G LAS N OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Uubuana, 6. decembra 1955 LETO II. ŠTEV. 90 Okrajni ljudski odbor Prebivalstvu mesta Ljubljana NAVODILA ZA REGISTRACIJO PREBIVALSTVA Okrajni ljudski odbor Ljubka je na svoji 3. redni seji oktobra 1955 sprejel Odlok 0 registraciji prebivalstva v *tinah Ljubljana — Bežigrad, Mubljana—Center, Ljubljana— ”°ste, Ljubljana—Šiška ter delih občin Ljubljana—Rudnik ^ Ljubljana—Vič, ki se bo vr-»Ua v dneh 13. do 18. decem-I bra 1955, po stanju 15. decem-bra 1955 ob polnoči (24 h). Namen te registracije je. da 86 postavi register stalnega Prebivalstva tudi v mestu LJub-"a»t, kot je bil že leta 1953, ob Popisu prebivalstva nastavljen ^ vsej ostali Sloveniji, razen "lestlh Ljubljana, Maribor in Celje. Ker se registracija prebivalca vrši na neposreden način 'C j. z izpolnjevanjem predpisih obrazcev od strani pre-Pivalstva), daje Okrajna komika za registracijo pri OLO Ljubljana naslednja navodila Pt^bivalstvu mesta Ljubljane, ** stalno prebivajo na ozemlju JRoraj navedenih občin in delih občin: L POTEK REGISTRACIJE: Osebe, ki so pooblaščene za Zvajanje registracije na terenu, “odo v dneh 13., 14. in 15. de-Ceutbra po vseh gospodinjstvih Vnašale »Pomožni obrazec za občinski register prebivalstva« — la), kateri se izpolni za Vsako osebo, ki živi opolnoči 15. in 16. decembrom 1955. . v dneh 16. 17. in 18. decem-ra pa bodo te pooblaščene ^ebe zbirale in preverjale tesnjene obrazce in pomagale Spolnjevati oz. izpolnjevale obrazce tistim osebam, ki Jih ** kakršnegakoli razloga ne bi 'Pogle same izpolniti. Zato pozivamo po tej poti Se prebivalce mesta Ljubljane, 5 bo v dneh od 13. do 18. de-^uibra 1955 doma vsaj en od-^sel član gospodinjstva, ki bo abko obrazec sprejel, lzpolnje-.6 oddal in dal morebitna polnila pooblaščenim osebam bajanja registracije. . Vse pooblaščene osebe za izganja registracije se bodo ri prihodu v gospodinjstvo le-dimirale s potrebno, v ta na-0 'P Prejeto legitimacijo. Zato Podarjamo vse prebivalstvo, J* je predpisane obrazce dolž-vestno, točno in čitljivo tekniti. *■ NAČIN IZPOLNJEVANJA: s7*redno oseba izpolni predipl-jj11 obrazec (Pomožni obrazec Phčinskl register prebivalca Ep — la) prečita navodi-’ ki bodo nalepljena pri vho- du v vsako hišo. Ce osebi, ki Izpolnjuje te obrazce ni kaj Jasno, naj vpraša za pojasnila pooblaščeno osebo za izvajanje registracije prebivalstva ali občinsko komisijo za registracijo prebivalstva tiste občine, na ozemlju katere stanuje. Sedeži občinskih komisij bodo pravočasno objavljeni v dnevnem časopisju. Predpisani obrazec se izpolni za vsako osebo, ki živi opolnoči med 15. in 16. decembrom 1955 jn ki ima stalno bivališče na ozemlju mesta Ljubljane. Osebe, ki v času registracije ne bodo na ozemlju mesta Ljubljane, pa imajo na tem ozemlju svoje stalno bivališče (osebe, ki so pri vojakih, na vojaških vajah, v zaporu, na potovanju, na zdravljenju) se registrirajo v mestu Ljubljani v svojih gospodinjstvih. Ne registrirajo pa se osebe, ki so začasno prisotne na ozemlju mesta Ljubljane in Imajo svoje stalno bivališče izven ozemlja mesta Ljubljane (tudi na delih občin Rudnik in Vič, kjer ne bo registracije) kot so osebe na potovanju, letnem dopustu, v bolnicah, senator! j ih in podobno. Predpisani obrazci pri tej registraciji se izpolnjujejo s kopirnim svinčnikom in navadnim ali kemičnim črnilom. Uporaba drugih vrst ali barv črnil in svinčnikov ni dovoljena. Odgovore na posamezna vprašanja naj se vpiše takole: 1. Priimek in ime, očetovo Ime, priimek In Ime matere, dekliški priimek za poročene in vdove, vpišemo tako kot je zapisano v matičnih . knjigah, v osebnih izkaznicah ali drugih javnih listinah. 2. Spol izpišemo »moški«, »ženski«. 3. Rojstni datum In kraj (vpišemo z arabskimi številkami, dočim mesec iz.pišemo (po Gregorijanskem koledarju) n. pr. 17. aprila 1921 itd.) Rojstni kraj: vpišemo naselje (mesto ali vas) kraj In ljudsko republiko po sedanji upravni razdelitvi. 4. Družinski stan: Pri osebah rojenih po 15. decembru 1941 naredimo (—); pri osebah, ki so se rodile pred tem datumom. vpišemo enega izmed odgovorov: samski — samska, poročen — poročena, vdovec — vdova, razvezan — razvezana. 5. Državljanstvo: Državljani FLRJ vpišejo: FLRJ; tuji državljani navedejo državljanstvo. ki ga imajo. R. Sen«*a Izobrazba: Na to vprašanje odgovorijo vse osebe, ki so se rodile pred 15. decembrom 1945 in navedejo šole in razrede, ki so Jih dokončale. Tečajev ne vpisujemo; navesti je treba le tiste, s katerimi je kdo predčasno dokončal osnovno Solo ali učiteljišče. Osebe, ki niso dokončale niti prvega razreda osnovne šole, odgovore: »brez šolske izobrazbe«. Osebe, ki ob registraciji obiskujejo šolo, ne štejejo razreda, kt ga obiskujejo. 7. Poklic, delo, ki ga opravlja: Na to vprašanje vpišemo odgovor za vsako osebo, ne glede na starost. Gospodarsko aktivne osebe t. J. osebe, ki prejemajo za svoje delo plačo ali delajo na svojem posestvu, v svoji delavnici itd. naj čim natančneje navedejo svoj poklic. Kot poklic navedemo tisti posel ali tisto neposredno delo, ki ga opravlja oseba z. namenom. da si pridobi sredstva za preživljanje in za katero porabi največ svojega delovnega časa. Odgovor mora biti čim popolnejši n. pr.: poljedelec, avtomehanik, stavbni mizar, strojni ključavničar, ročni stavec, krojač za moško obleko, učitelj osnovne šole, profesor g:mna-zije, sodnik, geometer, statistik, direktor industrijskega podjetja, knjigovodja, novinar, književnik, blagajnik v banki, arhivar, strojepisec itd. Ni dovolj, če napišemo poklicno skupino na splošno n. pr.: kmet, delavec, grafičar. kovinar, uslužbenec in podobno. Osebe, ki opravljajo posel navadnih, nekvalificiranih delavcev, napišejo »nekvalificiran delavec«. Vajenci napišejo poklic, za katerega se uče, n. pr.: vajenec za ročnega stavca. Osebe, ki začasno ne delajo v svojem poklicu, ker so v JI A ali so nezaposlene In podobno, napišejo svoj zadnji poklic, ki so ga opravljale, preden so šle v vojsko alt zgubile zaposlitev. Osebe z lastnimi dohodki, ki niso gospodarsko aktivne In nimajo dohodkov od dela, ki ga sedaj opravljajo, vpišejo odgovor Iz katerega naj bo razvidno, na kakšni osnovi prejemajo dohodke, n. pr.: osebni upokojenec. uživalec rodbinskih pokojnin, invalid Itd. Gospodinje, t. J. nad 14 let stare ženske, ki opravljajo gospodinjske posle, napišejo odgovor »gospodinja«. Vzdrževane osebe vpišejo: otrok, dijak, nesposoben za delo itd. 8. Položaj v poklicu: Na to vprašanie odgovorijo samo gospodarsko aktivne osebe z. enim izmed odgovorov: »delavec«, »uslužbenec«, »član zadruge« (kmečke obdelovalne oz. obrtne prolzvajalno-predelovalne). »delodajalec«, če pri svojem delu zaposluje tujo delovno silo (kot tuja delovna sila se ne štejejo vajenci In člani družine, ki pomagajo v gospodarstvu), »samostojen brez delavcev«, če pri svojem poklicu ne zaposluje tuje delovne sile (kot n. pr.: poljedelec, ki dela samo s člani družine), »pomagajoči družinski član« (sin, hči itd., ki pomagajo starešini gospodarstva pri njegovem delu v kmetijskem gospodarstvu, v obrti alt v gostinstvu in za to svoje delo ne prejema plače): »vajenec«. Osebe, ki začasno ne delajo v svojem poklicu, napišejo odgovor po stanju, preden so prenehale opravljati poklic. Osebe z lastnimi dohodki, gospodinje in vzdrževane osebe naredijo (—). 9. Leto priselitve v občino: Vpiše se letnico rojstva, če biva oseba že od rojstva v občini, pri priseljenih osebah se pa vpiše leto, ko se je oseba za stalno naselila v območju občine. 10. Prejšnje bivališče: Vpiše se naselje, okraj in ljudsko republiko. kjer je imela priseljena oseba pred prihodom v občino, kjer sedaj stalno biva, svoje bivališče. 11. Priimek in jme najemnika stanovanja: Kot odgovor na to vprašanje vpiše: podnajemnik najemnika, pri katerem stanuje, člani gospodinjstva najemnika vpišejo tega, najemnik pa sebe. Lastniki zgradb, ki imajo v teh tudi svoje stanovanje, vpišejo sebe. 12. Priimek in ime starešine gospodinjstva: Kot starešino gospodinjstva se vpiše tista oseba, ki gospodinjstvo opravlja in ga običajno predstavlja, ne glede na spol In gospodarsko akVvnost. Samske osebe, ki imajo svoje lastno gospodinjstvo, vpišejo sebe, kot odgovor na to vprašanje. Osebe, ki žive v kolektivnih gospodinjstvih (domovi ze onemogle, dijaški domovi itd.) vpišejo naziv zavoda ali doma. 13. Številka osebne izkaznice: Vpiše se registrska številka osebne izkaznice in kdo jo je izdal. 14. Člani gospodinjstva: Odgovore vpisujemo samo v obrazec starešine gospodinjstva. Vpišejo se vsi člani gospodinjstva. V gospodinjstvo se štejejo vsi člani družine ali osebe, Id niso člani družine, če deupaj stanujejo in skupaj gospodarijo oz. skupaj uporabljajo dobodko svojih članov. Pri kolektivnih gospodinjstvih (domovih, zavodih) vpišemo samo skupno število članov (ne priimka in imena). Pri samskih gospodinjstvih pustimo hrbtno stran obrazca prazno. Razmerje do starešine se vpisuje samo v družinskih gospodinjstvih (n. pr. oče. brat, žena. hči itd.). 15. Naziv in naslov podjetja, obrata, delavnice, ustanove, urada in organizacije ali šole, kjer oseba dela, ali šole, ki jo obiskuje: Na to vprašanje odgovorijo vse osebe, ne glede na starost, ki so zaposlene ali se šolajo in ki redno dnevno ob delavnikih prihajajo ali se vozijo na delovno mesto oz. v šolo in da Je delovno mesto oz. šola drugje, kot pa je njihovo bivališče (stanovanje, hiša). 16. Vrsta prevoznega sredstva« s katerim se oseba vozi na delo ali v šolo. Odgovori na to vprašanje so možni samo tile: peš, s kolesom, s tramvajem, s trolejbusom, z avtobusom in z vlakom. Na to vprašanje odgovore vse osebe, ki so odgovorile na vprašanje 15. Okenca, ki so ob desnem robu obrazca so namenjena kasnejši statistični obdelavi, zato ostanejo prazna in se ne smejo izpolnjevati. S. F. — S. N! Okrajna komisija za registracijo prebivalstva pri OLO Ljubljana: i Predsednik: Peter Dular, L r. POROČILO k bilanci dohodkov in izdatkov za leto 1954 bivšega MLO Ljubljana (Poročal ing. Ivo Klemenčič, predsednika Sveta za gospodarstvo na 4. skupni seji OLO 2. XII. 1955) S poročilom o zaključni bilanci sredstev po družbenem planu bivšega MLO Ljubljana za leto 1954 prihajamo z nekoliko zamude, zaradi ponovne vskladitve podatkov z republiškimi organi in NB. O realizaciji sredstev za leto 1954 smo sicer razpravljali ob sprejemanju družbenega plana za leto 1955, vendar takrat še nismo mogli govoriti o dokonč- nih številkah, ker niso bili še potrjeni vsi zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1954. OLO Ljubljana-okolica pa je svoj zaključni račun za leto 1954 sprejel neposredno pred reorganizacijo. Po družbenem planu za leto 1954 smo predvideli, da bodo znašala skupna sredstva bivšega MLO 3.801 n lili J. din. Ta sredstva so bila po bilanci izdatkov 1. za proračunske izdatke 2. za proračunske investicije 3. 35°/o participacije LRS 4. sklad za samostojno razpol. podjetij 5. sklad za kreditiranje gospodarskih investicij Skupaj : razporejena: 1510 milijonov din 384 milijonov din 919 milijonov din 148 milijonov din 340 milijonov din 5801 milijonov din Ze v I. polletju je bil dotok sledstev v primerjavi s planiranim toliko večji, da smo v avgustu sprejeli rebalans plana, s katerim smo povečali planirana sredstva za 5857 milij. din. Z novo predvidenimi sredstvi smo v rebalansiiranem planu minimalno povečali proračunske izdatke ter proračunske In gospodarske investicije. Istočasno se je povišala tudi republiška participacija ter sklad za samostojno razpolaganje podjetij. MLO je po re-balansiranem planu pripadalo 3357 milij. din, napram 2734 milij. po prvotnem planu. Na osnovi obračunov za prva tri tromesečja in ocene zadnjega tromesečja smo predvidevali, da bomo do konca leta dosegli 5812 milij. sredstev. Na ta način bi se sredstva MLO po odbitku republiške participacije (ki je takrat znašala 35°/o) in skladov podjetij, povišala, še za 126 milij. Poleg tega so bila iz naslova davka na presežne plače po 5. februarju 1954 ustvarjena še nova sredstva v višini 500 milij., ki v bilanci sredstev za leto 1954 niso bila upoštevana. Ta sredstva so v celoti pripadala MLO, bila pa so ob sestavi družbenega plana oziroma bilance za leto 1954 še pod zaporo. Kasneje sproščena sredstva so bila vezana na porabi za nadaljevanje gradenj »Gradisove« in »Impexo-ve« palače ter stanovanjskih blokov Papirnice Vevče, Direkcije JD2 ter gradnjo trato postaj. Tako je bilo 400 milij. teh sredstev prenešeno na sklad za stanovanjsko izgradnjo, ostanek pa v sklad za gospodarske investicije. Takšno je bilo stanje sredstev I MLO neposredno pred sklepom j zvezne skupščine o imobilizaciji ] presežnih dobičkov. Z imobilizacijo je bila povišana participacija LRS od 35n/o na ! 45°/», to je na 2023 milij. Posledica tega je bila, da so se bistveno spremenili tudi predvideni dohodki na MLO. V kolikor bi MLO v celoti izvršil z rebalansom predvidene izdatke, se nam je pojavil primanjkljaj v višini 820 milij. oziroma upoštevaje dotok nepredvidenih dohod-spodarskih investicij (100 milijonov iz presežka plač 1053, nate-čme anuitete), primanjkljaj v višini 617 milijonov. Na predlog Sveta za gospodarstvo je tedanja skupščina sprejela sklep, da se predvideni primanjkljaj zniža z znižanjem proračunskih investicij in da se po potrebi znižajo tudi odobreni krediti za investicije v gospodarstvu, podjetjem pa se je pustilo sredstva razen v tistih primerih v katerih se je že pred zvezno imobilizacijo odvzelo konjunk-turna sredstva. To so v kratkem izložene spremembe družbenega plana 1954, njihove ekonomske pa tudi neekonomske vzroke pa smo na tem mestu obravnavali že ob imobilizaciji v lanskem letu in ob sprejemanju družbenega plana 1955, zato jih ne bom ponovno navajal. Po zaključni bilanci za leto 1954, ki jo predlagamo v odobritev smo dosegli skupaj dohodkov v višini 6668 milijonov, t. j. 117,8 odstotkov napram rebalansirane-mu planu po imobilizaciji. Presežek dohodkov nastaja predvsem zaradi tega, ker s> v realizaciji dohodkov zajeta tud1 11 * * V naslednja sredstva: 1. davek na presežek plač "00 milj. 2. prenos sredstev iz rep. kredit, sklada 165 milij. 3. sredstva kredit, sklad, za gospodarske investicije iz leta 1953 144 milij. Skupaj: 309 milij. Ostali presežek pa je bil dosežen z višjo realizacijo nekaterih proračunskih dohodkov. Glavni dohodek v bilanci, ki je bil dosežen z 98,3°/« predstavlja delež na dobičku gospodarskih organizacij. Ta dohodek znaša 80°/e vseh dohodkov, ustvarjenih v letu 1954. V razpravah o planskih instrumentih in novem gospodarskem sistemu ugotavljamo, da bi težišče proračunskih dohodkov ne smelo biti samo na dobičku gospodarskih organizacij. Iz tega izvirajo namreč razne motnje, ki negativno vplivajo na eni strani predvsem na samoupravljanje in ekonomski razvoj podjetij, na drugi strani pa tudi na višino formiranja budžetskih sredstev. V našem primeru moram povedati, kar smo ugotovili že zgoraj, da smo se kolikor mogoče izognili jemanja sredstev podjetjem, tu smo rajši takrat predvideli deficit, ki b! ga pokrili v letošnjem letu. Realizacija nadaljnjih postavk po objavljeni bilanci je bila taka: Presežek na dohodkih od prometnega davka je bil dosežen predvsem zaradi spremembe stopenj prometnega davka. Realizacija dopolnilne dohodnine kmetov ni bila 100-odstot.no dosežena, kar vsekakor kaže ne dovolj energično pobiranje. Dopolnilna dohodnina ostalih poklicev pa je bila razmeroma visoko presežena, delno zaradi večje odmere delno zaradi porasta dohodnine od primera do primera. Dohodek iz naslova zemljarine je bil dosežen le s 49,2°/», ker je bilo to prvo leto obdavčitve z zemljarino, zato je bilo težko predvideti točnejši plan, delno pa je na nizko realizacijo vplivala tudi oprostitev od plačila zemljarine za določena poslopja (pri železnici). Državne takse so bile prenizko planirane predvsem zato, ker nismo predvideli obvezne registracije gospodarskih podjetij. Dohodki urad"" In ustanov so bili po prvotnem pianu a a leto 1954 planirani v znesku 55 milij. Z rebalansom je bil plan teh dohodkov zvišan na 93 milij., ker smo predvidevali, da pridejo v proračun tudi presežki dohodkov Uprave cest in Mestnega vodovoda. Po naknadnem sklepu skurščl-ne MLO pa je bil presežek dohodkov 42 milij. prepuščen Upravi cest in Mestnemu vodovodu za izboljšanje opreme ln vzdrževanje naprav. Ostale dohodke smo dosegli 447o/o, ker v prvotnem planu nismo predvidevali dohodkov od zamudnih obresti (23.795.000) in razne dohodke iz preteklih let 11,086.000. Visoko presežna sta bila tudi dohodka lokalni prometni davek in lokalne takse, ker so bile te davščine uvedene šele koncem leta 1953 ln zato je bilo težko realno planirati. Presežek dohodkov iz leta 1953 pa smo že obrazložili. Ker je podrobna obrazložitev in poročilo o proračunskih izdatkih in proračunskih investicijah naloga proračunske komisije, se bom omejil le na obrazložitev ostalih izdatkov bilance za leto 1954. Odobreni krediti za gospodarske Investicije so na dan 31. decembra 1954 znašali 1008 milij. din. Koriščenje teh sredstev pa je na dan 28. II. 1955, to je ob zaključku bilančne dobe, znašalo 941 milij. ali 93%> odobrenih kreditov. Razlika je bila prenešena na leto 1955. Znesek 133 milij. predsta ja izkoriščenja sredstev prenešenih iz davka na presežek plač v sklad za stanovanjsko komunalno graditev. Tudi to koriščenje velja per 28. II. 1955. — Razlika (400 — 133) v višini 267 milij. pa je bila prenešena v isti sklad za leto 1955. Republiška obdavčitev se je avtomatično povišala z ozirom na povečani dotok obdavčljivih dohodkov. Po navedenem obračunu nam bilanca sredstev za 1. 1954 Izkazuje presežek dohodkov nad iz- datki za 549 milij. Ta presežek pa se zaradi že angažiranih sredstev v letu 1954 zniža na 225 milij., kar sem že obrazložil. Takoj, ko ugotavljamo višino presežka, ki izhaja iz zaključne bilance za leto 1954, moram opozoriti, da ta znesek ne predstavlja sredstev, s katerimi bi ljudski odbor lahko razpolagal. V bilanci sredstev za leto 1955 srno namreč predvideli presežek dohodkov iz leta 1954 v višini 97 milij., torej se doseženi presežek zniža za 158 milij. Tudi ta presežek moramo obravnavati skupno z realizacijo dohodkov za leto 1955. Zaradi uravnovešenja dohodkov z izdatki smo v bilanci sredstev za leto 1955 med dohodki morali predvideti 197 milij. nepredvidenih izrednih dohodkov Iz gospodarstva. Realizacija za 9 mesecev letošnjega leta pa zaenkrat ne kaže presežka dohodkov iz gospodarstva, kakor smo jih predvideli po planu, ter je za bivši MLO dosegla komaj 70°/o. Zato kljub večjemu presežku iz 1. 1954, kakor smo ga v planu predvidevali, ne moremo govoriti o deblokaciji 5°/o proračunskih izdatkov, kar smo ugotovili tudi pri obravnavanju polletne realizacije za 1955. POROČILO k zaključnima računoma za I. 1954 bivšega MLO Ljubljana in bivšega 0L0 Ljubljana okolica (Poročal Janko Dekleva, predsednik komisije zo proračun na 4. skupni seji CL0) V razpravi imamo zaključna računa o izvršitvi proračuna MLO Ljubljana in OLO Ljub-ljana-okolica za leto 1954, ki ju imate v rokah. Poročilo o obeh zaključnih računih dajem brez dohodkov in skladov, ki so bili za MLO Ljubljana predmet poročila o bilanci sredstev družbenega plana v prvi točki in c' 'irnega pregleda, ki ga je Izdal OLO Ljubljana-okolica v začetku tega leta in o njem razpravljal. Tudi o problematiki samega Izvajanja obeh proračunov za leto 1954 sta razpravljala oba ljudska odbora letos v aprilu, ob sprejemanju družbenega plana za leto 1955. Formalno gre torej za ugotovitev ln potrditev računske pravilnosti obeh zaključnih računov. Pravilnost sta po predpisu ugotavljal dve strokovni komisiji, ki sta konstatirali tudi skladnost posameznih postavk s podatki v knjigovodstvu Narodne banke. Končni podatki, zajeti v bilanci in efekt so za oba LO podani v »Glasniku« št. 88. K urvisija za proračun OLO Ljubljana je s svoje strani pregledala zaključna računa, razpravljala o njima z obema strokovnima komisijama in smatra, da sla zaključna računa pravilna ter predlaga skupščini OLO oba odloka o potrditvi v odobritev. Spričo tega, da je bilo leto 1954 doba, v kateri je kulminirala problematika, pogojena na eni strani v težavah naše razvojnosti, na drugi strani v marsikateri napaki ln spričo tega, da so bili po ugotovitvah v analizah zveznih organov ln našega državnega vodstva tudi proračuni v ej državi instrument za čezmerni pritisk na sredstva ln za nepro-porcialno potrošnjo, ne bo odveč omeniti nekaj tozadevnih številk In primerjav. Teh nekaj pripomb naj bi pomagalo do boljše ilustracije potekanja pro- ačuna v letu 1954 na terenu današnjega OLO Ljubljana in koristilo pri sestavi proračuna za leto 1956. Presežni proračunski dohodki so omogočili v letu 1954 našima ljudskima odboroma tudi presežne proračunske izdatke, ki jih je izvršil OLO Ljuhljana-okolica z višini din 244 milijonov. MLO Ljubljana pa v višini 175 milijonov din. Ta presežna sredstva so bila potrošena (v milijonih): som sistem proračuna na sploh. Zal, da ta sistem pri naših zavodih ne najde svojega ekvivalenta v jasnosti planov in izvršitvi predračunov. Tako so ftoančrio-samiostojni zavodi (v milijonih) (Glej tabelo na str. 311.) Res je, da sta bivša LO nekaterim zavodom odobrila potrošnjo presežka, mnogi zavodi so pa svoje presežke vendarle potro-4? zakilučkem bilance in postavljali proračunske organe pred gotovo dejstvo, In, čeprav bi tudi to bilo opravičeno, se ne moremo ubraniti mnenja, da ogromne procentualne razlike med planom presežka in njegovo izvršitvijo ne slone na re' alnosti, ali da niso slučajne. Da bi take pojave izključili, bo treba poleg novih predpisov, ki s° deloma že izšli, največje pozornosti in kontrole za ureditev teh problemov. Mnogo drastičneje se nam P°* kažejo številke širjenja proračuna v letu 1954, če jih primerjamo s številkami leta 1953, v katerem se disproporci, nastali v našem gospodarstvu, še niso ta' ko zaostrili. Naglasiti je treba, da pri Investicijah obeh naših proračunov ne gre za neke ključne objekte in da pušča ureditev v šolstvu, posebno v sami Ljubljani, ureditev v komunali, zdravstvu itd., ogromno nesatu-riranih potreb. Ze sama zakonska osnova je zahtevala, da sib° sprejeti prvi plan proračuna ?a leto 1954 v višjem globalu, n. Pr' zaradi zvišanja prispevka za socialno zavarovanje od 10 na odstotkov, za dopolnilne pla^e vse leto itd. Nekrite pereče P°' trebe in tendenca njih urejevs' n ja skozi primerjavo z leto1” 1953, kaže na to, da bo treba 1 vso skrbnostjo še dalje iskati 1° najti komponento med polom8 možnosti in potrebe. Tako se je gibala Izvršit6'' proračuna obeh naših ljudskih odborov v letu 1954 v primerja'v* s proračuni v vsej LRS, vidim1’ sledečih »‘'obalnih podatke1' (leto 1939 = 100). LRS 161 MLO 163 OLO 215 Okrajni ozir. mestni ljudski ff «11 ■ssc odbor P m OLO Ljubljana okolica 244 214 MLO Ljubljana 175 115 Is -55 5 X 8. 16 49 S | $ 0.-1 P 14 11 Kakor povsod, lahko torej ugotovimo tudi na našem ožjem terenu, da zadeva tendenca zviševanja Izdatkov predvsem Investicije. Na drugi strani smatram, da so omenjeni »ostali presežni izdatki«, v katerih je zajeto šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo to državna uprava (čeprav so navedene kvote dejansko višje, ker so v podatku saldirame), nekako v normalnih mejah. Saj so se zvišali osebni izdatki pri MLO Ljubljana v globalu le za 0.7°/o, pri OLO Ljubljana-okollca pa vsekakor višji, t. j. za 6"/o, operativni Izdatki pri MLO Ljubljana za 2°/e, kar Ima za svojo osnovo v višjih cenah ter v razširjenosti nalog, in funkcionalni izdatki pri MLO Ljubljana za 0.41y« zdravstvo, šolstvo ali pa ko|fl^ nala, vštevšl stanovanjski Pr,e blem. Presežen dotok sredstev f bil pri tem povsem v sklad0 zakonitimi predpisi In Je 1 „ sistem proračuna omogočal Py trošnjo. Res pa je, da so Pr^, negospodarske Investicije n man) neposredno rentabitoe’v$e trenutno in neposredno vsaj ^ ne povečujejo potrošnlh d oj',, prav gotovo pa so neobho pomenijo standard ln dajo zneje tudi osnoven delež k r V 0|}U. Sodim torej, da lahko ugoto-^uno, da pri nas ni bilo nekega “razitega razsipavanja skozi Proračun. Zal pa ohranjamo n o-r-l^ne meje le s težavo, saj ve-iika večina proračunskih orga-n°v, ustanov in odredbodajalcev *a apel na razumevanje in za ogiko razlag o potrebi po ome-lltvah, Slednji in pogojeni skrom-Posti, reagira le platonično, v Praksi pa ostaja pri svojih izraznih. Za primer naj navedem he-kaj podatkov o pripravah za •ztavo proračuna za leto 1956. ključujoč občine našega OLO ? njihovimi ustanovami vred, od0 izvršeni proračuni za leto *“55 Po kalkulaciji, v višini 3962 “"lijonov din. Predlogi ustanov ^ leto 1956 se pa povzpenjajo a 9200 milijonov oz. na višino leta 1955. Ali pa negospo-Prske .investicije, pri katerih dvigajo ustanove oz. organi svoje zahteve od kalkuliiranih 1133 milijonov v letu 1955, na 4870 milijonov za leto 1956, oz. na 429 odstotkov. Prav tako se povzpnejo zahteve po dotacijah gospodarstvu iz proračuna od 49 milijonov v letu 1955 na 321 milijonov za leto 1956 oziroma na 655°/o, računajoč po letošnjem letu. Rečeno bodi še to, da ob takih odstopih ne more biti govora o dovoljni resnosti pri planiranju in je pri tem očitanje proračunskim organom, da »režejo« kredite pogojeno v predlogih samih ustanov. Zato ni čudno, da predvideva nov ekonomski sistem tudi v ureditvi proračuna, poleg ločitve proračunskih dohodkov od gospodarskih, naj strožje mere, kontrolo in štednost pri izvajanju proračuna. SEZNAM TELEFONSKIH ŠTEVILK OLO LJUBLJANA Hišna centrala »Magistrat« — št. 22-123, 22-125, 22-126. Predsednik OLO, podprcdsed-B|k OLO, urad tajnika OLO. Hišna centrala »Kresija« — tel št. 20-136, 21-657. Tajništvo za gradnje, urad za *'e8iUacijo, geodetski urad, eko-L'n,at, invalidska uprava, listna uprava. direktni telefoni ?re O > JjkO Ljubljana 28 104 371 1 TD Ljubljana-okolica 0638 28 4.388 — Tajništvo za gospodarstvo Načelnik 22-282 Upravno-pravni odsek 21-360 Tržna inšpekcija 22-129 Uprava za tržne zadeve 22-128 Finančna inšpekcija 22-128 Kmetijska inšpekcija, Veterinarska inšpekcija, Uprava za gozdarstvo, Zeleni pas 21-789 Katastrska uprava I. 23-114 Katastrska uprava 11. 23-115 (Zupančičeva 8) Tajništvo za gradbene in regulacijske za leve 20-136 Urad za regulacijo Gradbena inšpekcija 21-657 22-986 Tajništvo za komunalne zadeve . 20-381 Tajništvo za delovne odnose Invalidska uprava 22-778 Inšpekcija dela (Zupančičeva 8) 23-114 Tajništvo za zdravstvo 22-127 Tajništvo za stanovanjske zadeve Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 20-987 Zavod za stanovanjsko izgradnjo (Vošnjakova ul. 11) 31-008 31-007 Tajništvo za prosveto Prosvetni inšpektorji 23-347 22-124 Tajništvo za kulturo 23-036 Zavod za statistiko (Crtomirova ul.) 30-915 Zavod za planiranje Referent) 21-683 20-400 Volilni imenik (Kotnikova ul.) 21-020 Občina, Ljubljana Center 22-126, 30-383 Občina, Ljubljana—Bežigrad 32-990, 32-994 Občina, Ljubljana—Moste 30-381, 30-590 Občina Ljubljana—Šiška 23-113 do 23-115, tajnik 21-349 Občina Ljubljana—Vič 23-381 do 23-383, 22-454, 22-455 predsednik 22-455, tajn. 22-454 Občina, Ljubljana—Rudnik 22-556 Občina Ljubljana—St. Vid 27-73, 27-07 Občina Ljubljana—Polje 383-150, 383-140 Občinski ljudski odbori OBČINA LJUBLJANA-CENTER ODREDBA Na podlagi odredbe Državnega sekretarja za narodno gospodarstvo FLRJ o območjih, ki so okužena z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ, št 37-443/55), v zvezi s 33. iu 34. členom Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ, št. 26-292-54) ter določili Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34-371/55) izdaja odsek za gospodarstvo ObLO Ljubljana—Center po sklepu seje Sveta za gospodarstvo z dne 23. 11. 1955 ODREDBO o zatiranju kaparja na območju občine L j u b-ljana-Centcr I Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbenega zemljišča, na katerem je kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, ob železnicah in podobno) mora obvezno opraviti naslednje zali ralne ukrepe: 1. Odstraniti mora s svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so močno rakava ali napadena od zalubnikov, vrtnih zavrtačev. kaparjev — posebno ameriškega ali krvave uši. Prav tako mora odstraniti iz nasadov vse suhe, napol suhe iu odmirajoče veje in štrclje; 2. S krošnje mora iztrebiti pregoste in križajoče se veje, z debel in debelih vej pa odstraniti mah, lišaje, staro skorjo In drevesne gobe. 3. Odstraniti mora iz starikavih dreves prekomerno visoke vrhove, ki so za izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarni. II Po opravljenem delu, navedenem v členu I. od 1. do 3., se mora vse preostalo drevje poškropiti z učinkovitim oz. predpisanim zimskim škropivom. lil Škropljenje se mora opraviti v času mirovanja vegetacije oz. v času, ki ga predpiše za posamezni kraj gospodarski svet občino. IV Ce obvezniki iz člena I. ne izvršijo ukrepov označenih v točkah od 1. do 3. in v določenem času, lahko to stori občina na njihov račun. V Kršilci določil te odredbe bodo kaznovani po določilih Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škod« ljivci (Ur. list FLRJ. št. 26« 292/54). VI Odredba velja od objave Načelnik Oddelka za gospodarstvo! Božo Strman, 1. r. Izvleček iz poročila o poslovanju pekarne »BREG«, Ljubljana, Poljanska cesta 11, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovlje no dne 1. XI. 1952. V letu 1954 je bilo zaposlenih povprečno 31 delavcev in 4. uslužbenci. Dosežen dohodek je znašal din. Podjetje je rent abilno. Sodelovanje uprave, de lavskega sveta in upravnega od bora je bilo zadovoljivo. Mctiv* BILANCA na dan Sl. decembra 1954 PASIVA Zan 6t Nastv postavke Znesek v 000 din I Za p. . Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna tu Izločena sredstva V Osnovna sredstva 2,139 A Viri osnovnih In Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 2,139 *■ Investicije v teku — l Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije 1- Izločena sredstva In vlruga Investicijska 8. Razni skladi 530 sredstva 404 4. Dolgoročni kredit ta finansiranje Ivesttclj B Obratna sredstva S. Drugi vin finansiranja investicij — *• Skupna obratna sredstva 2.343 B Viri obratnih sredstev C Sredstva v obračuna In draga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 800 ® Kupci in druge terjatve 879 | O. Viri sredstev v obračuna In druga pasiva Druga aktiv* 52 1. Dobavitelji m druge obveznosti 2,292 56 D Finančni uspeh 6. Druga pasiva J' Razporejeni dobiček 3.011 D. Finančni uspeh *• Izguba 9. Dobiček 3.011 8.828 w Skupaj i 8,828 10. Kritje izgube Skupaj: Vodja računovodstva: Tekavc Ivan Predsednik upravnega odborat Jager Martin Direktor podjetja; Uhan Mirko Izvleček iz poročila o poslovanju gostinskega podjetja »RESTAVRACIJA«, Vevče, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovlje no 15. III. 1954 in je poslovalo v letu 1954 brez Izgube. Dose ženi promet je znašal 11.268.000 din. Povprečno Število zaposlenih je znašalo 11 delavcev in uslužbencev. Tekoče probleme je podjetje sproti reševalo. AKTIV/1 BILANCA na dan Sl. dermhra 1954 PASIVA P Naziv postavke 6t. Znesek v ono im Za p. ^ Naziv po® tavkif Znesek v 000 din A. Osnima In Izločena sredstva Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 301 1. Sklad osnovnih sredstev 304 2. Investicije e teku — 2. Dolgoročni krediti ta dokončane Investicije — 8. Izločena sredstva in druga investicijska 8 Razni skladi — sredstva 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivesticij — B. Obratna sredstva 1. Drugi viri finanslrsnln investicij — 4. Skupna obratna sredstva 2.286 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračun n In drnga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 888 B Kupci In druge terjatve 139 C v«-| sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva 458 7. Dobavitelji In druge obveznosti 1,975 D Finančni ospeb 8. Druga pasiva — T Razporejeni dobiček — D. Finančni nspeh 8. Izguba 9 Dobiček — 10. Kritje Izgube * — Skupaj' 3.167 Skupaj: 3,167 Sef računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor: Pangeršič Hilda Lavrič Marica Šiftar Gizela Izvleček iz poročila o poslovanju »FOTO TIVOLI«, Ljubljana, Cankarjeva 7, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno 1. VII. 1954 z odločbo ML O Ljubljana. Zap^olovalo Je povprečno 10 delavcev i.n uslužbencev ter ustvarilo 3,815.000 din prometa. Obveznosti do družbe ne skupnosti so bile v redu po ravnane. Podjetje je rentabilno. Delovni kolektiv podjetja ozir oma upravni odlbor sta imela redna zasedanja ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan $1 dermhra 1954 PASIVA Naziv -ostavke st. Znesek e 000 din Zap • , 1 v postavke Znesek v 000 din A Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2,952 L Sklad osnovni sredstev 2,952 2. Investicije v t- '-o t. Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije — 8 Izločena sredstva In druga Investicijska 3 Razni skladi 35 sredstva 35 t. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivesticij B. Obratna sredstva S. Drugi viri finansiranja Investicij 4. Skupna obratna sredstva 585 B. Viri obralnlb sredstev C. Sredstva v ohračnnu In drnga aktiva 6 Viri obratnih sredstev (skupno) 400 8 Kupci tn druge terjatve 107 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6 Druga aktiva — 7. Dobavitelji tn druge obveznosti 292 f D Finančni nspeh 6. Druga pasiva 1 1. Razporejeni dobiček 823 D. Finančni ospeb 823 ' 8 Izguba 9 Dobiček 10. Kritje Izgube — Skupaj' 4,502 Skupaj! \ I Vodja računovodstva; Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Mar Jože Ravnikar Marjan Ciglič Marjan Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »ELEKTRA«, Ljubljana, Černetova 26, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovlje no leta 1948 lz dveh konflsclra nlh privatnih obrtnih delavnic. V letu 1954 je podjetje zaposlo valo povprečno 60 delavcev nameščencev. Celotna realizacij a je bila dosežena v višini din 54,766.505 t. J. 99.38% plana. Podjetje je rentabilno, knjigo vodstvo ažurno In v redu. Delavski svet in Upravni odbor sta imela redno svoja zasedanja In so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA n* 4»n *1 4e.-mhre IPM ^^ Naziv pott>' v« Znesek e 000 din Naziv postavke Znesek v 000 dlD A Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 10,140 1. Osnovna sredstva 10,140 1. Sklad osnovnih sredstev 2 Investicije v teku 553 t Dolgoročni krediti ta dokončane Investicije 2,756 8. Izločena sredstva In druga Investicijska 8. Razni skladi sredstva 2,722 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivesticij 605 B Obralna sredstva 6. Drugi viri finansiranja Investicij 4. Skupna obratna sredstva 15,840 B Viri obratnih sredstev 9.730 C Sredstva v obračunu In drnga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 8. Kupci tn druge terjatve 2,706 a Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8.046 8 Druga aktiva 17 7. Dobavitelji in druge obveznosti O Finančni nspeh 8. Druga -aslve 1 1 Razporejeni dobiček 16,653 D. Finančni —peh 16.653 8 Izguba 9. Dobiček 10 Kritje Izgube Skupaj’ 48.631 Skupaj: 48,631 Vodiš rn* — —-sodstva: Mezeg Anica Predsednik upravnega odbora: Pohar Ferdinand Direktor podjetja: VIrens Franc