Ameriška Domovin/i
NO. BO
r	* ** K//
l^e'% m SPIRIT ’ A/y JMQUAQ* OMLT
' ’ 7/^;
National and International Circnlation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 23, 1969
(MORHIKO N€W$PAMg&
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
Vlada v Ulsterju bo ustregla katoličanom!
V Londonu prevladuje prepričanje, da je treba ustre či katoličanom in uvesti načelo “en mož en glas’ tudi pri krajevnih volitvah
LONDON, Vel. Brit. — Notranji minister James Callaghan je v britanskem parlamentu razla gal položaj v Severni Irski, ki je čeprav samoupravna, še vedno del Velike Britanije. Povedal je, da je vlada poslala v Severno Lsko vojaštvo na prošnjo tamkajšnje vlade, da čuva javna po-s^°pja in naprave. Strogo mu je naročeno, da ne posega v civilne akcije.
V Severni Irski so obdolžili trsko republikansko armado, Podtalno organizacijo, ki se je borila proti Angležem za neod-visnost Irske, za sabotaže zad njih dni v Severni Irski. Vodniki te v Dublinu so te obdolžitve odločno zavrnili.
Notranji minister Callaghan Jo napovedal, da bo skoro prišel v London na razgovore predsed nik severnoirske vlade Terence ČJ Neill. Z britansko vlado bo Opravljal o notranjih razme-tah v Severni Irski in o ukrepih, k' so potrebni, da se ta pomiri. ^rdijo, da je O’Neill voljan spre-Joh zahtevo katoličanov po ena-volivni pravici pri pokrajinskih volitvah. Pri teh se sedaj ^olivna pravica ravna po premo-Zenju. Tako imajo bogati protestanti kar po več glasov, med tem ko revni katoličani nimajo niti enega.
Britanska vlada je na to sta-^J® gledala že dolgo z nejevoljo, pa pritiskala na spremembo. ^edaj, ki ima v Severni Irski po fb letih prvič zopet svoje voja-. °> je po vsem sodeč pripraven “napraviti red”. Katoličani Zahtevajo enako in splošno vo-ivn° pravico, kot velja pri volit-Vab v londonski parlament, tudi Za krajevne volitve. Vse kaže, a bodo nemara uspeli.
—-----o-------
SDS iščejo stike z delavci
New YORK, N.Y. — Levičar-s * študentje
družbo
lani
Novi grobovi
Sylvester V. Sekne
Hi
za demokratsko so imeli svoj kongres že v decembru. Tam so tudi r001"0!0 iskati stike z avci- Zato so posamezne po-ružnice SDS že začele deliti ^ ed svoje somišljenike pisana avodiia, kako naj poleti iščejo su ° k°t sezonski delavci in se k nsajo vriniti v taka podjetja, Jer Prevladuje mehanično delo.
avodiia tudi tolmačijo namen la^ taktike.
^ ^tudentje se morajo približati ne	drugače svojih ciljev
°do mogli doseči. Pri iska-Ba naj se ne izdajajo Slirn]U^ente, ^a ne postanejo
Truplo pokojnega Lance Cor-porala Sylvestra V. Sekneta je bilo pripeljano včeraj iz Vietnama v Cleveland. Pokojni Sylvester je bil član St. Vitus Post 1655 CWV, Društva sv. Imena pri Sv. Vidu in Slovenske Pristave. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne cb petih. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 3.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče All Souls.
Pokojni Sylvester V. Sekne je umrl 12. aprila na ranah, ki jih je dobil v boju z rdečimi pri Da Nangu v Južnem Vietnamu. Rojen je bil v Spittalu na Dravi v Avstriji, od koder je prišel 1. novembra 1950 s starši v ZDA star 11 mesecev. Obiskoval je osnovno šolo sv. Vida, nato končal Benedictine High in se decembra 1967 prostovoljno javil k marinom. Pokojni je edini sin Florijana in Mary Sekne z 1144 Norwood Rd., brat Florence, por. Zazula v Kaliforniji, in vnuk Vinka in Anice Sladič na Vrhniki.	* ^	,
Lucija M. Ljubanovich
Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu 74 let stara Lucija M. Ljubanovich, roj. Markusic, 22817 Miles Rd., War-rensville Hts., doma v fari sv. Mihaela pri Zumberku, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, žena Petra G., mati Franka T., Petra, Johna J., Edwavda, Davida in pok. Helene, 10-krat stara mati, sestra Mary Markusic, Anne Sentich (Kanada) in Johna (v starem kraju). Pokojna je bila članica S2Z št. 73 in HBZ št. 42. Pogreb bo iz Fer-folia pogreb, zavoda v petek ob 9.15, v cerkev sv. Jude na Richmond Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Nova politična skupina v Saigonu proti vladi
SAIGON, J. Viet. — Preteklo nedeljo je bilo tu ustanovno zborovanje Progresivnega nacionalnega gibanja (PNM), ki poudarja svoje nasprotovanje komunistični Osvobodilni fronti, pa tudi sedanji vladi, ki jo označuje za “fevdalistično in reakci-
Rezervna trgovinska mornarka ni za rabo
Od 923 ladij rezervne trgovinske mornarice ZDA je komaj katera vredna obnove.
WASHINGTON, D. C. — Ob koncu druge svetovne vojne so potegnili iz rednega prometa vrsto trgovinskih ladij in jih spravili v rezervo. Nekaj od teh so obnovili in vključili v redni promet v času korejske vojne. Ko je ta minila, so ladje zopet zasidrali v raznih pristaniščih, kjer naj bi čakale na novo “potrebo”.
Ko se je vojna v Vietnamu bolj in bolj širila, je naglo rast-la potreba po prevoznih ladjah. Le malo so jih tedaj potegnili iz rezerve, so rajše najeli ladje, ki so bile že v rednem prometu, domače in tuje, ter jih vključili v oskrbo.
Pomorska komisija, ki je odgovorna ra rezervne ladje, sodi, da od skupno 923 ladij vsaj 377 ni več uporabnih za drugo kot za staro železo. Tudi večina ostalih je v takem stanju, da bi se jih nemara ne izplačalo obnavljati in vključiti v redni promet. Tudi te bodo prej ali slej šle v staro železo.
Vodniki narodne obrambe o-pozarjajo že dolgo na šibkost a-meriške trgovinske mornarice, ki bi lahko postala usodna v slučaju vsakega večjega mednarodnega spopada. Sovjetska zveza hiti graditi vojno in trgovinsko ladjevje, med tem ko naša dežela posebno trgovinskemu posveča veliko premalo pažnje. Dober del izvoza in uvoza ZDA oskrbujejo tuje ladje, ker so ameriške predrage in ne morejo tekmovati s cenami drugih.
Obsežni gozdovi
VANCOUVER, B. C. — V pokrajini Britska Kolumbija v Kanadi je pokrito z gozdom okoli 100 milijonov akrov površine.
onarno”.
Glavni tajnik Progresivnega narodnega gibanja je ugledni odvetnik Nguyen Ngoc Huy, član južnovietnamske delegacije pri mirovnih pogajanjih v Parizu. Zborovanja se je udeležilo o-koli 800 ljudi različnih plasti in skupin, izredno število za taka zborovanja.
V Malaji bodo v maju parlamentarne volitve
KUALA LUMPUR, Mal. — Malaja obstoja iz 14 malih držav in ima okoli 9 milijonov prebivalcev. V nacionalnem pogle-lu je prava zmes jezikov, ver in narodov. Vodilni so muslimanski Malajci in budistični Kitajci. Ni pa tam malo tudi Indijcev. Pri vsem tem je politično življenje kar lepo ustaljeno. Zaslugo za to ima Stranka narodne zveze, ki je v njej včlanjena večina Kitajcev in Malajcev. Tudi Indijci so večinoma njeni Člani. Stranko vodi sposobni politik Tunku Rahman, ki se pa vidno stara, zato vodi posle njegov namestnik Razak, ki bo najbrže postal naslednik sedanjega strankinega načelnika, vladne posle pa o-pravlja že sedaj.
Pri majskih volitvah bo nastopilo več malih strank, toda odločilna bo stranka narodne zveze, ki ima že sedaj dvotretjinsko večino v 144-članskem parlamentu. Volivni rezultati torej ne obetajo nobenih presenečenj. Dežela pa ima vkljub temu par skrbi. Največje so gospodarske. Glavna izvozna predmeta, kavčuk in kositer, preživijata krizo, v industriji pa je zavladala brezposelnost.
Robin Knox-Johnston na koncu potovanja okoli sveta
FALMOUTH, Ang. _ V dobi jet-letal se v Angliji še zmeraj dobijo mornarji, ki So zaljublje-
ni v potovanje na preprostih ja-
drnicah, kot so bilo splošno v ra-	"“fT na
bi v preteklih stoletjih. Ker ,	“>>'1. straneh prekopa. Eden od
teh je bil včeraj na sinajski
OB SUEZU PRAVA VOJNA!
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je včeraj poročal Varnostnemu svetu, da se vrši vzdolž Sueškega prekopa prava vojna in da je premirje, ki ga je odredil Varnostni svet med Izraelom in Egiptom dejansko brez učinka. — Izraelski predstavniki pripominjajo k tej Tanto-vi izjavi, da je enostranska v toliko, ker ne pove, da je Egipt tisti, ki začenja vse boje preko prekopa.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ob Sueškem prekopu grme topovi z malimi presledki že 14 dni. Premirje med Egiptom in Izraelom je komaj kaj vredno, pa naj ga posebni opazovalci Združenih narodov tudi stalno “nadzirajo”. V zadnjih dneh so začeli Egipčani pošiljati preko prekopa še svoje komandose, ki se lotevajo nadadov na izpostavljene postojanke izraelskih sil na Sinajskem polotoku. Tako so včeraj ti komandosi ubili tri izraelske vojake, enega pa ujeli in odvedli s seboj. Od sobote je bil to tretji egiptovski vpad preko prekopa. Glavni tajnik ZN U Tant je včeraj na sestanku Varnostnega sveta opozoril tega posebej na nevarnost “dejanske vojne” vzdolž Sueškega prekopa, člani Varnostnega sveta so vzeli Tantovo poročilo na znanje, niso pa smatrali, da je položaj tako resen, da bi bilo potreba sklicati posebno sejo sveta in o njem razpravljati.
U Tant je v neobičajnem i==:	..
krajšem poročilu opozoril člane Varnostnega sveta, ki so se zbrali na svoj redni sestanek, na položaj ob Sueškem prekopu.
Ugotovil je, da je premirje, ki so ga odredili Združeni narodi, popolnoma neučinkovito, da se ob prekopu dejansko vrši “prava vojna”. Topovski dvoboji, pri katerih sodelujejo tudi metalci min in rakete, tanki in težki topovi, ustvarjajo “zelo nevaren in težek polpžaj” za opazovalce Združenih narodov na
Iz Clevelanda
i
in okolice
svet postal tudi zanje majhen, se navadno odločijo kar za potovanje okoli Zemlje.
Tako je kapitan Robin-John-ston zapustil lani 14. junija luko Falmouth v Angliji in se podal na jadrnici, dolgi 32 čevljev, na pot, ki bo predvidoma končana ta teden, kajti njega in jadrnico •so pretekli ponedeljek opazili že 170 milj daleč od pristanišča Falmouth. Ako bo nastopilo slabo vreme, se bo kapitanova vrnitev zavlekla za nekaj dni.
Pred njim sta podobno potovanje opravila že dva druga Angleža. Mornar Alec Rose je po-
strani ranjen, pa je prešlo več ur, predno so ga mogli odnesti in mu nuditi zdravniško pomoč, ker so egiptovski topovi nadaljevali s streljanjem preko prekopa.
Egipt krši premirje
Izraelci priznavajo dejstva, ki jih je včeraj navedel Tant, pa pripominjajo, da so ugotovitve enostranske. Po njihovo bi moral Tant povedati, da so opazovalci Združenih narodov ugotovili, da večino streljanj preko prekopa začenja Egipt. Tant ima
~ J Ir ^	‘
toval okoli sveta 354 dni in se na razpolago dnevna poročila vrnil v Anglijo lani v juliju. Hi-1 poveljnika opazovalcev ZN gen. trejši je bil pa Francis Chiche-jOdd Bulla, ki to jasno dokazu-ster, ki je priplul okoli sveta v jejo. Čemu Tant, če je res tako
274 dnevih.
tega jasno ne pove, sprašujejo Izraelci.
Štiri velike sile razpravljajo
Štiri velike sile, Amerika, Rusija, Anglija in Francija, se med tem posvetujejo o tem, kako bi bilo mogoče Srednji vzhod pomiriti. Doslej se še niso zedinile za noben skupen predlog, četudi se načelno v marsičem strinjajo.
Arabske države upajo, da bodo štiri velike sile prisilile Izraelce, da se bodo umakni , ^.esedenih arabskih ozemlj, ti pa Izjavlj'ajo, da ne bodo sprejeli nobene “vsiljene” rešitve. Zahtevajo neposredne razgovore z arabskimi sosedi in sklenitev miru z vsakim od njih.
Izrael slavi dan neodvisnosti
Izrael slavi danes svoj 21. dan neodvisnosti sredi vznemirjenja, toda s samozavestjo in zaupanjem v svojo moč. Včeraj so izraelska letala napadla in uničila radarske postaje v južnem delu Jordanije, ki so služile kot svarilo Egiptu pred izraelskimi letali. Prav tako so izraelska jet letala napadla oporišča gverilcev v Jordaniji. Ta trdi, da je bilo tekom tega napada 10 oseb mrtvih in 30 ranjenih.
Izrael priznava, da je pri teh napadih izgubil eno letalo, Jor-
Louis Balant v bolnišnici—
Poznani in zaslužni pionir ter dolgoletni zastopnik Ameriške Domovine za Lorain in okolico g. Louis Balant je moral v Com-munity bolnišnico v Lorainu. Verjetno bo potrebna operacija na nogi. To je prvič v njegovem dolgem življenju, da se je moral zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico. Želimo mu, da bi hitro okreval in bil zopet zdrav, zgovoren in vesel!
G. Frank Perko, 1092 E. 174 St., je bil zaradi srčnega napada prepeljan v Euclid General bolnišnico. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu naglega okrevanja. Ugodno—
Brofman Department Store razprodaja vso zalogo in inventar, ker bo lastnik trgovino zaprl. — Več v oglasu!
zaskrbljen za mir ob prekopu, danija pa trdi, da sta bili še dve
Wao odvetnik
Tyle HlNGTON’ D-€- — John sednul k* •|e Postal deseti pred-pr ,’k ZDA, je začel odvetniško So, ko je bil star 19 let. Z hnu °tom bil izvoljen v zako-aJo Virginije.
Vigi a !OVno in hladno, dež. Naj temperatura do 50.
WASHINGTON, D.C. — Ni-xonov državni tajnik Rogers ne spada med zgovorne diplomate. Vodi že skoraj 100 dni našo zunanjo politiko, pa se je redno pokazal le v Kongresu in še takrat je javnosti povedal zelo malo. Nekaj več smo zvedeli od njega pred kratkim na njegovi tiskovni konferenci. Pretekli ponedeljek je imel svoj prvi večji nastop v javnosti na kosilu AP, kjer se je naravno zbral cvet ameriških časnikarjev. Že to je prisililo Rogersa, da se je dalj časa mudil pri nekaterih problemih naše zunanje politike. Nas najbolj zanima to, kaj misli o položaju v Vietnamu. O tem je izvajal:
1.	Severnovietnamska vlada še ni pokazala nobenega zanimanja, da bi resno govorila o premirju ali se spustila v razgovore o odpoklicu severno-vietnamskih in ameriških čet iz Južnega Vietnama.
2.	To ne pomeni, da je Amerika obsojena, da drži tam svoje divizije v nedogled. Če
Državni tajnik Rogers se je oglasil k besedi
hoče, to lahko stori; v drugem slučaju se je pa treba sporazumeti s saigonsko vlado, kako bo polagoma prevzemala vojskovanje na svoja pleča, ameriške čete bodo po lahko počasi odhajale domov.
Amerika ima torej dvojno možnost: lahko potrpežljivo čaka, kdaj se bo Hanoi spustil v resne razgovore; lahko se pa že sedaj razgovarja s saigonsko vlado, kdaj bodo sai-gonske divizije zamenjale a-meriške oborožene sile.
Rogers je naravno pozival Ho Či Minha, naj pristane na resne razgovore, obenem je tudi pokazal uradni optimizem in trdil, da vzhodno Azijo čaka boljša bodočnost, polna zaupanja v lastne življenjske sile.
Rogeresov govor je zanimiv z več strani.
Najprvo je močno ohladil dosedanji optimizem Nixono-ve administracije, ki je še nedavno govorila z velikim optimizmom in namigavala, da upa na uspeh pri zakulisnih
pogajanjih, ki so baje v teku. Ker Bela hiša ni zanikala tega optimizma, je svet verjel, da mora nekaj tičati “za gorami”.
Človek bi pričakoval, da bi sedaj administracija povedala, na čem je temeljil njen optimizem, drugače se bo Ni-xonu ponovilo to, kar se je zgodilo Johnsonu, da bo izjavam njegove a d m inistracije verjelo zmeraj manj ljudi. Iz Rogersovih besedi sledi namreč, da na skorajšnji konec vojskovanja še ne moremo računati. Počemu smo zadnjih 100 dni večkrat slišali druge na pol uradne presoje?
Rogersova izvajanja znova opozarjajo na vprašanje, ali bo saigonski režim sposoben prevzeti vojskovanje na svoje rame ali ne. Že davno so se slišale izjave poznavalcev položaja v Vietnamu, da saigon-ska vlada tega posla ne bo mogla prevzeti. “Realisti” namreč trdijo, da saigonska vlada ne bo mogla stalno držati skoraj milijon vojakov
pod orožjem, saj jih ne bi mogla vzeti od nikoder. Ako bi jih dobila, je vprašanje, kdaj bi iz nabornikov vzgojila vojake, ki bi bili zanesljivo kos rdečim divizijam.
Več kot verjetno je tudi, da saigonska vlada ne bo premogla stroškov za vzdrževanje tako velikih oboroženih sil na frontah državljanske vojne. To breme bi morala prevzeti Amerika, znašalo bi pa težke bilijone dolarjev. Ali se bo ameriška javnost sprijaznila s takimi žrtvami? Če se bo, pa pod kakimi pogoji in kako dolgo?	’
Rogersovo realistično slikanje položaja v Južnem Vietnamu odpira torej celo vrsto vprašanj, ki je nanje vsak odgovor boleč, naj se glasi tako ali tako. Zato bi bilo najbolje, ako bi Kongres čim preje postavil vprašanja na dnevni red. Nixonova administracija se še ni toliko privadila vladanju, da bi te probleme hitro vzela v roke.
drugi od napadajočih poškodovani.
letal
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriške oborožene sile so izgubile v zadnjih 24 urah 5 helikopterjev. Dva od teh sta trčila skupaj v zraku in padla na zem-Ijo. —Rdeči so tekom pretekle noči izvedli en dober ducat napadov. Trije rdeči bataljoni, ki so ogrožali Saigon, so se umaknili proti Kambodži.
PARIZ, Fr. — Diplomatski krogi, ki so blizu rdečim, trdijo, da bi večji umik ameriškega vojaštva iz Južnega Vietnama “utegnil” končati sedanji zastoj pri razgovorih o končanju vojskovanja v Vietnamu.
LONDON, Vel. Brit. — Parlament je včeraj razpravljal o položaju v Severni Irski ali Ulsterju, kjer je prišlo do novih spopadov in sabotaž. Danes bo krajevni parlament v Ulsterju glasoval o zahtevi predsednika samoupravne vlade O’Neilla, naj se katoličanom prizna enako volivno pravico tudi pri krajevnih volitvah. Zagrozil je, da bo
Tiangkajšek *e misli limakniši šz politiko
TAIPEI, Taiwan. — Čangkaj-škova stranka Kuomintang je 'mela pred kratkim svoj 10. redni kongres, ki mu je še predsedoval stari maršal. Je pa zaupal svojim prijateljem, da čuti, da ima že 81 let in da je čas, da misli na odhod. .Glede naslednika si pa maršalovi pristaši ne belijo ^lave. Maršal bo na čelo svojemu režimu postavil kar svojega sina, ki je že sedaj vojni minister.
Maršal že počasi pripravlja prehod oblasti na naslednika. Je Že dalj časa začel postavljati na vodilna mesta same prijatelje njegove družine. V Taipeiu že /si računajo, da bo vojni minister Chiank-Ching-kuo izvoljen sa novega načelnika stranke. Ali bo obenem tudi postavljen za predsednika republike, še ne vedo.
O mladem Čangkajškovem sini dosti znanega. Je zaprt vase in se redko pokaže v javnosti; je menda tudi precej nezaupljiv in le nerad zaupa izvrševanje poslov podrejenim sodelavcem. Zato se bojijo, da bo njegova diktatura še doslednejša kot je sedaj očetova.
mu
Stroški javne uprave silno naglo rastejo
WASHINGTON, D.C. — Strogi javnih uprav, od zvezne vlade v Washingtonu do krajevnih občinskih uprav, rastejo hitrejše kot karkoli drugega, vštevši draginjo. Tako so od leta 1960 porasti! skupno za 96' ; od 136 bilijonov na 267 bilijonov.
V istem času so porastle cene potrebščin za 18%, plače za 36'. , skupna vrednost narodnega dohodka za 71'/.', prebivalstvo pa za 11%.
Nič čudnega ni torej, če se javnost razburja in protestira. Porast je daleko preko vse mere in ga je treba zavreti!
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število rrtev!
odstopil, če njegova zahteva ne bo sprejeta.
FALMOUTH, Ang. — Robin Knox-Johnston je včeraj srečno končal svojo pot okoli sveta v 32.4 čevljev dolgi jadrnici Suahili, ne da bi med potjo kje pristal. Potovanje jo trajalo 312 dni in je bilo polno razburljivih doživetij.
AMEBISKA DOMOVINA, APRIL 23, 1969
Ameriška Domovina
3k giT« M M H teli	li f t ^T11 ^
till? St. Cair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
grf Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Z« Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 80 Weds., April 23, 1969
Kriza v češkoslovaškem komunizmu
politiko čeških kot slovaških komunistov.
Žrtev tega razvoja bo poslabšanje političnega stanja v češki komunistični stranki. Že sedaj so se slišali glasovi, da zajema češko javnost apatija do komunizma. Članstvo se krči, delo v partijskih organih zastaja, redki aktivisti ga zmeraj težje zmagujejo. Pri tem je (pa češka partija zgubila svoje češko vodstvo, kolikor ga je sploh imela, je namreč še zmeraj preveč povezana z ostanki nekdanje skupne stranke.
Če so v Moskvi hoteli zlomiti odpor liberalne struje med češkimi komunisti, se jim je to vsaj deloma posrečilo. Seveda so pri tem ohromili vso stranko. Pri tem nimajo nobenega jamstva, da bodo njihovi zaupniki med češkimi komunisti mogli kmalu obnoviti partijsko organizacijo. Tako je Kremelj z eno potezo razbil solidarnost med obema deloma komunistov ČSR. To mu bo olajšalo delo na “normalizaciji” političnega stanja v ČSR, toda veliko vprašanje je pa, ali bo imela od tega kaj koristi češkoslovaška republika kot taka.
Naj zaključimo s pikro opazko! Brežnjev je za satelitske države postavil znano teorijo o “omejeni neodvisnosti”. Sedaj je to teorijo prenesel tudi na komunistične partije. Če se mu ne bodo hotele pokoriti, jih bo pa zdrobil na kosce.
Nad tem problemom bi se moral zamisliti tudi Tito, saj se tiče tudi njega, pa še kako!
I. A.
!
BESEDA IZ NARODA
tmm---w---r ~ >---m--m'—-m---r~
Misijonsko predavanje o Ekvadorju
CLEVELAND, O. — Misijonar rev. dr. Jerko Gržinčič bo imel v nedeljo, 27. aprila, v avditoriju pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu (Holmes Ave.) zanimivo misijonsko predavanje o svojih misijonih v Ekvadorju. Pokazal bo skioptične slike v barvah iz Ekvadorja, pa tudi iz Slovenije. Predavanje bo spremljal tudi z glasbenimi vložki, katere bo izvajal deloma sam, deloma pa skupaj s poslušalci.
Mnogim Slovencem v Clevelandu je Fr. Jerko že dobro po-zpan po svojih zanimivih govorih in predavanjih, pa tudi kot glasbeni strokovnjak. Udeležimo se v velikem'številu , zanimivega predavanja. Vstop je prost. Prijatelji misijonov naj darujejo svoj prilog za ta najrevnejši misijon v Ekvadorju. Ne pozabite, v nedeljo, 27. aprila, ob 4. popoldne po novi uri v dvorani Mari je Vnebovzete.
J. P.
Padec dosedanjega voditelja češkoslovaškega komunizma Dubčka je usodnejši, kot ga slikajo prvi komentarji.
V marsikaterem pogledu pomeni za češkoslovaške komuniste to, kar pomeni lanska vojaška invazija čet Varšavskega pakta za češkoslovaško republiko: dogodek, ki je v obeh slučajih za dolgo dobo na novo usmeril usodo Čehov in Slovakov, toda nihče ne ve, kam. Da to razložimo!
Najprvo moramo znova podčrtati, da komunisti strogo ločijo partijo od države in da partiji zaupajo vodstvo državnih poslov. Partija je torej na prvem mestu, potem šele pride država. Lani ni to načelo na videz držalo, ker je Moskva najprvo vdrla v češkoslovaško državo, potem šele se je spravila na češkoslovaško komunistično partijo. Toda to je bila izjema. Moskvo so dogodki v Pragi presenetili, morala je v par mesecih napraviti odločilen korak. Ker ni mogla takrat zlomiti partije, je zlomila državo.
Takoj po lanskem vdoru je Moskva jasno pokazala, da hoče najprvo “normalizirati” kot pravijo komunisti, razmere med češkimi in slovaškimi komunisti. V urejanju državnih poslov se je Kremelj vtikal le malo. Pri reorganizaciji Češkoslovaške iz centralistične v federalno državo je primeroma malo sodeloval. To vprašanje ni smatral za važno.
Saj je vedel, da partija lahko vsak trenutek menja sedanjo češkoslovaško državno-politično in upravno zgradbo.
Posel pri “normaliziranju” razmer med češkimi in slovaškimi komunisti ni potekal gladko. Preveč je bilo okoliščin, ki jih je bilo treba Kremlju vpoštevati. Najprvo je Brežnjev moral misliti, kje nabrati v ČSR zanesljive tovariše, ki bi bili slepo pokorni moskovskim naročilom. Takih tovarišev je bilo dosti na razpolago, toda nobenega ugleda niso uživali v ČSR. To vprašanje še do danes ni rešeno za tovariša Brežnjeva in Suslova, ki se brigata za problem.
Druga bolečina za Kremelj je neurejena organizacija nove federalne češkoslovaške komunistične stranke, ki danes obstoja iz dveh samostojnih partij, povezanih le na vrhuški. Pa se je pripetilo, da so samo slovaški komunisti organizirali svojo partijo v duhu in smislu pravil, ker so pravočasno sklicali svoj kongres in na njem uredili notranja upravo svoje stranke. Češki komunisti še niso sklicali svojega kongresa in ga verjetno tako hitro ne bodo. So si u-stvarili le nekaj zasilnega, ki se pravno da le težko utemeljiti. Pri tem obstoja še zmeraj stari skupni Genialni komi-tet, ki pa v njem nimajo konservativni tovariši zanesljive večine. To Moskvo najbolj boli, ker se na ta komitet ne more popolnoma zanesti, na drugi stfrani pa tudi ne upa tvegati partijske revolucije, ker bi to preočitno kršilo moskov si cilj “normalizacije”.
Ker je postal notranje-politični položaj v ČSR zelo nezanesljiv — nihče namreč ne ve, katera komunistična struja ima večino v javnosti —, se je Moskva odločila, da preseka vsaj vprašanje, kdo naj bo glavni strankin tajnik, namreč skupni tajnik obeh delov partije, češke in slovaške.
Odstavila je Dubčka in postavila na njegovo mesto vodite-jja slovaških komunistov Husaka. To je morda najbolj drzna politična poteza, kar jih je Moskva napravila do sedaj v češkoslovaški krizi: premaknila je — hote ali nehote — razmerje sil med češkimi in slovaškimi komunisti.
Da so tudi komunisti ljudje, ki se udajajo nacionalizmu, ne velja le za Jugoslavijo, ampak tudi za ČSR. Tudi tam so bili češki in slovaški komunisti uradni tovariši, resnici so se pa radi med seboj lasali. Češki komunisti so dejansko zagovarjali upravni centralizem, slovaški pa federalistično idejo. Radi tega je vladalo med obema skupinama velikokrat zelo napeto razmerje, kar je poganjalo slovaške komuniste v zmeraj radikalnejši nacijonalizem. To se je pokazalo zadnjih par let prav posebno jasno. Dočim so se v Pragi komunisti vnemali za liberalizacijo, so se v Bratislavi za federacijo. Zmagali so slovaški tovariši z idejo o federaciji, pogoreli so češki tovariši z liberalizacijo.
Češki komunisti so se le s težavo sprijaznili s takim položajem, pa jim ni preostalo kaj drugega. Bili so bolj na vezani na podporo slovaških komunistov kot slovaški nanje. Slovaški tovariši so se tega zavedali in dali to Pragi tudi razumeti. So sicer odobravali češko željo po liberalizaciji, ker so videli v liberalizaciji tudi zadnji steber za svojo federacijo, toda to jih ni oviralo, da so večkrat močno godrnjali nad sedanjo politiko praških komunistov.
V to kočljivo stanje je udarila vest, da je vodstvo skupne stranke prešlo od zmernega Slovaka A. Dubčka, ki je po svoji filozofiji bolj komunist kot nacionalist, na G. Husaka konservativnega nacionalista, tistega slovaškega tovariša ki je v Pragi najbrže najmanj priljubljen Slovak. Prva misel, ki se je posvetila v glavah čeških komunistov, je gotovo strah, da bo Husak prodajal Moskvi sadove liberalizacije za koncesije slovaškemu komunizmu. Ali je strah upravičen, spadajo inteligenti, navadni dene bi mogli že sedaj trditi, toda obstoja pa, ker je bil izra- lavci, gospodinje, dekleta vseh žen še pred sedanjo krizo. Strah bo naravno vplival tako na sl°jev- Nekateri so ugovarjali,
V soboto ob 7.30 zvečer KRES v SND na St. Glairju
CLEVELAND, O. — Že od jeseni vadi 37 plesalcev in plesalk za ta nastop; poleg tega bo nastopilo tudi 26 otrok. Tri mesece že šiva obleke veliko požrvoval-nih šivilj. S tem je največ dela, zlasti če pomislimo, da bodo imela na nastopu dekleta poleg narodnih noš še pet drugih dečev. Poleg redne Kresove skupine bodo imeli solo plesalci in posa-
mezne skupine, med njimi otroci, še druge barvite obleke.
Trenutno smo najbolj zaposleni z odrom. Eni žagajo, drugi zbijajo in tretji že barvajo. Mnogo je opreme, ki jo bomo postavili na oder kot: mlin — mlinsko kolo, čebri, kovaški meh, pod-
ko vsi pridružili prosti zabavi ob zvokih “Veselih Slovencev”.
Skupino vodita in ves program sta pripravili ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar.
Vsi prisrčno vabljeni! Na svidenje v soboto ob 7.30 zvečer v
kve, zibelka in drugo. Jadrnico; Slov. nar. domu na St. Clair bodo ribiči stesali kar na odru. Avenue!
Po lepem sporedu se boste lab-	Kres
Glas iz srca Amerike
KANSAS CITY, Kans. — Prazniki so minili. V miru, v domačnosti smo jih obhajali pri Sv. Družini. Nas ni veliko, zato se čutimo tem bolj povezane med seboj in se torej tudi lažje držimo svojih šeg in navad, ki smo jih prinesli iz domovine.
Butaric v naši cerkvi ne vidimo na Cvetno nedeljo, to je res, a duh tega praznika vkljub temu ne manjka. Za to poskrbe naši možje: s palmami v rokah se pridružijo otroški procesiji. Tupa-tam koraka kak malček predšolske dobe s svojim očetom. Lep /zgled, najlepša pridiga.
Po liturgičnih obredih Velikega četrtka smo čuli z Gospodom v vrtu Getzemani samo do lOh. Najbrž nas je premalo, da bi se mogli zvrstiti tudi ponoči. Da ni Jezus prikrajšan na časti, jci mu jo dolgujemo, nadomestimo z blagoslovom z Najsvetejšim vsako nedeljo po zadnji sv. maši in pri večernih pobožnostih v postu.
Veseli nas pa, da so v našem mestu tri največje župnije uvedle vedno češčenje Najsvetejšega. Začela je pred 6 leti fara Najsvetejšega Zakramenta in sledili sta ji -Sv. Ana in Sv. Neža. V vseh letih ni bil Jezus niti ene ure sam v nobeni teh cerkva. Samo lani, ko smo imeli črnske izgrede in nismo smeli ponoči na cesto, je Jezus sameval tri noči — drugače pa vsi zvesto držijo svojo sv. uro pred evharističnim Gospodom. Najlepše je dejstvo, da je vedna adoracija bila zamisel laikov, ki tudi z ljubeznijo vršijo ta lepi apostolat. K njemu
da je prenevarno ponoči, a v vseh šestih letih ni bilo nobenega napada ne v cerkvi ne na ulici .. . Vse svoje častilce je božji Jetnik čuval iz tabernaklja. Samo enkrat je policaj ustavil moža, ki se je na biciklju vračal ob 2h zjutraj domov. Odkod in kam? je hotel vedeti. Po zadovoljivem odgovoru je smel nadaljevati svojo pot. Ko ponekod u-gaša ljubezen do Presv. Zakramenta, pa si Jezus poišče drugod duš, da mu zadostujejo za mlačnost In nezvestobo sedanjega časa .. .
Na Veliki petek je letos ob 3h popoldne, ko se je začela liturgična pobožnost, nastala taka nevihta, da smo si kar lahko predstavljali v duhu prizor na Kalvariji in preplah Jeruzalem-čanov. Blisku je sledil blisk in gromu grom. Najbrže je strela večkrat udarila v strelovod na zvoniku. Ko smo se vračali iz cerkve, nas je pa že pozdravilo sonce.
Naši ljudje — stari in mladi — drsajo po kolenih nekako od sredine cerkve do sv. razpela, ki počiva na stopnici obhajilne mize, da počaste Križanega. Vsak poljubi vse sv. rane. To je silno ganljivo in gotovo v veliko zadoščenje Odrešeniku za vse žalitve njegovih sovražnikov. Ljubezen do Križanega so naši*farani prinesli s seboj iz domovine, ji ostali zvesti in jo izročili svojim otrokom v dediščino.
Mlada mamica je poljubila sv. rane. Njena 2-3 leta stara hčerkica jo je zvedavo opazovala. Tudi sama se je spravila na kolena. Seveda ji je morala mama pokazati, kam naj pritisne poljubček. Ko so ljudje že zapustili cerkev, je pa dekletce še enkrat hotelo k razpelu. Sedaj je pa že vse sama znala in ni s poljubom zgrešila nobene sv. rane. Blagor otrokom, ki imajo verne matere, da jih že v najnežnejši dobi življenja vodijo k Ljubitelju malih.
Na Veliko soboto smo po liturgičnih obredih imeli tudi “vstajenje” s procesijo otrok po cerkvi. Dan Lipovac in njegovi pevci vedo, da bi naše velikonočno razpoloženje ne bilo popolno, če bi nam manjkalo nečesa, kar nam je še vedno drago: Naše lepe velikonočne pesmi. . . Tako so se pevci zopet letos potrudili, da je bilo naše praznovanje v o-kviru slovenske pesmi.
Tudi blagoslov jedil je še v navadi pri nas. Iz vseh domov pribite naše žene in dekleta na Velikonočno soboto popoldne s košaricami v cerkev. Dekletom se še vedno mudi domov z “žegnom”. . .
Spomnim se, s kako krvavečim srcem smo sedli 1. 1941 k “žegnu” tisto usodno velikončno jutro. Nič nam ni šlo k teku, ker smo mislili, da naši v domovini najbrž stradajo, se kje skrivajo pred hitlerjanci. .. Veliko-
šal samo slaba poročila. Malo smo se potolažili popoldne, ko je msgr. Sheen, govoril na radiu o Kristusovem trpljenju in o končni zmagi dobrega nad hudim. “Brez Velikega petka bi ne bilo Velike noči,” je končal. Žarek u-panja je posvetil v naša srca: “Domovina ima sedaj svoj Veliki petek, — a čaka jo vstajenje.” Vsi, ki hodimo po zemlji,* doživljamo svoje velike petke, ki jim bo gotovo, tako gotovo kot je Kristus vstal, sledilo — vstajenje .. .
Šolska sestra
h pisma p. Faderžaja
CLEVELAND, O. — Pater Stanko Poderžaj, jezuit, slovenski misijonar v Indiji, je rojakom, zlasti starejšim med nami, dobro znan. Veliko prijateljev pripisujejo razmeroma največ
opazil, kako je prej vzorna župnija v zadnjih letih duhovno o-slabela. Zlasti žensk je pri rpaši zelo manjkalo. Spovedi je bilo razmeroma malo. Bolezni, naravne nezgode, lakota in pa vaški prepiri, vse to je verski skupnosti prizadelo hude rane. Ljudje so postali mlačni, nezadovoljni, razdražljivi. Treba je bilo poseči v' sršenovo gnezdo ter biti pripravljen, kako te bo ta in oni vsekal. In tega ni bilo malo.
Dosedanji uspeh je, hvala Bogu, še kar zadovoljiv. Tudi ženska stran v cerkvi je zdaj ob nedeljah napolnjena, čeprav si morajo nekatere naše ženske nedeljsko obleko, t. j. kos blaga, dostikrat kar moževo ogrinjalo, vsakič izposoditi.
Kamnit pašnik. Kakor naravoslovci temu predelu Indije
in tudi dobrotnikov ima; žal, da jih je pa že tudi mnogo pomrlo. Najbolj se je zakoreninil med nami s svojimi pismi “Z bengalskih poljan”, ki jih je dolga leta razpošiljal svojim slov enskim podpornikom po svetu. Zadnjih par let je moral z izdajanjem teh pisem prenehati. Prezahtevno je bilo to zanj. Za zadnjo Ve-
kač na svetu, tako je tudi v misijonskem pogledu naša dežela enan najtrših, naj nerodo vitne j-šib. V misijonskih poročilih iz drugih dežel berete o tisočih spreobrnjencev tu in o stotinah krščencev tam, o krasnih priložnostih in o zadovoljivih razmerah, bo en sam samcat misijonar na en dan lahko pohiti na tri,
liko noč nas je presenetil: pred štiri, pet predišč .. . Tukajšnjih
kakim tednom smo namreč spet dobili od njega “Pismo z bengalskih poljan”, napisano v starem njegovem tonu. — Svojevrstna so ta Poderžajeva pisma. Vsebujejo namreč polno zgodovine o slovenskem misijonu v Indiji. Srečen, kdor jih vse hrani! Kdor jih pa doslej ni spravljal, naj jih začne s tem pismom; ne bo mu žal.
Ker bo bralce in bralke našega lista gotovo močno zanimalo ter zlasti še zato, ker vsebuje toliko poučnih stvari, naj bo tu priobčen uvodni del tega p. Po-deržajevega pisma. Takole se glasi:
“Po skoraj dveh letih ponovnega milijonskega župnikovanja v Khariju — prvo je trajalo 10 let, od 1946 do 1955 — se vam spet oglašam s ‘pastirskim’ pismom. Po 9-letnem pastirovanju
razmer, v zemljepisnem, vremenskem in družbenem pogle du, se pač ne da primerjati s tistimi v razvitejših deželah, kjer so misijonarjem na voljo ceste in moderna prometna sredstva. Če bi vi meni npr. danes darovali avto ali jeep, bi ga moral postaviti v ‘hlev’ in bi mi v njem jemal konec, saj v tem kharij-skem delu indijske dežele ne bi mogel uporabiti niti konja. Le v eno smer mi lahko služi motorno kolo. Štiri milje od Kharija na jug se namreč že začne džungla: reke, blato do kolen, riževa polja brez cest in poti. Prav to velja tudi za kraje proti vzhodu in zahodu. Ko greš v deževnem času maševat v eno samo vas, so ti že moči pri kraju. Iti moraš peš, z zavihanimi hlačami, v eni roki dežnik, ki je pa ob nalivih brez vsake koristi, v drugi pa
med večidel gosposkimi Čande- palico, da ne padeš, odnosno da gorci in med še večjo gospodo se ubraniš kač. v Durgapurju sem spet dobesed- In ljudje? Res je, da so večino ‘pastir’ postal.
Pasem šest volov.
Nikakor ne! “Jaz sem svet premagal!” Ljubezen vse premore. “Resnica bo zmagala!” Kar zadeva širjenje božje besede, je zdaj v Indiji mnogo izpraševanja, mnogo trkanja na prsi in poskušanja novih načinov. Misijonom v starem pomenu je odklenkalo. Vsi iščemo novih poti, novih rešitev starim in novim problemom. Ostaja pa seveda ista potreba po osebju, sredstvih in po pomoči — duhovni in gmotni. Misijonski prijatelji, Li naš položaj razumejo, nam bodo že zaradi naših posebnih težav in žrtev tem rajši priskočili na pomoč. Prosim, nikar nam je ne odrecite! Bog za vse povrni!
Rev. Stanley PODERŽAJ, SJ P.O. KHARI, via KAŠI N AGAR 14 - Parganas, West Bengal INDIA
/Z NAŠIH VRŠI
Cleveland, O. — Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo. Prila-gam ček zopet za enoletno na--očnino. List dobivam redno po oošti. Brez njega ne bi mogla biti. Rada berem splošne novice n dopise. Vse je zanimivo, pouč-jivo. Želim Vam veliko nov”h naročnikov in Vas najlepše p°' zdravljam!
Mrs. Frances Cotman
id
Rock Springs, Wyo. — Spoštovano uredništvo! Čez nekaj tednov mi bo potekla naročnina, zato jo je treba obnoviti. Priloženo Vam pošiljam ček za celoletno naaročnino, kar je več, naj bo pa za tiskovni sklad. Želim Vam veliko uspeha, lepo P°' zdravljam uredništvo in vse či-tatelje Ameriške Domovine. Vaš dolgoletni naročnik
Ciril Jenko
*
Cite Jacques Certier, Que. " Spoštovani! Priloženo Vam pokljamo naročnino za Ameriško Domovino. Srčna hvala za redno pošiljanje. Vedno se tako veselimo Vašega lepega lista in Vam želimo veliko uspehov, sreče in zdravja.
Iskrene pozdrave od
jnoma preprosti, a med njimi jel	Družine Baša
Po novem danes že tudi kar precej polizo-	*
zakonu moraš namreč polje ob- bražencev, ki pa so prežeti z na-delovati sam, drugače ga izgubiš, j rodnostnimi predsodki. Takoj ti Zapadejo obdelovalcu samemu, vzroji. Bori se zoper vsak vpliv,
Misijon ima od tega obdelovanja bore malo prebitka. S kaplanom pač ne moreva sama za volmi po poplavljenih poljih brozgati. Treba je obdelovati z najetimi močmi. S temi je pa križ. Zlasti ker je misijonarju kmetovanje pač le postransko opravilo.
Pasem predvsem čez 2100 ovac in koštrunov in jih pripravljam
ki bi mogel peljati proč od ‘ve-kovite’ hindu vere. Tudi na deželo je že prodrl časopis. Skoraj vsaka večja vas ima že tudi kino. Iz slamnatih koč se dero transistorji. Po eni strani spod-kopujejo verski čut levičarski propagandisti, z druge pa ga podpihujejo verski nestrpneži s sovraštvom do vsega ‘nedomače-
za poslednjo sodbo. Precejšnji ga’. Če si bele polti, si navzlic
nočne pesmi v cerkvi so se’nam si.
del te pastev sega v oddaljene, v Gandesovem porečju dostikrat zaradi viharjev nedosegljive va-
državljanstvu tujec; če pa imaš potemnelo polt, pa si kot kristjan renegat, odpadnik . .
Kako ho z' hodočo pašo? Ali
zdele jeremijade. Radio je prina- Po vrnitvi v Khari sem brž| bomo pometali puške v koruzo?
Lansing, Ul. — Spoštovano u-redništvo! Priloženo Vam P0^' ijam ček za polletno naročnino' Ameriško Domovino imam rada’ pa je žal ne morem veliko brati, ker sem privezana na bolnišjm posteljo in že 87 let stara.
Iz srca Vam želim, da bi na^ veliko mladih Slovencev in Slovenk, ki bodo tako radi čitali A-meriško Domovino, kot smo j° mi pionirji.
Vas naj lepše pozdravljam Vam želim obilo dobrega zdravja!
Mary Lautar -
* — Kansas je zemljepisno središče kontinentalnih ZDA.
AMERIŠKA DOMOVINA,
*W*OOUUUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC|
JEAN GIONO:
Vesli iz Slovenije
ŽETEV
ooooc> - aocooooooooooooooooooooooooooooooooooesoocooooc
Pa tistole, tam doli, kaj je
V vasi so jo nazvah Arsulo. To je laže izgovoriti kot Irena, ju potem je Irena mestno ime in še lažnivo povrhu. Arsula pa je tukaj domače ime. Od ledaj je ostala pri Gedemusu. Kuha mu juho.
Cesta se vzpenja in spremlja jo dvojna vrsta platan. Hiše jo spremljajo le do prvega ovinka, tam pa pravijo “na svidenje” in ostanejo na robu travnika; zro za cesto, ki nadaljuje svojo pot v prosirano daljo. Platane ostanejo zveste še nekaj časa, do srede hriba, toda tam se tudi te ustavijo. Odslej potuje mala cesta popolnoma sama. Nenadoma preskoči griček in, zbogom, odhiti v daljavo.
Dokler drži cesta po senci, še gre, toda ko pride na sonce, tedaj Arsula ve, da bo Gedemus izpuslil jermen 'in rekel:
“Daj, poprimi malo. Zvil si bom cigareto.”
In dekle poprime ‘malo’. Odslej vleče voziček ves čas, dokler, traja delo. Gedemus ]i pomaga samo včasih, kadar se cesta pre-več vzpenja. Potem, v okt., ko bosta na povratku spet prispela do prve platane, v senco nad hlancem, deset minut od hiše, bo Gedemus rekel:
“Torej, daj spet malo meni.”
In znova pograbi jermen.
Vse to ve Arsula že naprej. Na pamet. Tudi težo vozička Pozna. Naj večje breme je seveda brusilni stroj s svojim težkim, kamnitim kolesom in z močnimi lesenimi podporniki, ki se ne smejo tresti, kadar pritiska Gedemus na gonilo in se kamen vrti. To je težko, toda ni moči 1 omagati. Arsula mora vleči tudi debelo žensko ogrinjačo in brano, ki mora trajati do prve kmetije. Z drugimi besedami: brane za štiri dni. Toda to ni naj težje.
Navsezadnje, človek vleče ... In pri vsem tem je treba upošte-',ati, da se človek tudi temu delu Privadi.
Ubogi vrtovi, posejani z malo solate, špinače in pora, se drug °b drugem plašno stiskajo °zadje, v zavetje vasi, nekateri pa se skrivajo celo med hišami.
Ko pride človek na hrbet gri-ba, že zasliši divje šumenje bri-^ja, ki raste tam doli, na drugi strani dolinice. Zemlja je gola •In v globini tega sklona stoji stara jablana. Na drugo stran se blovek vzpenja po stezi, katero So morali z železnimi drogovi iz sekati med skalovjem. Tukaj ni
to?”
“Nič. Drevo. Trhlo drevo.” “Ali si prepričan?”
Nadškof dr. Pogačnik na obisku v Trstu
V dneh 24. in 25. sušca se je mudil v Trstu ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Tja ga! je povabilo Društvo slovenskih! izobražencev na Tržaškem. Prvi* dan, v soboto, 24., je govoril slovenskim. srednješolcem o liku “Eh, seveda, kar pojdi: Vedno, |pravega kristjana; drugi dan, v kadar dospeva do sem, te zagra- necjeljo, 25., pa je maševal v ka-j strah. Le kaj naj bi to bilo? peh slovenskih šolskih sester pri Drevo je in nič drugega. Naprej, Sv. Ivanu slovenskim izobražen-pravim.”	cem in jim tudi pridigal. Po ma-
in nenadoma se človek izmota |ši je imel v tamkajšnji dvorani
predavanje o pokoncilski Cerkvi in kulturi.
Dr. Pogačnik je obiskal ob tej priložnosti tudi tržaškega škofa Santina in se pogovarjal z njim o verskem življenju Slovencev na tržaškem škofijskem področ-
tega brinovega morja. Ob ro-1 bu goščave se začenja ogromna travnata pušča. Tam doli se je ilegei neki oblak v travo. Sedaj dviga. Med njim in travo se caže ozek rob neba. Dviga se v | neznalni višini. Plove komaj ieset metrov nad glavo, brezčut- Mu. no in dostojanstveno.	Zahvalno romanje v Rim
Njegova senca skače nad zem- V zahvalo za ustanovitev slo-Ijo kakor kaka zver; trava se venske metropolije, odnosno ob'! sklanja, peščine se kade. Senca priložnosti blagoslovitve temelj-se plazi s svojimi tihimi šapami nega kamna Slovenskega zavoda kakor zver. Glej jo, mrzla in |v Rimu pripravljajo v domovini
večje romanje v Rim v tednu odi 5. do 15. majnika t. 1. Romanja) se bodo udeležili tudi vsi slovenski ordinariji. Romanje bo združeno z avdienco pri sv. očetu.) Priglase za romanje sprejema) ljubljanska “Družina”.
Drobne novice
“Družina’ od 20. t. m. prinašaj v posebnem okviru poročilo o čestitki, katero je bil poslal prelat A. Baznik, župnik pri Sv. Vidu v Clevelandu, ljubljanskemu
zver.
težka leži na ramah. Brez šuma gre svojo pol. Gre mimo. Glej, tamkaj. *	{ t -
“Nikar Se ne boj, če rečem!” “In tisto, tam, doli, kaj je ti-!sto?” 1 •	: •	•	'
“Kje?w »	., • ,
“Tam doli, .sredj trave; popolnoma črno je, roke ima, bi rekla?”
“Aha, tisto; tudi to je drevo. Počakaj malo. Moram se vprašati, če morda le nisva zašla. Prav za prav v tem kraju ni toliko dreves. Toda to je pa vendar suho drevo. Kaj naj bi bilo drugega? Pa saj sva ostala točno
Poslednje opozorilo in vabilo!
A. BROFMAN DEPARTMENT STORE
6806 Si. (lair Ave.	Tel.: 361-0150
ZAKLJUČUJE TRGOVINO IN ZATO RAZPRODAJA VSE:
CELOTNO ZALOGO IN VES INVENTAR
NANOVO SO ZNIŽANE VSE CENE ZA 50% DO 70%
VSE MORA ITI V DENAR. VSAKA PAMETNA PONUDBA SE SPREJME. PRIDITE! POGLEJTE! PREPRIČAJTE SE SAMI!
VNAA*/M
TONY KRISTAVN1K
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Netopirji in metulji "gledajo" s sluhom
nadškofu dr. J. Pogačniku ob u- Njihov sluh otipava okolieto na podoben način kot radar, le
stanovitvi samostojne slovenske da je veliliO popolnejši od tega. cerkvene pokrajine.	|
rib po razsvetljenih cestah, po-Kot poročajo “Relazioni religi-) §os^° opazimo netopirje, ki kot
pravi smeri. Glej, Chenerille-1j‘e kardinal Franjo geper veaoe letajo okoli cestnih svetilk, ske peščine na najini desnici, in gklonil odpovedati se zagrebški!^-arsikdo obcudujo njihov ele-na	najini	levi	,tam	doli,	vidiš,	nacjgkofiji.	Zato bodo imeli, kot	Santni let in se morda vpiašuje,
dolgi	hrbet	Lure	in	pred	nama	pravjj0 vatikanski krogi, v Za-	kaj krožijo prav okoli luči.
Razbojniški klanec. Vse je tako, [grobu še pred poletjem novegaj Netopir je edini sesalec, ki za-
nadškofa.	|res leta- Podnevi spi obešen z
glavo navzdol, ponbči pa lovi Na -gori Oljki nad Polzelo bo-|mušice in nočne metulje. Takih do imeli 1.	majnika, t. j. na praz-	živalic je okrog luči zmerom	do-
nik Jožefa	Delavca, slovesno o-	v°Ij> zat° opazimo tam tudi	ne-
pravilo z govorom za delavstvo; toPirje-
obojno to bo opravil mariborski Poskusi in raziskovanja v zad-p o m o ž n i š k o f dr. Vekoslavi njih letih so pokazali, da netopir
več nobenega zelenja, le nekaj 0samljenih šopov materine du Sice je še tu s svojimi čebulicami skala se lomi in bobni pod nogami. Dvigaš se, obračaš, toda hikjer ne vidiš več vasi, nikjer hiti ene jablane. Samo še deset lepkih korakov, pri katerih je Sažno vse: najprej dvignjena 'arnena, napeta bedra, iztegnje-'V; noge, bistra glava: še eden, -n eden ... Tudi Gedemus se je vpregel v voziček. Deset korakov — jn potem je prepozno za Povratek: visoko brinje zapira I10^ nazaj. Potnik lebdi zdaj v svobodni višini. To je visoka Planota.
Ta ravna prerija oblakov je Podobna gumnu. Steza je samo ‘jf: Plitev, do kosti osušen jarek.
. ^Ubli/no v višini oči je videti akor valovanje temnega morja Val°vanje brinja. Brinje, bri-nJe>.sarno brinje. Krokanji nemo Vzletc;vajo iz trave in veter jih 0clnaša.
^ Gedemus in Arsula stopata "arha svojo pot. Veter živžga ^Pod lesenimi podporniki brusil-,c'ga stroja kakor med ladijskimi jambor ji.
■Ali nisva zašla?”
kot mora biti. Torej naprej, tudi to je samo drevo. Zares, ti se ustrašiš vsake maienkosii!”
Zdaj sta sredi popolne pušče.
Širna pušča: nikjer ničesar drugega. In na vseh straneh se svetli lobov i neba naslanjajo naravnost na travo.
Okoli poldneva se ustavita, da)Grmič, bi kosila. Arsula se osvobodi usnjenega jermena in dvakrat ali trikrat zakroži s svojo otrplo roko, da bi jo razgibala. Gedemus prepoznava pokrajino in je zadovoljen.
“Na pravi poti sva. Poznam jo kakor človeški obraz.”
Potem, oddihovaje se, pravi:
“Oh! Zdaj imava vsaj malo miru. Glava mi je navsezadnje že polna vetra.”
Izpod kamnitega kolesa privleče majhen zaboj. V njem je: najprej čokat hlebec kruha, tak kakor odojek; tu je klobasa; krepak kos slanine, kateri ni mogoče odlepiti papirnega ovoja ret rožnate površine odrezka.
Poleg tega sta tu še dve škatlici sardin in tri večje glavice česna in prav s temi začne Gedemus svoj obed.	j
Sedita v visoki travi. Veter' dobiva večji zalet in ju preskakuje. Zdaj sta v zavetju. To je dobro. Na tej brezkončni ravnini, ki je vsa stegnjena v soncu in vetru, se človek samo sede dobro počuti. Toplota zemlje prehaja v telo; trava naokoli je kakor ovčje krzno, ki človeka greje in skriva. Pri hoji je pa obratno: človeku se zdi, da je gol, docela brez moči; da .preže nanj na tej nedogledni ravnini povsod neke oči in da ga zalezujejo Tu je pa prav prijetno.
in se ji ogne! Kaj takega radar zaenkrat še ne zmore. Torej ni čudno, da netopir z uspehom lovi nočni mrčes. Neki netopir je nekoč v slabe četrt ure polovil kar 220 mušic! Zanimivo je tudi to, da zgrabi svoj plen z repom in si ga potem z njim ikot kak žongler zažene v usta!
Vendar se pa žuželke netopirju ne dajo kar tako pojesti. Posebno nočni metulji se mu spretno izmikajo. Tudi ti imajo namreč izredno tanek sluh, s katerim neprestano prisluškujejo neto-
jo podporo med volivci. Prav tako je Bonn zelo zadržan v odnosih do Peipinga, četudi je Zahodna Nemčija v trgovinskih stikih in trgovskem prometu z rdečo Kitajsko daleč pred vsemi drugimi zahodnimi državami.
V Bonnu se zavedajo, da Moskva posebno pazljivo sledi razvoju odnosov med Zahodno Nemčijo in rdečo Kitajsko. Rusi se boje, da se utegnejo nekega dne Nemci in Kitajci povezati in skupno udariti na Ruse. Trenutno kaj takega ni možno in ne bo, dokler je Nemčija povezana z zahodno Evropo in Ameriko, to da nihče ne more reči, da se to nekoč ne bi moglo zgoditi. V Bonnu se skrbno pazijo, da ne bi dali Moskvi kak povod za krepitev take sumnje.
slabo vidi in da mu zato pri lovu pirjem. Brž ko se metulju pribli-
vid kaj malo koristi. Pač pa si Sestre, ki vodijo v laški Go-|imenitno pomaga s svojim čudo-rici slovensko sirotišče “Zavod vitim sluhom. Ko leta, nepresta-Sv. Družine”, so sklenile posta- no izpušča krike, ki pa imajo že viti novo, večjo moderno poslop-M-a^0 visok ton (ultrazvok), da je.	jih človek nič več ne sliši. Ti kri-
*	ki se odbijejo od trdnih predme-
Msgr. Oriano Quilici, svetova- i°v in se kut odmev vrnejo k ne-lec apostolskega delegata v Bel-| topirju. S svojim izredno tankim gradu, je prestavljen na Novo sIuhom zazna netopir še tako ne-
Gvinejo. V Belgradu je užival po znaten odmevček. Pa njem na-
pisanju ljubljanske Družine pri tančno ve, kje je ovira ali plen, vseh, ki so ga poznali, velike saj tudi človek, ki posluša z obe-simpatije.	ma ušesoma, vedno lahko preso-
Vjekoslav Cvrlje, zastopnik ju- iz katere smeii prihaja od-goslovanske vlade pri Sv. sede- mev- Seveda je netopirjev sluh žu, je v spremstvu predsednika v i6111 pogledu veliko natančnej-Komisije za verska vprašanja P* od človekovega. Razen tega SR Slovenije Pavla Bojca obl- P°ve odmev netopirju tudi to, skal 31. pr. m. ljubljanskega nad- aR Je ovira velika^ ali majhna, škofa in metropolita dr. J. Po- blizu ali daleč. Lim manjši je gačnika. Obisk je bil samo vljud- naiureč predmet, od katerega se nostnega značaja.	|zvok odbije, tem šibkejši je tudi
odmev. Čim dlje je predmet
Svet ima še zmeraj | ^ dlje traia’ dAtse netoPir.iev
1-7 oa-7	l	krik od njega odbije m se vrne
17,227,000 beguncev	nazaj k net0pirju. Netopirjevi
NEW YORK, N.Y. — Iz letne- možgani neprestano avtomatič-ga poročila ZDA odbora za be- no “preračunavajo" dobljene po-gunce, kjer sodelujejo vse do- datke in tako žival vsak trenu brodelne organizacije, kar jih tek ve, kaj se okoli nje godi. Če-pozna Amerika, je razvidno, da prav tehtajo možgani samo 30 g, je na svetu še zmeraj 17,227,000 opravljajo podobno delo kot ve-beguncev in da je število narast-|liki in zapleteni elektronski ra-
ža netopir, metulj takoj prestre- ie priplulo iz Črnega morja še
sence.
“Ne,
greva.’
kar naprej pojdi; prav
VEČER NARODNIH IN
UMETNIH
priredi PLESOV
KRES v soboto, 20. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave.
lo lani za okroglo 1,600,000. Prirastek tvorijo največ begunci v Nigeriji. Tam beži Ibo pleme pred nigerijskimi vladnimi četami, kamor pač more.
Med najnovejše begunce spada tudi okoli 20,000 Čehov in
čunalniki, ki so združeni z naj natančnejšimi radarji. Vsa netopirjeva slušna naprava sploh zelo podobna radarju. Razlika je predvsem ta, da radar oc daja elektromagnetne valove, prestreza njihove odmeve in po
Rusi povečujejo število vojnih ladij v Sredozemlju
NAPOLI, It. — V zadnjih dneh
Med njimi je večje število podmornic, tudi dve atomski.
Ruske vojne ladje skrbno in vztrajno slede vajam pomorskih in letalskih sil NATO, ki se vrše v Sredozemskem morju od zadnje nedelje.
MALI OGLASI
V najem
3-sobno, sveže prebarvano stanovanje, spodaj, spredaj veranda, za dva človeka! Na E. 61 St. Kličite 475-2644.
(MWFX)
že njegove krike in možgani mu mt kak elektronski računalnik delčku sekunde izračunajo, od kod se mu bliža sovražnik in kako daleč je še. Metulj se bliskovito spusti na tla, kjer je na pr.
gosti travi varno skrit pred netopirjevim “radarjem”. Tako torej netopir preganja metulja, ne da bi ga dejansko videl, metulj pa beži pred netopirjem, ki ga ne vidi, ampok samo sliši. Narava je obe živali imenitno o-premila. Posledica tega je ta, da kakih šestdeset odstotkov metuljev netopirju uide!
------o------
Ameriške pomorske sile v Japonskem morju
TOKIO, Jap. — Združene države so zbrale v Japonskem morju večje število vojnih ladij, med njimi letalonosilki Kitty Hawk in Hornet. V skupini je baje tudi oklopnica New Jersey, ki je odplula v Japonsko morje, ko je bila že na poti domov iz Južnega Vietnama.
Predsednik Nixon je odredil obnovo i z v i d n iš k i h poletov vzdolž Severne Koreje pod zaščito vojnih letal. Ta bodo brez posebnega svarila napadla vsako rdeče letalo, ki bi se približalo sovražnim namenom.
ducat ruskih vojnih ladij z nosilko helikopterjev Leningrad in z več podmornicami. Število ruskih ladij v Sredozemskem morju je s tem naraslo na vsaj 60.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Prodajalko mesa išče trgovina z mesom in mesnimi izdelki na drobno za delni čas, nekaj ur na dan po dogovoru. Zglasiti se osebno pri Rudy’s Meat Market na 6706 St. Clair Avenue.
(21,23,25 apr)
Euclid — Chardon Hill okolica
Zidan bungalow, 3 spalnice, velika sprejemna soba, ognjišče za drva, polna klet, dobro zgrajen, garaža za 2 kare $33,900.
Dvodružinska zidana hiša, tretje zgotovljeno, 5-5-3, v izvrstnem stanju, klet, garaža za 3 kare, blizu Severance trgovin, j $31,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(82)
Female Help Wanted
Cleaning Woman
To clean factory offices, lunch room and washrooms, 3 times weekly, 7 a.m. to 11 a.m. $1.80 per hour.
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave.
1 block north of St. Clair, off E. 70 St.
(82)
V Richmond Heights
Hillcrest drive, blizu Highland Rd. eno milo južno od Euclid Ave. Zidan ranch, štiri spalnice, klet, vklučena garaža, lot 84x160.
Chardon Rd.
blizu Beverly Hills dr. tri leta star zidan ranch, tri spalnice, dve kopalnice, therma pane okna, gas air conditioned, dve garaži, lot 50x170.
STREKAL REALTY
481-1100	692-1020
(81)
Naprodaj
Zidana hiša, 4 velike spalnice, Villa Angela okolica. Kličite 486-6906.	(83)
Wanted: CASHIER
Hours 12 Noon to 4 P.M.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 561-5214
Ugodno naprodaj
Rabljen Magic Chef kuhinjski štedilnik in G.E. hladilnik v dobrem stanju poceni naprodaj. Kličite 391-6730.
(80)
Slovakov, ki so se umaknili v njih izračunava položaj in odda-Avstrijo pred novim režimom vlljenost ovire, netopir pa izpušča ČSR. Največ beguncev živi v A-|za človeka neslišne zvoke in pre-| ziji, posebno na jugovzhodu. V streza njihove odmeve. Je pa ne-
Afriki je še zmeraj nad 5 milijonov beguncev in celo
Bonn računa z Moskvo
BONN, Z. Nem. — Vodniki Zahodne Nemčije se zavedajo, da je bodočnost Nemčije in Nemcev v glavnem odvisna od Moskve. Če ta ni voljna dovoliti zbližanja med obema nemškima državama, so vsi napori zastonj. Tako je Bonn odločen upoštevati
(81)
MALI OGLASI
topirjeva zvočna naprava veliko v Evropi občutljivejša od sedanjih radarjih je gornja organizacija našte- jev. Poskusi so namreč pokazali,1 moskovske želje, la nad 900,000. V Ameriki se je'da tudi v polnem letu v popolni V skladu s tem je dovolil ob-
stalno naselilo 210,000 kubanskih temi pravočasno zapazi razpeto beguncev arabskih beguncev .je'žico, ki je samo trikrat do štiri-pa še zmeraj 1,700,000.	krat debeljša od človeškega lasu,
novo Komunistične partije, ki je bila pred 13 leti prepovedana, ko je praktično izgubila vsako več-
NAPRODAJ
Dve enodružinski hiši naprodaj, da se uredi zapuščina. Po 7 in 5 sob z vsemi modernimi ugodnostmi v okolici Sv. Vida. Kličite zvečer 432-0792 ali podnevi 361-9373.
(18, 23, 25 apr)
NAPRODAJ
Hiša s 3 spalnicami, aluminijasta obloga, jedilnica, dnevna soba; 1 in pol kopalnice, lot 75x 100, 56x100, dvojna garaža, na Pawnee Ave
POTREBUJEMO HIŠE
za prodajo
KINKOPF REALTY 531-6346
(82)
Ženitna ponudba
Slovenec, star 34 let, lepe zunanjosti, izobražen in pošten, z dobro službo, bi želel spoznati slovensko dekle, ali slovanskega porekla, v svrho ženitbe. Ponudbe s sliko poslati na: Ameriško Domovino, Box 371.
— (16,18,23 apr)
Hiša naprodaj
Bungalow, Cherokee Ave., zaprt porč zadaj. Kličite 531-3383 ah 481-6954
(21,23,25 apr)
KAREL MAUSER:
ROTI JA
Zunaj je mesečina. Mirno obliva mehko nizko otavo in kaže pot divjim zajcem, ki hodijo v škodo. Z zgodnjih jablan pada piškavo sadje, ki bo zjutraj rosno in ga bodo gospodinje nabrale za pičo prašičem.
Tinetova bajta ima nove prebivalce. Z oken lijejo nageljni in srkajo roso. Z vrtiča diši meta.
Nič čuda, da Rotija ne more zaspati.
*
Ko Tine seje ajdo, sedi Jurček s konca njive in se igra z lesenim konjičem. Kadar pride s sejalnico mimo, ga poboža po glavi in spet zakorači nazaj. Ro-tije ni doma, pomaga pri mlačvi. Skovinc jo je naprosil. 2e tako je križ z dobrimi delavci, zdaj je še Rotijo zgubil. Že nekaj časa sprašuje, da bi dobil nove goslače v kajžo.
Življenje na Prtovču ne pozna obstanka.
Lahko bi se hkrati ustavile vse ure. Prtovčanov bi to nič ne motilo. Delali bi mirno naprej, zakaj edini in resnični počitek prinese na Prtovč šele zima, ko se pobeli v hribih in s s svojo nadušno sapo ohladi zemljo in ljudi. Tedaj se ljudje spravijo okrog peči in kadar gredo ven, nataknejo škornje, zakaj na Prtovču je snega vselej vsaj do kolen.
*
Prvo nedeljo v septembru je žegnanje na Jamniku. Jernej in
CHICAGO, ILL
MALE HELP
PASTRY BAKERS
1st hand ptastry man. Top Salary. References. Apply at Lutz Continental Cafe and Pastry Shop. 245G West Montrose.
or ;$,hone 478-7785 ________________________(81)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER For motherless home. 2 girls, and 11 years of age. Live-in. $25/-wk.	583-6423.
(80)
HOUSEKEEPER — 3 days a week (Mon. Thurs. and Fri.) References req. Call afit. 6 p.m.
OR 4-4468
________________________(81)
ELDERLY COUPLE — Near North; apt. free. Man to maintain small bldg.; wife to clean owner’s apt. No sal.	Ph. SU 7-6302.
I	(81)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Good location, seating cap. 22. All equip., going bus., reasonable. Selling due to health reasons. Nr. R.R. and trucking co. 3439 W. 51 St. — 778-9312. ____________________________(81)
TAVERN — Well established with fully equipped kitchen with building. For sale or lease.
Call 767-9487
P' '	(81)
HARDWARE AND PAINTS. Plumbing and houseware store for ale.	Ph. 342-4100
la.M, '	<8D
Marička sta povabila Rotijo in Tineta na bobe. Rada sta šla, zakaj Tine na Jamniku že dolgo ni bil, čeprav je imel nekaj znancev tam. In rad bi videl, kako si je Jernej uredil.
Cotova bajta je bila kakor prenovljena. Rože na oknih so zasenčevale križe, kratek mo-stovž je bil poln cvetja. Krasen nagelj je v slapu padal skoraj do tal. Krvavo rdeči cveti so dehteli prav pod breg. Jernej ček je že moško moštacal po hiši in bil do “strica” in “tete” precej domač.
“To ti je bučman”, je grmel Jernej. “Ves je z Jamnika. Ne bo dolgo, ko bo šel sam k maši v Kropo. Vajin mora biti že cel junak. Zdaj ko sta začela kmetovati, vama bo kmalu v pomoč.” In se je smejal, da se je ves tresel Tine je videl, da v bajti sreče ne manjka. Iz vsakega okna gleda, v vsakem kotu sedi. Marička ima že poteze kmečke hribovske matere. Trde roke, udelane dlani, telo rahlo zavaljeno in malo naprej sklonjeno. Z Rotijo sta si zelo podobni, le da je ta še bolj resna in v obraz zrelejša.
“Takole imamo, vidiš”, je govoril Jernej, ko se je Tine razgledoval. “Trpljenja je veliko, gnoj je treba večkrat v košu znositi na njive, z motiko se moraš truditi, da obkoplješ vse, kar se obkopati da. Vsaka ped zemlje je dražja od cekina.
Ne čudim se, da se pobijamo zanjo in da drug drugega vlačimo pred gosposko. Deset klasov letos, petdeset drugo leto. Kar oče spregleda, sin ne bo več dobil nazaj. Vse sem natančno dal zamejiti. S sosedi bi rad živel v miru, od svojega bi pa tudi nič rad ne odstopil.”
Marička se je menila z Rotijo. Tako jima je šlo skupaj kakor v Jelovci.
“Ti je kaj dolgčas po tistih časih?” se je Marička nasmehnila. “Lepo je bilo, kajne? Letos so skoraj še vse stare gori.” “Dolgčas mi ni, lepo je pa bilo. Zdaj bomo pa drugačno kamenje tolkli. Kaj pa Jernej, se mu kaj toži po kopah?”
“Se porajta ne. Gara, kot bi bil ob pamet. Gozd je lepo otre-bil in še pot nekaj popravil, da je les lažje spravil domov. Drv ram ne manjka in pozimi nas ne bo zeblo.”
Jernej in Tine sta malo stopila okrog bajte. Drevje je lepo kazalo.
“Precej boš naprešal, če ne boš dosti sušil”, je precenjeval Tine letino.
“Brez mošta na Jamniku ne moremo biti. Brez krhljev pa tudi ne. Od jabolk bom spravil kosmače v klet. Ti najbolj držijo in kadar so medni, so kakor maslo. Zimskih hrušk pa nimam. Te bom večino posušil. Hruševa voda ti ugasi žejo bolj kot ne vem kaj.”
Menila sta se kakor gruntarja. Marička je med tem z materjo pripravila kosilo.
“Otroka malo ven odvleci, da se nama ne bo neprenehoma nastavljal pod noge”, je naprosila Marička Rotijo.
“Greš z mano. Jernejček?” mu je ponudila roko. Otrok je bil koj pri volji. Zunaj ga je predala Jerneju, sama pa je stopila k Tinetu, ki se je razgledoval proti kroparski globeli.
“Na lepem kraju imaš bajto, Jernej. V Kropi bi pa ne bil rad. Menda bi se niti razčepiriti ne upal. Precej bi butnil ob bregove.”
“Revščino mlatijo kakor mi.
Tovarna jih rešuje. Otrok komaj šolo odbrenka, že kuje.”
Pogovora kar ni zmanjkalo. Marička je že klicala k južini, pa se še niso mogli spraviti v hišo. Še mati so morali priti.
“Kadar bova zdaj prišla, bova pripeljala Jurčka s sabo. Se bosta vsaj z Jernejčkom poznala”, je rekla Rotija pri slovesu Jerneju. “Da si bosta dobra kakor smo si bili mi.”
*
Ajda je sčrnela in slana ji je prizanesla, kar je na Prtovču redko. Ljudje ajdo redko sejejo todle, ker imajo slabe skušnje. Tinetovec jo je Tinetu odsvetoval, zdaj mu je pa kar zavidal ietino.
“Srečo pa imaš, Tine,” je bil vesel malih košatih snopov. “Žgancev ne boš pogrešal. Prav, ne boš samo turščnih mlatil.”
Rotija se je čutila popolnoma kmetico. Prvič je spravljala svoje pridelke. Krompir je bil čeden, tudi fižol je obrodil. Tine je sejal že ozimino.
V gmajnah sta zorela hrast in javor. Jernej je vendarle občutil malo domotožja po Jelovci. Kar dobro, da se ni videl iz dela.	,tj
Zgodnje odpadanje listja je kazalo, da bo prihodnje leto rodovitno. Vsaj stari ljudje so vedeli tako povedati. In starih ljudi nasvete je dobro poslušati.
Delo se je pričelo unašati, zrak je postajal miren, skoraj otožen. Verne duše so prinesle dež, ki je bil zadnji pred zimo. Ozračje se je do kraja ohladilo in zemlja je čakala na sneg. Zasipnice so bile pokrite’s slamo in prstjo, da bi repa in pesa ne pomrznili.
Zima na Prtovču je strupena, do kosti reže.
Po zadnji pobinkoštni nedelji je začelo snežiti. Nekaj časa so se snežinke vrtinčile, kakor da poskušajo, če so tla dovolj zmr-zla. Potlej je pa začelo pošteno naletavati. Tine se je razgledoval in videl, da bo snežilo zares. Sneg je bil droban in suh in prav v zvezdicah.
Rotija je stala za njim in držala Jurčka za kuštravo glavo.
“Naj kar gre”, je. zamrmral Tine. “Zimo bomo pretolkli. Letina ni bila slaba. Za močnik in krompir bo.”
Jurček je že klepetal in če bi ga Rotija ne držala za roko, bi se zakadil na dvorišče. Všeč mu je bilo vrtinčenja snežink.
Jelovce ni bilo videti, Ratitovca tudi ne. Pošteno se je prašilo od vseh strani.
“Dobro ga nanaša”, je rekla
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI
Angela Y erak
roj. ROZMAN
ki je odšla k Gospodu 23. aprila 1964.
Pet je let minilo že, odkar Te več med nami ni.
Toda ljubeč spomin na Tebe, draga,
ostal nam bo do konca naših dni.
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili; in enkrat bomo združeni v raju tam-nad zvezdami! žalujoči:
ANTON — soprog ELSIE KOŽAR — hčerka RAY — sin VNUKI IN VNUKINJE BRATJE IN SESTRE OSTALO SORODSTVO Cleveland, O, 23. aprila 1969.
Rotija.
“Naj ga le. Zeblo nas ne bo.”
(Dalje prihodnjič) -------—o-------
atmnninnmmininnnntmmmttmamnmmmnnnmnnmmnHnnnmnmumi
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V E.UCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Louis Kastelec, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. Odbor:	Mike Vidmar, Andrew
Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Pyedsed: Joseph Planinc, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. George Panchur, 1258 E. 169 St., tel. 531-8536, zapis. Louis Dular, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«.
častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Joško Yerkič; II. pod-predsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV.
UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. pod-pred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka
Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Lucy Ujčič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E.
66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St, Willowick, O.; nadzorniki; John Loirar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik zR klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI
V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont, Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St, Cleveland, O. 44103; Darko Medved, blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St., Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
BALINOARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Stanley Grk, II. podpreds. Stanley Vesel, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferrg; zapisnikarica Mary Božic; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Balin,carski referent: Andy Božic; natakar Louis čebul; Kuharice: Rose Čebul, Kristina Jager, Rose Ribar, Johanna Perko. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsed. Ivan Novak, podpredsed. Stanko Kodrin, taj. Anica Gjerek, 1264 E. 69 St, 432-2981 blag. Mirko Antloga, odbor. Karl Fais, Martin Valenčak, Slavica Turjanski, Slavko Zagmajster, Lojze Burjes, Janez Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, Karl Gumzej in Jože Zelenik; razsod. Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; gospodar Avgust Gselman, gosp. pom. Avgust Šepetave, dopis. dr. Jože
PRI VEŽBANJU Skupina ruskih vojakov-padalcev pri vežbanju na posebnem “mostu”.
Felicijan, kuh. Lojzka Feguš in Avgust Gzelman.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Mario Perčič, podpred. Charlie Lončar, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Stane Mrva, odborniki: Jože Košir, Jaro Gogala, Milan Rihtar, Marinka Mrva in France Sever, preglednika. Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev.
Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društva krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Max Traven, podpredsed. Olga Mauser, taj. Matt Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, O. 44123, tel. 481-3308, blag. Lojze Jurkovič, Zapisnikar Milan Dovic, nadzor.: Matija Hočevar, Stanley Zagorc, Vida Rupnik, gospodar Frank Rupnik, kuharica Mary Ivec.
Seje: Vsaki drugi mesec, na tre-etjo nedeljo.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak Shodi so vsako drugo nedeljo V mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St., tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kristavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA



KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

M
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem sporočamo prijateljem in znancem, da je dne 23. marca 1969. mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni nepozabni soprog, oče brat in stric
Janez Meglen
PO DOMAČE RUSOV
Pokojni je bil rojen 4. septembra 1904 v Kompoljah pri Dobrem polju na Dolenjskem. Po štiriletnem bivanju v Špit-talu v Avstriji se je 1. 1949 preselil v Ameriko.
Pokopali smo ga iz cerkve sv. Patricka v Thompsonu na pokopališče All-Souls v Chardonu. Slovesno pogrebno sv. mašo je opravil č. g. James Fortman in ga spremljal na kraj zadnjega počitka. Bog naj obilno poplača prijateljem ki so nosili pokojnikovo krsto.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste darovali za sv. maše, vsem, ki ste poklonili toliko cvetja, sočustvovali z nami v teh težkih dneh in nam kakorkoli pomagali ob zadnjem slovesu.
Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit in ga spremljali na zadnje počivališče. Prav lepa hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja in molitve.
Ti o Jezus naš premili, zlij na dušo rešno kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Počivaj v miru dobri nepozabljeni Janez, večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči:
žena FRANCKA, roj. ZORMAN sin JOŽE, ŠTEFKA in MARIJA, hčerki, in OSTALI SORODNIKI tukaj in v stari domovini.
Rock Creek, Kompolje, dne 23. aprila 1969.
C