ft:7
irk
UVODNA BESEDA
s m
24. avgusta je prevzela vodenje sester hčera Marije Pomočnice slovensko-hrvaške inšektorije Marije Pomagaj z Brezij nova inšpektorica s. Mira Peče. Velikodušno nam je odgovorila na nekaj vprašanj. Tudi bralci Vestnika jo iskreno pozdravljamo in ji želimo, da bi Bog obilno blagoslavljal njeno delo.
SESTRA MIRA, VAŠA PRVA BESEDA ., Vse bralce Salezijanskega vestnika in vse člane sa-lezijanske družine prisrčno pozdravljam v svojem imenu in v imenu vseh sester naše inšpektorije. Z vami želimo deliti bogastvo našega življenja in poslanstva za mlade v duhu don Boskovega preventivnega sistema, oplemenitenega z izkušnjo in zgledom naše soustanoviteljice sv. Marije Mazzarello. Zavedam se, da mi je hkrati ponujena izredna priložnost, da si pridobim novih prijateljev, "zaveznikov", ki bodo mene in nas duhovno podpirali tudi vnaprej. Toplo se vam priporočam v molitev. S svoje strani obljubljam hvaležni spomin in še večjo pozornost do vsega dobrega, ki ga lahko storimo združeni v verigi prijateljev Salezijanskega vestnika.
VAŠE DOSEDANJE ŽIVLJENJE... Krščena sem na Marijino ime. Ponosna sem, da je tako, saj sem v toplem družinskem okolju zgodaj začutila živo Marijino navzočnost in jo, kot Mater in Vodnico, z ljubeznijo sprejela v svoje življenje. Kot otrok in odraščajoče dekle sem se vedno najbolj veselila meseca majnika in šmarnic v domači podružnični cerkvi. V gimnazijskih letih sem navadno tudi vodila to lepo pobožnost, pred oltarjem sem pela litanije Matere Božje, oblečena v frančiškansko kuto, ki sem si jo "izposodila" iz zakristijske omare. Takrat sem sicer sanjala, da bom zdravnica, da bom šla nekoč kot laik v misijone, da si bom potem ustvarila še veliko družino... In prav v mesecu maju sem spoznala sestre hčere 5*1999 september-oktober
Marije Pomočnice. Odkrila sem lepoto in veličino njihovega poslanstva, vzljubila sem njihovo prijazno družinsko ozračje. Med pripravo na maturo je dozorela odločitev: Kristus kliče tudi mene! Za njim moram, zdaj ali nikoli! Vse leto me je on vabil v zgodnjih jutranjih urah k evharistični daritvi in me tako pripravljal, da sem na klic takoj odgovorila. Ob slovesu mi je moja dobra mama zapisala: "Če je taka Božja volja... Izročam te Mariji." Leta oblikovanja za duhovni poklic sem preživela v Ljubljani, na Bledu, vCasteigandolfu v Rimu, kjer sem izrekla prve redovne zaobljube. Dve leti sem delala v neki šoli v Italiji, nato so me predstojnice poslale na študij psihologije v Rim. Leta 1987 sem na Bledu naredila večne zaobljube, leta 1988 pa dokončala študij in se končno vrnila v domovino. Delovala sem kotvzgojiteljica naših kandidatinj, kot voditeljica duhovnih vaj na Bledu in kot katehisti-nja. Tri leta sem poučevala psihologijo vŽelimljem in vzporedno s tem imela različne odgovornosti na področju mladinske pastorale. Zadnja tri leta sem bila ravnateljica skupnosti, nazadnje na Bledu.
KAKŠNO JE POSLANSTVO SESTER HMP? Življenje in delo vsake hčerke Marije Pomočnice je v celoti darovano Bogu za mlade. Naše konstitucije pravijo:"... hočemo živeti v Božjo slavo v službi oznanjevanja evangeiijadekletom, tako daznjimi skupaj hodimo po poti svetosti." Da bi lahko podelile to resnico z mladimi našega časa, iščemo vedno novih in vedno bolj primernih oblik dela z njimi, medtem ko utrjujemo to, kar je v zadnjih desetletjih našega salezijanskega poslanstva na domačih tleh že nastalo. To so zlasti bogate izkušnje dela na katehet-skem področju, razgibana tradicija duhovnih programov za mlade in lepi začetki dela v otroškem vdcu ter v vzgojnih domovih za dekleta. Ko tako delamo z mladimi in zanje, odkrivamo ideal svetosti, h kateremu smo poklicani vsi, a ima za nas tipične salezijan-ske poteze. Med njimi bi poleg preprostosti in veselja omenila še veliko ljubezen do Marije, ki se uresničuje v prizadevanju, "da si pridobimo njeno zadržanje vere, upanja, ljubezni in popolnega združenja s Kristusom ter se odpremo veseli ponižnosti mag-
Bog je naš Oče, Oče vseh ljudi, zato smo mi vsi njegovi otroci, ljubimo se med seboj.
s.MiraPeče
Z MARIJO NA POT	2
Salezijanski novomasniki
GOSPODU IN MLADIM V VESELJE 4
IvanTurk
PEDAGOGIKADUHOVNIH POKLICEV 10
Ewopskosrečanjesalezijanske mladine	
CONFORNTO 99 - TVEGATI VSE	12
MonikaPajk	
BOG ME LJUBI PO PROFESORJU	14
Skala	
HURA-NOVA PRILOŽNOST, ŠOLA!	18
Družina Krač	
V UTRIPU LETNIH ČASOV	20
s.AgataKociper	
ZARES MED INDIJANCI	22
Italija	
NOVI GOR IŠKLSKO P	26
nifikata, da bi bile kot ona tudi me "pomočnice", zlasti med dekleti" (Konst. HM P 4).
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6 p-p-2404 1001 LJUBLJANA telefon: 061/127 30 28
dvomesečnik 5/1999, letnik 72 (štev. 501) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Lektorira: Stanislav Duh Tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d. ISSN 0353-0477
Na podlagi 25. člena Zakona o DDV se za tisk revij obračunava in plačuje DDV po stopnji 8%.
5 • 1999 september-oktober |
IN KAKŠNA JE VIZIJA VAŠEGA POSLANSTVA? Pravijo, da je v začetku najbolj modro opazovati in poslušati. To zadržanje želim gojiti zavestno. Želim si, da biskupajiskale in uresničevale svoje poslanstvo. Ta "skupaj"pomenitudi "v občestvu s skupinami salezijanske družine in z redovnimi družbami, ki so navzoče v našem območju." "V pričevanje povezanosti in za uspešnejše delo v službi Božjega kraljestva" (Konst. HM P 61) želimo ustvarjati mrežo sodelovanja in soodgovornosti. To bo največje pričevanje današnjemu svetu in najlepši dar za mlade, ki nas potrebujejo in si želijo skupaj z nami graditi novo, tretje tisočletje.
Naj nam na tej poti pomaga naša Pomočnica, ki nam na svatbi v Kani naroča: "Karkoli vam poreče, storite!" (Jn 2,5). V središču dogajanja je Marija odkrila zadrego, ki bi glede na praznično svatbeno razpoloženje prinesla mnoge nevšečnosti, in se je takoj zavzela. Skoraj "izsilila" je Kristusovo "uro" in ni se zmedla ob navidezni Jezusovi zavrnitvi. Odločno je rekla služabnikom: "Kar vam reče, storite"! Po njenem posegu vina ni zmanjkalo. Naj stori, da tudi danes, zaradi naše poslušnosti Kristusu, ne bo zmanjkalo "vina" v srcih mladih, v naših skupnostih, v našem narodu. Tistega žlahtnega vina namreč, ki ga pomeni globoka povezanost s Kristusom, kateri nam šepeče besede življenja. Naj ona, Marija, razpoloži naša srca za poslušanje in praznovanje dogodka, ki bo prav tako zaznamoval naš narod ob vstopu v novo tisočletje: naj odpre naše srce za sprejem svetega očeta, ki prihaja med nas, ter naj okrepi našo voljo, da bomo po Slomškovem zgledu stopili na pot svetosti. V Mariboru se torej srečamo in duhovno združeni v duhu sv. Janeza Boska izrazimo vso našo ljubezen in vdanost svetemu očetu, potem pa duhovno okrepljeni pohitimo in storimo to, kar nam bo po njem Gospod govoril.
..■,.,....,.	s. Mira Peče

JAKOB TRČEK
To je geslo, ki me bo vedno spremljalo na moji duhovniški poti. Kotvsak novomašniksemtudi sam več let iskal življenjsko vodilo. Ve-likokratsem iskal poSvetem pismu razne izreke, toda nobeden me ni v polnosti nagovoril. Ko sem bil med nekimi počitnicami doma in sva se z mamo pogovarjala, je pogovor nanesel tudi nanjo, ki ji je življenje prineslo veliko trpljenja. Toda poudarila je, da je srečna, srečna pa zato, ker je imela močno vero v Marijo in Boga. Vedno ju je imela ob sebi.
Lekdosi neželitakemočnevere. Med molitvijo sem pri psalmu 1 6 prebral pravto: "Ti si moj Gospod, sreče zame ni brez tebe."Spolnil sem se na mamo in se odločil, da bo to moje vodilo. Tudi don Bosko je govoril salezi-jancem, naj se oklepamo Gospoda, saj bomo letako srečni. Rekel je, da mora biti ladja našega življenja zasidrana med dva stebra, evharistijo in Marijo. Zavedam se, da ni lahko biti duhovnik, kakortudi ni preprosto biti dober kristjan, toda če bomo dobro zasidrani, nam bo uspelo.
DOMA IN PO SVETU
IBBBlIMBflBffl
Ti si moj Gospod, sreče zame ni brez Tebe!
PERESNA
DETELJICA
Gospodu
in mladim v veselje
Dajte jim vi jesti
Mr 6
JANEZ DRNOVŠEK
Moje novomašno geslo, ki pa je na neki način tudi načrt mojega duhovniškega dela, je vzeto iz Markovega evangelija: "Dajte jim vi jesti!"
"Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, kersobili kakorovce, ki nimajo pastirja."
Pred Jezusom stoji lačna množica. Lačna besede, pozornosti, ljubezni, lačna kruha. Zato se jim posveti. Saj Jezus ne more ravnati drugače, ker ga je Oče poslal prav zato.
Tudi danes je mnogo ljudi lačnih. Lačni so predvsem pozornosti, ljubezni, lačni so našega časa, ki se nam ga zdi škoda, da bi ga porabili zanje.
A Jezus, kot poje neka pesem, danes nima drugih rok, kot so naše, nima drugih nog, kotle naše, nima drugih ust, kot le naše. Samo prek nas prihaja k ljudem. Zato nas vabi in kliče, da bi postali njegovi sodelavci pri čudežu, ki ga vedno znova ponavlja, ko hoče nahraniti lačno in izčrpano množico. "Dajte jim vi jesti!" je naročilo, ki nikogar od nas ne sme pustiti brezbrižnega.
Tri julijske nedelje,
tri slovesne nove maše
v treh župnijah,
ki si sledijo skoraj
kar po diagonali od
jugozahoda proti
severovzhodu:
Logatec, Zagorje, Teharje.
Trije mladi fantje,
tri raznolične človeške
zgodovine, trije skrivnostni
klici v poklic salezijanca
duhovnika. Njihova pot
služenja,
darovanja in ljubezni se začenja.
Na svojo duhovniško pot so si izbrali vsak svoje geslo. Vanj so položili svojo prehojeno pot in svojo prihodnost.
To je dan,
ki ga je naredil Cospod, radujmo se in se ga veselimo, Aleluja - ps 117
MIRAN SAJOVIC
Novomašrio geslo, ki sem si ga izbral, je vzeto iz knjige Psal-mov:« 7b je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in se ga veselimo, aleluja« (prlm.PsI1 7,24). CelotnaCerkevta psalm premišljuje In ponavlja zlasti v velikonočnem času, to je v času, ko je zazrta v vstalega Gospoda, v času, polnem veselja In upanja za vsakega človeka. Sam želim duhovniško služenje opravljati v tistem veselju, ki ga prinaša vstali Gospod. Zdi se, da smo danes kristjani postali le nekoliko preveč otožni in potrti, medtem ko so prvi kristjani, kadar so se srečali z vstalim Gospodom, bili veseli, kajti on jim je zagotovil, da bo z nami do konca sveta. Drugi razlog za izbiro teh vrstic je domača župnija, kjer že zelo dolgo ni bilo novomašnega slavja. Teharska župnija je v povojnem času doživljajatežke trenutke, tukaj so namreč bili pobiti mnogi nedolžni ljudje. Mislim, daje sad mučeništvateh naših bratov in sester tudi duhovniški poklic. Zato je dan novomašnega slavja podarjen iz Gospodovih rok. Tretji razlog je osebne narave. Želim, da bi vsak moj dan bil odslej Gospodov. Gospod me je poklical, pripadati želim Gospodu v dobro celotnega Božjega ljudstva, še zlasti mladine. Iskreno sem hvaležen za dar duhovnlštva, to hva-ležnostžellm Izraziti tudi vsem, ki so vteh letih prosili zame. Naj njihova goreča molitev sedaj ne preneha.
v nedeljo 25. julija je v svoji domači župniji v Sodražicf obhajal biserno mašo salezi janec Franc Oražem. Je najsterejši med desetimi živečimi duhovniki, ki izhajajo iz te župnije. Bil je profesor germanistike, dolga leta deloval na Hrvaškem, dvajset let je bil profesor v Žel imljem, veliko
5 • 1999 september-oktober |
POGLEDAL JU JE IN VZLJUBIL...
Petra Pučnika s Prihove In Marka KošnlkaizCerkelj na Gorenjskem namreč.Zadnja nedeljav juniju in dan apostolov Petra In Pavla je bil zanju posebej slovesen. V njunih domačih župnijah sta bila posvečena v diakona. Petra Pučnika je posvetil škof dr. Jože Smej, Marka Košnika pa nadškof dr. Franc Rode. Po slovesnostih so si mnogi ob pogostitvi pred cerkvijo lahko is-
kreno priznali, kako nam manjkajo taki praznični trenutki. Diakon-skoposvečenjeje še posebej nagovorilo tiste, ki molijo za duhovne poklice. Prepričali so se, da njihova molitev ni bila zaman indaboz njo treba nadaljevati tudi po tem dogodku.
Geslo »Jaz pa sem sredi med vami kakortisti, ki streže(Lk22,27)«, ki je spremilo na pot diakona Marka, izraža smisel diakonske službe. Marko In Peter bosta to službo opravljala kot pripravo na duhovniško posvečenje. Vesela sta bila, da sta lahkota odločilni korak na poti do duhovnlštva Izrekla v domačih župnijah. Ta dar, ki sta ga prejela po Božji dobroti, naj tudi po njima razširjatisto Božjo ljubezen, ki jo Ima Bog do vsakega človeka.
BISEROMASNO SLAVJE
lITALHA
5 • 1999 september-oktober |
pektorialni delegat za salezijan-sko pastoralo, tajnik za salezijan-skopastoralo vse Argentine in inš-pektorij Cono Sur (Argentina, Čile, Paragvaj in Urugvajjter v imenu argentinske škofovske konference tudi asistent Konfederacije zveze staršev gojencev katoliških šol v Argentini.
Njegov oče Jože je doma iz Boža-kovega pri Metliki, njegova mati Majda Kavčič pa iz Dol. Logatca. Novo službo je prevzel med slovesno mašo v baziliki Marije Pomočnice v mestu Buenos Aires v sredo 7. julija.
V	19. STOLETJU DON BOSKO,
V	20. - PATER PIJ
2. maja letos je Rim preplavilo 2500 avtobusov. Papež Janez Pavel II. jeznamenitega kapucinskega patra Pija razglasil za blaženega. Pokojni turinski kardinal Anastazij Balestrerojedejal: »Pater Pij je edenizmed ljudi, ki jih Gospod pošlje vsako stoletje: v 19. stoletju je poslal don Boska, v 20. stoletju pa patra Pija!« Tako za don Boska kot za patra Pija je bilo značilno eno: oba sta bili zelo zavzeta in iskana spovednika. Za don Boska je
IN PO SVETU
deloval po župnijah, zadnjih 27 let pa nedeljo za nedeljo spovedoval na Brezjah. Ob slavju biserne maše mu je spregovoril nečak duhovnik dr. France Oražem in poudaril, kako so njegovo življenje zaznamovale tri druži ne: domača druži na, župnija in salezijanska družba. Jubilanta so nagovorili še mnogi drugi. Vsi pa se pridružujemo njegovemu biseromašnemu geslu: "Naj sprejme Gospod to našo zahvalo tudi kotprošnjozanoveduhovne poklice!"
M1AUM
POČITNICE S SKALO
Tudi mladi, s katerimi so se anima-torji Skale srečevali skozi šolsko leto, so imeli bogate počitnice. Poletni tabor pod šotori v Vremah pri Divači, oratorij vjaršah in Fužinah v Ljubljani, odkrivanje Slovenije z B u som vese I j a, ti soč d robn i h i n ve-likihtrenutkov veselja, skupno reševanje težav in nesporazumov -vse to se je zlilo v nepozabno do-
živetje, ki je stkalo med nami nove vezi prijateljstva in povezanosti. Stiska je manjša, kadar smo skupaj I In prihodnost je lepša, kadar vemo, da lahko svoja iskanja in negotovosti delimo s svojimi prijatelji. Zato: z zaupanjem naprej! LMc
Bn:;
SLOVENEC-
PREDSTOJNIK
SALEZIJANCEV
29. junija je vrhovni predstojnik salezijancev Juan E. Vecchi imenoval duhovnika mag. Jožeta Re-povžaza inšpektorja buenosaire-ško-patagonske inšpektorije "San Francisco de Sales", ki obsega Buenos Aires in južno Patagonijo. Mag. Jože Repovž je bil rojen v Buenos Airesu 19. novembra 1 954, prve redovne zaobljube je izpovedal v Manucho pri Santa Fe 1.1 976,vduhovnikapajebil posvečen 10. septembra 1 983 v bližini Buenos AiresavmestuSanJu-sto. B i I je rektor salezijanskega as-pirantatav RamosMehiji in ravnatelj zavodov Pio IX., San Antonio, San Francisco de Sales in Santa Catalina v Buenos Airesu. Na pa-peški salezijanski univerzi v Rimu je leta 1991 dosegel licenciât v katehezi. V zadnjih letih je bil inš-
bila spoved edenizmed dveh glavnih stebrov (polegobhajila) njegove vzgoje, za patra Pija pa je bila spoved pravzaprav edini mogoč način, da je kdo z njim sploh lahko spregovoril. Mnogi salezijanci, ki so prihajal i v stik s patrom Pijem, pripovedujejo o njem čudovite reči (vezane predvsem na spoved, na »uvid« patra Pija v življenje spove-dancev). Pater Pij je občudoval sv. Janeza Boska, prebiral je njegov življenjepis, bil je nadvse zadovoljen, kadar mu je kdo izmed mladih zaupal, da žel i postati salezija-nec, še več/energično ga je spodbujal, naj sledi temu blagoslovljenemu klicu. Mar ni presenetljivo prav tole dejstvo: iz okolice San Giovanni Rotondo (kjer je spove-doval pater Pij) prihaja kakih trideset salezijancev - iz kraja, kjer salezijanci nikoli niso imeli kake svoje ustanove. Mar ne bi moglo biti tudi to delo patra Pija? Don Boska občudujejo množice mladih, patra Pija množice ljudi. Življenje obeh svetnikov ni bilo lahko, tudi karse tiče odnosa do cerkvene hierarhije. Toda tudi to je kot nekak »skupni imenovalec« mnogih svetnikov. Samo Bog je tisti, ki dela čudeže, On jeedini Učitelj.
Po »II Bolletino Salesiano«, 7/99
Pojdimo k mladim: to je prva in temeljna vzgojna zahteva. »Gospod me je poslal za mlade!« V tej don Boskovi trditvi opazimo njegovo temeljno apostolsko odločitev, ki izbere revno mladino, tisto iz ljudskih slojev in najbolj ogroženo.
Sadi se spominjamo čudovitih besed, ki jih je don Bosko namenil svojim fantom: «Zavedajte se, da, kolikor me je, sem ves za vas, podnevi in ponoči, zjutraj in zvečer, v vsakem trenutku. Moj edini cilj je poskrbeti za vaše moralno, intelektualno in telesno dobro ... Za vas študiram, za vas delam, za vas živim in za vas sem pripravljen dati tudi življenje.« Don Boskova skrb za evangelizacijo mladih se ne omejuje samo na katehezo ali samo na bogoslužje in na tista verska dejanja, ki zahtevajo izrecno življenje po veri in k veri vodijo, marveč se razširja na celoten življenjski položaj mladine. Zato mora biti vzgojitelj na poseben način občutljiv za kulturne vrednote in ustanove; pridobiti si mora poglobljeno poznavanje humanističnih znanosti. Po drugi strani pa se bo moral vzgojitelj ravnati po posebni vzgojni usmeritvi, ustvariti mladim okolje za svoboden in postopen odgovor, hkrati pa upoštevati razvojno dinamiko človeških sposobnosti.
Prizadeval si bo, da bo ves vzgojni proces naravnal k verskemu odrešenjskemu cilju. Vzgajancem bo pomagal, da začno sprejemati najvišje vrednote in da razlagajo življenje in zgodovino v skladu z globino in bogastvom Skrivnosti. V Cerkvi in v svetu je vizija celostne vzgoje, kot je uresničena pri don Bosku, dejanska vzgoja za svetost. Nujno moramo spet pravilno pojmovati »svetost«, in sicer kot sestavni del življenja vsakega vernika. Izvirnost in drznost predložiti svetost mlademu človeku je vključena v vzgojno umetnost tega velikega svetnika, ki ga imamo upravičeno lahko za »učitelja mladostniške duhovnosti«. Njegova posebna skrivnost je bila vtem, da ni razočaral mladih (potrebe po življenju, ljubezni, širjenju, po veselju, svobodi, po prihodnosti) in da jih je obenem postopno in stvarno vodil k izkustvu, da je samo v »življenju milosti«, v prijateljstvu z Jezusom, mogoče uresničiti najbolj pristne ideale.
5 • 1999 september-oktober |
SALEZIJANSKA DRUŽINA
CENTER
DON BOSKOVIH SOTRUDNIKOV V VERŽEJU IN MARIBORU
ci in mnogimi dobrotniki Po-murja, ki se v resnici čutijo in so salezijanski dobrotniki in so-Irudniki v širokem pomenu besede.
Sedaj je zavod zopet v lasti sa-1'ezijancev. Odpirajo se nove mo/nosti za vzgojno in pastoralno področje celotnega Po-murja, zlasti mladega rodu. Za uspešno pastoralno delo bo potrebno veliko laiških sodelavcev, don Boškovih in salezijan-skih prijateljev, prijateljev mladih. Skupina salezijanskih so-trudnikov iz več župnij (Beltinci, Kapela, Maribor, Murska Sobota, Radenci, Verzej) se zbira vsak mesec v zavodu Marijani šče. Redno se nam pridružijo tudi sestre hčere Marije Pomočnice, ki vodijo otroški vrtec v Murski Soboti; Tukaj ob molitvi, premišljevanju in študiju podobe salezijanskih so-trudnikov iščemo možnosti za ponovno oživitev vzgojenega
dela v don Boskovem duhu v družini, župniji in drugod. Don Bosko živi tudi danes med nami, želi storiti veliko lepega za Gospoda, res pa je, da ima premalo rok, da bi storil vse, kar bi se dalo storiti. Verujemo, da se bodo vrste sotrudnikov pomnožile v vseh obdobjih starosti in da bo Marijanišče spet postalo duhovno žarišče.
VERZEJ
Glas o don Boskti in njegovem vzgojnem delu se je po zaslugi don Boškovih prijateljev in sotrudnikov hitro širil tudi v Sloveniji na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Začetki salezijanskega dela v Verze ju segajo v leto 1907. Po prizadevanju sotrud-nika dr. I ranča Kovačjča je družina Pušenjak darovala svoje posestvo, da bi salezijanci lahko gradili zavod v blagor mladini. Tam se je razvilo zelo bogato vzgojno delo tako v zavodu, kjer so študidrali mnogi bodoči duhovniki, kakor tudi v nedeljskem oratoriju, ki so ga obiskovali mnogi mladi. "Tu se ob nedeljah in praznikih ob prostem času zbirajo fantje v zavodu, se nekoliko poigrajo, pa učijo tudi koristnih reči, petje, predstave itd. S tem se doseže veliko; mladina se odvrne od slabih potov in tovarišij, v oratoriju se ne vidi in ne sliši nič nespodobnega, pač pa se nauči marsikaj koristnega," beremo v Spomenici na slovesno blagoslovitev zavoda v Verže-ju dne 27. oktobra 1912. Vojna je 1941 onemogočila nadaljnje vzgojno delo salezijan-cev. Pa tudi v času po drugi svetovni vojni zaradi spremenjenih družbenih razmer veržejski zavod ni mogel obnoviti svojega prvotnega poslanstva. Vseskozi, do današnjih dni, pa je ostala živa povezava med salezijan-
KJH 1999 september-oktober
MARIBOR
Na področju Maribora se že nekaj let srečujemo s poslanstvom don Boškovih sotrudnikov. Do posebnega razmaha delovanja te vejo žal še ni prišlo.
Mestno področje, kjer jesalczijan-ska župnija sv. Janeza Boska, je bilo naseljeno v »lavnem v letih od 1978 do 1990. Prebivalci so pretežno mlado družine, priseljene iz bližnje in daljneokolice. I judjeso si tujci in ni čutiti posebnega čuta za povezovanje in navezanosti na

¡ZAGREB
IGORNII TRG - LIUBLIAN
okolje, v katerem živijo. Zaradi zaprtosti ljudi vase inzaradi izolacije v blokovskih stanovanjih je težko prodreti do njihovih sredin in jih povabiti k sodelovanju. Večina niti ne pozna don Boska in satezijan-cev, kaj šele njihovo delo in preventivni vzgojni sistem. Tudi vžgojateh generacij in politična preteklost je v teh ljudeh pustila vidne in težko popravljive posledice. So pa v naši sredi tudi ljudje, starejši in mlajši, ki don Boska in.salezi-janeeže dobro poznajo;£eprav je župnija bila ustanovljena šele pred desetimi teti. Vključujejo se v razne dejavnosti v župniji: mesečna srečanja - vaja za srečno smrt, molitvena skupina, birmanska animacija, ŽPS, Karitas, delo v domu za ostarele...
Napredek ječutiti pri mladih, ki se srečujejo v župniji, kjer spoznavajo možnosti in način don Boskove vzgoje (službo animatorjev, orato-rij, dvorišče, prostovoljno delo, vlak veselja Itd.). Mnogi teizkušnje: in spoznanja prenašajo v svojo družino, zato je upati, da se bodo prek tega morda le vključi II v tesnejše sodelovanje? župnijo. Bog naj blagoslovi našo dobro voljo in do-berzgled naj pomnoži število don Bbskovih sotrudnikov.
Jožica Pregl, DBS
PRVE REDOVNE ZAOBLJUBE
V nedeljo, 8. avgusta 1999, sta v župniji Svetega Duha v Zagrebu izpovedali prve redovne zaobljube novinki slovensko-hrvaške inš-pektorlje HMP, sestra Valentina Baričevič (Zagreb) in sestraZalka Nastran (Cerklje na Gorenjskem). Na potžlvljenja, ki bo popolnoma darovano Bogu za mlade, so ju s svojo navzočnostjo in molitvijo pospremile številne sosestre iz Slovenije in Hrvaške, salezijanci, sorodniki in mladina. Sestri Zalka in Valentinu sta se na ta dogodek že: dalj časa navdušeno pripravljali, še posebno zadnji dve leti v novi-ciatu v Rimu.
s. M. Š.
5 -1999 september-oktober
PROSIMO GOSPODA ŽETVE...
OSTANI Z NAM
Dragi molivci in molivke! Razmišljajoč o pedagogiki duhovnih poklicev, je bilo v prejšnjih številkah SV zapisanih nekaj misli o setvi, potem o spremljanju kandidatov, danes dodajam nekaj misli o vzgoji kot procesu pri odkrivanju in odločanju za duhovni poklic:. V tem vzgojnem procesu kandidat za duhovniški ali redovniški poklic navadno potrebuje vzgojno pomoč, kakor sta jo potrebovala učenc a na poti v Emavs (beridk 24,13-35).
"OSTANI Z NAMA..."
Lk 24,29
Od mrtvih vstali Jezus se, po grozljivih dogodkih trpljenja in smrti, pridruži dvema razočaranima učencema. Nevsiljivo jima razgrinja odrešenjske skrivnosti do te mere, da si /a/elita njegove navzočnosti, kar sta izrazila v prošnji "Ostani z nama...",čeprav ga še nista spoznala. Učencema jo bil potreben dogodek Emavsa, ki je močno vplival na njunoživljenjskood-ločitcv. Rekla sta drug drugemu: 'Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?" Jezus jima je pomagal, da sta se zavedela samega sebe, obenem pa je usmeril njuno pozornost k novim resničnostim. Spoznala sta razliko med njunim pričakovanjem in Božjim načrtom.
5 • 1999. Septem ber-oktober
• ••
na skrivnost podlaga vsaki poklicni poti. V vzgojnem procesu duhovnega poklica je pomembno spoznanje in odkritjesmislaživljenja v evharističnem znamenju. Če je Evharistija Kristusovo žrtvovanje, ki odrešuje svet, in če je to žr-
SKRIVNOST IN DAR
"V svoji najgloblji plasti je vsak duhovniški in redovniški poklicve/ZAra skrivnost, je dar, ki neskončno presega č loveka"(Janez Pavel II.). Zato morapastoraladuhovnih poklicev vedno znova izhajati iz skrivnosti Boga, da pripelje do skrivnosti človeka. V tem procesu je kandidatu potrebna pomoč. Vzgojitelj duhovnih poklilcev pa mora poznali globine človeškega srca, da lahko spremlja m ladega človeka v izgradnji zrele osebnosti.
SPOZNALA STA GA PO LOMLJENJU KRUHA
Odločilen trenutek v Emavsu gotovo nastopi takrat, ko Jezus vzame kruh, ga razlomi in ga da učencem a: "Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. "Učenca spoznata Jezusa, odkrijeta resnično identiteto popotnika, ki se jima je pridružil. Ker je bil lezus spoznan pri "lomljenju kruha", mora biti evharistič-
tvovanje lomljenotelo in prelita kri za odrešenje človeštva, potem je tudi življenje vernika poklicano, da se izoblikuje v istem razmerju pomenov: tudi življenje je prejeta dobrina, ki hoče po svoji naravi postati darovana dobrina, po zgledu življenja Jezusa Kristusa. Če sta vevharistični gesti učenca iz Emavsa "spoznala" Gospoda, vsak vernik pa smisel življenja, potem se duhovni poklic porodi iz hvaležnega "priznanja". Rodi se iz rodovitne zemlje hvaležnosti, kajti duhovni poklicjeposameznikov odgovor v prepričanju, da ga je Bog izvolil. Odkritje, daje prejel neza-služeno in dragoceno darilo, kandidata spodbuja, da v izbiri duhovnega poklic a zasnuje darovanje samega sebe, in to kot neizogibno posledico in kot zares svobodno dejanje, kajti po srečanju z darovano ljubeznijo Boga čuti, da ne more omahovati v darovanju. Ko srce "gori" in ko se kristjan zave samega sebe, smisla življenja /a-
koreninjenega v Bogu, obdarova-nosti in posebne poklicanosti, so izpolnjeni pogoji za korenito odločitev za posvečeno življenje in z Marijo poje čudovito pesem: "Moja duša poveličuje Gospoda ..." (prim. Novi duhovnipokliciza novo Evropo, št. 35,36). Dragi molivci in molivke! Vzgoja duhovnih poklicev je proces, ki si ga ne moremo zamisliti brez vztrajne molitve kandidatov, vzgojiteljev in vsega vernega ljudstva. Molimo v zaupanju, da bo prošnja sprejeta in da bo odkrila duhovni poklictistemu, ki ga Bog kliče. Zato vas lepo vabim na molitvena sreča-njazaduhovne poklice, ki bodo na Brezjah, Ptujski gori in v Logu pri Vipavi, v soboto 11. septembra. Nasvidenje in lep pozdrav Ivan Tur k, voditelj molivcev
♦ SEPTEMBER Oče, odpusti, kakor mi odpuščamo... Oče, pomagaj nam, da ne bomo s svojo zakrknjenostjo postavljali ovir tvojemu usmiljenju!
♦ OKTOBER
Oče, ne dopusti,
da pridemo v skušnjavo...
Oče, pomagaj nam, da pravočasno spoznamo in se izognemo grešni priložnosti.
♦ NOVEMBER Oče, reši nas hudega... Oče, pomagaj nam, da bi znali nositi križ drug drugega
Gospod, naš Bog,
Naj bomo po zgledu blaženega Mihaela Rua čuječi v modrosti, dejavni v ljubezni ter pripravljeni služiti malim in ubogim. Tako bomo v življenju razodevali skrivnost tvoje očetovske ljubezni.
Misal salezijanske družine, iz prošnje po obhajilu.
BI. MIHAEL RUA
Rodil se je v Turinu leta 1837. Leta 1852 je prišel v valdoški oratorij. Bil je v skupini, s katero je don Bosko sklenil ustanoviti salezijansko družbo. Ko je postal duhovnik, je bil don Bosku vedno ob strani. Od leta 1856 je bil njegov namestnik (vikar). Na svetnikovo željo gaje 1884 papež Leon XII. določil za ustanovnikovega naslednika in ga leta 1888 potrdil za vrhovnega predstojnika.
Zaradi izredne zvestobe so ga imeli za živo pravilo. Pokazal pa je tolikšno očetovsko prisrčnost, da so ga imenovali »vladarja dobrote«. S svojim modrim načrtovanjem, ki je bilo na socialnem področju včasih skoraj drzno, je oratorije obogatil s telovadnicami in socialnimi krožki. Prehitel je državne zakone in je za obrtne šole določil ustrezne programe. Klasičnim šolam je dodal tudi tehniške in trgovske. Število sobratov in ustanov je raslo; salezijance je pošiljal po vsem svetu in skrbel posebno za misijone. Na svojih dolgih potovanjih, ko je obiskoval ustanove v Evropi in na Srednjem vzhodu, je sobrate spodbujal in opogumljal. Vedno se je skliceval na ustanovitelja. »Don Bosko je rekel ... Don Bosko je delal ... Don Bosko je hotel ...« Leta 1904 in 1908 je obiskal tudi Slovenijo,
Umrl je 6. aprila 1910. Za blaženega ga je 29. oktobra 1972 razglasil papež Pavel Vi. (na ta dan obhajamo tudi njegov god). Dejal je: »Salezijanska družina se je z don Boskom začela, z don Ruom pa nadaljevala. On je iz svetnikovega zgleda ustvaril šolo, iz njegovega pravila duhovnost, iz njegove svetosti zgled ... Don Rua je pričel izročilo.«
5* 1999 scptcinber-oktobcr
1
1999 - LETO BOGA OČETA
domovine, nato pa še v mladih iz vse Evrope. Opogumljeni z izkušnjo, da na tem svetu nismo sami v svojem preprk anju, smo se spopadli / vodilnima temama srečanja: državljanstvo Evrope in državljanstvo sveta. Spozriali smo, da nam je potrebna vzgoja za to. Ta pa se začne pri zavedanju, da niso vsem na svetu dane enake razmere za dostojno življenje. Nadaljuje se s skrbjo in ne z brezbrižnostjo in izraža se z lastno udeleženostjo pri spremembah, ki naj vodijo v svet z več posluha za človeška življenja. Martina M.
SLOVENSKI DELEŽ
Slovenci smo obiskovalcem predstavili salezijanske dejavnosti: poletni oratorij po župnijah, projekt Skala, Bus veselja, Carno jezero in še mnogo druge. Ko smo se predstavljali kot narod, smo za rdečo nit izbrali zvon, ki kliče in ■vabi k k Bogu. Zvon je bil tudi naš dar srečanju. Dobila ga je Portugalska. S pesmijo in plesom pa smo pokazali, da smo Slovenci veseli ljudje. Zanesljivo smo mnogim ostali v spominu prav po veselju, ki smo ga izražali.	i/tok P.
EDEN NAJLEPŠIH TEDNOV
Conironto! Eden najlepših tednov v mojem življenju. Mislim, da je bil Confrotno 99 priložnost, da se zavemo, da nismo le prebivalci
Conironto '99. Blizu 1000 udeležencev salezijanske mladine iz vse Evrope v don Boskovem rojstnem kraju na Colle Don Bosco. Med njimi tudi 30 Slovencev, prav tako iz raznih krajev naše domovine. Že prvi dan nas je presunilo pričevanje mlade Hrvatice iz Žepče (Bosna), kije med zadnjo vojno izgubila očeta. Nagovorila sta nas tudi kardinal Tonini in bivši italijanski predsednik Oscar L uigi Scalfaro. Doživete so bile maše, molitve, spokorni dan, kosila in večerje, spoznavni večeri... Zadnji dan je bil med nami pri maši v svetišču Marije Pomočnice v Turinu tudi don Boskov naslednik, vrhovni predstojnik fuan Edmondo Vecchi.
CONFRONTO 99
V meni so se ves čas mešali različni občutki -veselje in radovednost, pričakovanje in tudi strah. Vendar, ko smo se pred odhodom skoraj vsi zbrali pri maši, je strah počasi izginjal, večalo pa se je pričakovanje in radovednost. Ko smo prišli tja, sem bila zmedena - videti toliko mladih iz cele Evrope. Kar kmalu smo bili razdeljeni v skupine po 20 mladih od vsepovsod, V skupinah smo se spoznavali in se pogovarjali o temi Confronta. V četrtek je sledilo osebno razmišljanje. Dopoldne smo bili v "puščavi", popoldne pa se je vsak odločil /a eno od šestih predlaganih »poti«: češčenje Najsvetejšega, pisanje pisma Bogu, molitev, premišljevanje ob svetopisemskih odlomkih ... V petek smo naredili sklepe za naprej in si izmenjali darila, ki smo jih prinesli s seboj. Naša darila so bile raglje, katerih zvoke smo tisti dan še velikokrat slišali. In ... zadnji dan: maša v Valdoccu v Cerkvi Marije Pomočnice. Mateja !\.
DRŽAVLJANI EVROPE, DRŽAVLJANI SVETA
Sprva nas je povezovala samo izkušnja salezijanske duhovnosti in dejavnosti iz naših domačih župnij. Na srečanju pa smo spoznavali don Boskovega duha najprej v drugih mladih naše lastne
tVA 5-1999 september-oktober
TVEGATI VSE Pomisli, kaj vse ti daje skupnost. In vprašaj se. kaj daješ ti skupnosti. Brez skupnosti ne moreš živeti. Kaj daješ ti kot kristjan skupnosti? Koliko »prostora« imajo drugi v tvojem življenju? Koliko tvegaš za druge? Deček v evangeliju, ki govori o Jezusovi pomnožitvi kruha, ni dal samo enega hlebca in ene ribe (saj bi Jezus lahko naredil čudež tudi samo iz enega hlebca in ene ribe), deček je dal VSE, kar je imel: pet hlebčkov in dve ribi. Deček je tvegal VSE. Ne preračunavaj, daj vse. Bog bo že dal svoj blagoslov!
Oscar Luigi Scalfaro
lastne hiše	ampak d a smo državljani
Evrojae/seveč/prebivalci sveta. Užival sem cel teden ob mladih, ki vedo, zakaj živijo. Upam, da . se bo duh Confronta 99 širil iz Colle Don Bosca po vsej Evropi, povsem svetu.	Simon J.
TROJNO SOOČENJE
Prvič-s svetom: Nizanje nekaj (krutih) dejstev o našem življenju, o tem, koliko stanejo Nike copate nekje v Aziji, kjer jih izdelujejo otroci za premajhno plačilo. Ne gre za to, da bi lahko 800 mladih naConfrontu pritisnilo na velike korporacije, gre ža soočenje ž resničnostjo, za zavedanje,'za ustvarjanje zavesti v nas, da lahko stvari spremenimo. Zato, da bomo boljši svet gradili mi mladi. Intotam, kjersmo. Drugič-z drugimi: Vsak narod je s seboj prinesel bogastvo svoje kulture. Vse skupaj je bilo kot prekrasen šopek. Ne gre za to, da so nekatèri narodi bogatejši, da imajo daljšo zgodovino, ampak da so drugačni. V tem je tudi naše bogastvo: da svojemu narodu priznamo, da smo bogati in da razvijamo, kar so nam zapustili naši predniki. Tretjič - s seboj:Soočenje stem, da smo kristjani in z vprašanjem, koliko živimo svoje krščanstvo. 'Jezusje rekel, naj hiše ne zidamo na pesku, ker jo bo odnesel vihar. In Evropo,ki ne bo zidana na krščanskih temeljih, na spoštovanju do Boga v vsakem posamezniku in v okolju, bo odonesel vihar.
To je bil torej seminar, ki je imel namen soočiti vsakega udeleženca z njim samim, ga pripraviti do tega, da se pobota z Bogom in se poda v pustolovščino življenja v svoji domači skupnosti, v pustolovščino graditve sveta. To je bil teden, ki je govoril o sanjah. Naša pravica je sanjati o boljšem svetu, naša dolžnost pa je, da se trudimo svetu prinesti svoje sanje in svoje sporočilo. Blaž iS.
MLADI, POMAGAJTE NAM! Dragi mladi, salezijanci in sestre potrebujemo vašo pomoč, da bi v zvestobi živeli svoj duhovni poklic. Ne bojte se zahtevati od nas, da bi bili res pravi redovniki, znamenja vere in občestva, pričevalci evangeljskega veselja. Ne bojte se od nas zahtevati, da vas spremljamo v molitvi, na poti vaše vere, v iskanju Boga, v prevzemanju vrednot salezijanske duhovnosti. Pomagajte nam, da bomo sveti, potem bomo tudi mi lahko pomagali vam napredovati na poti svetosti!
Antonio Domenech SDB delegat vrh. prestojnika za mladinsko pastoralo
1999 septeinber-oktober

TRIJE USKOVNISKI TEDNI
Mnogo mladih (nad 200) je tudi letos za teden dni dalo slovo dolini, da so lahkg prišli na Us* kovnico in doživeli njene lepote. Prvi dan smo bili polni pričakovanj, ki smo jih nato delili med seboj skozi ves Uskovniški teden. Vsak posameznik je prispeval svojo edinstvenost in dobro voljo. Kar nekaj gostov se je tudi letos zvrstilo na Uskovniških tednih. Najprej g. Bogdan Žorž, psiholog. Predaval nam je o Mladih med željami, pasivnostjo in nesmislom. Kolikokrat smo pasivni sredi poplav današnjih medijev in kako seznajdemo sredi nesmisla, izgubljeni in osamljeni, brez lastnih oz. edinstvenih in tudi plemenitih želja. V torek smo mladi lahko skupaj z zakoncema Mu-šlč razmišljali o življenju pred zakonom in v njem, o najbolj perečih problemih. Največ, kar lahko zakonca podarita drug drugemu, je čistost in predanost.
Sredo smo izbrali za pot na Komno. Na poti smo v polurni tišini razmišljali vsak o svoji poti in cilju, ki smo si ga zastavi I i. Sicer pa nam je bilo lepo, kersmosemno-go pogovarjali. Najlepša pa ,	je bila gotovo
sveta maša v naravi. Dan kasneje nas je obiskala gdč. Alenka Šverc,; dr. teologije in mag. pedagogike.. Predstavila nam je rast mladega animatorja in nas vzpodbudila: Vsak nosi v sebi nekaj, kar lahko podari drugim. In to je tudi dolžan storiti. Učimo in vodimo z besedami in dejanji. Naloga kristjanov je biti animator vsak dan in kjerkoli. V petek smo pridno delali po skupinah in se pripravili na sv. mašo, ki je sledi la spokornemu bogoslužju. Popoldanska puščava je bila čas za priznanje in obžalovanje svojih napak - tudi v zakramentu sprave. In že je bila tu sobota, zadnji dan skupnega bivanja. Skozi ves teden smo se skupaj trudili, vsak na svoj način, s svojo nadarjenostjo, veseljem in odprtostjo, da doživimo tisto, česar se bomo spominjali. In sedaj lahkoto ponesemo tudi med naše bližnje in prijatelje. Ko smo se poslavljali, smo začutili, da smo bili v določenih trenutkih z nasmehi na obrazu, pri igrah, športu, skupnih večerih nerazdružljivi. Tako smo v polnosti začutili pomen letošnjega naslova Uskovniškihted- : no v: Samo ljubezen rojeva življenje.
Bernarda Zalar
HI. teden
Končno! Zagledam Kopriv-niško cerkev in župnišče ob njej. Radovedno sem zrla po vrstnikih in čeprav so bili zame popolni neznanciy sem imela občutek, da spadam sem. Napetost in prvo tremo smo pregnali s petjem ob spremljavi mnogih kitar in Vesnine violine. Martin nam je razložil potek tedna salezijanske mladinske duhovnosti (SMD). Nato smo za čel teden v prostor povabi I i Jezusa v Najsvetejšem in pred njim preživeli V pesmi, tišini, molitvi, solzah največ tihih, bolečih, lepih, svetih trenutkov. Hvala, Gospod!
V nova jutra nas je točno ob sedmih prebujal cerkveni zvon. Zbrali smo se pred Marijo in se ji priporočili. Po sobi je vsako jutro zadonela Ave Marija, mi pa smo obdelčkih molit veZdrava Marija razmišljali o posameznih dogodkih vsakdanjega življenja. Po zajtrku in jutranji molitvi je vsak dan voditelj-vna-
šem tednu je bil to Martin-podal nekaj iztočnic za razmišljanje, ki ga je vsak od nas nato nadaljeval sam v puščavi.
Letos smo razmišljali o VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, ki j| sestavljeno iz nekaterih ključnih trenutkov: V življenju se srečujemo. Vsak od nas doživlja prohle-mein pričakuje se, da jih bo reševal čimbolj odgovorno. Življenje kristjana je posredno eno samo odločanje za Boga. Biti znamenje? Skrbeti za prečiščevanje duše... In končno odrešenjel Svoje razmišljanje v puščavi smo skupaj zaključili z molitvijo pred Najsvetejšim.
Potem pa dobro kosilo. Jeziki so se nam razvezali, saj je čas tišine, ki je sicertrajal od enajstih zvečer do kosila, minil. Pomivanje in nato sprehod na Vodnikov raz-glednik — pogledat Bohinjsko jezero -ali pa odbojka. Nato smo vsako popoldne uglaševali naše glasove in se naučili nekaj novih pesmi. V popoldanskem delu po skupinah smo
se pogovarjali o temi dneva ali pa pripravljali mašo. Maše so bile res nekaj posebnega. Pred Gospoda smo polagali svoje želje, zahvale, prošnje, obžalovanja in Gospod je prihajal k nam. Ob večerni molitvi smo v krogu sedeli pred Jezusovo podobo in mu izročali svoja doživljanja, strahove in drug drugega. Takrat me je prevzel občutek, da poznam vse zbrane že leta ne pa šele nekaj dni. Tišina, tiha glasba, soj sveč na Jezusovem obrazu, pričevanja - vse to me je navdajalo z mirom.
V sredo po kosilu smo se odpravili na izlet - da se še bolje spoznamo na poti in da obiščemo novo salezijansko kapelico na Goreljeku. Lepo je bilo, ko smo darovali mašo v naravi. V petek pa je bil dan celodnevne puščave, dan prečiščevanja naših duš. Po jutranji molitvi smo si vzeli v nahrbtnike skromno kosilo in ste odpravi I i v samoto. Med puščavo: je imel vsak tudi priložnost za spoved ali pogovor. Lepo je potegniti črto pod dosedanje življenje in reči: Gospod, od sedaj bo s Tvojo milostjo drugačel
Teden se je zelo hitro iztekel. Naša'razmišljanja in odločitve bo potrebno zaživeti v resničnem vsakdanu. Besede zahvale in vzpodbude. Oči, ki so,govorile svoje in topel objem. Potem pa: Adijo, Koprivnik! Se vidimo drugo letol
Tista, ki je srečala Gospoda -"v imenu vseh, ki se jim je
tudi to zgodilo na Koprivniku
5 • 1999 september-oktober |
WñiJbñJM
Ljubezen m katedrom -je dmes sploh še modemu inmo§cjč&i
pričevanje Gregorja Markiča, profesorja latinščine na Gimnaziji Želimlje
•	Nešteto občutkov prevzame profesorja vsak dan, ko znova zastavi svoj dan med mladimi. Zame je izziv že samo vstajanje iz tople postelje. Celo naveličanost nam hudi duh vsadi v srce. Na žalost je poučevanje le redko samo po sebi umevna radost. saj so človekovi dnevi na zemlji kot dninarjevi dnevi (Job 7.1), dninar pa se veseli dela šele. ko je opravljeno. Je pa radost potem toliko večja. Hkrati je biti ob dijaku velika odgovornost in tudi negotovost za profesorja.
•	Doma ne more mlademu človeku nadomestiti noben profesor, sjcer pa mislim, da ga niti noče. Če naj bodo stvari urejene modro, bodi družina družina, profesor profesor, dijaški dom dijaški dom, prijatelj prijatelj... To je moja 'teorija avtentičnosti'. Včasih kateri od teh členov šepa in drugi priskočijo na pomoč, vendar gre takrat za nadomestek, ki je in vedno ostane samo nadomestek.
Do kod biti prijatelj-oče-učitelj? Biti profesor, vzgojitelj, roditelj, voznik avtobusa ... in kdorsiže-bodi - vsak mora biti tisto, za kar ga je Bog poklical. Če nimam profesorskega poklica, naj ne bom profesor, če pa ta poklic imam, naj bom to v polnosti. Vsak človek ima dva poklica: ozki poklic vsvojem okolju in širši poklic svetosti. Kdor bo v Božji ljubezni izpolnjeval svoje poslanstvo. bo nič manj kot svet-
nik. Zato je sv. Ignacij prosil Gospoda, da bi bil vedno bolj on sam. Zato je zame dober profesor, kdor se ne pretvarja, se ne le nauči vzgojnih spretnosti, ampak vse svoje bitje prinaša iz samega sebe in iz svojega odnosa z Bogom. Ideala vzgojitelja ni, so le zgledi svetniških posameznikov, ki morejo biti vodilo, ne pa kalup. Bodi to. kar si, vključno z napakami. Ni lahka ta zahteva, ker vsebuje tudi trden sklep o poboljšanju. To je moje razumevanje dobrega vzgojitelja in prav zato sem ohranil v hudo slabem spominu fakultetna predavanja iz pedagoških predmetov, ki so podajala zgolj in samo spretnosti pretvarjanja in goljufanja. Predavatelji so se ukvarjali z vprašanji, kako motivirati otroka, kako narediti sproščeno ozračje, kako priljubiti predmet in sebe in podobno, nikoli pa nisem slišal besede ljubezen. Kot najpomembnejšo so prikazovali obrtno spretnost, kako se zdeti ljubeč, ob tem pa se niso niti vprašali, ali tak v resnici tudi si. Vzgojo kot naučeno spretnost doživljam kot laž.
• Delo in življenje v naši gimnaziji je prijetno. Sam nimam natančnejših izkušenj z drugimi šolami, prepričan pa sem. daje naša gimnazija drugačna , povejmo odkrito: boljša je cd državnih gimnazij. Gimnazija Želimlje ni boljša od državnih zato,
ker bi dobila boljšo populacijo. Učenci se ne učijo bolj prizadevno in vneto. Mladi so mladi, povsod enaki. Preiskujejo meje: sebe. svojih staršev, profesorjev. ustanove. Toda na Gimnaziji Želimlje veljajo neki vedenjski vzorci, ki omejujejo splošno razširjene bolezni naše družbe. Ti vzorci so hitro pokvarljivo blago, da se ohranjajo in izboljšajo, so potrebni veliki napori in še zlasti molitev (prim. Mr9, 29). Tisti, ki delamo v Želimljem, smo slabotni in grešni ljudje, v ničemer se ne razlikujemo od drugih. A v salezijanski ustanovi smo pod posebnim Marijinim varstvom, kakor je don Bosko obljubil vsem, ki bodo živeli in delali v njegovih ustanovah.
• Dovolj je preživeti en sam dan na gimnaziji in razumeli bi Želimeljsko domačnost, drugačnost! Zanimivo je doživeti kak izlet ali pa tekmo dijakov proti profesorjem. Ne spominjam se, ali smo zadnjič pri odbojki profesorji izgubili ali zmagali, a to ni pomembno. Bili smo enakovredni igralci in lepo je biloobčutiti pristnost veselja ob vsaki dobri podaji. ob dobri akciji, pa naj je pomenila dobljeno ali tudi izgubljeno točko. Ali pa tistikrat, ko sem se šel sankat s skupino dijakov, urednikov časopisa. Bilo je naporno, tudi kaka buška, a utrujenost je bila prijetna in rodovitna. Tako kot vse življenje na Gimnaziji Želimlje.
$• 1999 seplember-Oktober.
R|Jj
VZGAJAJMO KOT DON BOSKO
je so bili povečini neuki, niti brati in pisati niso znali. Brez znanja pa v takratnem porajajočem se kapitalizmu človek ni prišel nikamor. Zato je začel kmalu ustanavljati razne šole, ki so mladim pomagale, da so prišli do dostojnega poklica in se nata način postavili na svoje noge. Močno se je zavedal vzgojnega pomena šole. Njegov oratorij, tisto zdravo vzgojno okolje, ki zagotavlja mladim celostno rast, je ne samo dom, kjer so mladi sprejeti z ljubeznijo, dvorišče, kjerživijomed seboj v veselju in prijateljstvu, župnija, ki jim pomaga pri rasti v veri, je tudi šola, kijih uvaja v življenje. Ne prezrimo vzgojnega naboja šole!
njihovo starost, da se vedno bolj odgovorno vključujejo v življenje.. Šola je tista os stalnica, ki spremlja zorenje otrok in mladostnikov in ki jih na koncu, poleg drugih dejavnikov, pripelje do zrelosti. Še dve stvari je potrebno poudariti: čas šolanja še zdaleč, nezadevasamootrok in mladostnikov, ampak ravnotoliko, če ne še bolj, njihove starše. Zelo močno pa zadeva seveda tudi učitelje, ki imajo nalogo, da prenašajo na mlade rodove vrednote in znanje.
Don Bosko se je v svojem času močno zavedal pomena znanja, šole, izobraževanja. Njegovi fant-
SOLA KOT PROBLEM NaSkali se veli ko srečujemo z mladostniki, ki jim šola dela težave. Preden bom nanizal nekaj vzgojnih spodbud, bi rad iz te izkušnje navedelkakšno drobno zgodbo, ob kateri se veljazamisliti.
Mihu je učiteljica že oktobra jasno povedala, da angleščine zagotovo nebo naredil. Mihu se je zdelo povsem brez smisla tratiti čas za učenje angleščine. Zaradi angleščine letos ponavlja sedmi razred.
Leto se spet preveša v jesen. Vroči poletni dnevi so za nami, čas dopustov se je iztekel. Spet smo vsak na svojem mestu, tam, kamor nas je postavila previdnost z namenom, da bi prinašali, vsak s svojimi talenti in vsak po svojih močeh, blagoslov na ta svet. Spet so tu skrbi vsakdanjosti, zopet čutimo, da kliče življenje po tem, da se mu posvetimo.
Naši otroci in naša mladina je s prvim septembrom znova prestopila šolski prag. Pred njimi in pred njihovimi družinami je novih deset mesecev prizadevanj. Učenje, priprava na kontrolke, pisanje nalog, nabiranje znanja... Šola je pravzaprav zelo zanimiva pogruntavščina. Poleg tega, dasi mladi nabirajo novoznanje, ima nalogo, da jim pomaga, glede na
IKfl 5-1999 september-oktober
I
Tanjin oče je bil pravzaprav vedno jezen na svojo hčer. Zdelo se mu je, da ničesar ne naredi dobro. Se posebej pa je znorel, ko jemala prinesla Iz šole slabo oceno. In to se je pogosto dogaja lo. Zgodilo pa se je nekoč, da je mala dobila pri zemljepisu štirico. Oče ni reagiral. Naša animatorka, kise je srečevala s Tanjo, je očeta začudeno vprašala, kako to, da Tanje ne pohvali za njen uspeh. Očetu se je zdela ta misel čudna, kajti svoje hčerke ni pravzaprav nikoli pohvalil. Vedno je bilo vse, kar je naredila, "premalo".
Miša je bila do petega razreda v šoli vedno prav dobra. Ni posebej blestela, čeprav ji, po drugi strani, šola ni delala nikakršnih preglavic. Ko je bila v šestem
SOLA: CAS NOVE ODGOVORNOSTI
Šola ni problem; šola je priložnost, ki nas vse, otroke in mladostnike, starše, učitelje in vzgojitelje, spodbuja, da bi rasli v odgovornosti. Da bi skupaj in vsak s svojo odgovornostjo postajali bolj zreli. Dovolite mi torej nekaj spodbud ob začetku tega novega šolskega leta.
Otroci in mladi
Leta šolanja, leta mladosti, so ključna leta v življenju vsakega človeka. Napake, narejene v tem življenjskem obdobju, se sistematično ponavljajo skozi vse življenje. Učite se zase! Nihče vas ne more vtem nadomestiti. Resno se lotite učenja!
razredu, seje staršem zdelo, da je sploh več ne "dohajajo". Začela seje spreminjati, se zapirati vase, popuščati v šoli. V šestem razredu se je nekako še prebila skozi, v sedmem pa je popolnoma popustila. Tudi s prijateljicami, s katerimi se je največ družila, je bilo tako. Zdelo seje, kot da bi zanalašč šolo obesile na klin. Starši so se nemočnovpra-ševali, kaj naj naredijo. Niso mogli drugega, kot da so nemo opazovali svojo hčer in zanjo -molili.
Učenje je vteh letih vaša prva dolžnost.
Spolnjevanje vsakdanjih dolžnosti je pot svetosti. Don Bo-sko je rekel: "Vaša svetost je v doslednem spolnjevanju vsakdanjih dolžnosti." Ne učite se za oceno, ampak se s šolo pripravljate na jutrišnji poklic, ki vam bo zagotovil dostojno življenje.
Starši
Vaši šoloobvezni otroci in mladostniki zahtevajo od vas poseb-
no skrb in pozornost. Potrebujejo vašo oporo in bližino. Čas, ko so vaši otroci šoloobvezni, je lahko čas zelo plodnega vzgojnega obdobja.
• Pomemben je uspeh vaših otrok, še bolj pomembno pa je, da jim v letih šolanja pomagate, da si bodo privzgojili delovne navade, red in urejenost, da bodo razvi I i v sebi vo-Ijoza učenje.
Bodite realni in pričakujte od svojih otrok toliko, kolikor zmorejo. Ne precenjujte svojih otrok, kajti pretirane želje staršev otroke zelo obremenjujejo. Tudi ne podcenjujte, sploh pa jih ne primerjajte z drugimi: vaš otrok je enkraten! Njemu in njegovi enkratnosti posvetite vso skrb. Zanimajte se za šolanje svojih otrok. Hodite redno na govorilne ure in sestanke, tudi če otroci v šoli nimajo problemov. S tem boste pokazali otrokom, da so vam otroci resnično pri srcu. Znajte svoje otroke naglas pohvaliti za vse, kar boste opazili, da so dosegli s svojim poštenim prizadevanjem. Ne kupujte učnega uspeha otrok z raznimi darili v stilu: "Če boš odličen, dobiš kolo" itd.
Od šole in učiteljev zahtevajte doslednost, poštenost, resnost. Šola je dolžna vašim otrokom veliko ponuditi. Za vaše otroke gre in starši imate pravico in dolžnost zahtevati od šole, da bo vašim otrokom pomagala pri celostni rasti.
Šola in učitelji
Od trenutka, ko začnejo otroci obiskovati šolo, preživijo med stenami učilnic veliko časa. Od šestega do devetnajstega leta - obdobje, ko zraste otrok v dozorelega mladostnika.
5 • 1999 september-oktober |
Nikoli ne pozabite, da ste učitelji tudi vzgojitelji. Se več: da ste najprej vzgojitelji in šele nato "učitelji11. Vrednote in življenjske drže, ki jih prenašate na mlade, so ravno tako pomembne kot znanje. Papež Pavel VI. je (sicer v drugem kontekstu) izrazil misel, ki ve-Ijatudi za vas: "Naš svet ne potrebuje učiteljev, potrebuje pričevalce!"
Z veseljem in navdušenjem opravljajte svoj poklic in se zavedajte, da ste v službi življenja.
Netlačiteotrok vkalupe in ste-reotipe. Ohranite vsrcu občutljivost za izvirnost vsakega otroka, občudovanje talentov, ki jih ima. Pomagajte posameznikom pri njihovi rasti in napredovanju. Otroci, ki imajo v šoli več težav, potrebujejo več vaše skrbi in naklonjenosti. Spodbujajte med otrokci solidarnost in vzajemno pomoč, ne tekmovalnosti.
Še bi lahko nizali spodbude, tako za otroke kottudi za starše, učitelje in vzgojitelje. Šola nas namreč vse na prav poseben način povezuje. Ena izmed mnogih skupnih točk naj bo tudi molitev, da bodo naša vzgojna prizadevanja od Gospoda blagoslovljena.
Cisto na koncu pa dovolite še eno spodbudo, ki se nam mogoče ne bo zdela povsem na mestu glede na vse, kar sem doslej zapisal. Pa vendar: bodimo previdni, spoštljivi in pozorni na cestah, v prometu, kjer vsako leto ugasne približno za dva razreda otroških življenj... Spoštovanje življenja otrok se namreč ne začne šele v razredu, ampak na cesti - tam smo vsi soodgovorni drug za drugega!
Martin Lisec, sdb
5 
• 1999 september-oktober |
MLADE DRUŽINE
Danes se nam predsta vlja družina Kržič iz majhne vasiGoričice, ki spada v župnijo Preserje in leži pod romarsko cerkvijo Žalostne Matere Božje na Žalostni gori, kamor oni sami kot tudi mnogi drugi zelo radi po romajo. Svoj dom imajo na robu gozda in ob robu Barja, od koder imajo res zelo lep razgled in veliko priložnosti, da živijo z naravo in čutijmo utrip letnih časov.
V družini vas je osem članov, oče janež in mati Majda ter šest otrok:
Janez (18): Obiskujem srednjo strojno šolo v Ljubljani. Sem že deset let ministrant in sodelujem pri mladinski skupini. Mladi že nekaj lel postavljamo jaslice in lo delo me zelo veseli. Marija (15): To leto sem končala osnovno šolo in sedaj bom začela
obiskovati gimnazijo. Tudi jaz rada obiskujem mladinsko veroučno skupino, kjer se še bolj spoznavamo mladi med seboj. V prostem času igram na klaviature in obiskovala sem tudi glasbeno šolo. Matija (13): V jeseni bom pričel obiskovati sedmi razred. Tudi jaz sem ministrant, in siceržesedem let. Vglasbeni šoli se učim igranja na harmoniko in tako tudi doma popestrim marsikatero urico. Luka (10): Septembra bom šel v četrti razred in sem že štiri leta ministrant. V prostem času zelo rad zlagam lego kocke in tudi rišem oziroma slikam.
Marko (5): Tudi jaz rad zlagam kocke in rišem. Še raje pa grem z mamico na njivo. Zelo rad imam rastline in rožice. Tudi jaz bom ministrant.
Najmlajša Urška ima eno leto. Prav dobro se ji godi v družbi bratcev in sestrice, ki jo imajo vsi zelo radi.
Oče in mati, kako sta se
spoznala?
Majda: Hodila sem v mladinsko veroučno skupino, ki ježivela na os-
novi duhovnih vaj iz Stržišča. Janez je bil starejši brat enega izmed članov in je nekega poletja del skupine vodil na Triglav, kjer je sem bila tudi sama. Natak način so se začele kresati iskrice in se kasneje razbohotile vogenj, ki še vedno gori.
• Kje sta začeta svojo
družinsko pot 1 Majda: Najprej sva živela pri mojih starših v Kamniku pod Krimom, kjer je bil še brat s svojo družino. Janez:Po rojstvu prvega sina sva začela graditi svoj dom poleg stare hiše mojega strica, ki še vedno stoji in je zelo stara. Nova hiša je bila še isto leto pod streho. Majda: Naslednje leto seje rodila Marija in ob njenem prvem rojstnem dnevu smo bili že v svojem domu.
Janez :Poleg si užbe sem ves čas pre-
vsi navdušeni nad njim. Kakor so rasli otroci, takoje raslotudi njihovo veselje do novega življenja. Navdušenje nad najmlajšo Urško je nepopisno. Tudi sama sprejemam zadnje otroke vse drugače kotprve, netakoobremenilno, nekako bolj sproščeno.
• Kako preživljate počitnice ? V začetku smo hodili na morje, sedaj pa bo že deset let, kar hodimo
kakšno leto izpadejo, jih zelo pogrešamo. Tudi to leto smo bili v gorah in bilo je kar veliko lepih dogodkov. Posebno všeč nam je bil Tošc, po katerem se je razcvetelo nešteto planik in na vrhu nas je pozdravilo ogromno ovac. Pred dvema letoma pa sva po 1 7 letih vodila svoje otroke na Triglav. Vsi so si že zelo želeli, da bi se povzpeli nanj, saj smo ga vedno le občudovali z bližnjih vrhov.
živel in delal na novogradnji. Veliko so nam pri delu pomagali sorodniki. Majda:Naslednje poletje je pri jokal na svet Matija in tako je moja mamapazilažekartri najineotro-ke in še kakšnega bratovega. Videla sem, da je to kar preveč naporno zanjo, zato smo se po rojstvu četrtega odločili, da pustim službo in ostanem doma. Bilo je res naporno. Sedaj je že deset let, kar sem doma, in prepričana sem, da je bilataodločitev prava. Podalj-šemčasu smozopetčakali na rojstvo, in ko seje rodil Marko, so bili
na počitnice v gore. V Gorjušah nad Bohinjem imamo svoj bazni tabor odkoder hodimo po naših vrhovih ( Viševnik, Debela peč, Tošc, Veliki Draški vrh... j.Take počitnice so nam vsem zelo všeč in ob njih se vsi mnogo naučimo, nas povezujejo in bogatijo. V gorah občutimo veličino in moč Stvarnika. Lahko prisluhnemo tišini, čeprav je ta pri taki družini redkost. Za dosego cilja - vrha mora vsak vložiti kar nekaj truda in tako spoznavamo, da bomo le z delom dosegli svoje cilje. Če
Drugače pa počitnice kar preveč hitro minejo, saj je potrebno vedno še kaj postoriti okoli hiše in tudi polje, na katerem pridelujemo zelenjavo, vzame kar nekaj časa. Tudi morje imamozelo radi in skoraj vsako leto imamo priložnost, da se okopamo v njem.
Kako se otroci med seboj
razumejo?
Veliko se ukvarjajo drug z drugim in raznimi igrami, najmlajša pa vsem popestri dneve i n tako jim še zmanjka časa in ne poznajo dolgočasja s čepenjem pred televizorjem. Karvelikokratpridemed njimi do nesporazumov, kar je nekaj normalnega, saj je vsak zase svojevrstna osebnost. Tako se imajo že sedaj priložnost naučiti sporazumevanja in reševanja raznih konfliktov. Spori ne trajajo dolgo in jih karkmalu razrešimo. Skratka vsi se učimo drug ob drugem življenja in zgledi so najmočnejši.
5 • 1999 september-oktober |
Gradnja hiše za začasno bivanje sester pri najbolj zapostavljenem plemenu indijancev Hupdus. Ko so v začetku sestre prihajale mednje, to pleme ni imelo zadostne hrane, saj je služilo na njivah drugih plemen za sužnje. Po dveh letih naše navzočnosti pa jih sestre branijo pred zlorabami in učijo na svojih njivah, kaj pridelati, sedaj pa že lahko celo sestram prodajo svojo moko iz ma-njoke. Velik napredek, kajne!
Brazilija. Rio Negro ob Amazonki. 1999. Indijanski otroci izdelujejo moko iz korenine manjoke. Najprej jo naribajo, potem stlačijo v njihovo cedilo, obesijo in spodaj navežejo utež, da se iztisne ves sok; ta je namreč strupen.	►
»Sveti« so njihovi dnevi, ko se barvajo in plešejo, in to s svojo mistiko in duhovnostjo.	-v
Nadaljevanje: Iztisnjeno manjoko nato mati spraži na velikem ognjišču, ki pa je navadno od vsega plemena. Ta moka je podobna trdim drobtinam, je se kot pri nas vsakdanji kruh, bodisi med kuhano jedjo, bodisi kot mali kruhki ali pa celo za odžejanje, ko drobtine namočijo v vodi.
|H 5-1999 september-oktober
HiUiZ iimijLžiiisii
Pozdravljeni, bralci Salezijanskega vestnika in vsi prijatelji in sodelavci misijonov. Med kratkim obiskom doma sem se srečala z mnogoterimi katehetskimi skupinami in oratoriji, z nekaterimi župnijami, a z vsemi drugimi prijatelji se hočem povezati sedaj še prek teh skromnih besed in fotografij. Študijske dolžnosti so me »prikrajšale« za skoraj mesec dni obiska v domovini in poklicale nazaj. Tudi na to je treba z veseljem odgovoriti: »Tukaj sem, Gospod!« pa naj bo za večjo rast Božjega kraljestva.
KAMBODZA
Praznovanja so moč povezave in prijateljstva indijanskih plemen. Bili so časi, ko so se mlajši rodovi sramovali ohranjati svojo kulturo, a danes že čutijo ponos, dasoto, karso. Upamo, dajim bo jubilejno leto 2000 prispevalo tudi k enakopravnosti in zasluženemu dostojanstvu. S. Agata Kociper čestita poglavarju za njegov prispevek pri ohranjevanju indijanske kulture da-
Pogled na staro šolo in na njihovo naselje. Preden so sestre redno skrbele za ta plemena, so otroci prihajali v šolo le, ko so imeli doma kaj jesti,. Drugače pa je vsa družina za cel teden izginila v pragozd in nabirala divje sadeže. Sedaj pa so jim sestre postavile že boljšo šolo, poskrbele za malico otrok in tako pridno študirajo in se tudi fizično lepo razvijajo. Vse to s pomočjo dobrotnikov misijonov. Vsem najlepša hvala.
Podpiram vas s svojo molitvijo in žrtvijo, obenem pa se tudi slehernemu zahvaljujem za duhovno In materialno pomoč. Bog vas živi. Hvaležna s. Agata Kociper
Podhranjenost in pomanjkanje higiene sta dovolj vidni iztrebuščkov indijanskih otrok.
s.Agata Kociper
Praga Sao Sebastiao Baggio S/N 697500-000 SaoGabriei
da Cacnoeira (AM) BRASIL
NAJLEPŠI MISIJON NASVETU
Na dnu srca sem prepričana, da je prav Kampučija dežela, kjer me že I i Gospod. Vedno sem trdila, da mi je naša vrhovna predstojnica določila najlepši misijon, in zdaj vidim, dato drži. Težav ne manjka, nikar ne mislite, vendar pa čutim mir in veliko željo, da bi dodala vsaj kamenček v mozaik ljubezni in solidarnosti, ki gadan za dnem gradi mnogo ljudi. Zazdaj lahko dajem bolj malo, saj še vedno ne znam jezika, Je že res, da moj nasmeh ne ostane neopazen in očitno kar glasno govori, kmerščina pa je za moje evropsko uho nekaj čisto novega, in potem ko sem se na vso moč trudila, da bi si zapomnila novo pisavo, ki ji kar ne zmanjka znamenj, zdaj že prebiram prve besede. Pogosto se počutim kot otrok v mali šoli in se tolažim, da bodo samo mali prišli v nebeško kraljestvo.
To ljudstvo še vedno hodi obteženo z mnogimi bremeni. Kotse-stre hčere Marije Pomočnice čutimo posebno zaskrbljenost za dekleta inžene. Mnoge od naših učenk doma vstajajo ob šti rih, da gredo na delo na polje, potem pa čez dan, ko je vroče, na roke tkejo posebno tkanino, imenovano kroma, pa spet proti večeru nazaj na polje in potem spat. Otroštvo je čas brez igre, mladost brez vedrine in mnoge potem čaka zakon, ki je bil sklenjen in je pogosto tudi živet brez ljubezni. »Do-klernisemprišlakvam, nisem vedela, daježivljenje lahkotudi nekaj lepega!« je na glas razmišljalo enoizmed deklet.
s. Ljudmila Anžič
5 • 1999 september-oktober |
VZORNICA SLUŽENJA
Velikodušna Marijina izročitev Bogu inčloveku vslužboživitudi danes. V najrazličnejših okoliščinah je Marija vzornica poslušanja, sprejemanja in udejanjanja Božjih načrtov. Kot ona je lahko tudi vsakdo izmed nas, jaz in ti, nosilec - služabnik - vesele novice: Bog-je-z-nami!
Kolikokrat vteh poletnih mesecih sem lahkobilapričatemučudežu velikodušnegapodarjanja: novo-mašnik, ko razprostre roke in nam zaželi "Gospod z vami!"; sosestra, ki prvikrat Bogu izpove zvestobo z zaobljubo čistosti, uboštva in pokorščine; in druga, ki velikodušno hiti novemu poslanstvu naproti; animatorji, ki sezotroki pes' 1999 september-oktober
L. GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVAU VSI RODOVI
GOSPODOVA SLUŽABNICA
,	j sprejemajo skrivnosttrpljenja...
Svetli vzori služenja. Izziv in spodbuda.
V SLUŽBI BOGA IN ČLOVEKA
Marija,mlado nazareškodekle, je z vzklikom "Zgodi se!" pogumno stopila na pot služenja. Z Božjim Sinom pod srcem je pohitela k pomoči potrebni sorodnici Elizabeti. Brez obotavljanja se je nato napotila v Betlehem, in daobvaruje Novorojenega, je bežala v Egipt. V skritosti Nazareta pozorno spremlja svojega odraščajočega Sina. Ko nastopi "njegova ura", mu sledi po palestinskih cestah, vsedo križa, kjer sprejme v svoje varstvo vse človeštvo: postane mati - služabnica slehernega človeka. Marijaz nami sočustvuje, moli,trpi, se veseli; pomaga nam in nas vodi k Bogu, ona, Gospodova služabnica in služabnica človeštva.
Pripravila s. Mimica Oblak
di jo po igriščih in se potijo v delavnicah,dabi mlajšimomogočili nepozabno vesele počitnice; študentka, ki se bo kot prostovoljka "odpočila" v begunskih centrih; naša mami, ki kljub obvezani roki trdo dela, misleč na druge; ženice, ki v molitvi obhodijo ves svet; bolniki, ki trepetajoč, a z zaupanjem,
Marija,
Gospodova služabnica in služabnica človeštva,
ti, ki si s svojim DA spremenila obličje sveta,
uči nas izgovarjati DA ponižno in preprosto,
predano Očetovi volji.
Hiti z nami po meglenih cestah sveta.
Naj, kot ti in s teboj, nosimo Jezusa
v hrepeneča osamljena srca.
Marija,
stoj nam ob strani v službi življenja.

odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti ali po telefonu.
SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC?
Janez Potočnik Rudnik I/13 1108 Ljubljana tel.:061 /1271-679
KRONIKA ... ^■HHPm^
SKROMNI ZAČETKI
Informaciie o
Glej,
Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!
Lk 1,38
»Napravite to, kar vam je mogoče: Bog bo napravil to, česar nam ni mogoče. Zaupajte vse jezusu v presvetem Zakramentu in Mariji Pomočnici, pa boste videl i, kaj so čudeži!« Tako je zapisal don Bosko v pismu, ki gaje izročil v genovskem pristanišču voditelju prve misijonske odprave Janezu Caglieru 1 3. novembra 1875. In prav te besede so nekaka don Boskova oporoka in napotnica vsem tistim so-bratom in njegovim duhovnim sinovom, ki jim je Božja previdnost določila nalogo, da ustanavljajo nove domove in polagajo temelje novim salezijanskim ustanovam...
Na kakšno obsežnejše delo med ubogo in zapuščeno mladi no v začetku ni bilo mogoče misliti. 8. decembra je bil v zavod na Rakovniku sprejet prvi gojenec MaksSimončič. Kmalu za njim se je oglasi I Franc Osolnik, ki je pozneje postal duhovnik ljubljanske škofije. Prvo leto je število gojencev naraslo na 13. Šolo so imeli karvzavodu. Poučevali so jih predstojniki sami. Ob koncu leta pa so delali izpile na javnih šolah. Šolski svet so sicer že zelo kmalu zaprosili, da bi smeli na Rakovniku odpreti javno osnovno šolo, toda preden je do tega prišlo, je bilo treba opravili še mnogo potov. V tem času se jc zgodilo še nekaj pomenljivega: že 1 3. decembra leta I 901 je škof Jeglič ponudil salez.ijancem mesto kaplana v poboljševalnici. Vendar predstojniki vTurinu s tem takoj ob začetku niso soglašali. Prvi SI i rje sobratje so se posvetili bolj »notranjemu delu« v zavodu in začeli s propagando med ljudmi. Ze leta 1 902 je g. Meze napisal kratko brošurico z naslovom »Don Bosko in salezijanske naprave!« Prvi salezijanci, ki so prišli na Rakovnik, so bili prepričani, da bodo pri svojem delu uspevali samoz Marijo. Kot verni Slovenci sopobož-nostdo Božje Matere imeli za nadvse pomembno sestavino krščanstva že od začetka. V težkih začetkih niso mogli storiti kaj velikega. Eno izmed sob so namenili za kapelo; na oltar so postavili Marijino sliko. Marijini častilci pa so začeli prihajati tudi v ta skromni prostor. Vse je bilo tako revno; Marija si je zaslužila kaj lepšega!
Vse to je v salezijancih budilo željo, da bi pripravili Mariji dostojnejši prostor, kapelo ali morda celo cerkev. Zato so med svojimi dobrimi sodelavci 8. decembra I 902, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ustanovili "Družbo za gradnjo svetišča v čast Mariji brezmadežni, Pomočnici kristjanov na Rakovniku v Ljubljani". Škofijski ordinariat je družbo potrdil 29. decembra istega leta. Član Družbe je lahko postal vsak, kdor je bil pripravljen prispevati vsaj skromen dar za svetišče. V zahvalo za velikodušnost so bili dobrotniki deležni številnih duhovnih dobrot: vključeni so bili v molitve in dobra dela salezijancev in njihovih gojencev po vseh zavodih, za dobrotnike so darovali sv. mašo vsako prvo soboto v mesecu, vključeni pa so bili tudi v molitveni spomin pri sv. maši vsako soboto v baziliki Marije pomočnice v Turinu. Z vsakim novim dobrotnikom se je razširila Marijina slava in pobožnost do nje.
Prirn. Svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku. Ljubljana 1984in Zgodovina salezijanskega Rakovnika (Fr Mihelčic). Ljubljana J 951.
5 • 1999 september-oktober |
»TALIJA - NOVI GORIŠKI SKOF
PRIHAJAM Z ODPRTIM SRCEM
Pred kratkim je bil za novega goriškega nadškofa imenovan 63-letnimsgr. Dino De'Antoni. Prihaja iz Chiogge, iz velike ribiške družine, kot dvanajsti otrok. Odraščal je vsalezijanskem oratoriju, kjer je tudi zaznal klic kduhovništvu. Kot duhovnik je bil najprej predavatelj v semenišču, potem jenadaljeval študij na papeški lateranski univerzi in dokončal študij iz cerkvenega prava. Tako je bil dolga leta dejaven na cerkvenem sodišču v Padovi. Več let je bil tudi župnik, najprej na majhni župniji, kjerse je srečal s kmečkim svetom, potem pa v domači Chioggi, kjer je bil osem letstolnižupnik. Zadnjih enajst let pa je bil generalni vikar v domači škofiji. V časopisu Novi glas(29/1999) je bil z njim objavljen dolg pogovor, v katerem je tudi omenjeno, da se je novi nadškof sredi julija odpravil v Slovenijo (v Zelimlje in na Rakovnik, op.ur.), da bi se vsaj malo naučil slovenskega jezika. Naj poleg teh njegovih življenjskih podatkov dodamo še kako njegovo misel:
OB IMENOVANJU ZA GORIŠKEGA NADŠKOFA
V trenutku, ko sem zvedel, da me je papež imenoval za goriškega nadškofa, sem imel iste občutke, kot jih najbrž imaoče, ko mu povedo, da se mu bo rodil otrok, in to otrok, ki ga ni pričakoval, a se prav zato mora pripraviti na nje-govprihod,ga sprejeti in ga seveda ljubiti... To nalogo sprejemam kot Božji dar. Zavedam se pomena goriške nadškofije, pomena njene kulture. Vse to me bo gotovo prisililo, da bom svoje srce še bolj odprl. To pa predvsem zato, ker različnosti goriške nadškofije od mene to zahtevajo. Rad bi pa tudi povedal, da sem trdno prepričan, kako so te različnosti pravi vir
5 • 1999 september-oktober |
bogastva, saj vsakega človeka bogatijo, ga silijo k temu, daje še bolj odprtdrugemu. Prihajamzželjo, da bi veliko poslušal, se veliko naučil, ker vem, da se bom moral veliko naučiti.
O ODNOSU DO SLOVENCEV V GORIŠKI NADŠKOFIJI
Sam sem bil in sem še vedno zelo pozoren do vsakega posameznika. Zato se mi je zdelo izredno pomembno, da se naučim vsaj osnov slovenskega jezika. Rad bi vsaj toliko spoznal slovenski jezik, da bi razumel svojega sogovornika, da bi mu prišel do srca, da bi ga bolje spoznal... Če poznašje-zik kakega naroda, poznaš njegove misli, poznaš njegovo bistvo, ga poznaš! Morda bom sam znal govoriti samojeziksrca,avsaj rekel bom lahko, da sem se vsaj poskušal naučiti slovenščine. Tenadškofovepripravljenosti, odprtosti in naklonjenosti so gotovo zelo veseli Slovenci na Goriškem, vsi bralci SV pa novemu nadškofu iskreno čestitamo in mu želimo obilo Božjega blagoslova pri njegovem odgovornem delu pastirja goriške nadškofije.
ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE?
Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah:
•	nakažete denarna sredstva na naš žiro račun:
51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov:
Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana
•	odstopite svoj certifikat ali delnice
•	zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine
(oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju)
Svoje darove lahko namenite:
•	za pomoč dijakom na naših šolah
•	za novince in bogoslovce
•	za misijone (Kerečev sklad)
•	za maše (navadne in gregorijanske)
•	za Salezijanski vestnik
•	za izvedbe posameznih projektov
•	za vzdrževanje salezijanskih ustanov
•	in za novogradnje
0 vsem se lahko dogovorite s Slavkom Pajkom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 061/127-41-50.
Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov.
Don Boskovi salezijanci
Kardinal
RAUL SILVA HENRIQUEZ
9. aprila letos je umrl kardinal Raul Silva He-nirquez, salezi-janec, star 91 let, najbolj znan in priljubljen či-lenski škof. Ob njegovi smrti je predsednik države razglasil petdnevno žalovanje za vso državo. Svoji domovini je podaril najboljše, kar je imel.
Človek. Bil je kmečki sin, preprost, iskrenih odnosov, prijateljski do vseh: revnih in bogatih, oblastnikov in barabe na cesti, starih in otrok. Trikrat je prejel nagrado »začlovekove pravice!« in kar devet univerz na svetu mu je podelilo »častni doktorat«.
Škof. Ljubi lo ga je ljudstvo, spoštovali so ga mogočneži. Takoj po 2. vatikanskem koncilu je organiziral sinodo s 500 udeleženci, tudi mnogimi laiki. Izpeljal je agrarno reformo v kuriji, ustanovil je poseben sklad za uboge, iz katerega letno zgradijo 3000 stanovanj zanje, ustanovi I je vas za nepreskrbljene otroke, pa čilensko karitas...
Salezijanec. Nadvse je ljubil don Bo-ska. Njemu v čast je zgradil veličastno narodno svetišče in njega dal tudi za zavetnika, ustanovil jemednarodni salezi-janski center za teološke študije. Vse do smrti je nadvse ljubil otroke in mladino; zavzemal seje, da bi bili zdravi, sveti in pripravljeni na življenje. Ko se je v starosti 75 let umaknil s škofovskega sedeža, si je izbral kaplansko službo v neki župniji in se posvečal mladim.
Čilenec. Vse povedo njegove besede: »Nadvse sem ljubil svojo domovino. To je čudovita dežela: zaradi svoje lege in zgodovine; zaradi svojih gora in morja; še lepša pa zaradi njenih ljudi!«
Po il Bollettino Salesiano, 8/99.
Franc BUDIN
N i še eno leto, ko je k nebeškemu Očetu poromala Stanislava Budin, a že smo se 25.5. na celjskem pokopališču poslovili od njenega moža Franca Budina. Pogrebni obred je opravil in se od pokojnega poslovil celjski opat g. Marjan Jezer-nik, somaševanje pa je v cerkvi sv. Ceci-Ijije vodil salezijanec Ivan Turk.
Bog je pokojnemu očetu Francu podaril 87 let življenja in ga obdari I z mnogimi naravnimi in nadnaravnimi darovi. Bil je veder, plemenit in pošten tako v službi kakor v zasebnem življenju. Vsem, zlati ženi in osmim otrokom je ob zavzetem delu prinašal nasmeh, mir in upanje ...Tudi vnuki so ga srčno vzljubili, "saj, ko je 'naš dedi' prišel na obisk, je bil vselej praznik".
Bil je mož trdne vere, ki seje utelešala v vsakdanjem življenju. Držal se je gesla: moli in delaj! Skrbno urejena kapelica v domačem vrtu pa govori o njegovi veliki ljubezni do nebeške Matere Marije.
Slovenski salezijanci izrekamo pokojnemu očetu Francu za njegovo ljubezen in naklonjenost svoj HVALA! Koso prvi salezijanci prišli v Celje (1937), ko še niso imeli svoje strehe nad glavo, so prav pri Budinovih našli svoj začasni dom. Kotsa-lezijanski sotrudnik je pokojni z molitvijo, razširjanjemSa-lezijanskega vest-nikainkotmolivec za duhovne poklice podpiral delo v blagor mladega rodu v duhu svetega Janeza Boska.
G. Franc, hvala za vse. Molite skupaj s svojo ženo Stanislavo še naprej za naš slovenski narod, za družine, za vzgojitelje in za nove duhovne poklice ...	it
§ K Bogu
so odšli po plačilo
naročniki Salezijanskegavestnika,člani Masne zvezeinmolivcizaduhovne poklice
Antončič Ivanka, St.trgpri Ložu Božič Lojzka, Boštanj Gabor Alojz, Šentjernej Gerenčer Marija, 96 let Grandovec Marija, Šentvid-Stična Hccl Rozalija. BistricaobDravi Ivančič Marija, Kobarid lurca Lojze, Vrhnika Kastelic Angela, Ljubljana Klemenčič Alojz, Kovor Korošec Slavka, Begunje-Cerknica KranjcMarica, Begunje-Cerknicad KustecVerona, Ljutomer LampretMilka.Lj. Polje Novak Ivan, Vrhnika PalčnikPepca, Razbor PučkoCiril, Sv. Tomaž Sajovec Stanko,Vodice SelakNežka, Bučka (99 let) Šabec Jožica, Celje Železnik Marija, Bučka
Marija ŽELEZNIK
Vaščani Bučke so se v četrtek 8. julija v velikem številu zbrali k zadnjemu slovesu od Marije Železnik iz Jermanovega vrha. Bila je ne samo velika do-brotnicažupnijske cerkve, ampak tudi velika salezijanska sotrudnica, odkar so leta 1956 salezijanci sprejeli v oskrbo župniji Bučka in bližnji Skocjan. Bila jim je kot don Boskova mama Marjeta, posnemala je evangeljsko Marto in Marijo. Vsak dan je bila pri sv. maši in veliko mol i laza duhovne poklice. Sirila je Salezijanski vestnik, podpirala misijone in pomagala, kjer je mogla.
To njeno evangeljsko dobroto smo okušali zlasti mnogi salezijanci, za katere je dolga leta skrbela kot dobra mati. Poleg drugih se ji je pri pogrebni maši v imenu vseh salezijancev zahvalil tudi dr. France Škrabl iz Ljubljane. Zadnja štiri leta je služila Bogu tudi s trpljenjem in boleznijo v Domu ostarelih v Smihe-lu v Novem Mestu. Bog bodi zahvaljen za take dobre ljudi, kot je bila Železni-kova teta Marija.	J. P.
s. Frančiška MENCIN, HMP
Na cvetno nedeljo 28. marca 1999 je v bolnišnici v italijanskem mestu Trevico umrla slovenska redovnica s. Frančiška Mencin HMP. Rodila se je v kmečki družini 27. oktobra 1910 v župniji Škocjan pri Turjaku. Bila je tretja od petih otrok. V mladosti se je izučila za šiviljo. 3. avgusta 1935 je odšla v Padovo, kjer je začela pripravo na redovni poklic. Redovne zaobljube je izpovedala 6. avgusta 1938. Vse svoje redovno življenje je s. Frančiška preživela v raznih italijanskih skupnostih in od tega večinoma (55 let) v skupnostih, ki so skrbele za gospodinjstvo v salezijanskih zavodih.
Kdor je živel z njo, je moral občudovati njeno preprosto in materinsko predanost sosestram in sobratom salezijancem ter prek njih poslanstvu med mladimi. Kar23 letjev raznih skupnostih opravljala službo predstojnice.
Zaradi povojnih političnih razmerje bila kar 21 let odrezana od domovine in od svojih domačih. Kamorkoli je prihajala, povsod je prinašala vedrino in optimizem. Ko so jo v začetku marca obiskale sosestre iz domovine (komaj se je vrnila iz bolnišnice), so jo že našle pri opravljanju svojega dela v šivalnici. Sedaj je njeno vedro pričakovanje Gospoda dopolnjeno.
5 • 1999 september-oktober |
Žf fA
Iz Slomškove zakladnice
"Tri stvari imej vedno pred očmi: oko božje, ki vse vidi, uho božje, ki vse sliši in tiste knjige, v katere Bog piše vsa tvoja dejanja. Samo enkat na dan premisli te tri stvari in neboš grešil. Dveh stvari zjutraj ne odlašaj: poboljšanja in dobrih del. Odlašanje je najhujši sovražnik dobrega.
Za danes vemo, a če bomo doživeli jutri ne. Če želiš po svetu srečno hoditi, bodi ponižen in dober vsem, pa le redkim se zaupaj. Pobožen pred Bogom, sramežljiv do sebe, pravičen vsakomur. Ljubi prijatelje, trpi sovražnike, stori dobro, kolikor premoreš, in vse te bo rado imelo. Žal ti naj bo le za tri stvari v preteklsoti: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in za izguljeni čas. Blagor mu, kdor se tega trojnega varuje! Naj te zadane hudo ali dobro, lahko si v srečo obrneš, ako se v nesreči ponižaš, v sreči ne povišaš, in hvališ Boga za vse, kar ti da.
Pokorno naj bo telo duši, duša pa Bogu, naj bo vse po sveti volji Božji."
A. M. Slomšek
19. september 99, Maribor
22,- 27. srečanje vrhovnega sveta z inšpektorialnimi sveti petih inšpektorij (Celje)
24. obisk Rakovnika in Želimelj, blagoslov
želimeljske ustanove
28. romarski shod
na Rakovniku ob 14.30
Nedelja, 12. september
JESENSKI ROMARSKI SHOD NA RAKOVNIKU
ob prazniku Marijinega rojstva
in 75- letnici posvetitve svetišča Marije Pomočnice
l
•	Praznične dopoldanske maše ob 7,8,9.15,10,30 vodijo salezijanski novomašniki.
•	Ob 14.30 pete litanije Matere Božje.
•	Ob 15.00 osrednja romarska slovesnost. Somaševanje novomašnikov in drugih jubilantov vodi salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar.
Veseli bomo narodnih noš.
Pri vseh srečanjih bo priložnostza zakrament sprave. Posebej vabljeni rakovniški farani, člani salezijanske družine, prijatelji sv. Janeza Boska, častilci Marije Pomočnice in drugi, ki vam je Marija izprosila posebne milosti. Skupaj se zahvalimo za njeno 75- letno posredovanje v svetišču pod Golovcem.
otem je prišel Karel Gastini. Nekega dne leta 1843 je don Bosko stopil v brivnico. Pristopil je majhen vajenec, da bi ga namilil.
-	Kako ti je ime? Koliko si star?
-	Karlin. Enajst let imam.
-	Dobro, Karlin, lepo me namili. Kakopagre tvojemu očetu?
-	Umrl je. Samo mamo imam.
-	O revček, žal mi je. - Deček je končal miljenje. - Zdaj pa le pogumno, vzemi britev in me obrij.
Gospodarje prestrašen pritekel:
-	Bog pomagaj, častiti! Deček tega še ne zna. Samo mili.
-	Toda nekoč bo vendar moral začeti briti, ne? Potem je že boljše, da začne z mano. Pogum, Karlin.
Karlin je bril brado, tresoč se kakor list na veji. Ko jezbritvijo krožil po bradi, seje ves spotil. Nekaj krepkih potez, nekaj urezov, prišel je do konca.
-	Zelo dobro, Karlin! - se je nasmehnil don Bosko. In zdaj, ko sva si postala prijatelja, me pridi katerikrat obiskat.
Gastini je prihajal v oratorij in postal velik don Boskov prijatelj.
Poleti tistega leta ga je don Bosko našel blizu brivnice, ko se je jokal.
-	Kaj se je zgodilo?
-	Umrla mi je mama, gospodar pa me je odslovil. Moj starejši bratje pri vojakih. In zdaj, kam naj grem?
-	Pojdi z mano.
Medtem ko sta šla navzdol proti Valdoccu, je Karel Gastini slišal besede, ki jih je slišalo toliko dečkov in kijih nikoli ni pozabil: »Vidiš, jaz sem ubog duhovnik. Toda četudi bi imel samo kos kruha, ga bom delil s teboj.«
Mama Marjeta je pripravila še eno posteljo. Karlin je ostal v oratoriju več ko petdeset let. Bil je vesel in živahen in je posta! odličen napovedovalec za praznike. Njegovi prizorčki so vse spravljali v smeh. Kadar pa
je govoril o don Bosku, seje zjokal kakor otrok. Dejal je: »Rad meje imel.« Pel je odpev, ki so ga znali že vsi na pamet:
Sedem križev bom prestal, Tako je oče Janez prerokoval. Bila je to ena od toliko »prerokb«, ki jih je don Bosko malo za smeh malo zares napovedal svojim dečkom. Karel Gastini je umrl 28. januarja 1902, star sedemdeset let in en dan.
DVOJE MAJHNIH SRC »ZA PREJETO MILOST« 24. junij, praznik sv. Janeza Krstnika, don Boskov god. Karel Gastini in Feliks Reviglio sta kljub težkim časom sklenila pokloniti don Bosku majhen dar. Varčevala sta pri kruhu in ljubosumno hranila majhne napitnine. Kaj naj kupita spričo visokih cen, ki sta jih brala v izložbah trgovin? Odločila sta se: kupila sta dve majhni srci iz srebra, ki so jih kupovali, da bi jih izročili Mariji »za prejeto milost«. Čudna izbira, vendar všečna in tudi ganljiva.
Na večer pred praznikom, ko so šli že vsi počivat, sta šla in potrkala na don Boskova vrata in mu jih podarila, zardevajoč do ušes.
»Drugega dne so vsi tovariši izvedeli o tem daru - je zapisal Lemoyne - in ne brez nekaj zavisti.«
TeresioBosco, Don Bosko, Ljubljanal 988, str. 149.176.
POGOVOR
VESTNIK KOT MAGNET
Najprej vas prav lepo pozdravljam. Moram povedati, da sem tokratprvičopazila Salezijan-ski vestni k. Žena pogled me je pritegnil. Stara sem 13 letin vsaka revija me ne vabi k prebiranju. Toda vaš Vestnik je bi I zame kot magnet. V njem sem opazi la članek, da ga podarjate tistim, kigaželijo... Prosila bi vas, če je revija zastonj, mi jo, prosim, pošljite na priložen naslov. Želim vam, da bi revija še dolgo izhajala.
Tadeja, Velenje
DA BI BILA PRI MARIJI! Prisrčna hvala za vaše pismo, ki me je kar presenetilo, a obenem razveselilo. Hvala Bogu, da se še kje kaj novega odpre in ustanovi v Božjo čast (op. ur. odpiranja no-viciatske hiše v Rudniku). Jaz vam prav iz srca želim zelo veliko Božjega blagoslova, varstva in pomoči naše dobre matere Marije Pomočnice, saj je še vedno zelo rada poslušala in tudi us I i šala naše ne-
BRALCI	^m
nehne prošnje... Sama si zelo želim, da bi bila še kdaj v bližini Marije Pomočnice na Rakovniku, seveda, čeboBožja volja. Zazdajmi še zdravje ne dopušča. Lahko pa po pravici povem, da sem z vami vsemi v duhu pred Marijinim oltarjem, kjer tudi sama dobivam milost in Božjo pomoč za vsakdanje preizkušnje. Hvala Bogu prav za vse.
Anica, Ljubljana
MOLITEV ZA BLAGOSLOV Sem mati treh odraščajočih otrok. Ker sem velika časti Ika Marije Pomočnice na Rakovniku že od mladih let, saj sem že s svojo mamo hodila na to prečudovito romanje, čeprav utrujena od ce-lonočnega bedenja, sem se tega zelo veselila. Zato tudi hočem svoje otroke k temu vzgajati, pa ne vem, če mi to dovolj uspeva. Zato bi vas prosila, da mi z vašo molitvijo pomagate pri šolanju otrok pa tudi za Božji blagoslov pri vsakdanjem delu. Saj z Božjo pomočjo laže prenašamo vsakodnevno trpljenje.
Zaskrbljena mama
DA TE BOM LJUBILA
Gospod, v naravi si, Gospod, v prijateljih si, Gospod, bodi v meni. Smer mi daj pod noge, da preidem tegobe puščave; želim okusiti sladkobe oaze.
Hodim po cvetju tvoje dobrote, daj da trgam rožo za rožo; da vidim nasmejano njegovo oko, ko v ljubezni si bova podala roko.
Gospod, položi svoje pero name, da bom del tvoje risbe, nariši poleg mene človeka, ki ga bom srčno ljubila.
Spela
Ambrožič A., Ambroži« M., Andolšek M., Antončič N., Babnik J., Barle S., Benet F., Berlčlč P., Blatnik S., Blaznik B., Bogataj M., Bojanovič M., Božič A., Božič J., Božič Z., Budin F., Cankar Š., Cimarman I., Cvetko A., Čadež C., Čeferin M., Černič T. in T., Dejak M., Dolenšek J., Dolinar F., Družina Adamič, Družina Frelih, Družina Kljun, Družina Knez, Družina Košmrlj, Družina Miklič, Družina Nahoh, Družina Rozman, Družina Tršan, Družina Urh, Družina Zalar, Ferjančič F. 2x, Fojkar P., Frlic A., Cabor A., Gašperič R., Coričar-Zupančič F., Grašič N. 6x, Crčar A., Crdadolnik I. 2x, Cregorič M., Grmšek A. 2x, Grom M. 2x, Guna M., Hostnik-Hribar A., Hrastnik j. in F. 2x, Hren B., Hribar V., Jagočič S., Javoršek B. 2x, Jeras M., jerič M., Jeršič L, Jesenko M. 2x, jevnikar N., Kadunc Z., Kahne V., Kalovšek A., Kapler T., Kapš S., Kapus A., Kastaneto M., Kekec E., Kern P., Klemenčič F., Klemenčič T. in M., Kociper Š., Kocjančlč F., Kokalj M. in J., Koren J., Koselj A., Kosi M., Kosmač J., Kostanjšek B. in A., Kostelec B., Košak M. 2x, Kotnik Š. 2x, Kovač A., KoVačič F., Kovšca J., Krajner E., Krajnik M. 3x, Krajnik P., Kralj A. in A., Kramer M., Kramer T., Kranjc R., Kranjc R. in A., Krese M., Krka zdravilišča d.o.o., Kunej F., Kurbos F. 3x, Kure Z., Legat A. 3x, Likar A., Lindič H., Luin B. 2x, Lunder R., Maček A., Maher M., Markič F., Marolt J. in T., Marolt N., Marovt S., Martinjak M., Mazij A. in S. 6x, Mestna občina Ljubljana, Mihelič E., Mrzel S. 3x, Nagode J. 6x, Nahtigal A., Narobe M., Nartnik C., Novak A., Novak K., Občina Dobrepolje, Občina Mengeš, Občina Naklo, Občina Ribnica, Občina Trbovlje, Obretan M., Papež M., Pavli M., Pečnik A. 2x, Perčič F. in T., Perčič V., Perko A., Perušek M., Petrič F., Piltaver B. 2x, Pirker O., Plahutnik P., Pleskovic J., Pokorn J. 4x, Poreber A., Poverk S., Povšlč B., Prah F., Praviček O., Prijatelj F., Rozman M. 2x, Rupnik P., Rupnik S., Saje A.,_Sajevecl., Sal. zavod Rakovnik, Samida N,, Skornšek M. 4x, Slapšak V, Sluga /vi., Sodeč F.5x, Stanonik M., Strmšek A., Šeme J., Šifer M., Škapin S., Šket R., Škrabec J., Šlihtuber M., Šolar A., Šorn J., Špendov A., Štebih M., Štefančič B., Štricelj F., Štrukelj N., Tacer M. 2x, Thaler J., Urleb T., Vadnal M., VVolhar M., Zabavnik D., Zalesnik J„ Zalokar M. 2x, Zelene M., Zelič K., Zorko H., Zorko K., Zorko T., Zupančič M., Žagar M. 2x , Žmavc M. in več neimenovanih dobrotnikov, molilcev za duhovne poklice In bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog povrni.
Kako prispevati v sklad Gimnazije Želim Ije? Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali nakažete na naslov:Salezijanski zavod, Želimlje 46,1291 Škofljica • Številka žiro računa: 50100-620-133 • sklic na številko: 05 1010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d.d. • Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako Gimnazija'.
>0
5 • 1999 september-oktober
5 • 1999 september-oktober |
Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.30na RAKOVNIKU
7. oktober 4. november 2. december
Salezijanska mladinska pastorala
silia
ČARNOMORJE
ANKARAN, sobota 25. september, od 9.00 do 16.00
SREČANJE AMMATORJEV POLETNIH ORATORIJEV LJ. RAKOVNIK, sobota 25.september, 10.00
K MALI TEREZIKI NA KODELJEVO
LJ. KODELJEVO, nedelja 3. oktobra. Romarski shod ob prazniku Male Terezike. Maše ob 9.00 in romarska slovesnost ob 16.00. Vabljeni.
ŠPORTNI TURNIR ZA MLADE
LJ. KODELJEVO, sobota 23. oktober, začetek ob 9.00
Informacije in prijave: Metod Ogorevc, tel. 061/127-1459
DUHOVNE VAJE ZA ŠTUDENTE IN MLADE V POKLICIH
KOPRIVNIK, 10.-12. december
Informacije in prijave: Dobravec Lojze, tel. N.C. 061/1702-100.
DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE (NAD 12 LET)
TRSTENIK, 12.-14. november
Informacije in prijave: Marko Košnik, 061/1271-679
DUHOVNE VAJE-ŽEUMUE 12.-14. november, fantje in dekleta 4.-6. razreda 19.-21. november, fantje 4.-8. razreda 03.-05. december, fantje In dekleta 7.-8. razreda 10.-12. december, srednješolcl/ke
Informacije in prijave: Peter Pole, tel. N.C. 061/1702-100,061/1702-115
PROGRAMI PRI SESTRAH HMP - BLED 29.-31. oktober: Vzgojno razvedrilno srečanje za najstnice 3.-5. november: Dekle, postani, kar si (za srednješolke) OIV 23. oktober: Bled-Brezje, Zahvalni dan sester HMP 19.-21 .november: Uvajanje v molitev za mlade Informacije in prijave: s. Ivanka Berčan, tel. 064/741-075
SEPTEMBER 1. Mali šmaren
Obletnica posvetitve cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku 12. Jesenski romarski shod -
Rakovnik 24. Spomin Marije Pomočnice
30.	Spomin Janeza Boska
OKTOBER
24. Spomin Marije Pomonice 29. Mihael Rua
31.	Spomin Janeza Boska
DUHOVNE VAJE
ZA M0LIVCE ZA DUHOVNE POKLICE, ČLANE MASNE ZVEZE IN PRIJATELJICE BETANIE
♦ MIRENSKI GRAD
od 22. do 24. oktobra.
Začetek v petek ob 17.00, sklep v nedeljo ob 17.00.
SALEZIJANSKI KOLEDAR
Prijave sprejemata Ivan Zupan Dragonijeva 6 2000 Maribor
tel.: 062/311-320.
A! o 0 V pripravi na leto 2000 vabljeni k
vsak četrtek od 17.30 do 18.30
v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku.
Salezijancl
r	Šolski in liturgični koledarček
Nova knjižica nam predstavi	z vsemi cerkvenimi in državnimi
mladega svetnika, zavetnika	prazniki je postal že nepogrešljiv
ministrantov, na zelo preprost,	dei vsakega mladega kristjana, a globok način. Njegova življenjska bogato opremljenemu z mislimi
zgodba je rdeča nit knjižice,	¡n ^ mu ne manjka tudi
v katero se prepletajo osebni	veseija ¡n koristnih napotkov,
podatki, pričevanja njegovih	/Zše/¡e kot priloga revije
domačih in sošolcev.	Ministrant.
Vsekakor branje, ki ne zastara.	cena ■ 300 SIT Cena: 200 SIT
Ponatis knjige, kjer govori srce srcu. Avtorica iz lastne prakse in izkušenj podaja pot sprejemanja življenja kljub drugačnim tokovom sodobnega sveta. Naj bo popotnica vsem, ki se srečujejo z boleznijo. Cena: 700 SIT
I Metka Klevišar
UDOMAČITI BOLEZEN