalnicah Jutra.
29393-11
Kauče
garniture fotelje, oto mane, modroce izdeluje mo. Postrežba točna ln solidna. Cene nizke. — lojze Vodlšek, tapetništvo, Ivan Klrbiš, deko rater in tapetnik. Za gorje ob Savi 62.
29033-12
Salonska garnitura
starinska posebnost iz časa btdermajer prodam. Naslov v vseh posl. Ju tra.	29330 12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira žičnih vložkov. peresnih modro-cev, modroci, otomane, kauči, iež.ilni stoli, okviru Se priporoča mizarstvo »Sava«, Miklošičeva.
29312-12
) ,
tiri
t seda 1 Din, davek 3 )in, za šifro aH dajanje .slova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Razno pohištvo
posteljo, zibelko, polico za knjige, stroje za rezanje mesa i. dr. prodam. Naslov Graffy, Beethovnova ulica 15 III.	29351-12
Chippendal-salon
L.ogato rezijan, masiven mahagoni, proda Trlbuč. Sodarska 2. nad cerkvijo Sv. -Florjana. 29379 12
Razno pohištvo
tudi starinsko, omare, fotelje, mize, ogledala, like. posteljo, vaze. sve ti!ke Itd preda Tribuč. Sodarska 2. nad cerkvifo Sv Florjana. 29378 12
Spalnice, kuhinje
:n ostalo pohištvo nudi po zmernih cenah mizarstvo Alojzij Pečnik, — Ljubljana, Vodnikova c 309, poleg mitnice št. Vid nad Ljubljano.
29419-12
Beseda i Oin. davek i Dtn. za šifre ali daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Dobro domače
kosilo
pri boljši družini Iščem v okolici Sv. Jakoba -Križanke - Trnovo. Po nudbe p->d »Gospa« na ogi. odd. Jutra
23991-14
Fino domačo hrano
nudim dvema gospodoma, kosilo 10, večerja 9 din. Naslov v vseh poslovalnica.! J utra.
29200-14
i seda 1 Din. davek 3 n. za šifro al! dajanje iLslova 5 Din Najmanjši znetek 20 Din
Radioaparnt
refunken 4 plus 1, vse
• ilovne dolžine prodam. - Kupim ključavničarsko ■odje. Lulek, Križevniška ca U.	29307-9
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesik 17 Din.
Kupim
italiiansk. eri.-kj slovar, Valjavec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Valjavec«.
29242-8
Knjižnica
n-ad 1000 zvezkov, slovenska literatura od začetkov do 1917, mnoge redkosti na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Juti* pod »40 000«
29215 8
Beseda 1 Din. davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Spalnico
v Imitaciji orehove kore nine (pleskarsko delo Martine - Ceme, 2-krat lakirano) ln dve boljši kuhinjski opravi poceni proda Krže Franc, Pohl štvo, Vrhnika, sk adlšče LJubljana. Prečna til. 6. nasproti mestnega kopa ltšča.	23976 12
Elegantno spalnico
lz orehove korenine, poceni proda mizarstvo Gluhak. Brezovica. Pohištvo razstavljeno v zalogi Ljubljana. Florjan-ska 19- Sprejemam naročila.	29052-12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira pohištva spalnic in kuhinjskih oprav Sprejmemo tudi vsa naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča »Sava« mizarstvo, Miklošičeva c.
29310-12
Pohištvo
novo in že rabljeno Ki ga želite prodati a.! samo dati v shrambi, sprejmemo v posebni oddelek v komisijske prodajo po zelo ugodnih jjogojlh Kupcev )e v tem oddelku vedno dovolj za dobre, ohranjeno pohištvo Vso reklamr preskrbimo sami Sporočite nam na dopisnici a. i ustno Prevoz pohištva nre-jkrblmo iaml -Ivan Mathian bjublja na. Tyrševa cesta 12
19-1 i
Kompletno
baročno jedilnico
prodam Ogleda se pr; tv. Ivan Mathian Tyr Seva 12.	28913-12
Novo damsko
suknjo
< krznom in površnik, prodam ali zamemam za moško suknjo. Krojaštvo Le-ban, Novi trg.
29138-13
Smoking
za srednjo vitko postavo,
dobro ohranjen, ugodno pro dam. Oeleda se trgovina Celovška 56.
29255-13
Uprava Narodnega
gledališča
v Ljubljani želi kupiti
večje število dobro ohranjenih frakov (kompletnih oblek). Ponudniki naj naslovijo svoje ponudbe na ekonomat Narodnega gledališča v Ljubiianl, dramsko gledališče.	29377-13
Črn krznen
površnik
(paleto) Soln za srednjo
postavo in sivo lisico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.
29430-13
Motor 250 ccm
model 1939, skoro nov, poraba 3 1, takoj pro dam po zelo nizki ceni. Straunik Alojzij, Radovljica 31.	23980-10
01ympia avto
eabriolet, skoraj nov, Drodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
29025-10
Posojila I
različna preskrblm hitro ' in brez kakega predpla čila.
RUDOLF ZORE
l.iubijan«. Gledališka al 12 29328-16
Avto Opel
Super petsedežni, ugodno prodam. Avto je v brezhib r.em stanju gume malo rab ljene 2 rezerve. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
29162-10
Avtomob;le
tovorne od 1 do 6 ton Diesel in bencinskimi motom in razne osebne avto mobile po ugodnih cenah proda zastopstvo KRUPP, O ŽU2EK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica li.
29165-10
Motor
NSU 600 ccm, turna s prikolico v dobrem stanju se proda. Na ogled ie v moti delavnici Fantini, Celov ška 42.
29191-10
Ziindapp 250 ccm
zamenjam za manišega ali prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
29185-10
Mercedes Benz
motor
Diesel 65 KS naprodaj. — Ogledati pri zastopstvu: Ljubliana, Bleiweisova četa 52.
29233-10
Avto Opel
avto Opel, lepa limuzina 2 dobrimi gumami za 22 tisoč din, ali zamenjam za mali dobavni avto. Motor Ardic 200 ccm. za 4900 din n Miele 98 ccm za 2200 din. Zevnik Julij, Stražišče pri Kranju.
29245-10
Ford avto
poltovorni poceni pro dam. Ponudbe na ogl. odld. Jutira po »Pegle zen«.
29228-10
Kupim
motor 200 ccm boljše znam ke, vožen do 8000 km. — Model 1939-40. Po ceni a plačam takoj. Ponudbe na J. Povše, Gaberke — Šoštanj.
29163-10
Tovorni avto
do 1 in pol t, kompleten,
5 gumijevimi plašči, motorjem in kabino itd. vse v naibolišem stanju, toda brez karoserije, kupimo. Ponudbe ie poslati na ogl. odd. Jutra pod »M. K.«
29203-10
BMW 550 ccm
ugodno prodam ali zamenjam za 200 ccm. — Slavko Grilj, Krašnja pri Lukovlci.
29263-
Skoda
dobro ohranjeno, 7-sedežno in 4-sedežno limuzino poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skoda 64«.
29299-10
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Hrastove deske
suhe, prodam. Zanier, Sv. Pavel pri Preboldu. Savinjska dolina.
29045-15
Prodam
150 m zdravih bukovih drv. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Črnivec«.
29232-15
Suha bukova drva
?.agana 165. cepljena 177. dostavljena na dom. ter nrvovrstnl Trboveljski oremog prt Putrihu. Dolenjska c. 6. Tel. 48 55.
292S3-13
Beseda 1 Dtn davek i nm za šifre ali dajanje
-.aslova 5 Dm Najmanjši znesek 20 Din
Tovorni avto
^Ford« v prav dobrem stanju. kompleten, z vsemi gumami, zeio po ceni naprodaj. Jugo-promet. Golob, Celje, telefon 273.	29022-10
Avto Ford
3 cillndr. model 1B39. v dobrem stanju naprodaj. Ogleda se ga od 12. do 13. ure. opoldne Ljubljana, Hotel Balkan.
29054 10
Ziindapp 200 ccm
vožen 12.000 km. v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za vino. Na-tek Ncrbert, Sv. Juri! ob Tabora.	29107-10
Tovorni avto
na bencinski pogon, nad 5 tonski, kupim ali gume 38 v9 in 36-'8. Po nudbe na Uranič. Kosta njevica na Krki.
29044-10 Mali avtobus
znamke Chevrolet, v zelo dobrem stanju. zadnje gume skoraj nove, pro dam po zelo ugodni ceni. Avto Je pripraven za predelavo v poltovorne ga. Julij Rozmar.it. LI tija	28994-10
Motor N. S. U
500 ccm, zelo dobro ohra njen, z novimi gumami, zelo ugodno prodam. — Poizve se Urbane, mesar, Mengeš.
28946 10
Bencin
je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem v prvi specialni generator delavnici, Ljubljana, Tyrševa 13.
29300-10
Generatorje
za. osebne avtomobile v obliki kovčka. Cena 5.500 do 7.500 din. Oglejte si v Mehanični delavnici, — Sv. Petra cesta 85.
29388-10
Beseda 1 Din davek
r>tn za šifre alt dajanj* naslova 5 Din Najmantš' znesek 20 Din
Ureditev dolgov
izterjavo, Inkaso in od kup terjatev, sodne ln tihe poravnave, dobička nosno — varno naložbe kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilan ce, kalkulacije, sploh vse trgovsko - obrtne zadeve vam diskretno uredi konceslonirana komercialna nišama
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka 7 24 10
Posojila
jajemc na-Mm članom " farčevaicem Ugodni oo goji V.oee obrestujem, po 5 odstotkov Vsi var čeva C1 hrezplačnr zava rovanl Zadruga »Moi Dom« LJubljana Dvot žakova 8 Iščemo oover lenlke	195
Kupuje! Prodajal Hranilne knjižice
janK in nraniinic tei
vrednostne papirje
po najugodnejših cenan
Bančno kom. zavod Maribor.
229-16
Hranilno vlogo
do 150.000 din kupim. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Knjižica«.
29086 16
Mlada gospodična
Drosi premožnega gospo da trgovca, ki bi ji pomagal do male trgovine. Ponudbe pod šifro »Spo razum. Tajno, na oglas ni odd. Jutra. 28982-16
Kateri gospod
gosoa aii gospodična bi pristopila kot družabni ca k trgovki mešanega blaga v lepem Industrij skem kraju. Potreben kapital 30 do 60 tisoč din. Nastop takoj Po nudbe poslati na ogl. oddelek Jutra pod — »Kdor si želi dober zaslužek ln miren ln lep dom«.
29042 16
Brezplačno stanovanje in hrano
dam onemu, ki mi posodi 22.000 din za toliko časa, da mu vrnem, aJi pa ga vzamem na dosmrtno oskrbo v lepo soinčno sobo v letovl žčarskem kraju. Za varnost vknjižba na hišo cenjeno na din 115 000 Naslov v vseh posl. Ju tra.	29118-16
Kdo posodi
takoj 2000 din, proti lepi nagradi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nujno rabim«.
29135-16
Družabnika
za ustanovitev trgovl ne na prometnem, brez konkurenčnem kraju Dolenjske Iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra nod »Poštenje 1837«.
29277 16
Želim udeležbo
i pol milijona p.ri manj ši industriji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osebno sodelovanje«.
29289 IR
Hranilne knjižice
vrednostne oaplrje
kupujemo
stalno ln do najvišjih cenah lr. takolšnlemo p.ačllu
RUDOLF ZORE
Uu bi.lana. Gledališka ulica 12.
29327 1C
28 letna
orcsl tudi starejšega ln teligenta malega posoji !a. Ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Poznanstvo«. 29329-16
Hranilnica
proda v Ljubljani hili za 750.00 in 175.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečno 3000—1000« 29423-16
Najboljša
naložba kapitala
Lepa velika najemninska hiša, kakor tudi	moderna vila, graščinsko	posestvo ter opekarna in	gradbene parcele naprodaj.	Posredovalnica Rapid,	Maribor, Gosposka 28.
štev. 28.	29402-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Industrijska stavba
prenovljenem st.anju se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi po gojič Vodna moč 12 ks. dve razsežnl, svetli, zra čnl delavnici s prostor nlm stanovanjem. Stav ba je pripravna za malo industrijo kakor barbarstvo. pletilj stvo, mizarstvo. Vprašati na na slov Vlšnar Lojze, Cesta na Golico, Jesenice. Go enjsko.	29043-17
Gostilno
vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerna najemnina«.
28299-17
Hotel ali kavarno
vzamem r najem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostinski strokovnjak«.
28298-17
Garažo
Iščem, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garaža«.	29090-17
Večjo gostilno
z mesarijo
tudi na deželi, vzamem najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Prometna točita«.
29000-17
Slaščičarno
na prometni točki oddati "v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28968 17
Pekarna in gostilna
se odda v najem event. se tudi proda. Poleg gostilne je okrog 4 orale travnika in vrt. Samo resni reflek-tanci s potrebnim obratnim kapitalom in dokazom usposobljenosti naj se javijo na podružnico Jutra Ptuj pod »Ugodna nrilika« 29131-17
Restavracijo
v Beogradu, prvorazred no, poleg železniške po staje, zajamčeno dobro uvedeno, z bogatim tn ventarjem, nizko najem nlno, velikim dnevnim prometom, proda aelo ugodno Sava poslovnica, Zagreb. Juriflčeva 18. telefon 97-08. 29061 19
Iščem
dobro vpeljano večjo trgovino z mešanim blagom v prometnem kraju blizu že ieznice v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutta.
28281-19
Dobro uvedena
restavracija
v Beogradu, na najpro-metnejšl točki, 3 popol noma novim inventarjem se takoj proda za din 120.000. Jože Novak, vtlsonov trg 1-a, Eeo grad.	29008 19
Na MjpiumetaejB | Vogalno stavbišč«
točki
▼ Ljubljani, prodam dobro vpeljano gostilno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radi prezaposlenosti«.
29192-19
v centru Maribora prodam. Ponudbe pod »Se-rljozno 500« na ogl. odd Jutra v Ljubljani.
28523 2C
Pekarna
parna, dobroidoča brez kon kurence, dnevni promet 2 tisoč din r prometnem kraju, »e ugodno proda. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarna - gotovina«.
29172-19
Trgovina
z mešanim blagom, dobroidoča, v sredini me -ta se zaradi preselitve in bolezni z inventarjem ter blagem aH brez bla ga odda Ponudbe na ogl odd Jutra pod — Dobra točka«.
29040-19
Gostilno
dobro ldočo, na Notranjskem, prodam eventuelno zamenjam za boljše kmečko gozdno posestvo Naslov v vseh posl Ju tra.	28996-19
Kavarna -
restavracija
Zagrebu se proda v -lavnem centru mesta Preurejena ln dobro ob iskana. Ponudbe pod »Za mene prenaporno«, podružnici Jutra, Maribor.
28969 19
Trgovina
5 kandltl in slaščicami, lepo urejena, že več let obstoječa na zelo prometni točki v Mariboru, se zaradi bolezni proda z Inventarjem ln zalogo Prlpievno tudi za sla ščlčarno ali dellkateso. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na oglasni oddelek Jutra v Mariboru.
29020-19
Zagrebško gostilno
meščansko, dobroidočo, naj prometnejša ulica, bližina tramvajskih postojališč, * velikim prometom jestvin in pijač, prodamo za din 25.000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
29152-19
Trgovina
nad sto let stara, na prometni cesti v Industrijskem kraju, se odda zaradi bolezni gospodarja v najem. Prevzeti se bo morala vsa zaloga ln Inventar. Naslov v vseh posl. Jutra.
28975-19
Ključavničarsko
delavnico
Industrijskim tokom, pripravno tudi za vsako drugo obrt, oddam. — Vprašati Rožna dolina c. H, št. 11, LJubljana.
29079 19
Lokal
primeren za mlekarno na prometni točki iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal 600«.
29254-19
Meščanski buffet
vogal prometnih zagrebških ulic, dobroidoč, bližina tramvajskega postajališča, prodamo s celokupnim inventarjem, lepimi prostori za 14.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.	29151-19
Trgovina s špecer.
blagom
sredini mesta Zagreba, naprodaj. — Ponudbe pod K-5103 na Interreklam, Zagreb, Masarykova 2fi.
29133-19
Mlekarno
ali trgovino s sadiem, na prometni točki, kupim 7 ir ventaoem, plačam takoj. Reflektiram na res dobro peliano mlekarno. — Po-udbe na ogl. odd. lutra pod »Mlekarna 25 POfv.
29253-19
Lokal
za obrtnika (doslej mesarija) na Tyrševi cesti 82, oddam. Pojasnila: Kralj, Streliška J.
29362-15
Dvoje skladišč
zračni, suhi, veliki, pri mernl za delavnico ali skladišči, se takoj odda pravic Ocvlrk, Poljanska c. 53.
29382 19
Za mehanično
delavnic«
iščem v Ljubljani ali naj-bližji okolici za daiišo dobo v najem cca 150 do 200 m2 parcelo. Potrebne adaptacije izvršimo sami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali od 1. januarja«.
29167-19
Večja gostilna
v M&riuoru. prometni kraj, naprodaj. Jakob Stancer. Maribor, Koroška cesta 5&
29111-20
Posest
dO 150.000 c'J"arjev vred no, kupim Južno LJubljane. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Piodonosno«.
29109 20
Enodružinsko vilo
lestsobno, komfortno z velikim vrtom, blizu centra
na najlepši legi Liubljaoe radi odselitve prodam. — Posredovalci izključeni. — Samo resni interesenti naj pišejo na ogi. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 222«.
29193-20
Stavbno parcelo
INDUSTRIJALCI!
Ako hočete temeljito in garauiiraoo neškodljivo odpraviti KAMEN-KOTLOVBC (Kesselstein), tedaj uporabljajte samo ino-
V Celju
1 uro od kolodvora na prodaj 2 orala zemljišča. Oena po dogovoru Na slov v vseh pjel. Jutra 29102-20
Mlin s posestvom
v bližini Ljubljane, sta bllna vedna moč elek trična luč, se proda ali odda v na em Ponudbe na pod-užnlco Jutra v Celju pod »Domžale«.
29105-20
Zagrebško konces.
podjetje
izvrstno idoče, — posluje mnogo s Slovenijo, strogo solidno in donosno, išče inteligentnega gospoda ali gospo iz Slovenije zaradi obolenja lastnika za kom-panjona. Informacije daje Poslovnica Pavlekovič. Za greb, Ilica 144.
29153-19
Trgovina
dobroidoča, v okolici Ms ribera. se odda v najem kapitala zmožnim radi selitve. Eksistenca zasi g uran a Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Priložnost«.
29407-19
Dobroidočo
gostilno
s senčnim vrtom ca pro metnem kraju, se ugod no proda. Cena 130 000 din. Vprašati Obrežna 63 Studenci - Maribor.
29406 19
Iščem lokal
v bližini Maribora, primeren za starinarno, branja riio ali buffet. Vuga Franc Dobrava 88, Tezno Maribor.	29399-19
Beseda t Oin. davek i Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din NajmanjSi znesek 20 Din
Velika
trgovska hiša
v mestu Celju naprodaj. Ponudbe na podr Jutra v Celju pod zna čko »Trgovska hiša«.
29021-20
Stavbne parcele
prodam v Litiji, Gobln 20, Bučar Avgust.
29094-20
»Posest«
realitetna pisarna Ljubljana. MlkioAlčev*
cesta 4/n zaaja lastn« glasilo »Po sest«, ki izhaja vsakega » mesecu.
V nJem )e oa ponud-oo veliko število hiš. vil ter parcel v mestu u> na dežen kmeteklh !n ve-teposestev s točnimi opisi in cenami
Kdoi kupuje au pro laja nepremičnine naj lst naroči na gornji naslov Zadostuje dopisnica.	94-2«
Parcelo ali polje
v okolici Ljubljane ali Novega mesta kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina — parcela.
29041 20
Parcelo
v izmeri cca 700 kr metrov prodam za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd Juera pod »Najlepša točka«
29056-20
Stanovanjsko hišo
z restavracijo in trafi ko ter novo prlzidano trgovsko hišo prodam ta koj samo zaradi preselitve. Vse brez konku renče. GostilnLškl, sad ni ln zelenjadnl vrt Te »ion. Posestvo leži v najlepšem delu predme stva Ivanjc Potreben kapital 900 000 din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29060-20
Posestvo
3 Johe zemlje, zidana hiša, gosp poslopje, z 80 drevesi, ki vsa plode, pol ure od Šmarja pri Jelšah za ceno 150.000 din naprodaj. Vprašati v gostilni pri postaji Pe-trovče.	28972 20
Posestvo
hiša, vinograd ln njive tik nad Semlčem, se proda. Več se poizve v trgovini Sever, Semič.
28931-20
Kmečko posestvo
na katerem se lahko re di 16 do 18 govedi, na prodaj. Elektrika ln lastni vodovod v hlfil, 16 km od LJubljane v občini Mengeš. Avtobusna postaja 500 m od posestva. Pojasnila daje Anton Vahtar, Mengeš 152.
28937-20
Veleposestvo
70 ha arondirano, 8 km od mesta v Sloveniji, krasna hiša 9 sob parket, vodovod se proda. Dopisi pod »Naložba kapitala« na ogi. oddel. Jutra.
29126-20 Hišo z gostilno
v Šiški zamenjam s hišo z malim trgovskim lokalom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
29141-20
Realiteta
zavod /a nakup in pro dajo nepremičnin le sa mo v Ljubljani. Pre
ernova 54-1 Tei c ion 44-20	228 20
Parcele
Nova hiša
ala vila v okolici Kranja se takoj proda po ugodni ceni, radi odhoda. Donaša 1200 din mesečno Cena 180.000 din. resni kupci, brez posrednika, naj vprašajo v trgovini Stare, Kal-v.irija, Stražišče pri Kranju.
29155-20
Hiša
z gospodarskim poslopjem in vrtom se ugodno proda. — Pojasnila Jos. Lo-pič, Ruše.
291^6 20
'vo^zTr! S^St Zeinske P^parate:
»COROSOL „E«,
ki odstrani kotlovec in
„C O R O S O L »P44,
ki 100% omehča vodo!
Naročila in prospekti na naslov: Inozemski koncem »FT. KEMOTEHNAc — Odk»: Zagreb, Tufikanova 85.
dam, poizve se Mai.ničeva 22 Zorko Alojz, Kodelievo.
29237-20 1
Manjša kovinska
industrija
išče v bližini Ljubliane primeren objekt ali parcclo. — Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra zveza — cenen tok«.
29168-20
Hiša
sredina me.-ta Dolenjske ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »120000«.
29286 20
Manjše posestvo
z novposlopji, ob cesti, blizu rušnika in po staje, ugodno naprodaj. Por. .ribe na ogl. odd.. Jutra pod »Dolenjska 1887«.
29278 20
Kupim hišo
z vrtan l.a prometni ce s ti do din 110.000. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Desen kupec 999«.	29260 20
Poslopje
pripravno za sako industrijo. elektrika. telefon, v zapadnem delu Liubljane s 1.100 m2 zemljišča, trenutno v obratu, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo pripravno«.
29294-20
GZKT
Hišo
od 5—800 UuO din kupimo v Ljubljani. Popis hise in cene pošijite na oiil. odd. Jutra pod »Za druga«.	23345-20
Nova hiša
naprodaj. 4-stanovanjska. —
Gnidovčeva ul., p. Moste : Svetosavska 24 (Bežigrad).
Krasne parcele
v Reiečah pri Medvodah prodam po 8—15 din kv. m, 2—5 minut od posta je. Sušmarjl izključeni Samo resni kupci naj se javijo <xgl. odd. Jutra pc«d »Želim čimprej pro dati«.	29344 20
Dvostanovanjsko
hišo
v Lescah pri Bledu. ' min. od postaje, 900 m2 zemljišča na razpolago, na razgledni točki, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29271-20
Hišo
noro na ključ, dvonadstropno, 6 in poi odstotno donosno, prodam. Gjura,
pn Ljubljani. Miha Dimnik 29322-20
Hiše, vile, parcele
posestva prodaja in kupuje reai pisarna PRISTAVEC (■'RANJO, sodno zapriseženi izvedenec, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 3. Telefon 23-81.
29316-20
Parcela
ugodno naprodaj v izmeri 748 m2 ob glavni cesti Lesce - Bled. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29340-2C
Naprodaj imam
trgovske, stanovanjske hiše, vile, parcele v centru mesta in na periferiji ter gostilne v centru mesta za najem in nakup. Pojasnila JANČAR, Sv. Petra cesta 27.
29354-2C
Zemljišče
cca 6.000 m2 severni del Ljubljane, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«.
29349-2(
Za do 1,400.000 din
gotovine kupim hišo ali dve za isto vrednost. — Ponudbe za navedbo lege hiše, števila stanovanj, zemljišča tn cene pošljite na ogl. oddelek Jutra pod »Denar v ban ki«.	29313 20
OD glavnega
kolodvora
do tromostovja kupim trgovsko hišo, tudi stanovanjsko, ki jo preuredim. Plačam dobro posredovalnim). Opis lege in ceno pošljite na ogl. od d Jutra pod »Tovarna usnja«.	29342 20
29425-20
Krasna pnrcela
ob Celovški cesti za zgradbo 3-nadstropne stavbe naprodaj. Ponudbe na oglas, od. Jutra pod značko »Ob cesti 250.000«.
29429-20
Davka prosta hiša
v neposredni okolici Ma ribora ugedno naprodaj. Vprašati od 12 do 15. ure pri Ureku, Maribor, Rajčeva ul. 6.
29403-20
Lepo posestvo
sredi-Je veliko, z lepim hmeljskim nasadom takoi po ugodni ceni proda Tajnšek Franc, Sv. Andraž, Dobrič št. 4, p. Velenje.	29408-20
Stavbno parcelo
730 kv. m. soinčno. pe SOena lega, za Tvrievc cesto v LJubljani, pro 1am. — Ilinko Prlvšek. Ljubljana, Tyrševa cesta 12, med 12. in 13 uro.
2C380 20
naproda! v St. Vidu. r_____. ,_
vi? mar jih in Mednem ftnonadstropna hisa
tik Sel. postaje ob Savi. Poizve se: Vlžmarje 78 (nasproti Mizarske
zadru0e).
27542 20
Zagrebško
kr jTgaruo
in papirnico, dobroidočo, j rvorazredno vpaljano, naj- '
Parcele
naprodaj » Šiški meo re-
mtm in staro mitnico in na Kodelievem Porudbe na •gl. odd lutra pod šifro Nizk- ce^aa
Večjo mizarsko
delavnico
s stroji in vsem inventarjem za 5 pomočnikov za dobo 2 let, oddam takoj v najem. Šolar Jože, mizarstvo, Podnart, Gorenisko.
29124-17
Mesnico
staro obstoječo, na zelo prometni ulici s prostori za klobasičarstvo v manjšem mestu Slovenije, dam takoj zelo ugodno v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 888«.
29149-17
Pekarno
oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »35.000«.
29396-17
Beseda 1 Din. davek 3 Oin za šifro aH dajanje naslova 5 Din Naj man iš* znesek 20 D1d
Damski salonček
lep, in brivnlca, res zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ogled«.
29037-19
Gostilna
lepa, preurejena z inventarjem se takoj odda » najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29187-19
boljša poziciia, neposredna ! Poceni prodam bližina velikih prosvetrih 1 epo dvostanovanjsko, in učnih ustannv, proda- j novo davka prosto hišo mo radi obolenja lastnika ' v nrposradr.i okolici Ma za 100.000 din z inventar- ! ribora. Solidno z opeko iem in celo zaloto knji- j zidana, klet, vrt, voda. SarniŠKe, papirniške in ga- j ob glavni cesti ln avto lanteri ;kt robe. Poslovnica ' bu. nl postaji. A. Pro
7 trgovskim lokalom z veliko kletjo na prometn' ccsti v Ptu u se takoj proda. — Porudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Ugodnost 940«.
29175-20
Stavbno parcelo
kupim v Sp. Slskl. Ce r.a od 30.000 do 40.00(' din. Ponudbe na oglasni Jutra pod »Takoj« 29376 20
Dve parceli
600 do 10CO kv. m ku piva, lahko vsaka na irugem kraju. Ponudbe
Fai lekovič, 144.
Zagreb, Ilica •lan, Krekova 10-111, Ce cah Jutra. 29150-19 ''.je	289S2 20
Hišo
z trgovskim lokalom na lepem prostoru na Pracer- j s parcelno	številko, me sktm, prodam. Ponudbe na | ro in ccao	na ogl. odd ogl. odd. Jutra pod šifro: j jvtra ped	»Srat ln se »Gotovina za hišo«. J it.a«	29347-20 29181-20 j "__
*r	U"	!	HiSo
I\OVO niso	| od 150.0ui> do 200.000 v
enonadstropno v Ljubljani, 1 mestu aH na periferiji Dolenjska cesta, spodaj go- J takoj kupim. Koliko stiiniški prostori, prodam, 'sveta, sob ln ceno poš-Naslov r vseh poslovalni-1 IJite ogl. odd. Jutra pod
»Bančni zastopniki. 29298-20 I	29346 20
Naprodaj
HISA, visokopritlična, dvo-stanovanjska. Cena din 193.000. Rožna dolina. HISA trgovska, dvonadstropna, donos 25.000. Cena 490.000 Center. PARCELE v Sp. Šiški v izmeri ca 600 m2, po din 210 za m2 ter razne druge nepremičnine proda realitetna pitama ADAMIČ, Ljubliana, Gosposvetska 7.
29387-2C
Jjl
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
3sobno stanovanje
z- vsemi pritikiinami od dam v novi zgradbi. Ponudbe na podružnico Jutra pod »Trisobno«.
28906-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in vsem kom-fortom, visoko pritličje, se odda 1. ali 15 nov. v novozgrajeni hiši v Kobaridski ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29318-21
2-sobno stanovanje
v novi hiši, oddam 1. novembra. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Ilirska ulica«.	29415-21
Stanovanje
za 200 din (soba kuhinja}, oddam s 1. novembrom. » Dopise na ogl. odd. Jntia pod »200 din«.
29142-21
Enosob. stanovanje
lepo z elektriko oddam
družini 2—3 oseb. Isajevič, Brdo 98.
29143-21
Stanovanja,
T^i®!!««
Beseda 1 Din. davek 3
Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najtnanj61
znesek 20 Din
Dvosobno
stanovanje
komfortno, išče mirna mirna stranka dveh oseb v centru. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Komfort 1000«.
29032 21a
Stanovanje
2 ali trisobno, po možnosti komfortno. Išče 4-članska drjjžina za takoj ali za december. Ponudbe pod »Najraje v centru« na ogl. odd. Jutra.
29114 21a
Enosobno ali dvosobno stanovanje
Išče mirna gospa. Ponudbe pod »Ljubljana ali okolica« na ogl. oddelek Jutra. 29055 21a
Enosobno
Stanovanje
nedaleč od središča Išče drž. uradnik brez ctrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj aH pozneje«.
29083-21a
Ordinacijo
2 prazni sobi ali stanovanje v mestu Iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ordinacija«.	29077-21a
2sobno stanovanj«
išče zakonski par bre( otrok, točen plačnik. -« Ponudbe pod učiteljic* na ogl. odd. Jutra.
29036 21|
Dvosob. stanovanje
s kopalnico iščem za 1. de cember, največ 15 mir.ut od pošte. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Komfortno«.
29148-21»
Enosob. stanovanje
iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Točna in stalna«.
29239-21»
2sobno stanovanje
in kabinet oddam na Ulici 29. oktobra št. 20. za 1 december 1940 Informacije v pisarni dr. Miie Frlan-Jemejčič, — LJubljana, Miklošičeva cesta 4, telefon 30-19.
29211-21
Ceneno prizem no
stanovanje
sestoječe iz velike sobe in kuhinje se ugodno odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad 350*.
29240-21«
Enosob. stanovanje
parketirano v visokem pri-tlič;u se odda dvema zakoncema. Bezenškova ul. 38 — Moste.
29159-21
Trisobno stanovanje
soinčno, s kopalnico, balkonom, na Brinju, oddam boljši družin odraslih oseb za 1. november. Cena 700 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29309-21
2-sobno stanovanje
v centru ali bližini centra, primemo tudi za obrt iščem. Ponudbe pod »Salon« na ogl. oddelek Jutra.
2923*-21a
Iščem
za takoj aii kasneje .lepo enoeobno stanovanje s pritikiinami. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod -Točen plačnik 777«.
29280-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom, kuhinjo ia pritikiinami ali slično — iščem. Ponudbe na oglasni odd. Tutra pod »Takoj ali pozneje 600 dio«.
29348 21»
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
CELJE 20
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE. ROKAVICE. KRAVATE. ROBCI, DEŽNIKI

Stanovanje
iveh »U Teč sob v sredin mesta, iščem za novernbei «li december. Posredovalcu nagrado. Ponudbe oa ogl odd. Jutra pod »Dvočlan •k»«.	293 5 0-21 a
Enosobno
stanovanje
s kabinetom in kopalni co. »11 dvosobno stanova nje za januar ali februar iščeta novoporečenca. Pritlično, podstrešno in stanovanje v letos zgrajeni hiši izključeno. — Ponudbe pod šifro »Re den plačnike na oglasni oddelek Jutra.
29422-21a
Šobo odda
Beseda 1 Din davek
Din za šltro an dajanj* naslova 5 Din Najmanjš-znesek 2C Din
Sostanovalko
T sobo s štedilni kom sprejmem. Tyrševa 23 II
29303 23
Dve ali eno manjšo
prazno sobo m pisarno iščem Naslo\ T vseh posl. Jutra.
29119 22
Opremljeno sobo
■olnčno, s posebnim vhodom oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl odd. Jutra.	28971-23
Opremljeno sobo
s tekočo vodo ln poseb nlm vhodom oddam sta rejši boljši osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.
29100-23
Prazno sobo
oddam takoj v hiši kavarne Evropa, Tyrševa c. 15-1. desno.	29117-23
Dve sobi
« posebnim vhodom oddamo takoj. Eno opremljeno. Poizve se med 3. in V uro v Igriški ulici 6/1.
29371-23
Na Iliriji
oddam lepo opremljeno sobo z dvema posteliama in s souporabo kopalnice solidnima osebama. Nzslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29370-23
Glasbila
Beseda i Din davek i Oln. za šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanlši
znesek 20 Din
Sobo
solnčno, vhod s stopnišča oddam. Polianska cesfa 13, II. desno. Ogled od 1.—3.
29339-23
Dijakinjo
ali prodaialko spreimein v vso oskrbo v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29270-23
Sostanovalec
pošten in soliden se sprejme. Soba te zračna in čista. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29426-23
Kratek glasovir
zaradi selitve prodam Znamka Wirth Schtiler Bosendorfer, nov moderen krasen glas. Dobrajc Maribor, Aškerčeva 16.
29C19-26
Trivrstno harmoniko dobi zastonj
kdor mi izsledi že rablje-■ no dvovrstno harmoniko, katera mi je bila ukrade-! na okoli 18. julija t. 1. — ! Harmonika ie izdelek tvrd-i ke Meinl & Herold, ima i poleg dveh vrst še v tretii | vrsti pet tipk in je prevlečena s celuloidom. Javi naj nnsiovu : Prva jugoslovan-ska izdelovalnica harmonik. Simonič Vincenc, Sv. Urban, Ptuj.
29130-26
Pletflni stroj
švicarske znamke »Du bit 60 8«, v brezhibnem star-Ju. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
29373 29
Poceni naprodaj
partija prvovrstnih šivalnih strojev konkurznega nakupa pri Prometu, nasproti kri ževniške cerkve. Telefon 43-90. Ogled tudi ob nedeljah dopoldne.
39395-29
Prazno sobo
oddam 1. novembra. Mirje 4. Ogled vsak dan ob pol 2. uri.	29414-23
Sončno sobo
v sredini mesta oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29247-23
Opremljeno sobo
srazno in solnčno v vili >!izu bolnice in Tabora — oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29424-23
Gospodično
sostanovalko sprejmem v lepo .sobo s hrano ali brez. Gallusovo nabrežje 7/1., Okorn.	29390-23
Gospoda
starejšega, sprejmem na stanovanje v sredini mesta Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29391-23
Klavir
zeio dobroohranien, znamke Schweighoffer, se ugodno proda. Vprašati na telefon 24-68.	29257-26
Opremljeno sobo
lepo, s souporabo kopalnice, oddam gospodu, uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29250-23
Sobo
lepo, parketirano s posebnim vhodom, takoi oddam Flor-janska ul. 10. II. nadstrop.
29195-23
Samostojna
gospodinja
odda lepo svetlo opremljeno sobo dvema boljšima gospodoma ali gospodičnama za 1. november, blizu Zvezde. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29392-23
Opremljeno sobo
1 posebnim vhodom se odda s 1. novembrom. Tavčar jeva ul. 5, vrata 10.
29190-23
Sončno sobico
z uporabo kopalnice, oddam najrajši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29186-23
Sobo
opremljeno, v centru z souporabo kopalnice in fino domačo hrano oddam s 15. novembrom 2 stalnima osebama. Naslov v vseh po-slovalnciah Jutra.
29201-23
Prazno marsardno sobo
oddam v bližini tobačne tovarne samskemu stanovalcu ali stanovalki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29225 23
Sobo oddam
eventualno z oskrbo. — Breg 14, II nadst.
29227-23
Lepo opremljeno
sobo
s posebnih vhodom od dam. šmartinska c. 10 29212-23
Sostanovalko
k družini, eventualno s hrano, iščem. Elsner, Tržaška 19.
29213-23
Sobo
oddam gospodu, eventuelno s klaviriem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29204-23
Mirna soba
se odda. Beethovnova u! 15, desne stopnice, vrata 17.	292S4 23
Sobo
prazno, veliko, solnčno. s souporabo kopalnice, ugodno tudi za pisarno oddam v novi hiši sredi mesta takoj ali pozneje mirni gospe. Naslov v vseh pcel. Jutra.
29262 23
Lepa solnčna soba
z razgledom na Ljubljanico, se odida s prav dobro domačo hrano boljši osebi. Stari tr« 28 III. levo.	29308 23
Soba
prazna, s posebnim vhodom, se odda. Gregorčičev* ul. 12, dvorišče.
21304-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam boljši stalni osebi. Strellška ulica 22. pri tličje, desno. 29324-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, oddam. — Novi trg l/I., levo.
29295-23
Lepo sobo
opremljeno, , posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam 1. novem-Dra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
29293-23
Sobo
prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom oddam takoj ali 1. XI. 40 Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
29323-23
Takoj oddam
r centru prazno, mirno, lepo, čisto, solnčno sobo, vhod s stopnišča (primerna tudi za pisarno) \ Ciril-Metodovi ulici št. 19/1., n. desno, sv. Jožef.
29360-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam gospodu 1. novembra. Cesta 29- oktobra 13, levo, pritličje.
29358-23
Opremljeno sobo
strogo separiran vhod, oddam. Razpotna 6. Trnovo.
29361-23
v-aka oeseda 50 par za najanje naslova 5 Din
najmanjši znesek 15 On.
Sobo
opremljeno ali prazno, svetlo, s hrano ali brez. iščem za sina akademika. najraje z družinskim stikom. Plačam točno. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Želo soliden«.	28984-23a
Opremljeno sobo
v središču .mesta, s posebnim vhodom, iščem za 1. november. Cen.l. ponudbe pod »Zagreb« na ogl. oddelek Jutra.
29078-23a
1 do 2 prazni sobi
šolnini, iščem v centra mesta. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »V centru«.
29004-23a
Garconiero
ali sobo z vhodom iz stopnišča, opremljeno ali prazno iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
29059-23a
Prostorno
prazno sobo
se išče za pisarno v sre dini mesta za 1. novem-ber. Ponudbe pod »Prazna« na ogi. odd. Jutra.
29037-23a
Enosobno
stanovanje
iščem v mestu ali v ne posredni bližini. Ponud be pod »Pi a im naprej na ogl. odd Jutra.
29259-23a
Lepo, čisto.
senčno sobo
z dvema posteljama ali s posteljo in ot;mano, s hrano, se išče na Pru-lah, Poljanah, Kodelj-e-vo, Vodmat ali v Mostah. Souporaba kopalnice Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«.	27609-23a
Sobo
skromno, iščeta osmo šolki. »Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Event. oskrba-.	29325 23a
Gospodična
uradnica, mirna in točna plačnica. Išče sobo za takoj s hrano ali brez Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »čista'.
29384 23a
Opremljeno sobo
v centru mesta, s posebnim vhodom, išče gospod, kateri pride vsak teden v Ljubljano. Potrebuje za popoldanski počitek. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
29269-23-»
Opremljeno sobo
5 posebnim vhodom in vso oskrbo v sredini mesta — išče gospodična Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa soba«.
29266-23a
Opremljeno sobo
v centru z uporabo kopalnice iščem. Ponudbe na ogl. odd/ Jutra pod šifro »Boljša soba«.
29428-23a
Gramofon
Hismeister z 40 ploščami, dobro ohramen. ugodno naprodaj. Gosposvetska 13-vrata 56 desno.
29236-2 6
Kratek klavir
prvovrsten, malo rabljen krupira Naslov pustite do četrtka v ogl. odd. Jutra i>od »Glasba.
29218-26
Beseda 1 Din. davek . Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Dtn Najmanjši znesek 20 Din
Imam na skladišču
komp:etne švicarske statve za svilo, sukalnice (Spulmaschine) stroje za sukanec, statve za suk no, stiskalnice za žlebe (Muldenpresse) strižne in snovalne (Konus-)-stroje, mika-lr.e stroje (Reissmaschinen) sušil ne naprave (Spannrahm-trocken). Beograd. i?ran šedeoere 72, Tektas.
28936-29
Stroje za
izdelovanje usnja
Glanzmaschine, prešo za usnje in stroj za drobljenje lubja kupim. Ponudbe pod »Stroji« na ogl. odd. Jutra.
28897 29
Dinamo
dobro ohranjen 220 do 240 voltov 15 do 16 KS. 900 do 1000 obratov z krogljičnimi ležaji, ku-nim. Naslov v vseh nosi. Jutra.	28924-29
Kupim
pietilni stroj 8-70. Ponudbe na podr. Jutra« v Cellu pod značko »Noppen«.	29024-29
Stroj
za drobljenje škori.1 se proda, mlin za mletje kosti se kupi. Naslov v vseh posl. Jutra.
28935 29
Kupim
dobro ohranjen stroj »Platt-stich«. Ponudbe na naslov »Vezenina«, Jurčičev trg 3 29145-29
Prodam:
1 štedilnik, stoječ »Lutz«; 1 kopalna peč; 1 zložljiva postelja: 1 črn moški zimski plašč; 1 površnik; 1 obleka temno siva in 2 klobuka. Vodnikova c. 12-1. v Šiški.
29146-29
Šivalni stroji
»JAX«
50 najboljši. Rablieni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax in sin, Tyrševa c. 36 .
29197-29
Vodne turb'ne
opreme za žage in m'ine iz-deluie Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana Sv. Jer neja c. 18.
2Q2 2-29
Tkrdne stroje
tudi rabljene kupimo takoi. Ponudbe n? ogl. odd. Jutra pod »Gladke do 100 cm«.
29182-29
Stružni ^o
skobelni stroi (Scheping) reskalni stroi, manjši vrtalni stroj, dobro ohranjeno in le malo rablieno, kupimo. — Ponudbe z popisom stroja poslati na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«.
29173-29
Pietilni stroj
št. 4 in Jacjuard 3. sko ro nova se prodasta za nolovično ceno ali poso dita. Ponudbe pod »Za časno« na ogl. odd. Ju tra.	23290-29
Šivalni stroji
Anker. za šivilje, kroja če. čevljarje, tudi za en tlanje z 2 Iglama Cen tral Bobbin in druge, malo rabljene, nocenl prodaja Triglav. Rešile va 16.	29264 29
W SE HIRAJ v JUTRU"*
Šivalne stroje
znamke »Phonix«, kakor tudi kolesa svetovnih znr.mk kupite še vedno ugodno v Novi trgovini, Tyrševa 36 nasproti Gospodarske zveze 29314-29
Kleparske stroje
vse vrste dobavlja iz Nem-čije v kratkem: Ludvik Ileršič, Ljubiiana. Cesta 29. oktobra 13
29366-25
Malo tračno žago
za 1 meter širine rezanja rabljeno, poceni prodam. Ludvik Ileršič, Liubliana, Cesta 29. oktobra 13.
29367-29
Motorček
rabljen, ki se montira na bicikel, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29369-29
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Priporočam
na5opc.no ze klano žival I. Noušak. Bos. Dublca 29087-27
Psico
(nemški bokser) 3 tn pol meseca staro, prvorazredni rodovnik, pro dam. Novak. Maribor. Gosposka ul. 9.
29209 27
Beseda 1 Din. davek 3 D1n. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš' znesek 20 Din
Kislo zelje
novo prvovrstno v sodr Klh. dobavlja po nar< čllu ln najnižji ceni Gu 5 ta v Erklavec. LJublJa na. Kodeljevo, Povšeto va 47 tel 25-91
226-33
Kislo zelje, repo
po ' znižam ceni prvovrstno dobavlja v sodih Homan Ljubiiana, Sv. Petra cesta 81, telefon 35-39-
233-33
Sveža jajca
vedno dobavlja veletrgo vina jajc Maks Fritz-hand, Ptuj, ZrlnJsko Frankopanska cesta 10. 7ahtevajte cenik.
28874-33
Slivovka - pečena
od 42 do 45•/« močna, v novih hrastovih trans portnih sodih, cca 7300 iltro naprodaj. Naslov v vseh tjosl- Jutra.
28872-33
Krompirja
iz peščene zemlje, več tisoč kilogramov, proda Dovč Ignacij, Mala vas 2. Jezica, Ljubljana.
29199-33
OREHE
cele in cvetlični med dobite v MHDARNI, Ljubljana, Židovska ul. 6.
29352-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Preklic
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove moje žene, katerekoli je napravila in tudi v naorej. Puh Franc, zo-botehnlk. Jurčičev trg 2.
29206-31
Preklicujem
pooblastilo Kovač Antonu dne 14. V. 40 in svarim vsakega, da ni upravičen sklepati poslov in kasirati. Remec Oskar, trgovec, — Ljubljana.	29341-31
Obrt
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Gostilničarsko
koncesijo
oddam v najem. Pocud-pod »Koncesija na
be ogl.
oddelek
Jutra. 29228 30
Krznar
e inozemsko prakso, poceni modernizira, čisti ln popravlja kožuhovino ln Izdeluje prlnešene kože proti garanciji. Ko vačtč. Mestni trg 8. I, n.
29418-30
Seseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica
Dopisi
7saka oeseds 2 Din da vek 3 Din za dajanje naslova 5 Din nalmanl 51 znesek 20 Oln
< i

1 V • * ■» « < 1 « 1
4/ - ,■> V / . \ * , i . » i I * i „* .1 l i
i .*. ..
Dobrosrčen gospod
n* vodilnem mestu, s krasnim stanovanjem po ročl simpatično gospodično lepega, mirnega značaja ln čist« prete klostl. kl ljubi dom ln hoče sama voditi gospodinjstvo. Ponudbe s sli ko, kl se vrne ln točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Mirno življenje«.
29039-25

4
V v
\ 1 t J, • \ . t * . t ' L ^
r •
K i '
\ \ \ i 4 ^ i	4
'	"A
2
Ca-cek.
Pismo pri Zlvku. Potrdi prejem. T.	29338 24
Gospodična
lastnica mlekarne želi spoznati gospoda z nekai gotovine za povečanje obrti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnost«.
29317-24
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din
29 leten
železniški uradnik j
želi poročiti intelektualko. muzlkalično. temperamentno. Dopise pod »Akord< na ogl. cdd. Jutra.	28936 25
Pozor vdove!
Inteligent. star 36 let. z lastno hišo na deželi, Išče bogato vdovo, z lastno hišo v Ljubljani. Ze-nitev nI Izključena. Dopise na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Oam llen 36«.	23846-25
Dve boljši
gospodični
želita vsled pomanjkanja poznanstva znanja z drema akademsko na obrženlma značaj nima gospodoma v starosti od 32 do 36 let. Ločeni lz ključenl. Besne ponudbe na ogl .odd Jutra pod »27 oktober 1940«
29053-25
Izvrsten mladenič
lastnik fine gostilne ln trgovine, poroči gostilničarsko ali trgovsko na-obraženo gospodično z nekaj premoženja. Ponudbe poslati po možnosti s sliko na podruž nlco Jutra Celje nod »Tridesetletni«.
38993-25
Simpatična
gospodična
šivilja, z primerno doto. želi spoznati gospoda z državno ali stalno službo. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod značko »Srečen zakon«. 29116-25
Mladenič
33-leten. obrtnik boljte ga poklica. posestnik hiše ln parcel v Mariboru. želi znanja s sebi primerno gospodično, čiste preteklosti, do 28 let, v svrho ženitve. Cenj. ponudbe po možnosti s sliko, poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Srečna bodočnost«.
29110-25
Graščinski
upravitelj
49 leten, z zagotovljeno pokojnino, sa-nskl. bree otrok, trezen, soliden neomadeževane preteklosti, ljubitelj narave ln glasbe, solastnik majhne mestne vile. z nekaj go tovlne, bi se rad priženil na rentabilno podjetje ali na vzorno posestvo. Samo dobro situlrane zdrave, simpatične dame z znanjem nemščine, naj blagovolijo poslati dopi se s potrebnim opisom in sliko na ogl. odd. Ju- , tra pod »Harmonija duš«.	28987-25 j
Cenitve in možitve j
boljših krogov posredujemo j vestno, solidno in strogo diskretno. Prvovrstne rodbinske zveze. Odlična izbira Informacije proti nakazilu din 10 v znamkah : pošlje »Rezor«, Zagreb, i pošta 3.	29154-25
Inteligentna dama
dobrosrčna, simpatična, do-
brosituirana. išče radi resnosti življenja dobrosrčnega inteligenta, globoke duše. — Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iris«.
29243-25
nameščenec
srednjih let, želi poročiti damo s nekaj ka.pl talom. tudi upokojenko. Oenjene ponudbe na ogiasnl odd. Jutra pod »Skupno gospodinjstvo« 28141-25
Obrtnik, ločenec
iiče sebi primerno žensko, irednjib let x nekaj prihrankov. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«.
291»7-25
Trgovec ▼ Zagrebu
ipec. delkat. 28 let U*r, zelo posrečen in marljiv, po rodu Dalmatinec, išče radi ženitve gospodično do 28 let. od boljše rodbine, po možnosti šiviljo z nekaj gotovine. Cenj. odgovor na ogl. odd. Jutra « točnim naslovom ic po želji s fotografijo pod iifro »Zagrebčan«.
29161-23
PoročO bi
goepodično katera po*edwjc
ali bo nasledila hišo z gostilno preglednik in stare-iina oddelka finančne kontrole. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »36 let«.
29320-25
Inteligentna
gospodična
▼ stalni službi, dobra gospodinja išče moža. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ustvarila si udoben dom«.	29275-25
Simpatična
gospodična
z lastno trgovino, želi spoznati gos|>oda okrog 40 let, kateri bi ji nudil denarno pomoč. Zenitev ni izkljnčena. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Smehljaj se«.
29397-25
Polno-
400 do 500 mm prem. rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na Stroj-Istok, Otto Scherer, Zagreb, Zvonlmirova 2.
•r •
fFffl			i	M JE
3	a	33		
ENO-IN V E č B A S VH£
JUGOGRAFIKA

rcserirajte v »Jntra«

iSs
NAJLEPŠE ČTIV0!
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin ima voina
Thompson
Majema. Rudarska balada
Raotfen.
ZALOŽBA .CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA !i
Zahvaljujemo se
vsem, ki ste počastili spomin naše ljubljene, nepozabne pokojni ce z molitvijo in cvetjem; nadalje izrekamo prisrčno zahvalo čč. duhovščini pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« in »Grafiki« ter vsem onim, ki so našo ljubo mamo spremili k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo brala ▼ farni cerkvi sv. Jakoba v torek, dne 29. t m. ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1940.
Globoko žalujoči rodbini KRUSIC—NOVAK in ostalo sorodstvo
Podjetnik
samski star 36 let, ima gotovino din 270.000. Mesečnih dohodkov din 3000, želi poroCiti gospodično, prijetno in značajno, ki bo imela hišo v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten dom«.
29178-25
GENERALNO ZASTOPSTVO
ANTON BREMEC
Celje
Kupujte visoko kvalitetne radio-aparate!

za Kuhinje - najcenejše v zalogi pri
SEVESi, LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.

ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče, tete ln svakinje, goepe
Ivane Mencinger, roj. Knerkh
vdove po livarskem mojstru
imo prejeli toliko ustmenlh ln pismenih dokazov odkritega sočustvovanja, da izrekamo tem potom vsem našo iskreno zahvalo.
Posebno pa smo dolžni zahvaliti se gg. dr. Viktorju Marčlču z Jesenic, dr. Alojziju Vaceku in dr. Vladu Volfu za lajšanje bolečin za časa njene dolgotrajne bolezni, dalje častiti duhovščini za dušno tolažbo in spremstvo, pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Svete maše se bodo brale v žup ni cerkvi v Boh. Bistrici.
BOH. BISTRICA — ZtJRICH, dne 25. oktobra 194C.
ŽALUJOČI OSTALI
1	f- 7 "	tV'			/V '
		v'-' '•*	Sar . ■ i*		
naprodaj v Savinjski dolini ob državni cesti, obstoječe iz 14 ha njiv, 23 ha travnikov, 42 ha gozdov, lepega sadonosnika ter prvovrstnega hmeljskega nasada. — Naslov v vseh poslovalnicah
»Jutra«.
„KUBO" S E Z © P A R I L N I K I
z bakienim ah z jeklenim v ognju pocinKanim Kotlom KOTLI za ŽGANJEKUKO vsen sistemov in velikosti. Pralni kotli Asbest, FILTRI za VINO. TovarnišKe naprave Kotle za sirarne in mlekarne Vsa popravila izvršujemo nitrr ir. najceneje — Priporoča se:
BOŽIČ IVAN 9,K O T L A R K A"	" AN
kotlarstvo in kieparslvo — LJUBLJANA — ključavničarstvo ^ Tyrševa c. (Dunajska) št 35 (bivše Strojne tovarne) Telefon 37-92 .
ZAHVALA
Vam vsem, ki ste v najtežjih urah i nami sočustvovali, ko smo
bili našo nepozabno
mamico
jI poklonili cvetja in jo spremili na njeni «a<tnJ1 pod —
zahvala.
Maša zadušnica se bo darovala v torek, 29. t. m. ob pet T. vrl pel
frančiškanih.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1940.	S
Žalujoči rodbini: KORETIC—NIKOLJC
Čl, jjfel*
m
W FT W
•a	je

po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—. čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—. 55.—. Be!o in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »L U N A« — MARIBOR, samo i! Glavni trg 24-a.	VZORCI BREZPLAČNO! j j
-Tr^-^MTir-T^r«' * »II t*" '».ul -'■■■» ~ «. . «-»«irs„ »■'»^rr^iter« fc«' ~ .......* r«—
M^aaiB^Kar^uiiiBattitiinaaBi^aitBMreBiga«!^^	!■ 111, H;WHB
		
		L- •
_______		
		
		
Mest:; •■•f;reoni zavoa Ob ma Ljubljana
Dne 15. novembra ob 14. uri popoldne bo pri podpisanem javnem notrarju kot sodnem komisarju v Mariboru. Aleksandrova cesta 14 prostovoljna dražba nepremičnin pokojne Hiter Terezije, pos., Janževa gora 1, občina Selnica ob Dravi, zemlj. vi. št. 132 k.o. Zg. Selnica in 191 k.o. Sp. Selnica s posestnimi pritiklinami in premičninami glasom ccnilnega zapisnika z dne 18. IX. 1940, ki jih prodajo zap. dtdiči.
Cenilna vrednost: din 299.821.50. — Najmanjši ponudek: din 300.000.—. Varščina din 30.000.— v gotovini ali v vrednostnih papirjih s pupilamo vrednostjo.
Vsi natančnejši podatki so na razpolago pri sodnem komisarju.
gajsek rasel,
javni notar kot sodni komisar
Umrl je moj ljubljeni soprog, gospod
dr. František Tschiassny
odvetnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, Brno, London, dne 26. oktobra 1940.
Anti* Tscfaiassna
Svečanost na grobu prof. Grošlja
Ob veliki udeležbi prijateljev, sodelavcev in mladine so včeraj popoldne na pokojnikovem groba odkrili
spomenik
Ljubljana. 26. oktobra Danes popoldne so se zbrali na pokopališču pri Sv Križu številni prijatelji in častilci pokojnega profesorja dr. Pavla Grošlja. da ob njegovem grobu z odkritjem nagrobnega spomenika na svečan, pi-jeteten način oočaste pokojnikov spomin. Zbrali so se poleg pokojnikovih bližnjih predvsem predstavniki naših najvišjih znanstvenih in kulturnih ustanov, tako univerzitetni profesorji z rektorjem na čelu, pa njegovi nekdanji stanovski tovariši in sodelavci na znanstvenem in kulturnem polju. Prisotna oa je bila v častnem številu tudi mladina, kateri je bil pokcinik dober vzgojitelj in prijatelj. Pred na.:r >bnim spomenikom, ki ga predstavlja ono. tr: ško izdelani pokojnikov doprsni .k. delo našega odličnega kiparja Nikolaja I":mata. so počivali na grobu šopki h nageljnov in belih krizantem Naj-• ' ie zbor opernih članov ubrano zapel žalo:-ur-ko. ki so i o vsi poslušali odkritih glav. Potlej je pristopil h gomili univ. prof. dr. Alija Košir, ki se ie v imenu Prir d isJovneea društva poklonil pok oj -«i znanstveniku, poetu in človelcu z - i.-: 'dr.iinr besedami:
Z neizprosno roko je posegla ktuta smrt v početku tega leta v vrste slov. prirodo-dovcev, ko je ugiabila piof. dr. Pavla Grošlja. Prof. Grošelj se je že v mladih letih udejstvoval r živahno besedo in le •: c.t.u lastnim tempcranientom in elanom, Sireč med Slovenci poljudno prirodoznan-stvo, ki ga je obvladal tako kakor le red-' kd >. S iegov genialni duh je umel moj-
pesniškim žaga utegnil poba-s področja najširšega prirode. slov j a, 'i!i 'e 'lo za zamotan problem v astrono-<tli matematiki ali za biološki pojav ali fi/ikaln proces, skratka — doma je bil v vseh panogah prirodnslovja Zato razumemo. kako je moral biti prof. Grošelj v vseučili-kem odboru ob snujoči se univerzi in da ie prevzel že v začetku priro-doslovna predavanja, na medicinski fakul-
mssom poda i rti. za ka
teti pa stolico biologije. Povsem prirodno je bilo, da je njegova blesteča beseda in mojstrsko podana snov docela očarala poslušalce in v njem vzbujala globlje zanimanje za stroko Žal ni naklonila usoda prof. Grošlju, da bi dočakal primerno urejen institut, iz katerega bi šla v svet večja znanstvena dela Tesnoba razmer je že često zavrla polet v višave
Ko posvečam te kratke besede spominu prof. Grošlja, storim to v imenu Prirodo-slovnega društva, s prav globoko hvaležnostjo v srcu. Trajno zahvalo mu izrekam kot dolgoletnemu diuštvenemv sotrudniku-znanstveniku, za vselej pa bo zabeleženo v analih slovenskega prirodoslovja njegovo ime, ker nam je z veščo roko. finim taktom in izredno strokovno kvalifikacijo urejeval mnoga leta Prirodoslovne razprave, na katere smemo biti Slovenci prav posebej ponosni, saj se širijo tudi preko meja naše domovine v bližtja in tvdi oddaljena znanstvena središča po vsem svetu, da pričajo o delu slovenskih pri^odoslovcev. Prav iskreno zahvalo pa mu ponovno izrekam kot ustanovitelju in dolgoletnemu uredniku poljudno-znanstvenega lista Ppo-teus, ki ga je vodil in negovat s prav očetovsko skrbjo in ljubeznijo in ga oplajal iz bogatega zaklada svojega znanja. Šel je od nas vehk Slovenec, znanst\>emk — pohhi-stor, vseznalec — poet. Njegov svetli lik pa bodi zanamcem v vzpodbudo in vzgled. Prirodoznanstvenim prizadevanjem med Slo\'enci. ki jih je prof. G rose l; edinstveno naslikal ob prvem referatnem sestanku, dodajmo še Grošljev lik. Slava profesorju Grošlju!
Za njim se je poklonila manom vzgojitelja mladine sedmošolka ženske realne gimnazije Zlata Skafarjeva ki je po kratkem lepo občutenem govoru položila v imenu licejk šopek rdečih nageljnov na grob Potlej je zbor še zapel turobno ža-lostinko »Vigred se povrne«, s čimer ie bila kratka, ali prisrčna pietetna svečanost zaključena.
V li^i.iaVsi^ii
i&ii&i
3 poskrbljeno za varnost pešcev, naj bo tudi za
varnost vozil
m v neb tako da koma vc ve i ji mi
ai
Ljubljana, 26. oktobra
Uprava cestne železnice se je te dni lopi vila i tika, oziroma odcepa obeh •;.• »turovi ulici ob vhodu v Knaf-•oc Ra.-.dejali so kockasto cestišče : tračnicam in kretni-:• da je tako nekaj me-■pv i grapa, kaj nevarna zlasti za •:.»• ker šoferjem nevidna preži iz il na vozila, da tako rekoč kar padajo suajo. Grapa je pač obdana s kockami in smer niti najmanjše vzpetine, avtomobili v hitrosti kar sun-vanjo in obtičavali v njej z manjšimi poškodbami. Prva dvo ota Kav.-,zda v grapo včeraj na noč.
mu ie bila potrebna pomoč ljudi, da so ga dvignili iz grape na ulico, dočim se .o vA vzlic temu, da je sunkoma in v o - oku ko pribit obtičal v njej, spravil sam s svojo močjo Iz klešč. Ta dva primera pa še nista zadostovala za smotrnejšo postavitev zapore, treba jih je bilo še ' o so se znašli in postavili vozilom zaporne znake na vstrezajoče mesto.
nezgoda je doletela ponoči av-o.n .. ki so mu desno kolo grapa in d^eda stlačile. Dvignili so ga na ulic->. ga zavlekli v Knafljevo ulico, kjer so r. -:• .■'.;,-'..■ dopoldne odbili stlačeno kolo, r-.ftem pa vozilo zavlekli v avtomobilsko delavnico v popravilo.
Kam postaviti varnostni znak vozilom,
je bila kajpak velika zadrega popravljal-cev proge, zakaj vozovi so vzlic delu na progi redno vozili. Postavili so zato varnostni, oziroma zaporni znak s svetilom kar na hodnik za pešce. Pešci so začudeno obstajali ob zapori in se vpraševali, čemu to, ko je vendar hodnik v zdravem, prometnem stanju. Avtomobilisti pa zapore niso mogli videti, zato ker ni stala na cesti, marveč kakor rečeno na hodniku. Zapazili so jo šele, ko so obtičali v grapi, kjer se na moč čudili tej tako preprosti rešitvi varnostnega prometnega vprašanja. Ko je neki avtomobilist protestiral, da ni zapore na cesti, so mu jo pokazali:. »Tam-le je na hodniku!« On pa jih je zavrnil: »Zakaj je pa ne postavite kar v vežo!«
Kaj so pozneje ukrenili za varen promet ob grapi, ne vemo, mnenja pa smo, da bi morala biti v času, ko so vozovi cestne železnice še vozili in postavitev običajne zapore ni bila mogoča, postavljena pač živa zapora — stražnik ali pa uslužbenec cestne železnice, ki bi z dajanjem znakov ustavljal ali pa vsmerjal prihajajoča vozila. Stroge so določbe za šoferje na korist varnega prometa, morale pa bi se izvajati prav t^o stroge določbe za varnost vozil in šoferjev.
PepcUhm baletna predstava
Danes ob 15. uri bo v ljubljanski operi zwiirn:va plesna predstava, za katero sta prispevala koreografije šef baleta inž. Peter Gol o vin in n oa -oa ngažiran i operni solople-salec Boris Pilato.
Prvi del sporeda obsega izbrane baletne točke iz raznih oper in baletov: ipavčeve-ga »Možička«, v katerem bodo plesali so-
nijo«, z Bravničarjevo pa Rubinsteinovo »Andalužanko in toreadorja« S temi tremi nastopi se bo predstavil občinstvu z lastnimi koreografijami.
lo M oh ar jeva, Golovin, Čarman ter zbor; nadalje balet iz Goldmarkove opere »Sab-ska kraljica«, v katerem bo plesala Bravni-čarieva solo in bo sodeloval tudi baletni zbor; Škerjanče\> »Plesni motiv« bo plesala Bra\-ničarje\-a, njegov »Arabski ples« — Moharjeva. Sledil bo ples iz operete »Modra roža«, ki ga bodo iz\aiali Remškarjeva kot solist in j a ter baletni zbor V Adamičem »Tatarski suiti« bosta plesala Japlje-va, Čarman in zbot, v Leharjevem valčku »Zlato in srebro«- pa Moharjeva in Pilato z zborom; zaključna točka prvega dela sporeda pa bo Dvofakov »Slovaški ples«, k ga bo podala Bra\'ničar jeva.
Drugi del plesne predstave obsega koreografije Borisa Pilata. Kakor je znano, je bil mladi plesalec več tet član različnih inozemskih revijalnih in opernih odrov, njegov popklic ga je vodil iz Frsncize v Anglijo in nato v Nemčiio Kot solo točko bo plesal Rahmaninov »Preiude«. Skupaj z Mohetfcvo bo izvajal Dvofakovo »Harmo-
Iz Slovesnega Gradca
sg— Stavbno gibanje v Slovenjem Gradcu. V zadnjem času je mnogo hišnih lastnikov preuredilo svoje hiše, tako da je več obrtnikov lepo uredilo svoje lokale. Omembe vredni sta predvsem tvrdki urarja Henrika Vrunča in Debekikova klobučarna. Tvrdka Grem je pričela zidati hišo pri postajališču. Zidanje hiše z več stanovanji je nujno potrebna
Iz Prekmurja
pm— V »oboški gimnaziji so bili v začetku šolskega leta vpisani štirje židovski dijaki v prvi razred. Po nedavni uredbi prosvetnega ministrstva je ostal na zavodu samo en dijak, tri pa so morali črtati.
pm— Sokolska tombola Sokol v Roga-ševcih je pripravil za danes v nedeljo 27. t. m. ob pol 15. veliko tombolo z lepimi dobitki.
pm— Segajte po knjigah. Ljudska knjižnica Sokola v Soboti je bila poleti popolnoma preurejena in zdaj spet izposoja knjige vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. Zimske večere prebijmo z lepo slovensko knjigo v roki!
pm— Trije požari v Prekmurju. V Fo-kovdh je požar uničil senik posestnice Karoline Lajnščekove. Zgradba je bila le-
ta krita, a opeko. Gospodinja in njena
hčerka sta opaziii ogenj, ko je bila te vsa
stavba v plamenu. Ker je pihal hud južni veter, je bila velika nevarnost, da ae vname tudi hiša. Gasilci so požar sicer omejili, niso pa mogli ničesar rešiti iz gorečega poslopja, Skoda je poravnana z zavarovalnino. — v Cikečkl vasi je nastal požar v žganjarni posestnika Štefana Palfi-ja, ki je popolnoma uničil zgradbo z 12 m dolgo lopo. Gospodar se je v usodnem času mudil v Varaždinu, gospodinjo pa so zbudili šele gasilci, ki so prihiteli na kraj požara in ga omejili. Rešili so tudi kotel za kuhanje žganja, škoda je tudi poravnana z zavarovalnino. — V šalovcih je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Štefana Matuša. V njem je bilo mnogo gospodarskega orodja, stiskalnica za sadje in večja količina jesenskih pridelkov. Domači gasilci so z novo motorko gasili nad štiri ure. Pomagali sta jim tudi četi iz Adrijancev in Hodoša. Gospodarsko poslopje je bilo sredi gruče poslopij, ki so jih le z veliko težavo obvarovali pred ognjem, škode je bilo za 50.000, poslopje pa je bilo zavarovano samo za 4.000 din.
Iz Kočevja
kč— Ukinitev vlaka, železniška direkcija je ukinila vlak, ki prihaja v Kočevje ob 7.55, ln onega, ki odhaja iz Kočevja ob 4.10. Ukinitev drugega ni nlkaka nesreča, pač pa se pritožujejo prizadeti zaradi ukinitve prvega. Z njim so se vozili številni dijaki v tukajšnjo gimnazijo. Sicer se bodo dijaki lahko vozili v dodatnih vagonih k jutrnjemu tovornemu vlaku, toda ta vozi počasi ln bodo morali dijaki zelo zgodaj vstajati. Poleg tega bo pošta prihajala šele z drugim vlakom ln jo bodo pismono-še raznašali šele popoldne. Bolj umestno bi bilo, če bi direkcija ukinila dopoldanski vlak. ki prihaja v Kočevje ob 10.30. namesto lutmjega!
'	iV V - i 1»
' ""i N , J > t „•„
» \
SREBBO, DRAGE KAMNE
ln vs&icovrssno
ZLATO
kupuje
po najvišjih cenah
JOS. EBERLE,
Ljub. Jana, ryrteva 2 palača hotela »Slon«
OKAMA MAZILO
iz zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah. ožuljenjlh, volku, turih ln vnetjih Itd. za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu šiajlh m hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah ln dro-eerljah.
Od Vas
le
. Ivi s no, .la imate obleko vedno J'ot novo zato jo pustite redne Kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica evettouk&inica
arwie/o<!it*pou* * iprc.jL ■
Iz Ptuja
j— Ponarejen denar. V mestu ln po okolici je zopet pričel krožiti ponarejen kovani denar in sicer lOdinarskl kovanci, ki se jih opazi na prvi pogled, da so ponarejeni, in pa 20dinarski kovanci, kateri so prav dobro ponarejeni in se razlikujejo od pravih edino po zvoku. Prebivalstvo se opozarja, da vsak sprejeti falsifikat takoj prijavi oblastvom.
Iz Trbovelj
t— Kmetsko nadaljevalna šola v Trbovljah bo 3. novembra vpisovala gojence od 8. do 11. ure v VII. razredu II. državne deške višje ljudske šole. Redni pouk sej£» prične 3. novembra ob 8. in bo trajal do 6. aprila 1941. Predavanja bodo ob nedeljah od 8. do 11. ure in ob sredah od 14. do 17. ure na imenovani šoli. Poučevalo se bo iz vseh predmetov kmetijstva Pouk je brezplačen. Na kraju tečaia se bodo najmarljivejšim učencem razdelile nagrade ter se bodo vršili poučni izleti na vzorna gospodarstva in razni specialni tečaji. Vabijo se vsi kmetski sinovi in ma-di gospodarji delavci in sploh vsi, ki se zanimajo za napredek kmetijstva, "da se vpišejo v to šolo. ki nudi vse potrebne pogoje za splošno izobrazbo in napredek na 'kmetijskem gospodarstvu. Natančnejša pojasnila daje voditelj šole g. Karel Omerza
Z Jesenic
s— V jeseniškem protituberkuloznem dispanzerju bo ordiniral v zimskem času zdravnik specialist vsako sredo od 10. do 16. ure. Obiskovalcem dispanzerja, ki prihajajo po železnici, svetujemo popoldansko ordinacijo.
s— Starokatoliška služba božja bo danes v nedeljo 27. t. m. v Delavskem domu ob 11. uri. Cerkveni govor bo: Kristusovo kraljestvo.
Iz Hrastnika
h— Rudniška nesreča. Pretekli ponedeljek zjutraj se je v hrastniški jami smrtno ponesrečil 28:etni rudar Jože Urleb. Po lesnem jašku so spravljali les v jamo in padlo je tam 30 m globoko nekaj lesa nanj ter je bil pri priči mrtev. Pokojni je bil komaj dve leti poročen in je zapustil mlado vdovo. Zapustil je pa še tudi starše, katere je zelo spoštoval in jim je tudi vedno rad pomagal. Nesreča je pretresla ves Hrastnik, posebno pa še rudarje. V sredo je imel pokojni veličasten pogreb na dol-sko pokopališče. Spremljali so ga na zadnji poti poleg številnih sorodnikov zastopniki rudnika z ravnateljem g. inž. Drolcem na čelu, rudmška godba, pevci Svobode I z društvenim praporom ter mnogo drugega občinstva, rudarjev in njih žena. Ob grobu je govoril ponesrečenemu pevskemu tovarišu g. Kozmus in tovariši pevci so zapeli v srca segajoče žalostinke pod vodstvom g. Podiogarja. Naj v miru počiva žrtev dela! Svojcem naše sožalje!
h— Sprememba obratovodstva. Pretekle dni je zapustil Hrastnik obratovodja kemične tovarne g. inž. Kari Ullmann. Prišel je k nam pred 15 leti iz Sudetov. Kulantni gospod se je zdaj vrnil s svojo družino v domovino. Njegovo mesto v kemični tovarni je zasedel g. inž. Josip Kes-selring, ki je jugoslovenski državljan.
h— Smrtna kosa. V Možlnovi koloniji je umrla po dolgi mučni bolezni 43ietna mati Angela Volfova, soproga delavca kemične tovarne. Pokopali so jo ob velikem številu
lofitevv/te tvrtptofe"
HEINEL-HEROID
ds-oj. tO/, /rormr* 9/0sA.
MARIBOR* 1«!
Staro S n
VcliCtaa podlog* i kakor pismeni papir
novo raCunanje
Računanje v glavi in a svinčnikom v roki je nazadnjaško, ker pvmtoCi pomota, nevoljo ln izgubo časa. Z računskim strojem Mercedes se Vam ne dogodijo nobene pomote reč, on sefitev« in odšteva ■■m* Ijivo, hitro in lahko, ter napiše vse rezultate takoj, tako da se omogoča tekoča in naknadna kontrola.
Izvolite postati dolnji od rezek.
Z eno kretnjo COtaika m dobi Msnltal: pri dol-
Čajnem nCo* ja Teiiko nt-teden je Caaa.
J. Glad-Mercedes
Zagreb, Nikoliteva 14 / Polt. predal 49
2elim spoznati brez stroškov in ne da bi bil primoran za nakup Mercedes m računskim stroj. — Pofiljite mi ponudbo — Pred-▼edite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.
tUmtmlJmM trto ti!)
ItMtovi.
4106
3
pogrebcev in steklarske godbe v četrtek na dolskem pokopališču. — V Celju je v spanju zadela kap že od rojstva slepega 521etnega Karla Kebra. V mladosti je bil v šoli za slepce v Lincu, kjer se je naučil citrati. Nato se je preživljal z igranjem na citre po gostilnah. Pokopali so ga na celjskem pokopališču.
h— Petek dan nesreč. V kovačnici g. Antona Veleja je padel kos železa v desno oko 161etnemu vajencu Francu Podme-niku z Dola Oko se je nesrečnemu fantu izlilo Zdravnik OUZD g. dr. Vidmar je takoj odpremll ponesrečenca v ljubljansko bolnico. Popoldne je pa padel z okna Lo-garčkove hiše kakih 7 m globoko na cementni tlak 14 mesecev stari otrok delavca Drobeža In se hudo poškodoval. Obdržali so ga v domači oskrbi.
SOKOL
Sokol v Medvodah. Danes 27. t. m ob 16. uri se bo igrala v tukajšnjem sokolskem domu Cankarjeva igra »Jakob Ruda«. Uprizori jo bratsko sokoisko društvo iz št Vida nad Ljubljano, ki je bilo z njo že na svojem odru pred polno dvorano deležno lepega uspeha. Vsi vabljeni!
Ljudska knjižnica Sokola v Murski Soboti je bila v času velikih šolskih počitnic popolnoma preurejena. Poleg slovenskega leposlovnega oddelka ima še slovenski mladinski in poučni oddelek in srbskohrvat-ski in nemški oddelek. Knjižnica je splošno dostopna vsemu prebivalstvu, ne le sokol-skim pripadnikom. Knjige se izposojajo vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne v Sokolskem domu, pritličje, desno. Izposoj-nina za mladinske knjige znaša 50 par za knjigo, za vse ostale knjige pa po en dinar. Zdaj. ko nastopa hlad z dolgimi večeri, se čas najlepše: krati ob lepi knjigi. Poslužujte se torej knjižnice obilno; nudila vam bo mnogo plemenite zabave!
Drzen vlom pri Slogradu
Tatovi so na vrtali blagajno in odnesli 70 tisočakov
Ljubljana, 26. oktobra Ko je davi sluga stavbnega podjetja »Slograd«, ki ima svoje poslovne prostore na Vrtači 9, stopil v pisarno, je na svoje veliko začudenje opazil, da so vrata odklenjena. Ko se je potlej malo pobliže raz-gledal, je ugotovil, da je velika železna blagajna v pritličju ob strani navrtana.
Ko je takoj za njim prišel v službo še drugi sluga, sta oba naglo obvestila policijo o očitnem vlomu, ki je bH izvršen preko noči. Kriminalni organi so takoj na mestu preiskali vse podrobnosti in dognalli, da so se drzni vlomilki priplazili do poslopja preko sosednje parcele. Preskočili so poldrugi meter visoki zid in na dvoriščni strani odprli težka hrastova vrata. Ker se vrata mehanično zapirajo in so na zunanji strani brez kljuke, so morali vlomilci najprej izrezati les okrog ključavnice,
da so potlej vrata odznotraj odprli. Nadaljnja pot jim je bida Jahka. V pisarni so se lotili velike železne blagajne, ki je pa zastarelega tipa in niso imeli z njo posebnih težav. S topilnhn orodjem so napravili široko luknjo in pobrali iz blagajne okrog 70 tisočakov v bankovcih in kovancih. Na kraju vloma so pustili nekaj dlet, ni bilo pa opaziti nikakih prstnih odtisov, kar kaže, da so bili na dedu izvežbani vlomilci.
Policija je uvedla temeljito preiskavo, in kakor se zdi, so bili storilci najbrž člani vlomilske tolpe, ki je pred dnevi napravila nekaj podobnih vflomov v blagajne v Kranju in Škofji Loki. Stavbna družba »Slograd« je bila zavarovana za vso ukradeno vsoto pri angleški zavarovalnici Ro-yal Echange.
51 življeafa na deželi
TRŽIČ. V torek 29. t. m. bo ob 20. uri v dvorani tržiškega kina skioptično predavanje »življenje in pokrajina Komatov v barvi«. Znani naš fotoamater g. Vekoslav Smid bo pokazal okoli 180 barvnih diapozitivov s Kornatskega otočja in bo govoril o življenjskih prilikah tamošnjega človeka. Predavanje bo posebnost iz dveh razlogov: prvič je fotografiranje v barvah najmlajša panoga fotografske stroke, drugič so Komati nam Slovencem neznan svet. Predavanje obeta biti zanimivo in Informativno. Prireja ga krajevni odbor Jadranske straže v Tržiču. Cuvajmo naše morje!
nik« in zgodba o žalostnem koncu dvo-glavega velikana (risan film v tehmkolo-ru). Prihodnji teden »Vragi neba«. (—)
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 16.. pol 19. in pol 21. uri kriminalno burlesko »Burni zakon«. Za dodatek filmski žurnal in kulturni film,
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah krasen cirkuški film »V kremp-ljih usode«. Za dodatek kratek zabavni film.
robilec
za gramoz
z Dieselovim motorjem ali brez njega kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Drobilecc.
POTREBUJEMO
850 metrov žične vrvi (Tragsefl) 21 mm premera; 1700 metrov žične vrvi (Tragsell)
19 mm premera; 1700 metrov žične vrvi (Zugseil)
14 mm premera. Ponudbe poslati šumadiskoj Kreditnoj Banci, Beograd, poštanski pret, 376.
Kupim motor
na vpojni plin
(Sauggas) na les ali oglje, učinek cca 50 KS, stabilen, po možnosti skupno z generatorjem. Ponudbe na RAMA-GRANIT, Zagreb, pošt. pret. 485.	9843
fn&sjiatograSi
Blod. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer film nenavadnih doživljajev v eksotičnem kraju »Otok prekletih«. V glavni vlogi Ana May Wong. Dodatek šala. (—)
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. velefilm »Union Pacifik«. Film je v režiji Slavnega Cecila B. de Milla. Za dodatek tudi vojni zvočni tednik. Zaradi izredne dolžine prosimo cenj. občinstvo, da prihaja točno. Sledi za Vse svete »Sestra Angelika«.
Kranj. Kino Narodni dom bo prikazoval danes sijajno komedijo »Polnoč«. Predstave samo ob pol 19. ln pol 21. uri. Med dodatki prikazujemo film o zračnem krstu jadralnega letala v Kranju! (—)
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru bo predvajal danes v nedeljo 27. t. m. ob 16. ln 20. uri velefilm »Brezdomci«. Dodatek kratek zabavni film. (—)
Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 19.. 18. in 20.15 zvočno opereto »V carstvu ljubezni*. Dodatek: najnovejši »Univerzumov ted-
Smrekovo in
in jelkovo
žamanie
r krajnike KUPUJE po b
..CELULOZA
Ljubljana, Čopova ul 16
Poštni predal 109. Male žage opozarjamo, da kupujemo tudi količine izpod enega vagona in sami organiziramo odvoz.
ter krajnike KUPUJE po najvišjih cenah
" d. z o. z.
POZO P!
»LIMONA« krema, dovršena po sestavi,
bogata vitaminov (limona, rumenjak), neobhoden je vsaki dami za divno polt! Odlična je podloga za puder in rdečflo! »LIMONA« mandljevo mleko je dovršeno hranilno lepotilo. Lase negujte z izvrstnimi »LIMONA« šair.poni!
Nova
sr^ iimo^^sr nizkih cenah.
Se
MILAN JAGEIt?
ITRŠEVA CESTA št. J7.
)iiXCt
pomeni na trgu nalivnih peres največje mojstrstvo. Kdor piše z »LUXOR« GRANDVISIBLE« ima pri tem veliko zadovoljstvo. Je lep tn dober, njegovo skrbno izdelano zlato pero drsi gladko po
papirju. Ce torej kupujete nalivno pero, tedaj kupite svetovno znano >LUXOR« ■ nalivno pero, katero dobite v vsaki boljši strokovni trgovini
H
V torek 29. t. m.
IZIDE 1. številka redne PUBLIKACIJE
(},N O P")
s sledečo vsebino:
Borba za kolonije Kakšna bo nova Evropa? SSSR in današnja vojna Egipt med mirom in vojno Nova smer japonske osvajalnostL Cena posamezni številki je 2 Din. »NOP« bodo izhajali dvakrat mesečno. Naročnina
znaša za četrt leta 10 Din. Kdor želi naročiti »NOP«, naj pošlje naročnino po pošt. ček. računu št. 16.290, ali pa naj sporoči (po dopisnici) na naslov: »NOP«-uprava, Maribor, Radvanjska 27. »NOP« dobite v vseh večjih trafikah!
NA J POPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA
IMilhiia
M ♦
*t>c5eu»c - NvsMteiRfcfG
DIESEL MOTORJI
stabilni tn brodskl
PLINSKI MOTORJI
8AUGGA8 — na sesalni pttn
Zahtevajte ponudbe od zastopnika!
MAG
ZAGREB Varšavska ul. H
.«66641
Jun{flmm\m
URE
S IMftMKO CVSZOS
4vetwtu?znaM
MOSKI 1
nesposobno« poskusit« eau* »HOKMO-SCK8« OoMvai* m t vseh lekanak. so pilul 84 din; 100 pilul 217 din, M« pttm SCO dtn. Zalite nit« ume prave im originalne HORMO-SEKS oilulei P» po*tl diskretno itipo. HUa
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Slavno skladišče: Farm. kem. la oota®ocij »Via-VISIT« tsenb. Langtrr trg >■
_Ogl. reg S. or. 5646-3f
Javna dražba
Dne 30. X. 1940 ob 8. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Tržiču, soba 6L 2, javna dražba zemljišča vL št. 77 k. o. Križe, obstoječega lz pare. St. 460 enonadstropna hiša v Retnjah pri Križah št. 1 ln parcele 456 travnik. Zemljišče je ocenjeno na 51.157.50 din, najmanjši ponudek znaša 34.105.50 din. Kot kavcijo je treba založiti znesek 5.115.75 din. — Lega hiše ln parcele je lepa. — Informacije daj« pisarna dr. Igo Silarja, odvetnika v Kranja.
VERITAS Generalno zastopstvo ln skladišče
Anton Breme«,
CELJE
Iščejo se zastopniki.
Pobito a* r rsefa boijilh trgovinah s urami.
ARVVA

^ učinkuje k a k o r prikrojeno po nogi-
oble čeno da videz vitkos+i!
Kaptol 17. -1 pošljemo prospekt ljenju.
a s. S. br. r7«70-lW6
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
.	"ZAHTEVAJTE BRESPIAČN1 CFNItC
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. LJubljana, Karlovška 4
Usoda IJiadlJ
-—Znameniti grafolog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici || vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd.
Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in j; presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso:
F. T. Karmah, Žalec
TKU
2 9 5 1
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE Hf BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA!
Vsakovrstne strojne ln električne naprave projektira in dobavlja
JUGOŠKODA
A. D.
ZAGREB. Boškovičeva 32-1 Telefon 63-O0
V STALNI ZALOG
ZAHVALA
Za mnogoštevilne Izraze sožalja ob težki Izgubi našega ljubega očeta
Urada Jernela
posestnika, gostilničarja in trgovca v Dragom i ju
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so našega dobrega očeta v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, darovalcem vencev, pevcem ter ostalim društvom.
- jj |
t-;
»-1
Dragomelj, dne 24. oktobra 1940.
Žalujoči sinovi in hčere
t
H. Adams
37
OTNfCfi
Detektivski roman
Njegov namen prav za prav ni bil, da bi ponudil
zadevo s Honduraško družbo Karolini ali komur si bodi drugemu, dokler sta Peter in Bickerton v Ellton Parku. Trenutno navdahnjenje ga je bilo zapeljalo. Nekaj je moral vendar govoriti z njo in to je bilo prvo, kar mu je prišlo na misel. Njegova slaba volja se ni popravila, ko je videl, da sedita Grey in Karolina drug zraven drugega in se očitno dobro zabavata. Govorila nista sicer o ničemer drugem kakor o gospe Neilscaiovi, ki je z nekim udvorljivim častnikom klobuštrala mimo njiju.
»Nič drugega je ni videti kakor gol hrbet, kaj ne da?« je rekel Peter, ne sluteč, da skoraj dobesedno ponavlja Bickertonovo sodbo.
»Le zakaj morate moški zmerom govoriti o tem, kar vidite na ženski?« je nalašč malce hudobno odvrnila Karolina. »Vse vidite: noge, kolena, ramena. Zakaj jih pa ne bi kazala, če jo veseli? Nihče vam ne pravi, da glejte, a tisti, ki se najhuje repenčite, najbolj napenjate oči.«
»Temperament kaže,« je dejal Peter in se nasmehnil.
»Zakaj ga ne bi, če jo zabava?« je rekla ona. »Ako ga kaže, je to kvečjemu dokaz, da ga še ni izgubila. Nekateri moški ste res od sile.«
In spet je Peter nehote priprl oči; izkušal si je zamisliti, da mu govori te besede zakrinkana postava v sobi, kjer je bil ujetnik. Človeškega glasu, posebno če je sladek alt, ni lahko povsem zanesljivo spoznati. Karolina se mu je zdela skoraj večja, kot je bilo tisto dekle, a to je utegnilo
biti v zvezi z izpremenjeno obleko. Motil se najbrže ni, toda najprej je bilo treba dokazov.
»Nedavno tega sem slišal trditev,« je dejal, ko sta zrla na množico parov, ki so plavali mimo njiju, »da se leta moškega razodevajo v tem, kako daleč drži plesalko od sebe.«
»Ali pa v tem, kako tesno se plesalka privija k njemu,« je rekla Karolina. »To ni zmerom vse eno.«
»Vsefoako je to klic mladosti. Kolikor mlajša sta plesalca, toliko tesnejši je objem. Domnevam pa, da je bilo moda ostajati bolj vsaksebi, ko so hodili starejši gospodje k plesnim vajam.«
»Torej je čas, da se navadijo plesati po novem A kje ste to slišali?«
»V Arkadskih dvoranah. Greste tudi vi kateri-krat tja? Ena izmed deklet, ki poučujejo, je kar dražestna.«
»Poznam jih več,« je dejala Karolina. »Katero mislite?«
»Mislim, da ji je ime Nancy Macraejeva. Rad bi bil katerikrat zaplesal z njo, pa je nisem mogel dobiti. Morda bom imel prihodnjič več sreče.«
Karolina je dobro vedela, da ne bo imel te sreče nikoli, ker Nancyje že ni več tam. a vendar se ji je zdelo zelo čudno, da je že spet govoril o eni izmed članic njene razbojniške tolpe. Zdaj je samo še manjkalo, da bi se s svojim avtom zaletel v Buntyjin voz, pa bi jih poznal vse štiri. Čut la je, kako rada se pogovarja z njim; to kramljanje ji je bilo pravi užitek, da le ne bi morala tako paziti, kaj govori.
Čim bolj pozno je bilo, tem živahnejše ie postajalo razpoloženje. Nekatere izmed plesnih melodij so imele znane pripeve. ki so jih plesalci najprej samo brundali, kmalu pa jih je vse na glas pelo. Pat Warner, ki so ga vsi še vedno ime'i za junaka dne, je bil čedalje bolj vesel in razposajen. Pri nočni malici je nekdo izdal, da je Pat prnesel
svojo lutnjo s seboj in da zna k nji peti Seveda so vsi zahrumeli, naj kaj zapoje. Pat je stopil po godalo in dejal, da je zložil in uglasbil novo popevko, ki jim jo hoče prednašati, če bodo v zboru ponavljali pripev. Besede in godba so sicer enako povprečne kakor pri drugih udarnicah; po tem takem gre v vsakem oziru za nekaj velemoder-nega. Pat je bil krstil svojo popevko »Oma« in jo je prednašal z velikim zanosom.
Ko se je ples znova pričel, so gosli in saksofon zavzdignile Patovo popevko in vsi so plesali po nji. Vsa družba je z velikim navdušenjem pela pripev. Manj navdušena je bila gospa Neilsonova, ki je dobro čutila, da se Pat v svoji pesmi norčuje iz nje.
Družba se ni grdo vedla, vendar je bila dokaj glasna, saj so jo tvorili do malega sami mladi ljudje, ki so kar hlepeli po šalah in veselju. Ta razposajenost je deloma še pospešila nesrečni konec večera.
21.
Tudi nocoj je rekel gospod Summers, da morajo vsi za časa v posteljo, ker je treba, da se moštvo spočije za jutrišnjo tekmovalno igro. O polnoči so odslovili godce in s tem tudi goste. Pri hišnih vratih je bilo obilo veselega poslavljanja. a nazadnje je zadnji avtomobil odbmel in domači gostje, namenjeni v svoje spalnice, so v gručah stali po stopnicah. Tedajci je Pat Warner glasno zaklical:
»Kdo zna napraviti tole?«
Počenil je zgoraj na široko hrastovo ograjo stopnic, pritegnil noge k sebi, se porinil na poševno ploskev in z nogami naprej zdrčal nizdol. Ne da bi se ustavil, je pribrzel do znožja, se elegantno pognal in s konci prstov varno odskočil na tla.
»To znam tudi jaz!« je Karolina prešerno vzkliknila v odgovof- na njegov izziv.
»Nikarte,« je rekel Peter, ki je staJ zraven nje. »nevarno je.«
»Čeprav!« je kljubovalno dejala in že planila na stopnice. Kakor Pat je skočila na ograjo, zletela z nogami naprej po kosi ploskvi in takisto srečno pridrčala nizdoL
»To moram tudi jaz poskusiti,« je vzkliknil Bob Allcroft. Res je zdrčal nizdol, toda odskok se mu ni posrečil in dokaj nerodno je telebnil na tla Vse se je zasmejalo, kati zgodilo se mu ni na srečo nič.
»Blazin prinesimo!« je zaklical Pat »Vsak mora poizkusiti!«
V naslednjem trenutku je zrasla ob koncu ograje grmada blazin; seveda so morali zdaj vsi, dekleta in gospodje, poizkusiti dričo. To je zbujalo prave salve grohota, ki so privabile gospo Neilsonova, da je še enkrat zapustila svojo sobo, ki je bila tik nad stopnicami, ter prišla gledat razposajeni prizor. Dragulje je bila že odložila in brez lišpa je bila skoraj gola na pogled. Pri snemanju ogrlice in glavnikov so se ji bili lasje skuštrali in so ji zdaj divje štrleli okrog glave.
»To morate tudi vi poizkusiti, gospa Neilsonova,« je zaklical nepoboljšljivi Pat, toda okrogla gospa je bila dovolj pametna, da je preslišala njegov poziv. ' »Le bliže, gospoda,« je klical, »le bliže! Zajezdite to prekrasno dričo! Še nekaj blazin potrebujemo, da o tvorimo promet po obeh straneh ograje!«
Pogled je bil razburljiv. Na Petrovo prigovarjanje so položili blazine tudi obakraj ograje, ker je malo manjkalo, da niso nekateri izmed udeležencev padli, preden so dospeli do tal.
»Še več blazin prinesite iz sob!« je ukazal Pat, in gostje so ga vestno ubogali.
»Kdo poizkusi prav z vrha?« je vprašal Tatham.
»Se takoj napravi,« je rekel Pat Nevarno je bilo dosti bolj, a poizkusiti je moral.
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja se konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Narodno tiskarno i* d kot tiakarnarja Fran Jerar — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.