•• £ V TrMu. v sredo mnrelja liil. T>*nJ VI EDINOST sioveuske^a peJitlčaega društva ga Primorska „V edinosti ja mod". „EDINOST' Uhaja vsako »rado; rena za vse leto je 4 «1.1 40 kr.. m pol" leta 2 «1.1 30 kr, za Vni dopini ae (»ojlljajo IrediilMvn .vla deli« poita 10 I. p."; vnuk mora l>ili fraiiklran I{..l>..|.isi lire/ ćetrt leta I «1.1 20 kr. — Poaamenie Številke pri njravniStTU iti po trafikah v Trat« se dobivajo po S kr. — poaebne treilnoati »e ne vračajo. - 1» znat i (razne vrste naznanila in poslanice) ae sarnćniiijo i><> pogodbi Nmrotninf, reklamacij« J« maerate prejema Upravalitvo „vla Zonta 5a. prav cen.'.; pri kratkih ogl&aih z drobnimi čerkami se plačuje za vsako besedo 2 kr ■cra-OTTOKi zoper novovrejenl zemljiški davek. (Konec, i 4. Neresnični postavek glede davkovske doli-nosti ali davkovnice oprostitve posameznih teni-IjiSi. Tu velja zakon od 24. maja 1H69 o urodili zemljiškega davka. g. 2 v prvem odstavku pravi: Zemljiikega davka so oproščeni: !. Nerodovitna tla. 2. Močvirja, jezera in tope (zajete) vode (Teicbe), ako se ne obdelujejo po gospodarski tur iz rihštva, trstja in bičja, kakor tudi iz Jote ni dobička. 3. Javne poti in ulice, viačugarske poti iu cesle, trgi v mestih, selih pred cerkvami, ulice, potem javni vodotoči, reke in potoki. 4. Javna pokopališča, dokler se ne rabijo ta druga namena. Zidanja in dvorišča. (i. Za naptavljanje morske soli doloćeuo zemljišče. Obdačiti se ne morejo taka Ha, ki se nikakor ne morejo v rodovitno zemljo spremeniti, in sicer: a) gole skale, kamenito groblje, strmi goli propadi, peSčave, nerodovitni jarki; b) jezera, tope vode, močvirja brez pridelka; c) javne državne, deželue, okrajne ceste, stalne vozne in pean« poti in vlačugarske poti in zgoraj pod 3 do 6 omenjena zemljišča, katera niso za obdelovanje. Pri potih se sme prostost od davka zahtevati le za pot, ki se rabi, in sicer pri vozuih potih le 3 sežnje eirokosti, pri pešpotih 1 seženj Birokrati. Kar je več povoženega ali pohojenega, to je gospodarstvu odtegneno in se sme zoper to ugovarjati, ako se je po pomoti izločilo. Tiste poljske poti in mej nogradi in vrti drieče ozke poti, ki ne spadajo pod .zgoraj omenjene pogoje, uiso davka proste in so se cenile kakor sosednje zemljiške parcele. Ugovor zoper take cenitve ne bi imel vspeha. Davka niso prosti grabni, ki drže skoz rodovitno zemljo k mlinom, kanali, po katerih se drva plavijo, grabni, po katerih trava raste in ki m rabijo za kak drug gospodarski namen. Podvržena pa so cenitvi in davku tla, ki se z drugo rabo odtegnejo prvotnemu stanju, kakor so: jame, v katerih se hrani ali prideluje apno, pesek, lapor, glina, šota, kder so delalnice, zasebni kanali in prostori, umetni vodujaki, bregovi, meje, potem v kamenoloiuih in rudnikih rovi, jame, strmci, belišča, jezdišča itd. VOINUSKUK. Jugova pripovedovanja. (Podobe Iz južno-sloTanskib pokrajin.) (Daljo.) III. popotovanje. Prepeljaval som se na sivobelih oblakih nad Bolgarsko. Z radostnim srcem sem se oziral povsodi na srečne zakonske družine. Uboge so bile uboge, a zadovoljne. Otrok, kte-rih prijatelja me uže od nekdaj poznaš, tudi tamkaj nisem pogrešal, pa kaj boi — tega semena je po vsem svetu! Ena družina se mi jo posebno prikupila. Imela je tri glave: gospodarja, gospodinjo in pa triletnega, živega dečka, kakor bi bila Burja njegova mati in divji Sever mu oče! Se li vetrovi tudi plodite? Tepec! — Mnogokrat sem ju poslušal, ko sta si zvečer po storjeuem delu, drug poleg druzega čepč, zdaj to, zdaj ono razkladala. Največ jima je pa samoskouljec opravka prizadeval. Sedaj se je sponjal po materi, in jej popravljal spletene kite, tnenč, da bi ne bile prav naložene. K malu zopet piano po očetovem hrbtu in se mu obesi za vrat, ko bi ga hotel zadušiti iu kriči: „ata štuporam >, hi!" Vprašam te: ai i Samo ob sebi pa so umeje, da se taka tla zopet davkov oprost«, ako se povrnejo v prvotni stan. V takih pritnerljajih je treba ugovor podati. Ugovor se sme tudi vložiti, ako so rodovitna zemljišča po vcenitvi: a) po potresih, vdorih, poplavljenju in po-vodnjah zgubile poprejšno rodovitost; b) ako se porabijo cela rodovitna zemljišču za javue namene: ceste, državne železnice, kanale, za vred bo in prekope rek itd., in c) ako se na rodovitna zemljišča postavijo poslopja, ali porabijo za dvore. V vseh teh pri-merljajih se sme zahtevati oproščenje od davka. Temu nasproti pa se zopet davku podvrže tako zemljišče, ako se ceste in železnice opuste, kolikor je bilo davka oproščenega; struge, iz katerih se je po prekopih ali odtokih voda odpeljala in so zopot rodovitne. To velja tudi o tistih zemljiščih, nu katerih so stale mrtve vode, pa sose te posušile in zemljišča obdelala. Ako se poslopja podrti in dvori opuste, podvrže se davku tista zemlja, na kateivj so bili, ako se je obdelala 0. Pogreški pri vcenitvi v ratrednej tarifi. To je zadnja i najvažnejša točka, na katero mora vsak posestnik posebno paziti. Ponavl.amo, da ugovori zoper visokost v tarifi za ta ali oni razred določenega zneska niso dopuščeni, Tarifa osrednjo komisije ima postavno moč. Ako je za oral njiv v l. razredu postavljenih 2<> gld, v tarifi, tedaj posestnik ne more ugovarjati zoper visokost tega postavka; le zoper to lahko ugovarja, da se je njegovo polje vpisalo v I. razred; to se ve, da mora ugovor vtemoljiti; ou mora dokazati, da je njegovo posestvo jako različniže in slabše od izglednoga posestva. Zoper vcenitev tedaj posestnik lahko ugovarja: a) ako se je cela parcela vcenila v tako kulturo, h katerej ne spada, ali če je bila parcela vcenjeua le v euo kulturo, dejansko pa so z njo razno gospodari, t. j. rabi se za razne kulture; b) ako so bila zemljišča cela ali njih le nekoliko vcenjena v napčen tarifni razred; c) ako se katero za rodovitno vcenjeno zemljišče ne obdeluje več in se mora vštevati mej nerodovitna. V tem primerljaji mora zemljemorec to na mestu popraviti. taka družina nad vse srečna? Si li moreš kaj lepšega misliti?" »Kaj mene vprašuješ, kaj jaz vem, ktera družina je srečna, ktera ue! Jaz nisem strokovnjak, saj dobro veš, da vedno še sam hlače trgam. Obrni se do tistih, ki so se lanski predpust po-ženili in te prašaj. Tamkaj doboš temeljit stro-kovnjašk odgovor, ki bo zlata vreden, ne pa — kislih obrazov, kakor ga ima Kurent na pepelnico. .Kam pa to? Tija na tisti grm jaz nisem ineril, kaj tamkaj zajca plašiš? pravi Jug. „Prašal.si mo o srečnih družinskih razmerah in jaz sem odgovoril, kar sem vedel. Več ne vem! „Tako glej! Tista dva ali tisti trije Bolgari so bili po mojih južnih mislih prav srečna družina, tako srečna, da bi si sam take sreče želel, da si dobiin pripravno nevesto. „Kaj, ti bi se ženil? aha predpust, menim, ti je možgane osmodil." .Ne, jaz le tako pravim, da bi se, ako bi bilo brez škode za zemeljski rod in njegov trud in pot. Samec sem jim povsodi dobrodoš.il, ker vlačim zasaboj vedno z dežjem napojenih megla, kolikor le hočem, toliko pa vedno, da jih nobena lokomotiva na potegne. Kakor bi se pa z liurjo bratiti začel, pa je sneg takoj za nama in s Krivico, neko sestričino Burje, tudi je tako O Božiču bi to ne bilo nič napačnega, ali kaj pu pozno na spomlad, ko uže rež v drugem koleuu stoji ali pa na zgodujo jesen, ko še sladka ka- j pljiea po vinogradih visi? a? Vidiš tedaj, po- j Naj k tem trem točkam a, b, c, pristavimo nekoliko pojasnil. Posestnik sme z vso pravico ugovarjati, ako je njegova parcela zapisana v tako kulturo, h katerej ne spada, n. p. če je zapisan pašnik za travnik ali njiva za vrt, pusta goličava za gozd itd. Pa tudi, ako bi nasprotno bilo, naj posestnik to naznani, ker to zahteva poštenje. Ako sam toga ne stori, uže najde kakega zavidneža, ki ga ovadi in osramoti. Posestnik sme ugovarjati, ako se je katera arcela vštela le v eno kulturo, spada pa v več ultur; n. pr. če je zapisano: gozda 10 oral v; v gozdu pa je polu orala nerodovitnega močvirja, in toliko nerodovitne skalnate zemlje, ali pašnik brez dreves. — Ali če je cela parcela zapisana za vrt, pa je v resnici le malo vrta, vse drugo pa je njiva, ali celo travnik. Posestnik lahko ugovarja, če je njegova parcela vsa drugačna od izglodnega zemljišča tistega razreda, v kateri se je njegova parcela vcenila. N, pr. ona so nahaja kakor njiva, ali travnik, ali vrt itd v I. razredu. Vsak naj se briga, da vidi, kaka zemljišča so se drugod vcenila za izgledna ter naj primerja svoja z druzitni. To pu moramo tu pristaviti, da so na leno i nemarno obdelovanje zemljišča ne jemlje ozir, pač pa na sončno stran, ueravno lego, peščeno podlago, preveliko mokroto itd. Ako n. pr. kedo, katerega posestvo je vcenjeno v I. razred, opazi, da so druga prav enaka posestva vcenjona v II. ali celo III. razred, tedaj naj vloži ugovor. Posestnik sme končno tudi ugovarjati, ako 80 njegovo posestvo po zadnjej vcenitvi poškodovale elementarne nezgode, kakor: plazi, plohe, povodnji itd. Povč pa naj tudi, ako je nerodovitna tla spre-obrnol v rodovitna; ako tega ne stori, gotovo ga kedo drug ovadi. To so važniše reči, ki dajo pravico ugovorom. H konci še opominjamo, naj vsak posestnik prav pazljivo na vse to gleda, naj pravega časa za ugovor ne zamudi, naj se z druzimi zvedene! iu strokovnjaki posvetuje i naj posostveno polo se saboj prinese, ko ugovor vloži ali napovč. Nobeden pa naj ne pozabi, da ima pravico vpričo biti, ako se vsled njegovega ugovora do-tičua parcela pregleduje. Tu mora biti na mestu, ter mora svoj ugovor vtemeljiti. DOSTAVEK. Davkovski odsek je v seji dne 24. februarja v zadnjej Štev. Edinosti omenjeno, po osrednjoj komisji določeno 45 dnevno dobo, v katerej zimi sneg, poleti pa tista drobua sipa, ki pod milim nebom ni za drugo rabo, nego da si kak zajček želodčok prehladi, če tako zrnce inej zeljem pogloda. Kaj čem tedaj, boljše je, če tudi veter tako ostano. Prav imaš, Jug! ko umre general kranjskih fantov v Novem mostu, predlagali bomo tebo! Boš 11 Daljo tedaj o bolgarskej družini. Bilo jo neko suboto popoludno. „Matej, nodelja jo jutri in nič ui v pisker vložiti. Koruznjak in luk sta pola ves tedoa; dobro bi bilo, ako bi kaj ujel, muui Marija, brhka njegova žona. .Ne bilo bi napačno ne! pritrdi mož, poseže po puški, pre-gloda in prepiha štupuico, jeli ima dosti dušku, nabije jo in ob ramen obesi. „Bog z vama tedaj, draga moja. Čuvaj mi dečka, turških, ciganskih drhalij se vse tare todi okolo, iu tudi otroke kradejo." „Bog ti pornozi, moj Matej, srečno se vrni." Mož otide. Žena je ostala v sobici iu šivala košuljico malemu .ljubljenčku, kterega je bila vsa hiša polna Polenček zveze z motvozom in konj je ujogov! Haj sedaj pa skokoma gori iu doli, kakor ogorski h u zar po breskončuej pusti. Sreo so jo smijalo srooni materi pri pogledu na čvrstega otroku iu bogami, kaj bi so jej ne? .Čuj me Jug! zakaj pa ti tolikrat praviš i nboyami.lt Hm! zakaj pravim, menim da mi je treba, kajti ta beseda jako ustreza za pritrditev na južnem Slovanskem, krepča govor in je, rekel bi, v stavku to, kar je joklena podstava na se- smejo posestniki vlagati ugovore, tako premonil, da se ta doba začne I. marci ja in konča konec maja 1881. Dalje je bilo V tej seji skleneno; a) da vlada nema pravico dobe podaljševati; b) okrajnim oenilnim komisijam se je za pregled ugovorov podaljšala doba do konca maja 1882; c) doba za poravnanje davkov, potem ko se končajo obravnave o ugovorih, pa se določi po posebnem zakonu. O ŽELEZNICAH. Boj /.u vsakedanji kruh, naj se uže zove trgovina, obrtnost, poljedelstvo, ali pa Se kako drugače, preobrazuje zemljo tako, da ona vodno novo lice dobiva. Sedanji, omikaui človeški rod je podoben v tem boju pajku. Kakor si pajek iz svojega si izbranega srodisča ua vse strani pajčovino prode, da bi se mu muhe lovile, tako si omikani, dobička želni narodi iz svojih dežel na vse votrovo železnice zidajo i prekope delajo. Čo uže površje naše zemlje z svetovnimi trgovinskimi poti paj-čevini primerjamo, smomo trditi, da ima onn zdaj največje središče na južno — vzhodnjem Angleškem — v Londonu, kajti tukaj so križajo in zedinjujejo večje, svetovne Železniške, pomorsko i telegralične poteze. Tukaj stanuje največji pajek — Anglež —, katerega želodec največ blaga potrebuje i preustvarja. Evropa mu jo premajhna, njegova mreža so razstoga po vsoli delih sveta, povsodi hiti za dobičkom, njogov velikanski žo-lodeč ni nikodar nasičen. Volevažna, če ne prva proga, po katerej bi Anglež mnogo blaga iz Indije in tudi nazaj po najkrajšej poti prevažal, držala bi od sueškega prekopa prek Soluna, Mitrovice, Sora-jeva, Karlovca, Ljubljane, Koroško, Soinograško, južne i zapadnje Nemčije, ali pa Tirolsko, Švicarsko, — Francije v London. Ko so zemljomerci ruskemu carju različne načrte 1'etroburško — Moskovsko železnice predlagali, iu je vsak svojega najbolj priporočeval, potegnol je car na zemljevidu črto od Petro-grada do Moskve, misleč si, ravna pot, najkrajša pot, rekoč: .Tako se mora izvesti!" kar so je tudi tako iz vršilo. Ako bi mi na enak način železniške načrte vršili, držala bi ravna proga Suec — Loudon tudi po lopej našej slovenskoj zemlji, prek srca Slovenijo — bele Ljubljane. Pa ne le nam Slovencem i drugim južnim Slovanom bi ta železnica mnogo koristila i dobičku kiri. Vidiš: Kranjci, Primorci, Štajerci in Korošči tega izraza še nomajo. Imajo pa mesto njega svoj grdi po „šnopcu" smrdljivi „permojduša, ktero s začetka prav tako lepo, pomenljivo in nedolžno okropčevalko, kakor moj „bogami", so še le pijanci, pobijalci in šnopsarji iz izvišonega stališča v deuašnje blato pogazili in sedaj na vse krajo z njo čofajo, daje groza! Da jo istina, da je okropčevalka .pri moji duši" pri Slovanih imela lep, izvišeu namen iu da takrat ni rabila pijanim pobaliuom za umazano cunjo, da bi z njo nu vse kraje bili, kakor krava po muhah — vidi se dandanes ta izraz v Čohah v prvotnej podobi in poinonu. Olikana Čehinja, ki ti bo kaj važnega pripovedovala, osoli navadno svojo povest posebno v poglavitnih gručah parkrat jako elegantno z „na mou duši". Zato pa pijanca tamkaj nikdar no čuješ da bi se pridušal, kukor tudi ue, da bi na Kranjskem kričal: ,bogami, bogami" ! .Dobro, Jug! Tudi jaz .so ga bom skušal, privaditi, prav po všoči mi ta tvoj „bogami". „Ni napačen ue, vsaj še no smrdi po šnopsu, in to jo uže nekaj vredno. Mati tedaj, da dalje povem, rekel som, bila jo vesela svojega prvorojenca i u kuj bi ga na bila? Saj jo bil ves njemu podoben, tako podobon, kakor so majhno gosli velikemu basu podobno. Njemu, uamroč Mateju, ki j« sodaj lo v gozd s puško na rami za zajcem stopil, ki jo bil prvi iu edini ljubi, dokler ju ni zvezala norazvozljiva voz, ki jo vi zemljani zakon imeuujeto. EDINOST noflii, temuč tudi Koroškej, Solnograškej i Tirol- J od Ljubljane -- Karlovca — Novi Serajeve do s kej. Iludolfova iu Arll>HinUii železnica bi 4<- 1h Mitrovice in hajdino, hajdino potem v staroslavni potem živeuje dobile, tako ne bi trebalo državi »"ko leto već milijonov za te dve železnici potrosili. J Kajti razen Anglije bi imele tudi Francija. Belgija, Nizozemska i južna zapadna Nemčija najkrajšo pot prek Ljubljane v jut rove dežele. Imenovane dežele se pa z orjentalsko trgovino najbolj pečajo i tri imajo tudi posestva v Aziji. — Poglejmo si Madjare, oni, ki imajo vsako leto So več primanjkjaja, nego mi Cislajtanci, zidajo vendar nove železnice, ter svoje mreže po južno slovanskih pokrajinah razpenjajo, oni, ki nemaju posebne obrt nije i trgovine, hočejo vendar na ta način Budapest v veliko sredice, v mali London spremeniti, kjer bi se vsa orientalska kupčija sestekala. To jasno kaže zdaj sprejeti načrt Bmlapest — Zemin, i drugo uže dodelane hosniške in ordeljske proge. Hudapest — Zeinun je tudi ravna pot od Soluna, toda ona drži prek Dunaja i Berolina na Norveško, — toraj precej daleč od Francije iu Anglije. Pa kakor vsaka pot v Rim drži, prav tako bo omenjena železnica Ogrom silno važna, nosila jim bo mnogo dobička, saj bo edina: nam Slovencem ne bo ne le nič koristna, ampak več dežoiam Cislajtanije bo na škodo, ker bomo tudi Madjarom carino plačevali. To se ve, da je Dunajčanom to po všeči, ker bodo v 24 urah lahko v Solun dospeli, i tudi dokaj dobička želi, za to so tihi i roke križem drže. Prav zdaj, ko se na Dunaju bosniške železnice protresujejo, moramo mi Slovenci krepko zahtevati dolenjske železnice, od Ljubljane do Karlovca. Će se je uže toliko milijonov i/, dalo za železnice, ki neinajo i ne bodo imele nikdar veliko pomembe, smelo bi se vendar enkrat uže ozirati tudi na zapuščene Dolenjce, ker bi vsej Avstriji mnogo koristila, kajti dolenjska proga bi postala mejnarodna, ako bi se tudi od Karlovca — Novi prok Serajevega do Mitrovice izvršila. V Bosni ni tekla le madjarska kri, teinuč tudi naša, tudi za naše krvave davke se je Bosna pridobila, toraj smemo i moramo tudi mi kaj dobička žeti. Naši bratje Hrvatje bi se gotovo/ nami strinjali; kajti tukaj blizu Karlovca pojde menda tudi dalmatinska železnica, če jo sploh kedaj dovrše. Pa kaj se hoče, na hrvaškem hočejo le Madjari gospodovati, godi se Hrvatom, kakor nam, to se je zopet zadnje dni pokazalo, ko so pri Llojdovem shodu v Beču Madjari za hrvaško deželo od Lloyda madjarske tiskanice i Nemci za slovenski Trst nemške zahtevali, i tudi dosegli brez ozira na slovanske luko. — Roka roko umiva, to je star pregovor, enako smemo reči: klofuta klofuti. Avstrija Madjarom ni privolila, da bi smeli oni železnico od Mar* maroia prek Karpatov na Gališko (Kolomea) izpeljati, kar bi se ve da cesar-ferdinandovej se-vernej železnici dokaj škodilo; i Madjari uiso železnice Sisek — Novi dovolili, kar se je uže za časa bosniške vojno zelo na našo škodo pogrešalo. Vojno ininistorstvo je tolikanj denarja isti čas za najete voznike izdalo, da hi s tem denarjem, ne le lehko omenjeno železnico izvršili, temufi do bi denarja ostajalo. Tako se godi, in uteguo se še huje goditi, čo bosto Avstrija in Ogerska vedno le za so delalo i ne za celoto. Ogrom naj se dovoli karpatska-gališka in oni, mislimo, ne bodo tako torinasti, dovole tudi Karlovec — Novi, posebno čo so bodo Hervalje za to kaj brigali. Naj poprej nam jo dolenjsko železnice po-trebn, vse drugo uže počasi pride. Toraj Slovenci i Hrvatje pozor, no bodimo zaspani, terjajmo, dokler je čas, raztozujmo tudi mi svoje mrežo Solun, v nam tujpomenljivš« mesto. Solun je in naj bode naše geslo! Zaloiki. Dopisi. Z Bil naju. 2.'». februar ja. 20, t. ni. je imel davkovski odsek obravnavo o hišnem davku ; mej drugim se je pogovarjalo o prehod njej dobi, kar je jako važno, posebno za tiste dežele in mesta, ki so hudo zadeta s provikšanjeni omenjenega davka. Daje mej temi tndi Trst, o tem je .Edinost" uže govorila. Oglasil se je pri tej priliki g. poslanec Naber-goj, razjasnil tržaške razmere ter predlagal, naj se za Trst določi 15 letna prehodnja doba, a ne 10 letna, kar je bil ožji odsek nasvetoval. Podpiral je svoj predlog z razlogi, da bode imelo tako hitro in visoko povišanje hude na-stopke, ker hiše zgube sedanjo svojo vrednost in hišni posestniki bodo denapitalizirani. Opomnil je tudi, da se čas bliža, ko se misli odpraviti prosta luka, in će se to zgodi, zadene Trst nov in zelo hud udarec. Omenil je še, da bo mestu in okolici tudi hudo breme novovrojeni zemljiški davek, ker bo višji od dosedanjega. Z ozirom na vse te žalostne razmere je gorko priporočal, naj slavni odsek blagovoli sprejeti njegov predlog. Poslanec Beer pa je pobijal ta predlog ter se opiral na to, da je tržaško mesto poslalo prošnjo, naj se davkova prostost le na 10 let podaljša, da bo tedaj mesto z 10 letnim obrokom zadovoljno, na kar mu je pa g. Nabergoj odgovoril, daje sicer res, da se peticija tržaškega mesta glasi le na 10 let, da se pa takrat, ko se je ona poslala, da se tudi drugim deželam dovoli prehodnja doba; danes pa, kar se tudi drugim deželam dovoljuje prehodnja doba, gotovo in ueopravičeno, ako se tudi ua Trst primerili ozir jemlje. Pri glasovanji je bil z večino glasov Na-bergojev predlog sicer zavržen, vendar pa se je nanj toliko ozira vzelo, da se je dovolila 11 letna prehodnja doba, tedaj eno leto več, nego jo tržaška deputacija prosila. Vsled tega je Trstu za prihodnje leto prihranjenih 63,000 gld. Ako bi se bil gosp. Rabi, ki je tudi ud v odseku, vdeležil seje iu se tudi za 16 lotao dobo potezal ter svojim ustavovernim prijateljem na srce govoril ter jih pridobil za Nabergojev predlog, gotovo bi bil s tem Trstu veliko koristil. On bi to bil moral toliko bolj storiti, ker je pri kau-didaturi v Tergesteo svojim volilcem toliko obo-čul! Iz tega Tržačanje lahko vidijo, kde imajo prave prijatelje. Iz PodgmdskcgH okrilja, 24. fehr. »Edinost* je priobčila lotos užo dva dopisa iz našega okraja o bedi i v predzadnji številki tudi prošnjo, katero so odposlali naši župani. Prav je, da se jo v Trst naznanilo, kako životarimo; vendar se nam čudno zdi, zakaj so naši župani tnko ogibljejo, izreči jasno, kaj jo krivo, da nismo podučeni i da ne umorno vladnih naredb. V tom grmu jo zajec. V vseh zadevah dobivamo nemške i italijanske dopise i s temi naj bodemo — podučeni! Za Boga, kako V Kako naj veino, kaj se nam zarad gozda naroča, kaj jo vlada ukazala, kaj naj storimo, kaj opustimo, ako nam pišejo nemški? In še več. Tudi uradniki «c govori' našega jezika. Kako naj nas teda j razumejo in mi njih? Iz tega izhaja največja zmešnjava i nosporazumljenje, Celo smešnosti so gode kakor n. p. pri nekej volitvi v Materji. V oinenjenej prošnji hodijo «icer naši lupani okolo te .vrele kaše", vendar odločne besede ne rečejo. Kajti da so politični uradniki iz .višjih" krogov človeške družbe, to je nekako v „modi* in bi skoraj rekel, da se političen uradnik pri baronu nrične. Dobro bi tudi bilo, ako bi uže prodrlo v vse kroge načelo o jednakosti, da ne bi bilo več srednjeveških neopravičenih razločkov i bi po žilah vsacega človeka pretakala se zdrava, rudeča kri. Ali naposled, pri denašnjih razmerah, je prvi pogoj da uradnik, govori in piše jezik narodu, kjer službuje in je tedaj vse drugo manj važno. Vsaj, I ako mneje kmeta, bode zanj delal, ako hoče spolnjevati službene dolžnosti. Krivice tedaj, ki se nam godi s preairaniem nateg« jezika, morali so župani naglašati i viado opozoriti, da iz te vshaja največje gorje, da to je uzrok ako kmet ni podučen. Zakaj so to opustili, nam je res nerazumljivo. — Sicer pa smo našim županom hvaležni, da so za nas prosili i želimo le | da bi kaj dosegli. Lani za novo leto sem pisal v .Edinosti" *) 1 0 bedi, da jo sicer slaba letina a da je ona naša vsakdanja spremljevalka. Rekel sem, da revščina izvira iz naših neugodnih razmer v obče i posebno iz gospodarstvenih, katere zopet so većinom nasledek napačne — politike. V vsakej besedi devet istin. Naj denes omenjam gospodarstvenih razmer, o drugem mislim pisati o priliki. Bedo moramo omejiti ne le za letos, nego za vselej. A to ne gre, ako ne delujemo vsi, posestniki, drugi razumniki i vlada se svojimi uradniki i sredstvi. Zato poživljam vse rodoljube, naj delajo mej narodom i naj svoje nazoro, katerih mnogo jih bode tudi izvrstnih, v »Edinosti" razmotravajo. Hvalo jim bode pel kdaj narod. Marsikdo misli, da ni mogoče zboljševati naših razmer. Ne! Pogoji se nahajajo, maleukostni na videz, ki pa imajo obširno veljavo. Naše gospodarske razmere so tako žalostne, da bi se človek razjokal nad njimi. Orjeino, gnojimo, sejemo po stari navadi in tako tudi žanje m o i spravljamo, ako je kaj. Nam se niti no sanja, da bi si mogli kaj zboljšati i pred-rugačiti. Sami smo si dosti krivi revščine. Ali tudi drugod si kmet ni sam pomogel, pomagali so inu drugi in ko se je počel kazati v speb, uvidel je, da ne velja, držati se vedno in vedno starega: pričel je premišljevati in si svoje stanje zboljševati. Bolj moderno rečeno: pričel je svoje konservativne nazore nadomeščevati z naprednimi. Pri nas je tak prevrat silno potreben. Na primer: Vlada izvršuje zakon o gozdih strogo, prestrogo. A ne pomisli, da je v našem okraji mnogo vasij, ki brez gozda živeti ne morejo v sedanjih ratmerah. Tu ni druge pomoči, nego da vlada pri gozdih privoli vse mogoče olajšave 1 da podpira, pospešuje in sploh vodi vsako prizadevanje, ki je sposobno, dati nam druzih prihodkov, dovesti nas na ono stopinjo, da bodemo izhajali brez gozda. In glavni pripomočki k zboljšanju našega slabega stanja so: zboljšanje sedanjega kmetijstva sploh sadjartvo, živinoreja, obrtnija (oziroma hišna iudustrija) in dobre, ne preredko posejane šole. Naj se ne misli, da smo za vsako ceno proti vladnim naredbam glede gozda. Ne. Le potreba jc silna, ona tdaj pri nas vlada i gospodari. Mi se colo strinjamo z vlado i zakonom, ker gozd se manjša leto za letom i naši sinovi ga bodo tudi potrebovali. Troba je zabraniti uničevanje — ali — ali - še bolj treba najprov gozd nadomestiti z drugim, kar nas bode živilo. Pomagajte nam tedaj, da bodemo sebe i družino preživiti mogli brez gozda, potem ga zabranite strogo, kolikor najbolj strogo zakon veleva. Josipov, *) Aprostilo, iln som kmalu potem obmolknol. Ako bodom lotos I m I j jiridon. naj bojo lanski irreh odpuščen. Iz Dlvafe, dne 2»» febrarja. Nek popotni dopisnik je 1. februarja našo sosesko v .Slov. Narodu* močno grajal. On j*« videl le napake, a za dobre stvari se pa nič ni brigal. Zato smo dolžni javno se spravičiti. Kes je, da semenj 26. min. meseca ni bil dober, a bilo je jako slabo vreme i ni še davno, kar se je ta semenj ustanovil; da zato naša soseska ne more biti odgovorna, to je pač jasno iu od dopisnika gotovo ni lepo, da zabavlja zoper napravo, ki je koristna našemu ljudstvu. Plesno zabavo je 2. januarja napravilo železniško osnbje z domačo mladino; da ni bila ter tudi ni mogla biti tako sijajna, kakor v mestih v gosposkih salonih, kedo bi se temu čudil? Pri nas je vladal vedno lep red i če so je morebiti ta dan kaka majhna nepravilnost pripetila, tudi tega naša soseska ni zakrivila ; kde pa je vselej vse v redu? celo v najlepšej pšeuici se nahaja plevel, ali pa zarad toga vso pšenico zavržemo? Mi smo gotovo v zadnjih letih mnogo se prizadevali i tudi marsikaj koristnega storili; tudi na narodnem polji smo jako napredovali, podpiramo, kolikor je v našej moči, naše slovstvo i časnike, da malo sosesk tako. Gosp. dopisnik je menda zgubil naočnike v velikem snegu, da nič svitlega ni videl, ampak vse črno; graja iu hujska lahko vsakdo, če je pa to koristno, tega ne verujemo. Politični pregled. Minister zunanjih zadev, baron Haymerle, močno pritiska na grofa Taaffeja, da bi nemškej stranki ugodnejše delal. Trdi se, da dela to na ljubo Bismarku, ki želi trdne zvezo z Avstrijo, ker vidi, da pri prihodnjih volitvah na Francoskem Oambeta popolnoma zmaga. Ta mož pa je Nemcem sovražen ter bo delal za vojno. — Mi smo lega prepričanja, da s prevelikim prijateljstvom z Nemčijo nič ne pridobimo, utegnemo pa mnogo zgubiti. Pripravljajo so tako reči, ki lahko Avstrijo spravijo v veliko nevarnost. Rusko-kitaiski razpor je poravnan, kitajska vlada je ruska zahtevanja sprejela in Rusija uže odmika vojsko od kitajskih mej. Ni pa Še gotovo; ali Rusi res posedejo glavno tekinsko mesto Merv; ruski časniki so o tem ne ujemajo; nekateri trde, da si Rusi podvržejo vso tekinsko državo, drugi pa govoro, da se zadovolć se sedanjimi pri dobitvami. Državni zbor ima počitnice od 25. februarja do 4. marčija. Lienbacher je v poslanskej zbornici predlagal, naj so da deželnim zborom pravica, da smejo otroke po šestletnem šolskem obiskovanji oprostiti daljšega šolskega obiskovanja, ako so se zadosti naučili verozakona, brati, pisati in računiti in ta pradlog je večina državnega zbora 25. februarja sprejela. Levica se je temu straSno upirala ter trdila, da je tu potreba 2/3 glasov, ker gre za promembo ustavnih načel. Grof Co-ronini, državnemu zboru načelnik, pa je teinu določno ugovarjal, enako tudi Lienbacher. Centralisti se protivijo vsemu, kar bi deželuim zborom nekoliko več pravic dalo, da bi lažje zatirati ljudstvo, ako bi še kedaj oblast v roke dobili — Centralisti pa so osemletno šolsko dožnost posebno zarad tega uveli, da bi slovansko mladino ponemčili, ali polaščili — to je bila, ter je še zdaj glavna njihova namera. Ti ljudje delajo za večjo Nemčijo, za Nemčijo do Adrije i Črnega morja, kar so sami i tudi njihov apostol, Moving, bolj ali manj očitno pripoznali ter pripoznavajo njihovi učenci še danes. — O tem uteguemo še kaj povedati, danes naj bo dosti to; bistroumnim slovenskim učencem, ki ne Študirajo dalje, dosti je šestletna šolska dolžnost, če drugim no zadoščuje, naj uvedo šest-desetletno — kaj nas to briga! Kadar Antejček doraste, da bode velik, čvrst in močen, pojde tudi on po gozdu za divjačino, da bode v nedeljo kaj boljšoga, tako ugiblje ljubeča mama. In takrat bo pa oče uže postaran mož — naka, ne bode še — prav v najlepših letih bo, okolo štiridesetih in pot. No naj uže bo kakor hoče, boljšo uže bode, kakor je dandanes, vsaj bode tudi šešt krepkih in žiljavih rok za delo. Najelo se bode šo nekaj polja, iu tako se marsikak para pridobi. Ob da, vso bi bilo, da bi le turški davek ne bil tako neznosno velik; zdi so mi sod, ki bi do sodnjega dneva vodo vanj nosil a ga ne nalijem. Noč in dan človek trpi, kakor kamen pod kolesom iu vso zabadava ! Vso, čisto vse, kar pridelamo, gre turški gospodi po goltancu, nam pa prazne roke ostajajo. Ob moj Bog, moj Bog, kedaj pač pridejo boljši čaši nam nesrečnej Raji, Bog se nas usmili! Da bi se vsaj polovica pridolanoga spraviti smela, uže bi še bilo! Oh in še tega ne! In hiše, da le ubožno Siromaške koče iz štirih bru- j nov, pletenja in cestnega blata pozidane, kedaj se bodo smele lepše, boljše in trduojše postavljati, da jih grabežljivi Turčin takoj no pograbi? .Jug, kaj pravi*? Slaba koča i ne bi se j smela trdneje pozidati? Si pamet zgubil? .Da, da, na Turškem je uže tako. Slaba I koča, kdor imamo vetrovi prost vhod od desno in leve, od spredaj in zadaj — last Baje. Kedor pa si toliko pristrada, da po mnogoletnem trudu prebivališče človeškemu stanovanju podobno postavi in sicer se svojimi močni in so svojim lesom, •/. lastnim kamenjom in denarjem, ter se nični lopo prijetno ngnjezditi, k temu pride Turčin in mu pravi: »Raja, svet na kojem si postavil kočo, moj je, kakor uže od zdavnej znaš, akoprav si mi zanj užo toliko srebra in runio-nega zlata izdajal, da ga midva oba ne neseva. Stavil si, in lopo si postavil, prav po všeči mi je in za to si kočo pridržim za se. Ti pa bodi in postavi si drugo. Kaj češ, v koranu je tako zapisano! .Sramota današnjemu veku, sramota Europi, da še se dandanes take reči gode. .Res je! " Košuljica jo bila dododalana. „Antek, hodi, da jo pomenva! pokliče Ijnbeznjiva mati. Antek priteče in smehljajoč mamico pogleda in nestrpljivo cepta, dokler mu stara uže neka zakrpana košulja čez peto no zdrči in nova bela in ua vso kraje šerleča na njem ne obvisi. Ubožec si ne upa rok skleniti, drži jih rasprostrte, kakor snožen inožiček. Od vseh strani se ogleduje in kar samo se mu smeje. Saj so mu pa tudi lahko, Kako je vendar košulja lepo opisana za pestmi, za vratom in pa okoli stanco za dom. Bele iu modre cvetice, vpletene od materine roke stoje po njej. Sam ne vem, kedo je bil bolj srečen, ali mlndi Bolgar Antej v novej košulji doma v borni vasi, ali novopečeni lajtenant na Dunaj i, ki jo v istem trenutku prov svitlo huzarsko uniformo pomerjal. V življenji pa je vže tako, da iina vsaka reč svojo tonuio stran. Antek tega so ni mislil, da mu bo treba zopet košuljo tak brzo sleči. Se le, ko mu mama razloži, da bodo jutri, ko bo no-delja, smel ves dan v lepej košulji hoditi in tudi se po travi povaliti, uda so v ueisprosljivo osodo so solznim očesom in zleze zopet v staro košuljo. »Mama, konjiček morn pa uže lačen biti, ali ga smem na vrt na pašo gnati? vpraša deček in svoje velike oči v mater opre! .Kaj pa da smeš, dovoli mati, za to pa raste travica, da jo živali mulijo. Lo idi in napasi konja! Sinček zapusti hišo in dirja s konjem na vrt, ki se ob desni strani hiše rasprostira; zapelje ga v največjo travo iu pri njem obstoji, da bi videl, kako bode njegov konj travo liiulil. Materi v izbi postaja, tesno pri srcu, odloži šivanje in za sinčekom na vrt stopi. Jedna je pri ograji, ko na sosedovem vrtu za mejo puška poči in Antejčekov konj smrtno zadet od tal poskoči. .Prokleta čebela", mrmral je strelec za plotom na sosedovem vrtu in v tistem trenutku zgrabite dve krepki roki ubogo prestrašeno mater od zadej in se joj h krati usta zamane. Petdeset korakov od doma, pa je korakal Matej, lova vračajoč se in zajca je nesel. Ko pok zasliši, zazdelo se mu jo, kakor bi bil sam v srce zadet. Steče, kolikor more, in ko k vrl noj ograji pribiti, vidi, kako roparski Turčin njegovo Marijo pesti in davi. Matej zgrabi puško ob ceni, zavihti z njo in s plečetom Turčina takoj do smrti pobije. .Za Boga, Marija govori, kaj jo? .Sama toliko vem, kakor ti! .Ata nič ni. Poprej, ko je počilo, splašil, se mi je konj da je poskočil, iu da bi ga ne bil takoj za motvoz prijel, še ušel bi mi bil*. „Rekel sem Vama, ostanita v hiši, zakaj si ga spustila na vrt? vpraša oče zopet nokoliko trdo. .Ker jo tako lepo prosil!u Pa si pomagaj, če si moreš, meni Jug in mi reče: Lahko noč! (Dalje prih.) EDINOST Angleži t Afriki nemaj" sreče. Zdaj se je uprl tudi zamdrski rod Ašautijev zoper angleško gospodstvo ter začel napadali trdnjavo Capcoast-Castle. RA/NE STVARI. Beseda čitalnice v Dolini 24. t. m. te je, kakor poroča jo razna poročila, kaj sijajuo vršila. Nagovor, glediščna igra, petje, vse je obilno /.branemu občinstvu zelo dopadlo. Na drugem mestu o tem več! Udom družbe sv. Mohora v Trstu opomin, da morajo vsaj v 2—3 dnevih letnino za Ih71 odrajtati pri povjereniku g. Mir h. Debelak-u kapi. pri sv. Antonu. * * * Občni zbor Edinosti v Komnu ne bo 3 t. m., kakor je bilo tadnjič po pomoti umna njeno, ampak bode 3. aprilu. — Dnevni red ostane zadnjič naznanjeni. Beseda in ples društva „Edinost", dno 26. februarja izvršila sta se prav dobro. — Obiskalo je to besedo nad 2000 ljudi, kakor se more soditi po vstopnicah. — Obiskal jo veselieo sam namestnik, kateri je bil sprejet z narodno himno in živioklici, kateri so veljali namestniku cesarjevem. Videli smo mej obiskovalci tudi pomorskega poveljnika admirala Bauer-ja, poveljnika vojaškega, fml. Schmigotza, dvoreno svetovalce Kemperle. Rinaldini, 1'ichler, Begnard, Plenker in še mnogo druge visoke gospodo, še celo nekatere častniki naše iu ruske mornarice smo zapazili v ložah. — Igra ,v Ljubljano jo dajmo" se je vršila prav dobro; ne vemo ali bi bolj hvalili gospodičine ali gospode. — Oospodičini Hakljevi ste uže predobro znani našemu občinstva ko igralki prve vrste, prav tako je gospo-dičina Kobalova Kotijo dobro in naravno predstavljala. — Pavle jo bil tak, kakor si boljšega želeti ue moremo, Mirko in Gašper sto enako popolnoma odgovarjala svojima ualogama. — S kratka, ponašati se smemo mi tržaški Slovenci s takimi igralnimi močni iu celo Italijani pri-poznavajo, da njihovi diletantje nikoli boljše ne igrajo. — Igranje so hvalili sploh vsi listi, italijanski iu nemški, samo .Triester Tagblatt" menda ne ve, da v Trstu ni nobene slovenske kolonije, ampak, da so Slovenci tukaj na tržaškej zemlji doma. — Ako govori o Nemcih, je to prav, da govori o .nemški koloniji" v Trstu; a kadar govori o Slovencih, tedaj je to kaj druzega. Menimo, da urednik „Tagbiatta" bi moral vendar to vedeti. — Ples je bil jako živahen in je trajal do belega dne. — Kakor se sliši, bil je tudi dohodek zadosti dober in bode društvo £dinost s tem denarjem ravnalo po sklepih odborov ih. — Pravijo, da je ostalo čistih blizo f. 450. - Obžalovati pa moramo, da je moralo petje izostati zarad besedoloniu in zarad drugih muh nekaterih pevcev; — večdel pa zarad premate brige nekega pevovodje. — Glede petja je torej v Trstu presilno potrebna reformacija, ako nočemo nazadovati, namesto napredovati. — Pohvalno moramo omeniti odbornikov podpornega društva, ki so pomagali vzdrževati red in skrbeli, da se je vse tako redno in dostojno vršilo. — Petrolije V Galiciji. Zadnje dni meseca jau. je našel Stanislav Szczepnowski v Slobodi Ran-gurski v Galiciji 120 metrov pod zemljo zelo zdatno zalogo petrolija. Šestnajst ljudi od tega čara z dvema se s alkama spravlja petrolije na dan, katerega se dobiva 80-100 sodov vsak dau. Ne daleč od tega kraja pa je našel Torosiowiz 150 metrov globoko še bogatejšo zalogo. Tu se dobiva s parno mašino 400-500 centov petrolja na dan. liže pomanjkuje sodov, če tudi so iz vseh krajev skupaj vozijo. Petrolije tedaj utegne Galicijo So obogatiti. * * * Spoved maloletnih. Časnik „Italja" poroča da so ogerski škoti opozorili papeža na določbo ogorskega zakonika, po katerej zapade duhovnik ki spove malolotnega, ki nema še 18 let, 300 gld. globi. Papež je tedaj u kazal poslancu na Dunaji, naj stori, kar treba, da so zgorty omo-njeua določba odpravi. Javna zahvala. Iz dna svojega srca se zahvaljujem vsem onim blagim, kateri so o smrti predrazega Leopolda Cveka, nadučitelja sežanskega na tako ljubeznjiv način razodeli svoje dobrohotno sočutje. — Iskreua zahvala v prvej vrsti slavnemu c. kr. okraj. šols. svetu, sežanskemu obč. zastopu kraj. svetu, ucitelistvu, uradnifitvu i. t. d. za krasne vence; prespofltliva zahvala odličnej gospodi vseh stanov iu najtoplejši izraz hvaležnosti slavnim korporacijam iu vsem ovim p. n. tržanom, okoličanom kateri so v tako ogromvem številu skazali poslednjo čnst dražemu rancemu. Prisrčna hvala tudi proseSkemu kvartetu za mili nagrobnici. Preverjeni naj bodo, daje tako sijajno dokazano sočutje o britki zgubi najslajša tolažba, za katero obrani zapuščena družiua in žlahta v svojih srcih trajen, hvaležen spomin. V Komnu, dne 25. febr. 1HHI. Za družino in žlahto: Anton Leban, nadučitelj. Fresrčno se zahvaluje podpisani odbor gospo-dieinam Hakelj in gospodični KoIhiI, potem gospodom ; Košuta, Krnu s, Katalan in drugim ki so igrali pri besedi v občno polivalo, nadalje se zahvaluje tudi vrlim odbonikom delalskega družtva, ker so tako izvrstno skrbeli za red pri veselici ter s teiu pri pomogli, da se je veselica izvršila tako dobro. V Trstu, 2 marcija 1881. Odbor družtva Edinost Vsem gospodičinam in gospodom, ki so pri sadnjej veselici v Politeami blagovolili delovati izreka presrčno hvalo. Odbor pol. društva Edinost. Javne dražbe. Podgradom posestve Štefana Siškoviča iz Bač, cenjeno 1000 gl 28. marcija 30. aprila od 9. do 12. ure. V Bujah posestvo lerneja Novaka iz Umaga, cenjeno 878 gld. 21 aprila od 9 do 12 ure V Motavuuu hiša in posestvo Antonje Ša-bac iz Portol, cenjeno 053 gld. 8 marčija 5, aprila 8 maja od 9 do 12 nre V Bujah hiša in zemljišče Jurja Oršiča iz Šterre, cenjeno 1378 gld. 25 aprila od 8 do 12 ure. V Matavunu hiša in zemljišča Ivana Savla iz Topolovca, cenjeno 2118 gld. 9 morcija 9 moja od 9 do 12 ure V Sežani, hiša iu zemljišče Ivana Zlobca v Kazlah. cenjeno 1980 gld. 3. marcija 1 aprila 3 moja od 10 do 12 ure V Matavuni hiša in posetvo Ivana Savla od Ivaua iz Topolvrca cenjeno 4990 grd. s marcija od 9 do, uro V Tolminu hiša iz posestvo Ivana Pagora iz Kreža, cenjeuo 1300 gld. 4. marcija 5 aprila 6 maja od 9. do 12 ure V Bujah hiša in zemljišče Jurja Mamilo-viča, cenjeno 14 38 gld. 5 marčija 6 aprila 9 maja od 9 do 12 ure Tržno poročilo. Kava. — brez spremembe. — Kupi se zdaj jako ugodno. Rio od f. 50 doo f. 70.—, Ceylon od f. 90 do f. 120. — Java f. 80 do f. 80. — Olje. — se tudi kupuje prav po ceni iu uič ne kaže, da bi koj pozkočilo. — Namizno velja od f. 50 do f. 65.—, jedilno f. 39 do f 41. — Sadje. — brez spremembe. Mast in špeh. — še vedno više; — deues stane mast od f. 65 do f. 68. — špeh od f. 57 do f. 06, - llii. — jako po ceni; kupi se najboljo italijansko blago po f. 21V,; Raugvon pa prva vrste po f. 15,— Petrolije. — padlo je sopet za 2°!0 ker je došlo par ladij s tem blagom. Denes stane t. U V,. - Domači pridelki. — broz spremembo, kakor smo zadnjič poročali. Seno — gre dobro od rok po viših conah; denes stane seno prve vrste f. 2. in več. Le s — vedno mlahovejši. — Listnica upravnl&tva. Pri natisu novih napisov je tiskar nekoliko 1 imon naročnikov po nemari izpustil. Kdor št. 7. in 8 nij dobil, naj se urno — v odprtem listku brez marke — oglasi. Denarji naj se nam blagovolijo po nakaznicah pošiljati. DOMAČE STVARI. Delavsko podporno društvo. Odsek za igre bode v postnem času v dvorani „Rossetti" vsake šlirnajst dni priredil primerne dramatične predstave z majhno vstopnino za ude in uo ude. od katerih čisti donesek je nainenjcm posebnemu fondu za veselice društva, na kar uže danas narodu jake opozorujeuio da se obilo vdeležijo predstav ki obetajo zanimive biti. Slovani v Ameriki. V San-Frančišku v Ameriki so je ustanovilo „Sibsko-črnogorsko literarno dobrotvorno društvo. Kor pa jo tam malo Srbov in Črnogorcev, pristopili so v to društvo tudi Rusi pod tem pogojem, da se imo promeni v Slavensko dobrotvorno društvo, kar so vsi udje sprejeli. Društvo se lopo množi in širi. Iz pust irskega Ihta tržaško koprskega škofa priobčujemo to le: „Ni se nam »polnila vroča želja ustanoviti in vtemeljiti mladeniško semenišče ali zavod, ki bi bil v primeri s potrebami razširjene škofije, ki šteje tristo in dva- . najst tisoč duš; za tak zavod se je denarja še premalo nabralo; ako bi se pa z malo vsoto, ki je nabrana v ta namen, hotelo početi gojiti v kakem nadomestivnem zavodu peččiro mla-deničev s primerno prevelikim troškom pri današnji nenavadni draginji, v malo letih bi se ves nabrani denar potrosil brez zdatno koristi za škofijo, in ne imeli bi ne glavnice ne zavoda. Zatorej se bo miloščina še nadalje nabirala in se bode dajala denarna pomoč ubolnim, dobrim dijakom za obleko in knjige, naj siromašnijim pa t udi /.a živež. Za tako podporo se je do zdaj potrosilo od obresti nabrane svote nad štir tisoč goldinarjev ; pomoč je dobivalo in jo še dobiva pet in šestdeset mladeničev." Temu pristavljamo: Miloščina se je delila in se Se deli učencem na obeli gimnazijah v Trstu, na onem v Pazinu iu v Kopru tako, da se je ozir jemal na vse tri narodnosti. Izmej 65 gimnazijalcev, ki so dobivali podporo, bilo je 10 izvrstnih, vsi drugi pa so imeli dobre rede. Mej izvrstnimi jo bilo 6 tržaških okoličanov, ki so bili v šoli prvi, drugi ali tretji. Veselo je to, da so začeli naši okoličani otroke bolj v šolo pošiljati, nego prejšnje čase, to jim pride v veliko korist, ker s tem si pridobe lastno duhovščino, zdravnike, uradnike iu sploh može, ki jih bodo znali v vseli zadevah krepko zastopali. Čitalnica t Dolini. Vsakemu priljubljena Framska dolina, oddaljena dve mi hoda na južno stran, ali pa četri ure od postaje Račjo po nemški .Kraaichsfeid". Na severno stran jo oboku-jejo vinogradi, ki rodo daleko znano vinsko kapljico; na jnžiiej strani se razprostira lepo bukovje, ki ga žalibože človeška roka hudo soka v zadnjih letih; na zahodno stran se dviga ponosno Pokorje, na katerem stanujejo narodno zavedli Pohorci, častno ho odlikajoč od nemšku-t lirskih prebi vftvcev bližnili vasi v ravanali; proti jutru je zvezana dolinica h Ptujskim poljem. Tukaj so skoz dvajset l«t duhovni in posvetni ljudski učitelji v lepi zvozi učili in budili narod; naš prezgodaj umrli Caf napajal je tukaj svoj ukaželjin duh z jezikoslovnimi vednostmi in kat kaplan svoje vrne dušice v božjih in posvetnih rečeh podučoval; tukaj jo z zlatim križecom odlikovan in zdaj umirovljen učitelj Bučnik razun v svojih stanovskih predmetih domačo fante tudi v lepem petju podu-čeval tako da so to Frajski pevci v Mariborskoj in Ptujskej čitalnici odlikovali. Privolitvah so FrnjiiHki možje stali in šo stojo kot domobranci v prvej vrsti u lep iz gled vsem Slovencem na severni meji. Te Framsko doline sem so spominjal, ko Bein se 24. feb. udeležil prve „Besede* kti-tero je čitalnica v Dolini blizo TrBta priredila ubožnej tamofinoj fiolskej mladini u korist. Narava scer Doline nij tako bogato obdarovala, kar se lege tiče, kakor Frama pri Mu-riboru, pa prebivulci se dičijo z duševnimi vrlinami, katere so v obilnoj meri pri tej priložnosti pokazali. Pri preč. gosp. dekanu, ki je v vsakem obziru oče čitalnici, so se zbirali odlični gostje. Mnogo austrijskih in slovenskih zastavic je kazalo, kako so Dolin-čanje veselo tega dneva. Videli smo dva primerna namisa: „Zložimo so", in „V Edinosti jo moč", občinska sobana jo bila okusno ozu-ljšana. Točno obe1/, popoldne soje veselica začela, v lepej navdušeno govorjenej besedi jo razlagal kmet Peter Ota, kako se mora tnmošon prebivavec truditi, da izvije nerodovitnoj zemlji potrebno hrano, kako pri vsem tein dobro ve, ka nočo biti podlaga tučovej peti, marveč kako se neumorno trudi, da tudi na duševnem polju ne zaostane za drugimi narodi. Besedo iz rodoljubnega srca prihajajoče so poslušalcem globoko v sreo seglo. Občinstvo sta očarala v dvogovoru .Slovo" gosp.čua Sovdat iu gosp. Vertovec kajti posrečilo se jima je izvrstno prestaviti ono naodušeno ljubezen do domovine, ki žrtvuje vso, kri iu življenji •za očetnjavo; Ornogorkinja kaže strme-čemu s vrtu, ka je slovanska deva v devetnajstem stotetjn enaka junakinjam klasičnih narodov starih vekov. Nij treba omeniti, ka sta diletanta od občinstva zasluženo pohvalo sprejela. Gospod Span, učitelj Boljunski in njevoga sopruga sta igrala na citro, in sta tako ugajala občinstvu, da sta morala še nekaj po vrhu dodati. Igra „Županova Mizika" so nam je kaj dopala, gospod župan (gosp. Praprotnik) so se obnašali tako naravno, da bi se smoli pokazati tudi v velikem mestu na odru; enako pohvalno je Miciko igrala gospod. Sovdat. Iznenadil nas je .doktor" Glažek (tukajšen prosti kmet Luka Stranj), kateri je pokual, ka mu je prirojena komična žila, in ka bi tudi v večjih razmerah svojo nalogo častno izvršil. Gospodična Pangerc kot deklamatorkinja in igralka, in sploh vsi diletanti so popolnoma zadovoljili občinstvo. Odlična hvala gre učitelju Buncu kot povo-vodju, kajti noizbrialjivo zasluge si dobivajo tisti gospodje na kmetih, ki znujo težko pesni kmetske fante naučiti; slava jim! Veselico je končala žicahna tombola in skupna večerja pri Pongor. Dolinskih pevcev lopo ubrane pesmi, razno napitnioe, in živahen ples je razveseljeval občinstvo. Častiti gospodje duhovniki in drugi tuji gostjo so odšli proti polnoči. Z veseljem smo slišali, jjlas, ka ho jo ustavovilo v Dolini tisti dan učiteljsko društvo želimo mu vesel napredek ! — Ljudsko Stenje v Prmtl je Čehom zelo ugodno. V samem mestu je zapisalo 123.477 osob čeSki iezik za občeval ni j»xik, nil Natikači /opor potenj« nog ... o /iinske nogavico j/ lolne .... — 20 Posteljnu odeja, (i<>belin-Trakovi in ■losii........... — nI. 4.0"i DeJiiikl z H deli z jeklenim li rod je m — 88 larlntuni za plesno oprava ... 7 !• Neobeleno plnlno...... 20 Vfi Onrnittife za kavo z damastn. serv gl. 2.611 ( loth. dežniki z sprožilnlkom • - gl. 1.30 irl. 1 Hi i Clotli. dežniki i/ urilo .... kI. J.— k1- 4.2U Nolnčniki obrobljeni iz atlasa — nI. l.^n Košuljo z a gospodo Oksford . . 58 Košuljo za gospode bolo, ebifon, žilet, prsi........ - 9.ri Košulje za gospode bele, chifoii z rezljanlmi prsi ..,.,. «1. 1.40 Sli i rt Ing, sivi in črni . . . , . 12 15 Mol. eol kos........ — gl. 1.20 Atlas, črni,........ Kotonina, poriv na. velika izber, izvrstna, lepi izgledki .... Ti rače iz nonheljenega platna . . Tiračo iz obeljenega platna. . . Gumbi /a košuljo, sukanca najboljšo vrsto.......... Žepne rute, belo /. robotu . . , i, „ „ obrobljene . , , Ovratniki /ngospodo,!rigubni.kioj lep Sukno za ionskoobloko, dvojno široko .r>llt*t kuni. blaga za obleke: 4 4 široko kr. platneni iIosIdc, krasno, barve na zbiru I I :ltH.it kom. blaga za »bloke: tiio/ambik, čista volna j>o modi......I h IStH) kosov or eana, gladkega i mešanega črnega in harvanega ...... IH 2:1 2lMH> kosov jesensko obleke, iips. izbrano barvo...........22 if.1 llioo kosov najnovejši karirani inodest. nov« lina roba za jesen . ... 24 Ml Mlllase, najtežje sorte ... . . 2(1 MU Diagonal, kariran za v«ak letni rns . . IM 1/ Tafot, črn in pisan......./H g|. 1.— Tomo '/t širok.........42 r>r> Terno double, najfinejše......(Ift H3 I'moI za obleko, najtežje vrste ... I l's Itela volna « pletenje, izvrstno blago, volik zavitek.........— 6( Ovratniki za žensko, trojni z sedlom . — Flanele, razne vrste.......22 Trakovi iz bartuna, 2 palca široki . . > Servijote h kavi .... . . . — Otročjo nogavico, par......— Karirana posteljini, i/ pravega kanafasn 10 Oksford, največja Izbor......1M Dvojni barbend, kalmuk, gladok in mesnu IN 1'rašnieo takeimenovnue prezornlee, platim — Nankitig */t širok, gosta roba . . . ] Ti Spodnja obleka, kostume.....— gl. 1.10 |'orle za obrobi jonjo AI paka, eol kos . — 15 sipki iz plotenoa za uašii .... — ' , Vrvb e za zarobljonjo, cel kos . . . . — 12 Namizna pregrinjala i/ lepega damastn — 48 • Kravato za dečko........— !> ' Kravate /a gospodi z vratnim trakom — Ki ) Kukavico iz tiiknta za gospodo in gospo — |0 ! Navit Mika n ee beli in Srni, kos . . . — 2 1 Hlačno prekorniunico, trajno . . . — 2-1 '. Svilnati trakini vsoli barv.....3 4 i Svilnati trakovi črni tiobl. fi palcev široki........• ,|H 211 J Jute skanina za hišno opravo, hrasno blago 28 ;it) ' 1'atcntni baržun, Jrnl in barvani. , , 4S 02 i Gradi krasno damastno bltigo. . . .22 28 ' .......:....;! 4 ! Zastori, najnovejši izuledki, posobno za . Ii5p . . . !........ 10 25 J Ženski Jivotniki, nnjprinmrniša oblika . - 45 Modni Irak, najnoveji......8 10 Kvastn za zastore, par ..... — 20 > Svilnato franJo, nanizano.....KI 13 t KaJmlr-ruto črno r. dolgimi svilnatimi franžnmi..........— gl. 2.115 ' Klopčić parolo, bole in barvne ... O 7 { Ženska platnena obleka......20 20 ? Ženska spodnja oblačila iz neobolenoga platim, imlišpana . . • . . . , — gl. 1,3(1 Sukno za moško obleko Sliavli za otroko....... Sukno iz slikanico na grebenu . . Manšeto za gospodo, trUubno , . Volani šipki, li pnloov široki . . Dorilni šipki, 2 paloa široki . , Struks-tkanino .■...,. Žensko košulje z šipki . . . „ „ bogato ve/ljano . . „ korsoto „ „ . . „ spodnjo blače „ „ . . Kuto iz led. volno . . . . ' . Sipki guiptir iz svile, 'i palca široki .. 4 „ Itoimo Cottou, pristno z barvami . F ran Jo, 3 palec široke..... » 4 „ ....... Orgautin širok...... Mousolin ' . širok...... gl. 1.98 gl. l.ft.'i Treprogo, posobno trajno.....20 Migniadis posteljni obrobkl, 7 pnlcov široke...........10 riišna posteljna odeja iz svile . . . — Barbeiit barvani........13 Žensko kravato, novost......— Orjaško platno, Izvrstno......12 tiradi za pobiSjo, najlepši, ilcsin °/4 . 25 Hips za poliišje za garnihlro lino robo 75 20 21 irl. 8.95 17 10 15 32 97 Cbcviot, nnjl. izgled ki za jesen in zimo Zimska ogrinjala */« velikaš franžaml Zimska Himalaja ogrin.ala, molika in volnata "/4 velika s franŽami Spodnji telovniki za gospode in go- spe. struk......... Spodnji telovniki za gospodo in £0- spfi struk........ Spodnji telovniki za gospodo in go- spč stilni finlsb...... Spodnje blaćo za gospodo in gospo struk......... Flanelasto košulje, podil te z. svilo na prsih........ Popotni pledi za gospode in gospo i, t, d. Ugodna prilika /a napravo žcnitovuiijsklli bul. Sukna, preprog in tkanin je /a vsak letni čas velika zaloga! Kazen tega se vse, obsegajoče modo, mauifakturo, Sipke, svilo, sukuo iu kratko blago, po nezaslišano nizkej ceni razproda. Prodaju s«>: V Trstu, piazza liuova (Uadoln) Rt. 'i v hiši Nocletat opomin Triestina, vhod vla 8t. Antonlo. l\i ck> va i /A JU ID\m.ajslca Bcrsa (hie Ki feln mrja. I'-notni drž. dolg v bankovcih . 7:1 gld. 20 k Knotni državni dolg v srebru . 75 „ 50 . Zlata renta.......89 , r»5 , 18(50, državni zajem . . . ,130 . 2f> . Delnice narodne banke . . . Hlfi . — „ Kreditne delnice.....204 . 90 „ London 10 lir sterlin . . .117 . 70 , Srebro........— . — „ Napoleoni.......9 . 311/,, C. kr. cekini......5 , 52 „ 100 državnih mark .... 57 . 35 . NEVARNA Doslej se nedoseženo zdravilo zoper — 85 - gl. 1.20 - .. 1.10 - gl. 2.95 95 gl. 1.20 gl. 1.20 gl. 1.40 58 BH - gl, 1,30 - „ 4,50 l utumuljeiio ll>|. ALBERT SAMASSA c. k. dvorni zvonar fabrtot stroje? iu lasilucia orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z opravo. Vsake sorto gasilnice izvrstne sestave za občino, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vnzovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Cerkveni svečniki in druge priprave iz brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode iu kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Daljo: kovinsko blago, cevi i/, litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. —a «3 HietlnJ Darovi __ _ „ Darovi z« Važno vaakemu! ™ praznike! prazniko'. Ker jo na kant prišla velika tovarna za brltunsko srebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega iz.prazno-nja prostorov vsa velikanska zaloga raziirodala PC '/.11 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj. Cela tniz.na oprava iz britanskega srebrn, ki je prej stala 2S ftl., dobi so zdaj za 8 gl tor se gnnilitiril, da lio bola ostala, iS temi H gl. jo samo delo komaj na pol plačano.) Iu siecr so dobi: O miznih nolev iz liritanske«;iv srebra zostrino z. jekla I, vilic jz britanskega srebrn, ležke in (line sorto, 0 težkih žličio iz. biitanskega srebra. li najličniiejlh žličio za kavo, iz. britanskega srebra, 1 mlečna zajemaluica iz. britanikega srebra, 1 zajemalniea za juho iz britanskega srebra, O linih tac za desert. 2 lopa svočnika, M ja.'nih kozarcev, ti lopo izdelanih lae. 0 kristalnih podlog za nože. 1 posoda za sladkor,. 1 presojalnik za čnj 3 fino tace za sladkor, Skup; 54 kosov. Vsi ti krasili Izdelki se dobijo za S H. Naroči so ali s poštnim povzetjem, ali pa da so denar naprej poSljo, pri nas: Britaniasilber-Dopot C. Langer Wien II, obero Donauitrasso 77. Ako bi blago no ugajalo, so v 8 iluoli v zamo nazaj. in plačana svota povrno. 1(1—1 TRGANJE PO UOIH in revmatizem pri fiutničnili boleznih vsako vrste, pri trganji v obrazu, glavoboli, trganji v ledjih, ušesih, rovma-tičnej zoboboli, trganji v križu in členili, pri krču, splošnej slabosti mišic, pri tresenju, zamrlih udih /ariol dolga hojo ali starosti, pri bolečinah v zace-Ijenlli ranah, pri m rt vudu itd. — je iz zdravilnih zelišč od lekarn i carja TvLL. Hoiliaba^ na Dunaju napravljeni zeliščnih zeliše 'eni-ox)lln so rabi za Ti'ibanje in ozdravlja zelo hitro in zanesljivo. Pri mnogihlcta trajajočih poBknSnjah v civilnih in vojatklh bolnlšni* culi se je dokuzitlo, tU je Nem w.\,v lin mij-boljše bolečine tolažeče sredstvo, ki v tolaži tudi imJhnJSe bolečine, ki se celo pri zelo zastira nih boleznih |io|»olnoinn preženejo. I giidna pri znanja slavnih z.drnv-nikov in stotera zhIivuIiih pisma to potrjujejo. ZDRAVNIŠKO PRIZNANJE. Gospodu Jul. Ilčibnbnv lekarničarju na Dunaju. Kor je porabljen Neuio\)lin, katerega ste Vi podarili garnizijski bolnišnici iu jo pri nervozuej glavoboli na enej al rani iu pri mišičnem rev-inaliziuti z masi ranjeni vred telo veliko koristil, zato prosim, pošljito bolnišnici šo 12 steklonio Neiiroxyllna močnejšo vrsto. S posebnim spoštovanjem. Joscfov, dno 3ll decembra 1879, l>r. Fridr. DUckeltuann o. k. višji štabni zdravnik in voditelj gnrnizijske bolnišnico št. 12. Cena : 1 steklenica (v zelenem zavoju) 1 gld. I steklenica močnejšo vrste (v rudečeni zavoju) za protin, revmatizem initvndenje l gld. 20 kr. po pošti 20 kr. za zavoj. BflC* Vsaka steklenica nosi knfior znamenje pristnosti zgoraj natisneno po gosposki potrjeno varstveno marko. Glavna pošiljatvena zaloga za deželo; Na Dunaju, lekarniea „zur Harmhorzigkoit g. J. I[orbabny, Neubau, Kaiserstrasso 90. Zalogo: Carlo Zanolti, leksrnioa vla nuova 27. Na Keki: M. Soarpa loknmičar; v Gorici: G. Chrl- i stofoletti leknrnlčar; v Ljubljani: J. Svoboda Jul: \ Tmkotžy lekarničarj v Puiji; A Wassermann, lekar- ■^HjflEt Najstarša avstrijska zavarovalnica e. k. priv. nun ■v Trsfu. ustanovljena v lotu 1822 s poroštveno svoto nad osem milijonov goldinarjev Iki so bili po predpisu V: 211 trgoriniskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja: 1 zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikati pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu 2. Zopor škodo na potih po mokrem in suhem 3 Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah i. Zavarovanje zoper nesreče na životu in Živonju. Azionda Ass:curatrice, ki si jo od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro imo v av-sirijskoj državi iu zunaj nje, zavarujo po nnjeenejih vplačilih i najsvobodniših pogojih in dajo so svojo poroštveno avoto p. n. občinstvu gotovo varnost. Pozvedovanja vsake vrste rndovoljno dajo, preglede brez plačila tleli in zavarovalno ponudbe sprejema vodstvo v TrNtu via S. Nicolo it 4 Kakor tudi zastopništva in glavna diuštvena opravniitva v vseli većih krajih avstrijsko ogerake države In v Italiji. 12—3 BOLEZEN ki napada mnogo ljudi. Ta liolczon se prične z majhnimi norednosti v ftelodcu; če pa so zanemari, napado ves Jivot, kakor obUti, jetra ln sploh vse prebav ilno delo, človek zelo oslabi i le siurt ga moro bolečin oteti. Bolezni sami večkrat bolniki na "mejo. Ako vendar bolnik sam sebe vpraša, potem lahko razvidi, kdo in kakošna je njegova bolezen. Prašanjo: Ali imam kake bolečine, ali mo kaj tiiči, ali teško sopem po jadi V Ali se slabo čutim, ter se mi dela omotica V Ali so mojo oči rumenkaste 'i Ali nemam na jeziku, nn nobu in zobeh debelega ilema, ko se zbudim in imam li slab okus v ustih i Ali Imam bolečino v lako-tnicah in na križu ,- Ali ne čutim na desnoj »trani kakor bi so jetra večala. Ali ne čntim trudnosti in omotice, ako po konci stojim ,- Ali jo izoejanjn Iz lodic nekoliko ali zelo barvano in ali so dela vsedek t posodi V Ali bc po jedi pri probavljanju trebuh napihuje1/ Ali se napravjajo vetrovi in se riga V Ali večkrat srce močno ne bije? To razne prikazni no nastopijo Tso k tnalu, ali posamezne bolnika nekoliko časa mučijo in so predhodnice zolo hudo bolezni. Ako bi se bolezen dalj časa zanemarjala, provzročuje suh kašel in slabosti. Pozneje provzroči »uho kožo z umazano rujavo barvo; na rokah in nogah jo redno mrzel pot. Ko so bolj mnoJi bolezen na jotrih in ledicab, začenjajo so tudi revmatične bolečine in navadno ozdravljanje to hudo bolezni jo popolnoma brez rspehfc. Zelo važno je, da se ta bolezen naglo in točno ozdravlja, precej v začetku, kar so lahko zgodi z malo zdravilom kar ,)c pravo srodstvo, da so bolezen odpravi, da se okus vrne in prebavila r prav in zdrav red pridejo. -- Ta bolezen so imenuje jholtzfti na jetrih" in pravo in nij* boljšo zdravilo jo „ShiHer h I nek", napravljen iz zelišč, ki se dela v Ameriki za vlasmlka A. J. Vbito » Novem Jorkti, Londonu In Frankfurtn na M. To zdravilo odpravi vzrok bolezni in bolezen samo v vsoh dolih preden«. Zaloga za Štajersko, Koroiko, Kranj.ko, in Primorsko. V TUSTU: Lekarna al CameUo Corso 25 Oiov. Butta Furuboschi; Lekarna piaeea Orande • Fuolo lioccu. V Colji; Jos. Kupferschniid; Daumbaehovl dediči, A. Marec k; v NomSkem Laudabergu: Ilenr, Mllller; r Gorici: l Chrirtofoletti; v Gradcu: Kr X. Osohihay, lekarna k sv. Ani, Miuzgraben; v teloveu: Pet, llirnbačhor Jos. Niissbaumor; v Ljubljani; Jul pl. Trukozy ; v Mariboru: Jos, Noss, V. KOnig; v Uadolei: A Koblek; v llo-Ijaku: Kumpfovi dodlči; v Admontu: O, Schorl, t Kottor-mauu; F. X Uling; v Hermagoru Jos. Riehtor: r Kamniku J. Močnik; v Llpnioi: Othm. Kusshoim; t Novem mostu-Dom. lllzioU; r Tarvis: Jan. Siogel; t Zadru: lokama Androvič. Vlaatnik A. I. White; na debelo pri I. llarna, dipl, lekarnar, na Dunaji, II Rafaelgasse 10, in G. et B. Frite, drogvist I Braunerstrasse 5, in v BudapcStu: pri Juh. pl. Tiiriik, lekarnarju, KOnigsgasse 12. 6^-3 Glavna zaloga izvrstne _. PIVfi iz pivovarne STE1NFGLD | (Irato? Roiiiiinubaus r Gradcu) pri IHT, DE Jll-u jun j via degii Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah. ROČNI MLINI STISKALNICK ZA GUOZDJE iti za konserve iz sadja. Sesalke vseh vrst Plinovi motori OttOTTi popolniša in bolj ekonomična sistema. Železni eevl Stavbeni stroji. SCHNABL d. C. V Trstu VIA CA KI N TI A 17 Lastnik, društvo „EDINOST", — lzdatelj iu odgovorili urednik: IVAN PRlMOSlĆ. Tisk. Sinov K. Amali v Trstu.