! izhaja vsaki Idatiran z dnevom fdjje nedelje. |na velja za Av-I za celo leto \ za pol in četrt Rerno; za Ogr-K 50 vin. za celo i Nemčijo stane i l«to 5 kron, za 6 kron; i inozemstvo se t »ročnino z ozi-i visokost pošt- jocnino je pla- 6, Posamezne [prodajajo po 6 v. Ivo in upravne nahajata v ['gledališko po-ipje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/t strani K 16, za */» strani K 8, za •/>• strani K 4, za Vsa strani K 2, za ';',, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ev. 29. V Ptuju t nedeljo dne 18. julija 1909, X. letnik. piki zločin nad ljudstvom. — Prvaški poslanci razbili državni zbor. — Vse po-ftrebne postave vržene v koš. — Ljudstvo izdano. — Poslanci domu pognani. [Kakor blisk je pretresla preteklo soboto a avet, da je e. kr. vlada zaključila ivni zbor in poslala poslance domu. J, ko je imela državna zbornica toliko dela Itako potrebnega, važnega dela, zdaj ko so narodi avstrijski čakali na pomoč in upali, I se zboljša njih žalostno gospodarsko stanje, E BO politični zločinci najbolj brez-i vrste s surovo silo vso to delo one-) t i 1 i in vlado prisilili, da zaključi is e da n je zbornice. Državni zbor je zastopstvo davkoplačevalcev. In to za-fetvo so brezvestni poslanci zdaj razbili; to-■oljudstvu te države zadnjo in in o pravico oropali... To je tako lanski greh, da si ga je treba za vedno za-niti. Ljudstvo bode trpelo zaradi sebičnih ncev. ljudstvo je žrtvovano štreberstvu po--— al, to ljudstvo mora zdaj vstati [odločno te sobične poslance na odgovor klicati. Tukaj ne pomaga noben izgovor več, \ ne pomagajo nobene prazne besede in noben lek, ki ga trosijo krivci nevednežem v oči. javni zbor je razbit in kdor je temu Jir, ta je ljudstvu prvo pravico oropal, ta je di kriv, da se ničesar gospodarskega za itvo ne more storiti. Kdo je kriv? i Krivi so v prvi vrsti slovenski k 1 e-Jtal n i poslanci iz Štajerske, Koroške in Le-ti so v zvezi z veleizdajalskimi vprizorili v državni zbornici obstrak-go, to se pravi: niso več pripustili, da bi se rebnih postavah posvetovalo in sklepalo. državni proračun so vladi dovolili; davke parno torej plačati, to so nam pustili. Ali vse so onemogočili. Vlada se je pričela poga-p s temi ljudmi. Ali bilo je vse brezuspešno. Sam cesar je posegel vmes in je javno edal, da je ta blazna prvaška politika š k a n-|tl in sramota. Ali z veleizdajalskimi Čehi meni slovenski poslanci so se r o g a 1 i c e-lirjevi besedi. Oni so delali ravno na-jiprotno cesarjevi želji. In zato je ida po cesarjevem nalogu državni zbor zaklju-} in poslance domu poslala. Glavno odgovoriš« za ta velikanski zločin nad ljudstvom no-sledeči poslanci, katerih imena je treba pridna sramotno tablo: Iramotna tabla slovenskih poslan-Bev, ki so razbili državni zbor: j Or. Korošec, Grafenauer, Dr. Gregorčič, [Dr. Benkovič, Dr. Šusteršič, Hočevar, Pišek, Povše, Jaklič, Roškar, Demšar, Dr. Krek, Šuklje, Fon, Pogačnik, Dr. Žitnik, Gostinčar. Slovenski kmet! Zapomni si ta imena, kajti [možje so krivi, da se ti slabo godi! Slovenski ttaik in delavec! Zapomnita se te junake, vama bode slabo šlo in kadar bosta bedo Zakaj se je šlo? Mi gotovo priznamo, da je tudi obstrukcija semtertjaopravičena. Ali gotovi vzrok, gotovi namen in gotovi cilj mora imeti Jlukaj pa se prvaškim poslancem ni šlo ne za pametni cilj, ne za kakšno koristno stvar. Oni, ki imajo vedno krščanstvo na jeziku, niso zahtevali morda kakšno krščanstvu koristno postavo, — oni, ki vedno pojejo o ..slovenstvu", niso zahtevali za slovensko ljudstvo potrebno ali koristno predlogo, vse to jim je bila deveta briga. Ni se jim šlo za zboljšanje gospodarskega položaja, ni se jim šlo za zmanjšanje bede, za podpore po toči, mrazu ali suši prizadetim posestnikom, — za vse to se Korošec-Šušteršič-Grafenaue.rjevi gospodi ni šlo. Zahtevali so pač pro forma slovensko univerzo, ki sploh ni potrebna, ki se danes tudi ne da uresničiti in ki bi nas le zopet milijone in milijone davčnega denarja koŠtala. Zahtevali so to, vkljub temu, da so klerikalci enkrat sami priznati« da se taka slovenska univerza ali visoka š°la danes sploh ne more ustanoviti. Zahtevali so to edino iz tega razloga, da bi v javnosti prikrili pravi svoj cilj in resnične svoje želje. In ta pravi cilj slovenskih klerikalcev je bil edino -ministerski frak za ljubljanskega klerikalnega advokata dr. Šusteršič a. Ko bi vlada privolila v to. da postane ta črni poštenjak Šusteršič v Ljubljani minister, potem bi šlo vse v redu, potem bi takoj obstrukcija ponehala, potem bi postali ti klerikalni volkovi nakrat ponižne ovčice. Ravno v tem leži škodljivost in brezvestnost vse te zadeve: torej osebni č a s t i 1 ak o m n o s t i enega farskega advokata na Kranjskem žrtvovalo se jeblagostanjemilijo-nev in milijonov vbogega ljudstva. Stotero vbogih kmetov, delavcev in obrtnikov bode lakoto trpelo, samo zato, ker ljnbljanski dohtar Šusteršič ni postal minister. Klerikalni poslanci so culi cesarjevo besedo, da je to postopanje prvaške politike škandal in sramota, ali Šusteršič jim je ljubši kakor sam cesar! Poglejmo si torej tega moža, za katerega so štajerski, koroški in kranjski slovenski poslanci državni zbor razbili. Kdo in kaj je Šusteršič ? Imenujejo ga tudi doktorja Žlindra. Zakaj to? Povedati hočemo vse na kratko. Dr. Šusteršič ima takšno preteklost, da bi se sploh ne smel več v javnost upati in da bi moral biti vesel, ako ga nikdo ne pogleda. V svoji mladosti ni bil posebno dobri katoličan: šele pozneje, ko je izpoznal, da je klerikalizem najboljša stranka za štreberstvo, za farizejstvo, za politično hinavščino, šele takrat postal je dr. Šusteršič izvrstni ,katoličan". Delal je kot tak politiko in delal obenem za svojo advokatsko pisarno ter postal na ta način v prvi vrsti voditelj slovenskih klerikalcev na Kranjskem, danes pa sploh prvi general vseh slovenskih klerikalcev. Hotel je postati bogve kaj vse, ali ni se mu posrečilo, ker je prišla njegova ,žlindra" na dan. Mož je namreč čisto dobro vedel, da ima dandanes tista stranka moč, s katero drži kmet-sko ljudstvo. Zato je poskusil tudi priti do vpliva v kranjski kmetijski družbi. To pa ni šlo. Zato je ustanovil e pomočjo duhovnika Kreka neko „Gospodarsko zvezo", v kateri je združeval razne kmetijske zadruge in ..konzume". Da bi kmete za-se pridobili, lagali so Šušterši-čevi pristaši, da prodaja c. k. kmetijska družba »Tomaževo žlindro" za 40 vin. dražje nego far-ška „Gospodarska zveza". To je bila seveda navadna laž. Dr. Šušteršiča je koštala ta nesramna laž 1000 kron, katere je dal iz lastnih sredstev. Kmetijska družba imela je takrat edino pravico, dobivati to gnojilo. Dovolila pa je Šušteršiču, da dobi earn 10 vagonov 18%ne »Tomaževe žlindre". Pozneje pa so klerikalci nakupavali od nekega goriškega trgovca manj vredno, 16 do W% no -žliutko -in. so. jo prinesli tajno na Kranjsko. Kmetijska družba je končno spoznala pravega obrekovalca in od tega časa sem je dobil dr. Šusteršič ime »Doktor žlindra"._ Neki kmetski župan Svetlin je rekel, da ima Šusteršič od Tomazove žlindre umazane roke. Klerikalni general ga je tožil, ali Svetlin je bil pri dveh sodnijah oproščen. S tem je torej dokazano, da ima Šusteršič umazane roke. Temu Šušteršiču je tudi kmetski poslanec Peschka obljubil par klofut zaradi njegovega surovega obnašanja, poslanec Berger pa mu je rekel ,šuft". Šusteršič ni ničesar storil. Istotako je poslaniška zbornica sama Šušteršiča kot človeka, ki ima z žlindro umazane ro-k e, ki torej ni t a k o č i s t, kakor se dela, obsodila. V državni zbornici so poslanci Šušteršiča tako bičali, da bi vsak drugi človek izginil. Poslanec Schalk je m. dr. rekel: «Ako bi Šusteršič tistih 2000 K za svoje so-deželane porabil, potem bi ga nikdo ne obsojal. A1 i koliko Slovencev se bode od domačije pregnalo, da se dobi 2000 K zaekspenzar pri rubežih, katere dela Šusteršič. Ti ljudje (klerikalci) so dali lastni denar, da bi se sumničilo pošteno kmetijsko družbo sleparije. Dvojne časti ni, temveč samo ena čast je. Ako je kdo (Šusteršič) kot načelnik »gospodarske zveze» šuft. potem je tudi v zasebnem življenju š u f t.» Da je Šušteršičova banda kmete naravnost sleparila, to kaže pismo nekega voditelja „kon-zuma", ki je pisal: Naročil sem 17%no žlindro; v voznem listu stoji, da je 16%ua, v računu pa, da je 18%na ..." In poslanec Schalk je ob koncu svojega takratnega govorora Šušteršiča še tako-le označil: »Mogoče, da ima Šusteršič dve časti; ali gotovo je, da ima le dve roki in ti sta in ostaneta umazani . . . Od avstrijskega ministra se zahteva, da ima bolj čiste roke nego dr. Žlindra. Usoda je danes človeka doletela, ki spada med najnevarnejše demagoge, ki izrablja vero v politične in osebne kšefte. Šusteršič nima pravice do meščanske časti, čeprav ga še ni doletela kazenska postava . . .« Ta Šusteršič je bil vodja tiste prvaške politike, katero je imenoval sam cesar škandal in sramoto. Ta človek je hotel postati ._ 2 — minister in ker se mu to ni posrečilo, je razbil državni zbor. S Šušteršičevo osebo se mi seveda nimamo pečati; upamo, da bodejo kranjski kmetje z njim gotovi. Ali nikdar bi se Š u-steršiču ne posrečilo, razbiti drža v n i z b o r, ko bi mu ne pomagali K o r o-šec, Piše k, Roška r, Benkovič, Grafe n a u e r itd. T i s o k r i v i! Ti so šli skozi dm in strn za ožlindranim dr. Šusteršičom, ti so bili njegovi trabanti, ti so se dali izrabljati v njegove osebne dobičkarske namene . . . Kaj so dosegli Žlindrovci ? Dosegli so, da se je državni zbor razgnal. Vlada je v cesarjevem imenu povedala svoje mnenje v tem oziru v sledečih besedah: „Na podlagi najvišjega dovoljenja se je zaključilo 19. sesijo državnega zbora. Krivda tega izida zadene izključno one stranke, ki so dnevni red z nujnimi predlogi zasedeli, vkljub temu da je obsegal dnevni red celo vrsto ljudstvu prijaznih predmetov. Vsi ti predlogi so izvirali edino iz skrbi za dobro splo-šnosti. Kaj je vlada hotela? Zboljšati življenski položaj trgovskih uslužbencev, izdelati mrežo lokalnih železnic v vseh deželah, preprečiti zvišanje cen petroleja, ureditev proračuna melioracijskega sklada, preprečiti zvišanje cen kruha, urediti trgovinske razmere z balkanskimi deželami itd. To so obstrukcijo-nisti onemogočili in s tem oškodovali državo in ljudstvo ter spravili parlament v nevarnost. Odgovornost zadene popolnoma z vso silo povzročitelje, ki so oškodovali državo in ljudstvo". Tako stoji torej stvar. S svojo zločinsko obstrukcijo preprečili so Korošec, Grafenauer, Šusteršič e compagnia bella, da bi se rešila tista gospodar s k a vprašanja, katera so velepomembna in ve-lepotrebna. Škodovali so melioracijski postavi, preprečili so postavo glede lokalnih železnic, spravili so parlament v nevarnost, da se razpusti, — ti brezvestni, za ministerskim portfeljom begajoči hlapci ožlindranega Sušteršiča so vse to preprečili in onemogočili, kar je želelo in zahtevalo ljudstvo . . . < Ljudstvo seje prodalo in izdalo, — to je nspeh tiste nesrečne prvaške politike Korošec-Grafenauer-Šušteršičeve trozveze, katero je označil sam cesar za sramoto in škandal! Ljudstvo ! Zapomni si ta dogodek ! Tvoja revščina je le igrača v roki prvaških poslancev! Iz tvoje bede se norčnjejo! Tvoje solze so tem brezvestnežem deveta briga! Iz tvojih žuljev si hočejo vstvariti za svoje osebe ministerske stoke in ministerske penzijone . . . Ljudstvo, ostani in zakliči s cesarjem besedo, da je to sramota in škandal. . . Politični pregled. Državni zbor bode bržkone šele septembra ali oktobra meseca zopet sklican. Do tega časa bodejo poslanci lenarili, ljudstvo pa trpelo. Ako bi ožlindrana obstrukcija potem zopet nastopila, bode vlada zbornico razpustila in nove volitve razpisala. Delegacije se bodejo zbrale šele v pozni jeseni. Kakor smo že poročali, izvolila je avstrijska državna zbornica že delegacije. Izvoljenih je bilo 15 Nemcev. 6 Poljakov, 2 Italijana, 1 Rumunec, 7 Čehov, 2 Slovenca, 1 Hrvat, 1 Srb in 5 socialistov. Delegacije bodejo to pot na Dunaju zborovale. Povišanje tarifov na državni železnici se bode zgodilo s 1. prosincem 1910, kakor je to železniški minister Wrba v seji železniškega odseke izjavil. Naš prestolonaslednik obiskal je te dni Rn-munsko. Sprejem je bil nad vse sijajen. V nekaterih krajih pa so Madžaroni napravili demonstracije proti cesarski pesmi. • Badeni umrl. V železniškem vozu na poti iz Karlsbada je umrl bivši ministerski predsednik grof Badeni. Pokojnik je bil tako rekoč glavni začetnik današnjega narodnostnega boja na Avstrijskem. Izdal je 1. 1897 tako zvane „jezikovne naredbe", s katerimi pa je napravil tako velikanski vihar, da je moral konečno oditi. Tudi proti delavstvu je bil brezobziren in je n. p. že-lezničarsko organizacijo razpustil. Prvaki in gospodarsko delo. Kmetijska družba za Kranjsko imela je te dni svoj občni zbor. Na zboru prišlo je med klerikalnimi in med liberalnimi prvaki do takih prepirov, da je moral vladini zastopnik shod razpustiti. Iz tega se vidi, da se gre prvakom vedno več za neumno, ljudstvu škodljivo politiko, medtem ko zanemarjajo gospodarsko delo na vse načine. In takim ljudem naj bi se kmetje zaupali? Revolucija V Perziji se grozno razširja. V Teheranu je prišlo do krvavih bojev. Perzijska duhovščina je proglasila „sveto vojskou proti šahu. Sah je baje zbežal v poslopje nekega inozemskega poslanika. Boji se nadaljujejo. Krečansko vprašanje. Dne 26. t. m. potegnile bodejo velevlasti svoje vojake iz Krete. Vsaka velevlast odposlala bode en parnik, da varuje turško in svojo zastavo. Obenem se bode izdalo proklamacijo na prebivalstvo, v kateri se priporoča prebivalstvu vzdržanje reda in miru. Bulgarija se Oborožuje? Poroča se, da se Bulgarija zadnje čase zelo oboružuje in da premika vojaške Čete. Bulgarska vlada to sicer taji, ali skriti le ne more vsega. Črnogorska zahrbtnost. Na črnogorski meji sta se te dni neka avstrijska in neka črnogorska patrulja srečali. Pozdravili so se in odšli vsak na svojo stran. Ko pa so bili naši vojaki že precej daleč, pričeli so Črnogorci zahrbtno za njimi streljati. Ranili so enega naših vojakov in potem zbežali. In s takimi ljudmi se družijo naši prvaki! Kitajske zadeve. V Pekingu so poklale vla-dine vojaške čete pretendenta Kua, njegovo družino in več sto njegovih pripadnikov. Prinčevo glavo so poslali v provinco. Turčija je že mobilizirala solunski armadni zbor. Bojijo se namreč vojske z Grško. Krvava Rusija. Iz Varšave se z dne 9. t. m. poroča: Sedaj v Zubeinu zborujoče varšavsko vojno sodišče obsodilo je zaradi umora raznih policijskih funkcijonarjev 11 oseb na smrt- ha višalah. Cenjeni naročniki! Pol leta je zopet minulo in obračamo se do Vas, da ponovite svojo naročnino. Marsikdo je slučajno, bodisi iz tega alu onega razloga, z naročnino zaostal. Prosimo tedaj, da poravna vsakdo ta mali svoj dolg, kajti le na ta način je redno dostavljanje mogoče. Naročnina je pač tako nizka, da jo lahko vsakdo plača. „Štajerc" košta za Avstrijo za celo lelo 3 K, za pol leta 1*50 K; za Nemčijo za celo leto 5 K; za Ogrsko (in Hrvatsko) za celo leto 4"50 K; za Ameriko za celo leto G K, za drugo inozemstvo sorazmerno. „Štajerc" te največji, najobširnejši in najbolj neodvisni tednik na Štajerskem in Koroškem. Program mu je: gospodarsko delo, narodni m i r, n a p r e d ^ k k m e t s k e'g a in o b r ti niškega ter de lavskega stanu. Zato' pa naj bode jStajerc" tudi v vsakič m e t s k i hiši. Na delo naj korakajo vsi, ki imajo resno voljo, da se naš list razvije, da postane še bolj razširjen, še bolj obširen. Vsakdo naj pridobi vsaj enega novega naročnika in povečali bodemo lahko list, kar je z ozirom na veliko gradivo velepotrebno.' Naprednjaki, delujte za vaš list! Uredništvo in upravništvo. XXXXKXXKttXXXXXXXXXXtt Dopisi. Zakot pri Brežicah, dne 8. julija. — V našem občinskem odboru se nahaja s predstojnikom Antonom Lapuh na čelu par zelo čednih odbornikov. Tem je postava menda deveta briga. Tako so se lansko leto sešli nekateri teh odbornikov in so sklenili, da zgradijo novo občinsko hišo, to pa v neki najmanjši in najoddaljnejši vasi cele občine. Zgradba te občinske hiše je po našem mnenju popolnoma nepotrebna in bilo bi to le navadno zapravljanje občinskega denarja. Zato so vložili tudi skoraj vsi davkoplačevalci občine proti temu sklepu utemeljeni priziv, zlasti zato, ker bi bile razne druge zadeve v občini važnejše kakor zgradba občinske hiše in 'ker mca i Sen] občinska blagajna ni ravno v najboljšem i Vkljub temu, da je sklep omenjenih odbo: po davkoplačevalcih razveljavljen in da glede tega tudi protokol napravilo ter pri vložilo, predrznih so si ti ljubeznivi ol odborniki vendar, da poskusijo napraviti; dolg na troške davkoplačevalcev za z\ hiše. In zato hočemo tudi postopanje teh bičnih občinskih odbornikov malo nat ogledati. Sedanjemu občinskemu prede Tončku Lapuh mažeta brata Petriščič in med okoli ust, ker je naš Tonček mni bode občinska hiša obenem nekaki (a la .Madchenheim") za mnogoštevilne Yane ženske in da bode on sam potem mi nekaki upravitelj te hiše. Njegov nasledniki občinski predstojnik pa bode bivši bla^ veterancev Joža Petrišič, ki že težko na ti] sel čaka. Ali zdaj vprašajmo nadalje: kaj in je pravzaprav Joža Petrišič ? Precej hinavca v njem. Mož pravi kar odkrito okoli, d bodo moralo starejše občinske odbornike z metljo iz odbora pomesti. Tudi zasluga rejše postale občinske očete! No, no, R ti si pa že kot. veteranski blagajnik in okolico „abšid" dobil. Ta hitri „abšid tovo ni bil posebno časten in bodemo o ti še pisali. Koliko časa pa bode Petrišič še car", pripustimo za sedaj g. predstojniku Gi bušeku. Kot ednakovredni bratec Petrišiča ramo odbornika Janeza Šetinc iz Bubošeka ii novati. Ta človek oskrbuje večjidel uradne jemlje od volilcev pooblastila in g" se pusti na troške davkoplačevalcev iz občuj blagajne bogato plačevati. Ni čuda, da ] občinska blagajna pri takemu gospodarstvu manjša. Šetinc menda tudi upa, da se mu v novi Občinski hiši (Lapuh ..dekliški d napravilo lepo stanovanje. Za božjo voljo. pa je kriv, da služi Šetincova koča vsled strehe'le poleti za stanovanje ali paleti ako se sedi v nje z odprto marelo? seveda, Šetinc bi že na troške davkoplačevajj novo stanovanje rabil! Primerni pristaši Li in Petrišiča sta tudi občinska očeta Franc man iz Cundrovca in Tone Šetinc i narta. Rozmanova ljubezen do Lapuha in je menda veliko večja nego ljubezen do last sina, ki je prišel tako žalostno ob življenje. hodite tako naprej pod vodstvom Lapuha, B šiča in tovarišev, tudi za vaše čine prišel dan plačila. Mi pa bodemo hodili vedno pošl pot, kajti poštenost traja najdalje. Dokler! bodejo taki možje v našem občinskem sedeli, ne moremo imeti do njih nobenega zj panja! ' Sv. Barbara v Halozah. Umrl je i 10. julija t. 1. po celih Halozah poznani ter sloveči j in čislani sodar oziroma vinski trgovec gdspbd Filip Mendaš v 70 1. svojega življenji; Pogreb se je vršil 12. julija predpoldne, se"" jfl udeležilo veliko število ljudi. Krasni grobni govor imel je Čast. gosp. župnik Kralj Leskovca, zakar mu gre najtopleja zahvala slkatero' oko je rosilo pri tem govoru, ker raj-] nik bil je v resnici zelo dober in značajen gf| stoljuben mož. Ni poznal nobene politike. Hvak naj bode tudi vsem tistim, ki so ga k zadnjem] počitku spremljali. Omeniti moramo, da je pokojnik spravil največ vina iz Haloz na nemške1 kr&je, pa 'tudi lepe denarje je spravil v Haloze: Lahko rečemo milijone v teku 40 let. Pokojnik] je služboval tudi dalje časa pri ptujskem sodarjo gošp. Steudte. Blagega moža ohranimo v vednemj spominu : bodi mu žemljica lahka. Od sv. Lovrenca slov. Gorice. Pozdravljeni1 mi »Štajerc"! Res ni moja navada, seskom po časnikih prepirati, ali vendar dozdeva se mi, da zamolčim velik tuji greh ako ne spravim med obširni svet te vesele kakor tudi ža ostne novice, katere se morejo le v naši Lovrenčki fari goditi. Hočem Vam sicer, dragi bralci .Štajerca' ražodeti kak lepo da naša „Marijina družba' napreduje. Res žalostno! Nad takšno prijateljico te družbe pa res mi Lovrenčani ne moremo biti ponosni. Tukaj Vam, dragi bralci sledi pismo, katero je pisala „ Marijina" deklica, ki je izvoljena za prednico te kompagnije svojemu Ijnb-čeku daleč taj v Savinsko dolino. Pismo zato: — „ Dragi mi Vincenc! 1 Ubrane so iz nova strune moje Pa nič veselja spet ne vem če | drugo ženil LSlov prevzi .Slov kaže — 3 — Zamrle vidim nade svoje pa nžive več tipati ne smem" . . . itd. j pa g. urednik moram končati svoj drugače bi se mu znale škarje pribli- Iforočal še bi Vam sicer kak se nam je ta deklica" na Polenšaku na žegnanju pa naj bo, to bom shranil za drugo*, fEadi pa bi vsaj znali, kaj na to porečejo ispod župnik, ki so pastir teh nedolžnih J. Vsevidel. [logaška Slatina. Dragi list „Štajerc", že si vzel malo prostora in si poročal birjn naše Slatinske rokodelske zadruge. 1 imeli po zimi volitve in šlo se je za i načelnika, da bi se kaj storilo v tej za; Ali žali Bog, prejšni načelnik ni storil nič, I pa še veliko manj nego nič. Prosimo i c. k. oblast, da se nekaj ukrene s to sedaj sploh ne vemo, ali še obstoji ali i je že res izdihnila, potem pa prosimo saj Itartecetel" od nje. [iz Rogaške Slatine. Pri nas smo imeli ob- i volitve in izvoljeni so bili sami napred- ,Slov. Gospodar" piše v zadnji številki, \l mi Slatiiičani našega vrlega gospoda porja pustili, da ga nismo volili v občinski To je laž! Resnica je, da je naš gospod lor sam izstopil, ker ima že tako preveč Nadalje imenuje ta farška cunja še neko osebo, katera je pa bila v resnici ven I, da ni bila več izvoljena. Ta oseba je pa j davnej zaslužila. Mi smo le hvaležni „S1. •ju", da je enkrat solze izpustil, da saj kmo farške prijatelje in pa hinavščino. Si- fcustni dopisunček nekaj čečkari, da imamo ISatineani nSiidmarka" za Boga in da smo „etajercijanci" in bogve kaj vse. Mi si ^10 to dobro zapomnili, ko bode prišel čas, e prišel dopisunček ..Slovenskega Gospo- f z žakljami po kronice. bodemo pa tudi ijši dali v „Siidmarkovo" skrinjico nego v 1 žakelj, kateri je brez dna ... Jesenice na Gorenjskem. Jesenice v zasta-iso bile nedeljo 11. t. m. Srečno smo dodo novega Župnika g. Antona Škubioa. njegov sprejem je bil še precej živahen. No, jemo videli, kako se bo dalo z novim župni- izhajati. — G. kaplan Kogej je začel v §vencu" soc. demokrate precej prodajati. Od-iel fajmošter Zabukovec iz Jesenic, je kapelan Kogej „Jeseniške novice" v Dvencu". — Za letos smo zopet zaspali z šolo, menda bodemo še več let brez šole. [lepi napredek v 20. stoletju. — Kakor vse i se nihče več ne briga za Jesenice,. tudi da je na nas popolnoma pozabila. — Amen. so se pomnožili na Savi a ti je ne plačajo nič. Pretekli teden so iči g. Hlinarci na Savi pokradli d lepe puree, Hisslihu pa dva goloba. Nekaj dni poprej pa ptvnatelju dva lepa površnika. Treba bode uško slavno policijo pomnožiti od enega na ] možje. Vsled slabega vremena, ne zahajajo veliko tujcev na Gorenjsko. Tudi septem-dogodki so veliko vzrok. Ubogi Bohinjci Mesci. Tovarna ima letos dovolj vode vsled nehanega deževanja, a nima pa zadosti čil. Vendar pa še delavci do danes prime*. na dobro zaslužijo. A kaj bode po zimi ? -— občinske volitve ne moremo še danes ipreju" natančno odgovoriti, kedaj da se bo-! zopet vršile. Mi smo zadnjič o tem samo pisali, da ljudstvo izve, da nebodemo joti novim volitvam vporekali. nam ni nič mar in se tudi še prav nič pripravljamo. Stvar je namreč tako zavozljana, [jo bo teško tako hitro odvezljati. Ako hočete velitev kmalo imeti, volite poprej s starim flrom župana. In ta naj takoj potem volitve Seveda bode to samo kaki Savski župan, pa kaki Jeseniški župan storil. S tem smo dosti povedali! — In ne bodemo o tem i več govorili. Previdni pa bodite, da ne pa-, staro komando. Ali se še spominjate let nazaj ? — Potem adijo Sava! -t- ^Ne p j te vedno na osebo, temveč na ispodarstvo! — V zadnjemu času, smo veliko že dosegli in da se še tudi mar-aj napraviti. Prihodnjič več. Kovice. Babilonski stolp. Človek bi se smejal, iz celega srca smejal, ko bi cela zadeva ne bi bila tako prokleto resna. To se ednostavno ne da utajiti, da je razbiti državni zbor velikansko oškodovanje vseh avstrijskih narodov, zlasti pa naših revnih slovenskih kmetov. V tem tiči resnost prvaškega političnega zločina, ki se je te dni na Dunajn izvršil. Drugače je stvar seveda grozno smešna in nam se res zdi, da vsi ti voditelji slovenskih strank nimajo nikarkošne politične zrelosti in nikakoršne zmožnosti. Čudno to ni: pri dragih narodih delajo najbolj izobraženi, najzmožnejši in najodličnejši možje politiko. In pri nas? Pri nas so politični modrijani ponesrečeni študenti, politiknjoči kaplančki in brezobzirni sebičniki. Zato je vsa slovenska politika tako smešna in podobna bajki o babilonskem stolpu . . . Začasa vojne nevarnosti s Srbijo so kranjski in štajerski slovenski liberalci kar očitno svoje vroče srce za Srbe kazali. Ko je cesar iz lastnega žepa daroval 20.000 K ljubljanskim Nemcem, takrat so ga narodnjakarji napadali, kakor da bi cesar moral šele Špindlerja ali Hribarja vprašati, kako sme svoj lastni denar porabiti. Zdaj pa so postali liberaloni nakrat zopet dobro patriotični. S klerikalci je stvar povsem narobe izpadla. Ti so bili preje patriotični, medtem ko zdaj prav očitno proti cesarju nastopajo. Preje največji sovražniki med slovenskimi prvaki postali so zdaj dobri prijateljčki. Grafenauer, ki je svoj čas ljubljanskega »Slovenca" tožil in z dr. Brejcom ljubljanski katoliški zbor bojkotiral, govoril bode to nedeljo na klerikalnem zboru v Ljubljani in opravičeval ožlindrano politiko Su-steršičevo. Istotako Brejc, katerega pobožnost je uradno dokazana. Med klerikalci je seveda tudi nekdanji liberalec Šuklje, katerega preteklost ni dosti lepša kakor Susteršičeva. Nadalje imamo tam konzumskega hlapca Gostinčarja. Mož je bil svoj čas socialni demokrat, dokler ni izpoznal svoje katoliško srce. Tudi je med temi ljudmi Benkovič, ki je svoj čas dejal, da ne bode nikdar klerikalec postal, ki je pa danes tako pobožen, da celo v svoji krščanski pohlevnosti pretrpi, ako ga kdo s pasjim bičem pretepe. To so „obstrukcijonisti" slovenski, zaradi teh ljudij se je poslance domu nagnalo, namesto da bi koristno delo v prid ljudstvu izvršili. Vsa ta babilonska zmešnjava pa je tudi zato zanimiva, ker sploh nikdo ne ve, zakaj so ti prvaki svoj čin izvršili. Zdaj se izgovarjajo, da so hoteli*— bosanskim kmetom pomagati. Ali ni to višek neumnosti ? Bosanski kmetje si bodejo že sami pomagali in nam se sploh zdi, da se jim bolje godi, nego našim slovenskim kmetom. Za te slovenske kmete se brigajte, gospoda, ne pa za Balkan. Sicer pa vemo, da je to le prazni izgovor, otročji izgovor. Ponesrečena babilonska politika pa se n,e da olepšati s takim izgovorom. To res ne gre. Opomin zaradi odpisa davka po ujmih. Glasom postave glede elementarne škode z dne 16. junija 1888 imajo vsi posestniki vinogradov in polja, ki so vsled mrazu, toče ali suše škodo trpeli, pravico do odpisa davka, ako naredijo osem dni po opažeuju naznanilo pri okrajnemu glavarstvu. Prošnje za odpis davka se lahko od vsacega posestnika posamezno ali skupno potom županskega urada okrajnemu glavarstvu predložijo. Ker se po mrazu prizadeta škoda v vinogradih šele zdaj prav očitno vidi, naj vsi posestniki z naznanilom parcelne številke za odpis davka prosijo. Saj se vendar ne bode plačevalo za zemljišča, na katerih se ničesar ne pridela! Istotako je na poljih, ki so trpeli vsled toče. Zupani in zaupniki naj grejo v tem ozira posestnikom na roko! Znamenje časa. Iz Presburga se poroča: Tukajšni prost Komlossy je prišel v konkurz. Bil je trikrat v državni zbor izvoljen. Troški za volitve so snedli vse njegovo premoženje. Njegovi dolgovi znašajo čez 200 tisoč kron. Oblast bode prevzela proštijo v svojo upravo. — Pač znamenje časa, v katerem velja gotovim duhovnikom politika več nego vse drugo! Duhovnik, ki pride zaradi politikovanja v konkurz in napravi vsled volitev 200.000 K dolga, to je pač tako čudna prikazen, da jo ni nikjer drugod kakor v naši državi najdeti. Za 3 krone 10 tisoč kron zarubljenih. Ča- sopis „Das Recht" objavlja sledeči pretresljivi dogodek iz Galicije. V Bratkovici je živel posestnik Vasilj Duh, ki je imel posestvo za 4 orale v vrednosti 10 tisoč kron. Mož je imel 7 otrok in je tudi v rudniku delal, da si malo več denarja prisluži. Ko je bil Duh zopet, enkrat v rudniku, sprejela je njegova žena tožbo, glasom katere je zahteval neki židovski oderuh Salomon Meller 3 krone 20 vinarjev.- Duhova žena, ki ravno tako kakor njen mož ne zna ne citati ne pisati, se ni ozirala na to tožbo. Vsled tega je sodnija Duha na plačilo omenjene male svote obsodila, brez da bi se mu to naznanilo. Istotako se ni Duhu naznanilo, da se je dovolila sodnijska razprodaja zaradi omenjenih 3 kron. Čisto na tihem je potem neki drugi jud Moser kupil 10 tisoč kron vredno Duhovo posestvo za okroglo 2000 kron. Tako sta dva zvita zida s pomočjo slabe, nemarne sodnije za 3 krone kmetsko eksistenco uničila. In to se ni zgodilo na Turškem, temveč v — slovenski deželi Galiciji na Avstrijskem. Sicer pa smo mi tudi pred meseci dokazali, da_ je pustil neki pr-vaški advokat na spodnjem Štajerskem slovenskega kmeta za 20 vinarjev zarubiti . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Naši poslanci, to se pravi naši štajerski slovensko-klerikalni poslanci so v teh dnevih pokazali vso svojo odvisnost in pohlevnost napram kranjskim ožlindranim gospodom. Dr. Šu-šteršič je napravil obstrukcijo, da si na ta način pridobi ministerski frak. Ali kaj briga to štajerske slovenske poslance? Vraga, ali je res kdo tako neumen, da bi mislil, da se bode štajerskim kmetom bolje godilo, ako dobi ta ali oni kranjski advokat naslov ,ekselenca" ? Ne, ne, tako neumni tudi štajerski klerikalni poslanci niso. Zakaj torej so pomagali Kranjcem pri razdiranju državnega zbora? Na vse zadnje je morda očka Pišek hotel minister postati. Ah, to bi bil minister, da bi se svet ostavil! Pišek — minister! Njegova ekselenca gospod Pišek! Pa brez šale; mi res ne vemo, zakaj je Pišek obstruiral; menda tudi sam tega ne ve. Ali pa je hotel postati Benkovič minister? On, katerega je Einspinner imenoval „den dreckigsten Kerl", on, ki ni bil izvoljen v delegacije, on — minister? Ali pa Korošec? Ali je kaplan Korošec hotel minister postati? On je na vsak način lep dečko; ali minister postal bi pač le tedaj, ko bi v državni zbornici sedele same Marijine hčerke in sami „orli" ... Ali resno povedano: Ti štajerski slovensko-klerikalni poslanci sami niso vedeli, kakšni namen in kakšni vzrok je imela ta nesrečna obstrukcija, ki nam je državni zbor razbila. Ali Pišek je vbogal Benkoviča, Benkovič je vbogal Korošca, Korošec pa mora vbo-gati čednega Šušteršiča. In zato so razbili državni zbor, ljudstvo pa mora račun plačati! Vse klerikalno? Zadnjič so hoteli slovenski klerikalci Benkoviča v delegacijo spraviti. Posrečilo se jim to ni, kajti v državni zbornici menda ni človeka, ki bi tega brežiškega s pasjim bičem tepenega rogovileža rad videl, čudno je bilo le, da ga tudi nemški klerikalci niso hoteli voliti, vkljub temu, da grejo drugače prav radi z našimi klerikalci. Nekateri listi rešijo zdaj to uganko. Ploj, Ježovnik in Roblek so se namreč nakrat prelevili v nkonzervativce". Pozabili so na vso svojo liberalnost in klerikalna nReichspost" jih že prišteva k svojimi ,konzervativnimi" pristaši. No, nas bi to res nič ne čudilo. Ploj se politično itak spreminja kakor kameleon in Roblek ter Ježovnik pač ne vesta, kaj pravzaprav hočeta. ,,Liberalnost" teh gospodov je — precej vodena. Kaplan in poslanec dr. Tonček Korošec je v državni zbornici zopet razgrajal. Seveda to ne pristoja njegovi duhovniški suknji. Ali kaj se brigajo politiknjoči duhovniki za dostojnost ali za primerno obnašanje. To pot se je spravil doktor sv. pisma Korošec na mariborsko učiteljišče in je seveda psoval ter hujskal, kakor je to že njegova navadica. Poslanec Wastian ma je kratko a jedrnato svoje mnenje povedal. Seveda, ko bi šlo po Koroščevi želji, potem bi sploh nobenega učiteljišča in nobenih učiteljev ne bi bilo treba, potem bi se šole zaprlo in kdor bi se ne pokoril komandi politikujoče ka-planokratije, ta bi bil živ sežgan . . . Doktor Tone, pa hvala Bogu nismo še tako daleč! 4 — Klerikalna resnicoljubnost. Klerikalci ne morejo živeti brez najpodlejše laži. Vsako osebo, ki ne trobi v njih rog, napadajo grdo in hudobno in ji skušajo škodovati na imetju ali pa vsaj na dobrem imenu. Seveda, kadar se klerikalca pošteno za ušesa prime in pred sodnijo potegne, takrat postane hitro klavrni in prosi milo za odpuščanje. Žalibog, da so neklerikalni ljudje po navadi tako dobri, da klerikalcem odpustijo . v. . Pred kratkem se je vršil takšni slučaj v Št. Vidu nad Valdekom. Tam je' eden najbolj zagrizenih klerikalcev čevljar Jože Ver-hnjah. Poročali smo že svoj čas, kako so črni klerikalci v Št. Vidu celo deco nuj skal i, da je vprizorila šolski štrajk. Med temi klerikalci je bil šoštar Verhnjak eden prvih. Privoščil si je tudi razne laži in obrekovanja proti tamošnjemu šolovodji g. učitelju Martinu Judnič. Ta gospod ni naše stranke. Ali resnica nad vse! Zato objavimo tudi častno izjavo, ki jo je moral klerikalni šoštar napraviti, ker bi bil drugače sod-nijsko zasledovan. Ta častna izjava čevljarja VerhDjaka se glasi tako-le: Jaz podpisani Jožef Verhnjak, čevljar v Št. Vidu, izjavim s tem, da obžalujem, da sem g. učitelju Maitin Indniču očital v svojem pismu z dne 24. junija iolsko vodstvo v Št. Vidu, ne-druge žaljive dogodke, prosim irtin Jndniču 1909, naslovljeno n« pravilno ravnanje i g. učitelja za odpuščanje in se n da je odstopil od tožbe in mi jedno se zavežem, gosp. učitelji znesek 2 K stroške postopanja. u zahvaljujem za to, odpustil kazen. Za povrniti v 14 dneh - Slovenji gradeč, dne 10. julija 1909. — Jožef Verhnjak mp.. Takšni so torej klerikalci: naj prve obreku-jejo in lažejo in potem — prosijo milo za odpuščanje. Fej čez takogrdo postopanje. Sicer se nam pa zdi, da v St. Vidu nad Valdekom mnogo smrdi in da bode treba enkrat pošteno posvetiti v brloge tamošnjih klerikalcev. Ormožki prvaki so sicer v splošnem prav ponižni gospodje in le semtertja jim zraste gre-benj, tako da se jih mora malo pokrtačiti. V splošnem ti ljudje niso nevarni. Mi bi jih sicer v miru pustili. Ali iz krogov tamošnjega prebivalstva dobivamo toliko pritožb, da se moramo malo z njimi popečati. Pred kratkem priredili so ormožki prvaki svojo „Ciril- in Metodovo slavnost." To nas seveda nič ne briga, kiijti da jo pri taki- slavnosti popivanje prva in zadnja točka vsporeda, to je itak znano. Prvaki naj le popivajo, tudi to jim mi privoščimo. AH nekaj druzega je. Na tej slavnosti sledeči pon-delek opazovalo se je dva prvaška sodnijska pisarja, pijana kot kanon, v sodnijo korakati. To pa menda le ne gre in ne sme iti, pa če je oblast še tako prijateljsko za take vrste ljudi ginjena. Sodnija ni prostor, kjer bi se smeli počiti od „kacenjamra." Niti zapor ne sme človek v pijanosti nastopati. Kaj bode pa ljudstvo reklo, ako bodejo sodnijski pisarji v službi pijani ? Mi vprašamo predstojnika dotičnih pisar-čkov, kaj on o temu misli? Finančni komisar dr. Povalej je eden voditeljev prvaštva na Štajerskem. Mož je hotel celo poslanec postati, pa ga volilci niso hoteli. Svoj čas očitala mu je „Marburger Zeitung" razne nečedne in nepoštene čine. Povalej se seveda ni upal tožiti, kajti potem bi se mu javno razne grdobije in umazane manipulacije dokazalo. Oblast pa je dr. Povaleja v disciplinarno preiskavo potegnila. Zdaj se poroča, da je oblast sklenila, da Povaleja za kazen prestavi. To je pač prokleto lahka kazen za tega človeka, ki je mnogo čudnih stvari zmožen, ako se gre za denar. Mi sploh ne razumemo, da more finančna uprava takega človeka za uradnika imeti, kateri je v javnosti tako klavrno vlogo igral. Vse kar je prav! Mi gotovo ne zahtevamo, da bi bili finančni uradniki sami angeljčki. Ali čiste roke pa mora c. k. uradnik le imeti! Drugače izgubi ljudstvo zaupanje do oblasti. Naznanja se, da se bode o temu klerikalnemu poštenjaku Povalej u še v državni zbornici govorilo. Upamo da izdatno. Minoritski mežnar v Ptuju ima menda kronične napade, v katerih potem besni in divja. Menda je vzgoja sedanjega minoritskega župnika tako na mežnarjeve možgane vplivala, da dostikrat ne najdeš več razlike med njim in živin-četom. Mi se gotovo ne bodemo vznemirjali ali pa jezili zaradi tega zatelebanega nepridiprava. Zaradi nas je tudi mežnar lahko vsak dan pijan kot kanon. Ali policijo opozarjamo na to, da postaja ta pijani mežnar v svojem deliriiu ope- tovano nevaren za javen red in dostojnost. Preteklo nedeljo dopoldne prilezel je mežnar zopet popolnoma pijan pred pisarno našega lista in je pričel psovati ljudi, ki pridejo ,Štajerca" kupovati, pljuvati kakor pijane barabe v šnopsarijah in vpiti, da so ljudje kar gledali. K mežnarjevi sreči ni bilo v pisarni nobenega moškega, ki bi že red naredil. Ali tudi. naša uslužbenka je pijanega mežnarja pošteno oštela, tako da se bode zapomnil. Ko mu je zapretila, da pošlje po policaja, jo je pijani razgrajač z negotovimi koraki proti kloštru popihal. In zdaj naj se pomisli nesramnost in predrznost mežnarjevega počenja-nja! Kaj ko bi mu kdo eno okoli ušes pripeljal, da bi mu malo njegove plitve možgane v red spravil ? Potem bi farški listi pač pisarili, da je bil »katoliški Slovenec" v Ptuju napaden in pobit in bogve kaj še vse. Ako pa taki pijani individij, ki bi se moral z ozirom na dostojnost skriti, izziva in razgraja, potem je vse dobro. No, mi si bodemo v pisarni pasji bič pripravili. V Hrastniku se zadnje čase prvaška gonja precej razširja. Odkar je dobil Roš zasluženo brco iz županskega stolca in iz deželnega zbora, ima menda dovolj časa, da se na poznani način navdušuje za nehvaležno majko Slavijo. Mi vemo, da rudarji sami po večini nimajo ničesar opraviti s to prvaško gonjo. Rudarji imajo preresno življenje in preveliko trpljenje, da bi imeli časa za take neumnosti. Hujskajo pač le nekateri leni smrkovci. Preteklo nedeljo prišli so nekateri nemški Hrastničanje domu in imeli slučajno plavice na pisih. Takoj so jih napadli nekateri prvaki. Seveda je bil prvi znani postopanja navajeni konjski hlapec in sin penzijoniranega župana Lojzek Roš. Z njim pa je nastopil tudi užitninski uradnik Podmenik. Dosegla seveda nista ničesar, kajti napadenci so se branili in so ju pošteno nagnali. Ali radovedni smo, koliko časa bode ta lumparija v Hrastniku trajala. Ali ne more občina red napraviti? Drugače bi se znala enkrat nesreča zgoditi! Dr. Benkovičevi računi. „N. Dn." poroča, da je dr. Benkovič v zadevi regulacije Save pri Mihaloveu za svoje posredovanje kot zastopnik pri ugledu za pismene vloge 400 K zaslužil. Pomisliti se mora: za en ogled in za pismene vloge 400 kron!!! Tako zna pač le Benkovič računati. Sicer smo mu pa mi že dostikrat očitali, da računa kmetom veliko več, kot bi to smel. Krvavi konec Ciril-Metodove slavnosti. Pred nekaj dnevi — tako poroča „M. Ztg." — priredili so mariborski narodnjaki, med njimi tudi cela vrsta učiteljiščnikov, v sv. Urbanu nad Mariborom Ciril- in Metodovo slavnost. Ob istem času prižgali so sinovi posestnika Kristoviča v Rosbahu veliki kres. Požarniki iz Gamsa so mislili, da gori hiša in so šli takoj tja. Ko so tam opazili, daje le kres, so se vrnili. V Gamsu je opazil voznik, da je izgubil uro. Zato so ga požarniki nazaj spremili, da bi izgubljeno uro zopet poiskal. Tam so prišli požarniki z nekimi prvaško nahujskanimi ljudmi v prepir. Tega prepira niso bili požarniki prav nič krivi. Ali ob istem času prišli so omenjeni narodnjaki iz Maribora na lice mesta. Bili so seveda navdušeni in pijani in so pričeli takoj požarnike psovati ter jim groziti. Položaj je bil tako resen, da so se požarniki raje umaknili na dvorišče posestnika Perkota. Ali blazni narodnjakarji so jih tudi tja zasledovali. Pričeli so na prav zverinski način kamenje metati, vsiliti potem na dvorišče in pričeti z nožmi ter poleni po požarnikih udrihati. Trije požarniki so bili z nožmi in kamenji ranjeni. Potem so potegnili ti narodnjaki tudi revolverje in pričeli z njimi na malo število po-žarnikov streljati. K sreči z revolverji niso nikogar zadeli. V tem smrtnonevarnem položaju potegnil je tudi požarnik Schweigl revolver ter jo parkrat ustrelil, da bi napadalce prestrašil. Zdaj so prvaški junaki seveda bežali kakor zajci. Požarniki so jih nekaj časa zasledovali, potem pa so se vrnili k Kristoviču, ki ji bil pač prvi vzrok napada. Upamo, da bode orožništvo besne te napadalce dobilo in da bodejo potem kaznovani, kakor se to za take lopove gre. Sramotno je, da se prvaški zagriženci tako daleč pozabijo, da z nožmi in revolverji svojo „kulturo" razširjajo. Ali se bode politične nazore odslej z uboji in umori razširjevalo ? Poročali bodemo, kaj da dožene sodnija! Med napadalci, oduosno med udeleže Ciril-Metodovi slavnosti, katera je končala vavim napadom na požarnike, nahajali tudi sledeči učiteljiščniki iz Maribora: Gci K. Gomsi, A. Hofbauer, Lavič, F. Mavric, šak, Rozavc, Žemljic itd. Ti fantiči se pri ljajo prav lepo na svoj učiteljski poklic pravi šolska oblast k temu? Prodaja manufakturnega blaga (blizol na dvorišču okrajne sodnije v Ptuju se \is soboto 17. julija ob "J. uri. Kdor hoče kupiti, naj pride ta dan v Ptuj. Posebno tip cem bližne okolice se ta prodaja priporoča. Jakobi-sejem v Ormožu in sicer kra kakor živinski sejem se ne bode dne 26. ju temveč šele dne o. avgusta vršil, na kari zarjamo občinstvo. Iz Slov. Bistrice se nam piše: 10. t. vršil seje ustanovni shod kreditnega inhraniln društva za Slov. Bistrico in okolico (reg. zai z omejeno zavezo). Za direktorja bil je ski mojster Versolatti, za blagajnika trj Strassgiittl in za kontrolorja hranilnični knjij vodja Watzek izvoljen. V nadzorništvo bit poslani: Anton Arsenschegg, Rudolf Kaufke, L. Miihleisen. dr. Maka Murmayr, Fr. Pctzolt] Alb. Stiger. Požar. V Kraljevcih, župnija sv. Jurij) Ščavnici, je nastal požar v soboto dne 10. polnoči, pri posestniku Košar preje Ciproš, zgorelo gospodarsko poslopje. Pri rešitvi živi se je žena Košarja tako opekla, da je drugi i v nedeljo v groznih bolečinah umrla. Govori] da je zlobna roka zanetila ogenj. Strela udarila je v gospodarsko poslopje j Kronvogel v Viša. Streha je pogorela. Z vročim lugom polila je neka i Celju šolarja Roscha. Otrok je težko Prvaški listi seveda lažejo, da se je to narodnosti zgodilo. Bedaki! Požar. Pogorela je hiša in gospod poslopje posestnika Rasla v Vinterovcih pri 1 Rašlova družina je še spala, ko so divjala. Komaj so se rešili. Nesrečni pogori je le za majhno svoto zavarovan. Umrl je v Mariboru bivši župan, mži Aleksander Nagy. Rojen je bil v Ptuju, ali del življenja bival jo v Mariboru. Pokojnik] izvršil kot župan veliko delo in lahko se: da je on šele mesto Maribor na današnjo | pinjo razvoja spravil. Bil je vedno napredn) mišljenja. Žemljica bodi pokojniku lahka! Avtomobil je težko ranil nekega kn St. Ilju si. g. Avtomobil je pobegnil. Iz Koroškega. Grafenauer ima navado, da si pusti vi slavo trobiti, naj si bode potem od .lajbžurnala" „Š-Mir" ali pa od pobožnih gi dov a la dr. Brejc. Vse, kar se koristni dobrega za koroško ljudstvo stori, vse glasom prvaških slavospevov zasluga or[ Grafenauerja. To se je videlo zlasti takrat, so koroški slovenski klerikalci sleparili ja1 s trditvijo, da je Grafenauer priboril po prizadetim posestnikom velikanske pod smo že takrat odkrili ta klerikalni švi zdaj jo položaj takšni, da je vsa bre: in vsa zločinska hinavščina prvaških klei odkrita. Pod vodstvom kranjskega ožlindi dr. Šusteršiča so razbili farški slovenski p v zvezi z veleizdajalskimi Čehi državno z Med temi poslanci je bil tudi orglar Grafei Torej je Grafenauer sokriv, d državni zbornici ni ničesar storilo, da so vse kmetom, delavcem in obrtnikom pc postave v staro železje. Grafenauer rej izdal interese svojih volile) za ministerski frak Susteršičov. Grafenauer napravil s tem velikansko škodo kj roškemu ljudstvu in upamo, Ha ljudstvo to svoj čas primerno poplačalo! Kaj je s križcem? Pred par meseci je Grafenauer od cesarja neki križec. 1\ je Grafenauer sodeloval pri tisti politiki je cesar označil za škandal in sramoto fenauerje torej v nasprotju s sarjem in zato mislimo, da ne bode več svoj križec na prsi obesil. Kranjcem se prilizujejo zdaj prvaški seniki na Koroškem. Šusteršič v Ljubljai mislil, da bode s svojimi ožlindranimi — 5 i ncč ministerski portfelj dosegel. Ali to jodilo. Vlada je raje poslance domu po- i Zdaj pa išče blamirani Šusteršič vsepo- [■ pomoči in zaslombe. Koroški velikaši so i takoj pokorni kužeki tega moža in apor- hitro, karkoli hoče. To nedeljo se bode f Ljubljani klerikalni shod, na katerem I črnuhi tercijalom in tercijalkam opravi- \ brezvestno svojo politiko. Na tem shodu pvorila tudi orglar Grafenauer in vele- dt. Brejc. To je pač dokaz, da so ko- lerikalni voditelji edino politični hlapci Sičovi . . . Nikolaj. Piše se nam: (Igra). V nedeljo osrečilo se je vas Untermitterdorf pri |banni" na nekem skednju pred durmi z gre". Vsled tega se je vršila v Rudnu Bska božja sjužba takoj po maši. Kajti Volaučnik je moral blagoslov tukaj v cerkvi pri sv. Nikolaju obdržati. Blago- i sicer lahko tudi g. župnik Rosman ali dva skupaj še pred -igro" obdržala. Saj to slavno in znamenito ,,igro" malo |e naredili. In ako je gospod Rosman [ istotako kakor radenski župnik blagoslov ti, tega še ne vemo. Nam se nekaterikrat deva, kakor da bi bila gotovim ljudem t.igra* desetkrat . boljša, kakor pa popol- božja služba ali blagoslov. Politikujoči Inki so že stvar tako daleč zavozili, da i več za neslane »igre", nego za božjo .. No, kakšne pa so te znamenite „igre;- ? „teater", seveda na grozovito slabi način. krščanski ljubezni do bližnega se potem i in šimfa čez nemškega ali naprednega so- | ter napada novo šolo. Čudno je, da je i župnik Rosman z šolo tako nezadovoljen. enda vendar nimate otrok?! Olepšalo je [iro tudi pevsko društvo iz sv. Petra, ako no to društvo tako imenovati; »petje" tega prekašajo pastirji na planini gotovo. titi gospod župnik! Ako ste res protektor, |or in „obrihter" te »igrske družbe", no, . Vam in celemu Rimu čestitamo . . . [Ruden, 4. t. Piše se nam: (2 brata). Danes se je iz tukajšnih cerkvenih orgelj vse ke pokradlo, — stoj, to ni res! — niso [pokradene, temveč vse so še nepoškodovani —Ali mežnar, pravi brat gospoda župnika, pet Strajkal, — stoj, to zopet ni res! — '. ni strajkal, — res je pa, da je bil mežnar i.in da so morale to pot deklice same po- Zakaj pa zboli tako lahko ? Ker je f suh. Zakaj pa je tako suh? Ker dobiva [malo od svojega dobro rejenega brata, bla- jfljenega gospoda župnika . . . Upamo, da go te-le vrstice zadostovale, da se zboljša mežnarja, kateri je sicer pridni človek. [Prevalje, 13. julija 1909. Piše se nam: Čr- | vedno po naši občini in nje zasluženem udrihajo, čeravno ne vejo zakaj. Bolj bi [priležal bližji predmet, ko bi hotli biti in ne mahali v njih strasti in slepoti [njega, ki ga imajo pred očmi. „Mir" je i je župan svoje občane v največi stiski, lani ob veliki suši, pustil na cedilu. To jšljena laž kaplančkov, ki v svoji jezi ne delajo. Res je, da so bili kmetje v ki, pred da je pomoč od države prišla I iskali pomoči pri večih posestnih, tako (pri duhovniji naše fare Maria pri jezera, stonj, ne ene kile krme ni dal župnik lastnim ubogim faranom, akoravno je I do vrha nabašenih parm in škednjov, slame Sena. Zakaj dopisun nikoli tega ni povedal ? Jij „Mir" ni povedal, da isti župnik lani, ko Jtamerno veliko sadu Bog dal, ne enega ja- l revnim ljudem ni pustil pobrati, ki so za jsili, pač jih pa dal zapoditi iz pungarta? kf.planček ni povedal, da je pustil župnik nad 3 vagone jabolk na drevju in na ^rajši zgniti, ko bi jih revežem dal, ki ni- I da bi dali otrokom jabolka. Pa to je čudna natura, ki se sploh izraža pri duhovnih, [njši pustijo zgniti dar božji, kakor da bi ga joga ime ubogemu dal, ali ga prodal saj za io ceno. To so tako imenujoči .edini pravi kmeta". B, 13. julija 1909. Piše se nam : Čr-fari se zagovarjajo proti enemu članku ijercu", da baje ne jedo piščet, ampak le ro govejsko meso in nekuhan krompir. Pra- Wji vijo, da kuharica ob pol 12. uri še-le gre kurit in ob 12. uri že jedo ono žilavo meso in nekuhan krompir. Kuharica menda tudi skrbi za svoj žep, to se je naučila v farovžu. Ta kuharica morda zategadel tako pičlo hrani kaplančeke, da bi ne postali še bolj prevzetni, kakor so itak že, ko bi jih bolj nafutrala. Živila kuharica! Prav imaš, le izstradaj pošteno te pobožne hujskajoče gospode! Prevalje. Piše se: Cerkvenih ključarjev posel je, da pobirajo pri božji službi oier. Vsak obiskovalec (cerkve) vrže v žvenkljajočo mošnjo, pri nas v na drožičn nosečo kištico nekaj cvenka. Glede množtva ljudstva se nabere tega prostovoljnega darka po nedeljah, praznikih in tudi v delavnih dneh ogromna svota, pa nikdo ne ve pravzaprav, koliko in za kaj se porablja. Mi ne vemo, ali cekmošter najprej sam segne v kištico in poplača sam sebi za svoj trud ? Ta trud nikakor ni tak mali, kakor bi kdo mislil. Cekmošter mora se na tisočkrat z „Bog lonaj" zahvaliti. Par šestakov za tak trud ni veliko in si jih sme cekmošter vzeti. Da bi kateri cekmošter še enkrat segnil v kištico, nikakor ne trdimo. Sicer je pred letami bil en pobožen cekmošter, taki so vsi zelo pobožni, ta je vzel dvakrat iz kištice, ko se je poprej po vseh koteh skrbno bil ogledal in se prepričal, da ni nič sumnjivega in je zrak čist. Potem še-le zanese pobožen cekmošter nafehtan denar v farovž in ga vsiplje tja na lajmoštrovo mizo, ki se zanj še ta čas ne zmeni, in ga pusti ležati. Za tem ni več nič slišati od denarja. Krščanska ljubezen klerikalcev. Iz občine Ruden se nam poroča: V soboto 26. p. m. nesli so kmeta Worouniga v najlepši starosti h orobu. Njegovo priljubljenost v celi okolici dokazal je jako mnogobrojno obiskani pogreb. Z vsemi svojimi sosedi živel je pokojnik v najlepšem prijateljstvu. Samo z najbližjim sosedom ni mogel v miru živeti. Ta sosed je prvi cerkveni ključar radenski „Muher". Krivda tega nespo-razumljenja pa ni bil pokojnik, marveč cerkveni ključar, kar se prav lahko dokaže. Omenimo naj, da mu je dobrodušni Worounig še v zadnji uri roko ponujal. Ali dobil je od tega krščanskega možakarja odgovor, "da naj le pogine . . . To je krščanska ljubezen klerikalcev, katero imajo pri vsaki priliki v ustih, medtem ko verske zapovedi le zlorabljajo. Gospod župnik Volaut-sehnik, čestitamo Vam, da razumejo Vaši cerkveni ključarji tako dobro nauke krščanstva. .. Radetzky-veteranec. Iz Dr o b o 1 j a se nam piše: Dne 4. t. m. je umrl tukaj g. Jos. Mar-tinsehitz, oče tukajšnega tesarskega mojstra, v starosti 89 let. Rajni je služil pri nepozabnem „očetu Radetzkyju" in je bil v vojski pri Ciistozzi na Laškem. Ko se je nazaj povrnil, si je iz lastne moči in pridnosti pridobil malo posestvo, tako da si je z njegovo že pred dvema letoma umrlo ženo svojega sina tako daleč pripravil, da je danes vzgleden tesarski mojster in poseduje lepo proti Boškem jezera stoječo vilo. Imenovani izhaja iz trdne rodovine Janahove v Turdaničah, bil je v svojem življenju vedno zdrav in vesel in je čestokrat pripovedoval, kako se mu je godilo v vojski na Laškem. Pogreb se je vršil dne 6. t. m, ob veliki udeležbi od blizu in daleč, in vsakemu se je rosilo oko, ko so pustili krsto z blagim starim možem v globočino. Počivaj, blagi mož v miru, ti ki si zraven očeta Ra-detzkyja branil našo milo domovino! Mi pa te bomo ohranili v vednem spominu. Pozor! Hohenberger Josip, 55 let star strojni ključavničar, do 24. junija t, 1. v tovarni na Jesenicah kranjske obrtne družbe, se je zgubil. Dne 1. julija t. 1. odšel je v Celovec, Gradec in Zeltvveg, od tam pa ni več sledu o njem. Vzel je delavsko knjižico in 54 kron seboj. Žena njegova Marija Hohenberger stanujoča Jesenice Fužine štev. 39 ji mnenja, da se je kje ponesrečil. Kdor je njegovo sedajno bivanje naznani dobi 40 kron nagrade. Nesreča. V Weissensteinovi električni tovarni v Megerec jo električni tok dr. Kunsta iz Miinchna usmrtil. Inžener Walter je hotel nesrečneža rešiti, ali bil je sam tako težko ranjen, da bode morda umrl. Vlak povozil je v Malborgetu delavca We-dama in ga tako težko ranil, da ni upati, da bi okreval. Kranjski požigalec. V Althofhu poskusil je šoštarski pomočnik Snediš iz Kranjskega pri neki gostilni dvakrat zažgati. Fant je bil jezen, ker se mu je očitalo, da je iz Kranjske. Zdaj sedi pod ključom. Prste Odrezal je stroj za rezanje krme hlapcu Palle v Weissensteinu. Vlomili so neznani zlikovci v Bistrici na Dravi in pokradli precej denarja. Po svetu. Vas pogorela. V češki obmejni vasi Štefanov pogorelo je 32 hiš z mnogimi gospodarskimi poslopji. Vsled hudega vetra razširil se je ogenj grozovito hitro. Več oseb in mnogo živine je zgorelo. Na smrt obsodilo je porotno sodišče v Hamburgu delavca Mochriemoski, ki je svojo ljubico s 14 sunki z nožem umoril. 80.000 rudarjev so šotski lastniki rudoko-pov iz dela odpustili, ker radarji niso hoteli privoliti v znižanje plač. Kakor smo že poročali, pripravlja se veliki štrajk vseh angleških, šotskih in irlandskih radarjev. Obglavili so v AUenstoinu zaradi umora na smrt obsojenega mesarja Johan Roroka. Lov za testamenti. V Lissabonu je umrla grofica Kamarida, ki je zapustila svoje premoženje v znesku 50 milijonov vse cerkvenim redom in kloštrom. Sorodniki pokojnice tožijo zdaj jezuvite, ki so staro babnico tako daleč zapeljali. Ne nabirajte zakladov . . . Razburjeni kmetje. V Galiciji je dobil graščak Sobotka neko tožbo, s katero je postal lastnik travnika. Kmete je to tako razburilo, da so napadli graščaka in njegovega sina in oba težko ranili. Poštna tatvina. Poštni uradniki v Tarnopolju so pokradli 8000 K iz blagajne. Glavni krivec se je ustrelil. 40 mož utonilo. Iz Novi Yorka se poroča, da sta na gornjem jezeru dva parnika skupaj trčnila. Eden se je potopil in je utonilo štirideset mož. Oblak se je odtrgal v Orizabi na Mehikan-skem. Več kot 100 oseb je izgubilo življenje. Rotšild. Najmlajši Rotšild se je zaradi neke ljubezenske zadeve ustrelil. 4 delavci zasuti. Pri neki zgradbi v Jo-hannisbadu so bili 4 delavci zasuti. Eden je mrtev, 2 težko in eden lahko ranjen. Telegrami. Petersburg. Položaj v Perziji je zelo resen. Ruski vojaki so že pripravljeni, da marši-rajo v Teheran. V Teheranu samem vlada ravnokar velikanski boj med U3taši in šahovim vojaštvom. Berlin. Veliki vezir Hilmi Paša izjavil je glede krečanskega vprašanja, da je vojsko Turčije z Grško nemogoče preprečiti. LVOV. Morilec gališkega namestnika grofa Potockega študent Siczynski bil je na smrt obsojen. Cesar ga je pomilostil in ga je sodnija zdaj na 20 let ječe obsodila. Slaba detelja ysled lanske suše- (VinWarski Škerlec pri Veliki nedelji.) („Gosp. Glasnik".) Marsikateri živinorejec čuti letos velik primajnkljaj na svoji takozvani štajerski rudeči dveletni detelji. Ni samo na slabi rasti, ampak tudi na praznih prostorih v detelji, katere je povzročila lanska suša, posebne tam, kjer se je vršila pozna deteljna setev. Na takih plešah se nahaja le samo plevel iz malovrednih trav. Da nam bode prva košnja take detelje prinesla mali pridelek, je samoumevno. Veliko slabejle druge košnje imamo od take detelje pričakovati, ker nepotrebni plevel nam bode že veliko deteljnih rastlin do časa druge košnje zadušil. Naši travniki nam tudi letos ne obetajo obilne košnje, posebno bolj brezni ne, ker tudi travniške rastline so zelo oslabele pri lanski suši. Veliko manj krme nam je upati dobiti na travnikih, katerih že po več let ni nigdo gnojil in potemtakem bomo prihodnjo spomlad v enakem položaju. Ni torej zadosti, ako roke sklepaš in v enomer stokaš, godrnjaš in preklinjaš. To vse nam ne bode ničesar pomagalo. Ko pride taki primajnkljaj do skrajne sile. potem se pa upira ubogi živinorejec na državno vlado in kriči: sila je, mamica država daj in pomagaj. Že stari pregovor pravi: kdor se na druge opira, slabo slabo izhaja in kar se zastonj dobi, stem se malokateri obogati. _ G — Moramo torej že sedaj misliti in dobro preudarki. kje in kako si pridobimo zadostne klaje za našo živino. Na njivi, na katerej se nahaja taka detelja, kakor sem prej omenil, se ravnaj po sledečih pravilih, s katerimi pridem pravočasno v nasvet. Tahoj po prvi košnji take detelje preori njivo srednje globoko, ter posejaj mešanico (Mischling) iz 40 kg. grahorke, 40 kg. kronskega graha (Futtererbse) in 80 kg. ovesa. Preračunjeno na en oral. Gnojiti ni neobhodno potrebno, ako pa imaš s čim gnojiti, ti gotovo ne bode žal. Ko zapaziš cvetje pri grahu in grahorki, pokosi tO mešanico, posuši jo :n imel bodeš izvrstno dobro klajo za goved in konje. Na ta način prideš tudi po žitni žetvi namreč ob času aj-dinske setve, do dobre krme. Tretji zelo priporočljiv način pa je, ako takoj po prvi košnji bodi si na travnikih ali pri detelji ob deževnem vremenu poliješ ednakomerro travnik z gnojnico, kajti gnojnica ne učinkuje takoj, ker ima vse potrebne redilne snovi travniškim rastlinam. Pomni dragi stanovshi tovariš, da je vsak liter gnojnice vreden več ko 3 vinarje. Tudi z umetnimi gnojili pripo-moreš svoji živini do obilnejše in dobre klaje, ako takoj po prvi košnji potrosiš na en oral kakih 200 kg. super-in 100 fosfata kg. 40% Kalijeve soli, ali to trosi pazljivo in enakomerno. Nikakor pa ne kaže še zraven trositi dušičnastih gnojil, ker to je precej drago, naprimer čilski solitar in žveplenokisli amonjak, ker denarja nimamo na razpolago. Pripomniti moram tukaj, da le tedaj povprašuješ po umetnih gnojilih, ako ti primanjkuje živinskega gnoja in gnojnice, kakor sem to že velikrat omenil. Nekateri kmetovalci mi očitajo, da priporočam umetra gnojila pri mojih spisih, oziroma kar se tiče spisov kmet-ske panoge. Kakor nam je naš kmetski stan dandanes na slabem stališču. Po eni strani škodujejo vremenski vplivi oašim poljskim in travnišk;m rastlinam, po drugi strani imamo zopet kake nesreče naprimer pri naši živinoreji, katara je glavni steber kmetijstva. Nam je torej treba pazljivosti, misliti in dobro preudarki, da ne kupujemo tega, kar si lahko doma pripravimo in k tej zadevi spada tudi živinski gnoj in gnojnica. V V i č a n c i h, dne 16. maja 1909. Loterijske številke. Gradec, dne 10. julija: Trst, dne 3. julija: 16, 27, 11, 36, 31. 13, 81, 21, 4, 40. t0f Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-markn. Brez marke ne pošiljamo odgovora. ^Wum Povodfm birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Mak»a Balmd na Dunaju, IV., Margarethcnstrasse St. 27/27 nov cenik birmskih ur, „zlatninc in srebmine po najnižjih fabriških cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, reelno postrežbo. Naši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 6000 podobama zastonj in franko. 273 Tu 6 zvezana z dobro idočo gostilno v enem največjih farnih in romarskih krajev spodnje Štajerske v okraju Rogatec se da v najem in to pod zelo ugodnimi pogoji. Poizve se pri gospodu Hans Straschill, Breg pri PtUJU. 435 kuharica za vse se išče. Vpraša se pri F. C, Schwab, Ptuj ali pa v mlinu (Aumiihle) na Bregu pri Ptuju. Proda se v Poljčanah pri cerkvi ob potu v Studenice lepa zidana hiša a 3 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, vrtom, njivo in majhnim travnikom. Okoli hiše in vrtu je zasajeno trsovje zabrajde, natravišču sadno drevje. Lega lepa. Primernazaupokojenca, rokodelca, gostilno. Cena 5000 K. Več pove J. Žolnir. vpok. nadučitelj, Poljčane. 43s Pridni, solidni MC- kovači za kladivo, ki se razumejo pri izdelovanju sekir za les vsake vrste, .ki znajo dobro „!ohat", kovati iausschmieden,ausmacben), dobijo v štajerskem podjetju „ColiimbushIilte" Maria Rast, sp. Štajersko, trajno in dobro akordno delo. Žene in hčerke oženjenih kovačov pa dobijo lahko pri isti firmi v fabriki užigalnega blaga v Maria Rastu delo. 136 Lepo posestvo z velikim sadonosnikom, letos obilno jabolk, hiša z 3 sobami in gospodarsko poslopje, 2 studenca, z obilnim sadjem vred, 10 minut od Rogaške Slatine za prodati. Cena se poizve pri gosp. Jožefa Xaiiia, k;i Slatina. 437 Ožcnjeni 438 konjski hlapec, ki se razume tudi na kmetijska dela, se sprejme. Vpraša se pri g. stavbenem mojstru Jos. Wressnig v Ptuju. Dva čevljarska "Ifcfl MC" pom očn ika se takoj sprejmeta v stalno delo. Tudi se sprejme en učenec. Naslov: MHun Dobersek, čevljarski mojsli Konjicah 426 Sprejmeta se takoj 1 mizarski učenec in 1 mizarski pomočnik. Kje? pove upravništvo „Sta-jerca". 434 Za SlatinoS se išče: enega viničarja z 2 • delavskoma močmi, enega viničarja z 4 delavskimi močmi. Vpraša se pri ,.Stajercu". Uslužbenec (Kohlbrenuer) dobi dobro službo in lepi zaslužek v žagi Clciflscieh v Vurpnicnli iS;, i------------:-------- Šiiri tedne na poisknšujo Mehanska parna žaga. ± . ^1^1, Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj« craven klalnice in plinarske hiše postavljen« ja nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raa- Saga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. in ogled razpošiljam svoj« kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovite ceno in dobro. Cenik 8 slikami franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. lit a. d Stantshahn, tiohmen. tf [0 mamifakturno trgovino , Celje na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) ! priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. 170 Lilaičen in zaprisežen civilni gaoatar fRARIBORU, Tegeitiioflfova cesta 44 ■priporoča za vsa dela, ki spadaj© troko merjenja zemljišč kakor so: llitve zemljišč, omejitve, delitve mej, združitev zemljišč, ■rajanje zemljišč, meritev zemljišč J železnice, ceste, mostove. fieri tudi manjša posestva, kakor občine, lovska okolišča, načrte stavb in drugih predmetov. 4j IXXXXXXXXXXXXX Varstven« marka „Ank«r" | f&% Liniment Caspiei comp. \MJ% nadomestilo za i., n -', 9tf anker>paiis-expeiler "flea je mano kot »dp8l]a]ooe, Izvrstno In bolečine odstranjujoče sredstvo pri >rehiajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, r*0 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva aaj se pasi na originalne steklenice v Ikatljah z našo varstveno znamko .Anker", potem se doai pristno to sredstvo. ______ I Dr. Ric&ter-JsYa apotek* ..zlati to" v Pragi, EtisabeUtr. M. 5 nov."1 Rezpoiilja se vsak dan. 690 d T)" (I N V spomladi in poleti je najlepša in najboljša prilika, da se nakupi realitete ali da se jih proda. Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov in kupi se lahko posestvo v polnem obratu. — Kdor želi torej kupiti ali prodati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne na koncesionirani realitetni prometni bird K. MAGNET v Velikovcu na Koroškem. 289 :er od K 26'—, flobert-puške od K 833, od K 2, samokresi od 5"—. Popravljanja po ceni. Cenik s slikami franko. « ». [F. Dušek, Opočno it 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. (izor! Priložnostni nakup! ideča gostilna v najboljšem stavbenem k z žganjetočom na najboljšem mestu v ve-idelavskem okraju delavnice južne železnice foj proda zaradi prevzetja trgovine. Potrebni ] 12.000 K. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, KarntnerstraBe št. 22 392 (XXKKKXXKXXXXXXKX Vstanevljena leta Čekovnem« računu št. 8M051 pri c. kr. poš-tao-kraaitaiinem uradu. Mestni denarni zarod.B Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ura. priporoča se glede vsa- j—mma mi kega med hranilnicne zadeve spada-1 jočega posredovani«, ietotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avat. ogersk. banko, baa«"«™««" Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. S>luj Ot&iie 1 m\. ogmko banko. Ravnateljstvo. Fotografična mamifaktura FRDWIRTH & COMP. Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 9. Vsi modeli m fotografičnih aparatov Prizmen-glaži itd. Solventno olajšanje plačil za odjemalce. ==r Cenik zastonj in franko. : Pozor! Čitajl Pozor! Slavonska biljevina vrstno in z najbo.JH šim uspehom vpo-rablja proti zastare* lemu kašlju — bolih v prsih, — prehla-i jenju v grlu, hripa-vosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja ali ce se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici k ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekarnar)« v Pakracu it. 2U0 (Slavoniji.) Birmska darila! Prave srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futera- lom. Vse skupaj kron 10*— 3 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ur Maks Bčhnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27;27. ,,Roskopf" ura iz nikelna K 3*—. Srebrna K 7-—. „0mega-' K 18—. Zlate ure K 18—. Zlate verižice K 20—. Zlati prstani K 5—. Ura na nihalo K 7 —. Budilnica K 2—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vposlje zastonj in franko. 271 f^Po/ni/cč iv tAmeritto Ji'titeri xeli/o tivbrv. po coni in txvnesl/ivo-polcvuli na/se cbrny'o Štiri novo zidane viles s 5 sobami, 3 kuhinje, veža, lepa klet, kuhinja za perilo, studenec, lepi veliki vrt, 12 let davka oproščen, stojijo v Studencih pri Mariboru na Lembaški cesti in je vsaka za 11.000 kron za prodat in za izplačat je 4.600 kron ; ta drugi del je 4'/.% obrest. Za vprašat je v Maribori pri gospodu Josefu Nekrepu. tesarski mojster, Maribor v Koroškem predmestju ali pa v Studencih v »kavarni«. s±r± Jos.Kasini bicikelni trgovina s špecerijo, barvami in z mešan Novi modeli 1909. gotov denar: nasproti W.Sirk'S Nfl. in filijalka nasproti cerkve Oenazagoto ..Styria" - bicikel v PTUJ 140 K 160 (fino cestno kolo). K 180—200 (najfinejša cestna kolesa. K 240 (isto). (Halbrennmaschinen) s patent Styria-Glockenlager. Že rabljene, teda že prav dobre bi cikel ne po 80,, 100 K. Po ugodnih pcgojili prodajava na obroke samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tndi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlauche nnd Laufmiintel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje =s= Ptuj, Ormuž, Bogateč in Središče. Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. priporoča svojo bogato zalogo najfinejše a žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slh najfinejše kandite, župns kocke, mineralne najfinejše namizno olje, bučno olje. esenca in za izdelovanje žganja i Semena za vrt, polje in travnik, najboljša stol j a. klajno apno, Lukulus, svinjska krma. veletrgovina z mešanim bla 171 vinom in žganjem priporoča p. t. občinstva svojo isbornega špecerijskega blaga, kakor fine, »eke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedili petrolej itd. kakor tudi zalogo manufaktj blaga, Stofi, drnki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pride. Nakup ju prodaja defer« pristna naturna vina en groa iij pravo žganje en gros in en detail. RAZGLAS. serija Vsled ugodnega priložnostnega nakupa konkurznih mas, je podpisana firma v prijetnem položaju, da čudežno ceno, dobro, pravobarvno solidno blago. V lastnem interesu se prosi, da se naročila hitro vp 1000 m lepih zagrinjal iz špic, 100 cm široko preje K 1'—, zdaj 44 h, še boljše preje K 1 40, zdaj per m. 800 m lepo mustrani plavi druk s svilnatim glancom, preje 90 h zdaj 50 h per m. 800 m p' platno dvojne niti za predpasnike, preje 85 h zdaj 65 h. 1000 m krasnih modernih perilnili štofov, si" in temno, preje 85 zdaj 50 h. Krasni atlas-satini razne barve in muštri preje K 1'10 zdaj 78 h. 600} lepih gladkih voljnatih štofov vseh barv, 120 cm široko, preje K 190 zdaj 120, še lepši preje K 2'99 1-90. 450 m modernih pepita-štofov, malo in veliko karirano, 120 cm širokih, preje K 1 85 zdaj 115! 300 lepih modernih voljnatih šosov, vseh širokosti in dolgosti serija 1: preje K 7'— zdaj K 550; preje K 13'—, zdaj K 9—. Moderni perilni šosi preje K 5'—, zdaj K 3'—. 320 spomladnih in bluz, svitlih in temnih, preje K 3 20. zdaj K 2 30, še lepši preje K 6'—, zdaj K 4 50. Nežni šolski volj štofi za bluze in otroške obleke 120 cm široke, preje K 185, zdaj K 115. 1000 lepih pasov za i črnih, preje K 150, zdaj 98 h. Krasno čisto-židani gumi pasi vse barve preje K 350. zdaj K 135.-gospodarskih predpasnikov širokih za štrapace preje K 1"30, zdaj 90 h ; iste v težkem dvojnem druku K 1 90, zdaj K 1-30. Dobre ženske srajce iz cesarskega platna s špicami preje K 195, zdaj K 130, štikane preje 270 K zdaj 145 K. 420 parov dobrih črnih ženskih nogavic, preje 75 h zdaj 45 h, še bo 60 h, 380 p. možkih nogavic preje 60 h zdaj 35. Krasni zidano-imitacijski šali vseh barv preje 190 138 K. Dobre rokavice za moške in ženske preje 150 K zdaj 90 h. 800 dril-čevlje za cesto, sive, črne rnjave, usnjati podplat za gospode preje K 3'— zdaj K 1 90, za gospe preje K 270 zdaj 150 K, za otroke do 6. leta 95 h, do 10. leta K 110. Iste čisto v usnju obšivane za par 40 več. Lepi reform ženski pašniki preje K 3-—, zdaj K 170. 460 obrisalnikov za štrapac preje 60 h zdaj 35 h, še boljših preje zdaj 45 h. 1000 m tirolskega platna preje 65 zdaj 44 h, še boljši 52 h. Močno grobo-nitno kmetskopli preje 80 zdaj 55 h. Krasno rumburško platno 82 cm široko preje 85 h zdaj 55 h. Težko 150 cm šil kmetsko platno preje K 1'95 zdaj 135. Dobri oksford za srajce 1000 m preje 70 h zdaj 45 h, zelo teito! preje 95 h zdaj 60 h. Dobri tkalski cajg navadno široki, preje 60 h zdaj 44, cela širokost tubne preji K 130 zdaj 90. Lepe kasten-dekne iz dobrega viks-platna lepo pisani 115X70 preje K 290, zdaj K '' 400 lepih buret-garnitur, 2 odeje za postelj in 1 za mizo, bordo in zeleno preje K 13—, zdaj KM 300 lepih pisanih tennis-zastorov 2 stranki 1 draperija preje K 380 zdaj K 280. 650 m tepir.ov (Laofl preje K l1— zdaj 60 h pr. m, še boljši preje K 1-30, zdaj 95 h pr. m. 900 tuc. barvanih dobrih žepni robcev '/a tuc. preje K 190 zdaj K 1'10. Lepi beli žepni robci z barvanim atlasovim robcem '/, tuc pni K 1"70 zdaj K 1"—. 350 kom. obrobljenih belili rjuh preje K 3'—, zdaj K 170, čisto težke k tirolskega platna preje 360 K, zdaj K 260. Lepe poletne flanelne odeje za postelj preje K 450 zdaj K 2/0. SMffl velikih klepčičov dobre voljne za štrikati vseh barv preje 20 h zdaj 10. 800 velikih štren voljice za štiilali| vseh barv, preje 58 h zdaj 40 h. 350 tuc. najfinejše rožne žajfe, vse dišave, '/, tuc. preje K 110 zdaj 721 Lepa velika tašna za nakup z okroglim držajem preje K 210 zdaj K 1'—. Nežni poletni robci :a na gbwj svitli in temni preje 68 h zdaj 45 h. Krasni zidani robci za na glavo vse barve, preje K 580 zdaj K 4'20,vj pol-židi preje K 390 zdaj K 2"30. Komplet velike lovske srajce vseh velikosti preje K 1 60 zdaj 98 h,i dvojnimi prsi K 110. Lepe turistovske srajce iz flanela in zefirja preje K 3'—zdaj K 170, še lepše K 220, za dečke K 1"10. Lepe okinčane srajce za štrikanje preje K 350 zdaj K 230, z lepimi prsi (Faltenbnts!)| 50 h več. Moderni lepi ovratniki preje 40 h zdaj 26 h. Elastični hlačniki (Hosentrftger) preje K 120 zdajj 70 h. Dobre močne oksford-srajce za moške preje K 2-10 zdaj K 135, še boljše K 185. Dobre gn*] spodnje hlače bele in barvane preje K 1 90 zdaj K 110, zelo težke K 185. Dobre zgornje hlače za staj pace preje K 590 zdaj K 3-90. Krasne obleke za otroke iz perilnih štofov 1. velikost K 1"40 s 30 h p>| višanjem. 250 lejst mornarskih oblek za dečke K 195 s 40 h zvišanjem. Lepe čepice za dečke in deklets| preje K 130 zdaj 78 h. Moderne čepice za gospode prejo K 120 zdaj 70 h. — Od tega tu lavedenegi blaga se ne more muštre pošiljati, ali kar ne dopade, se takoj nazaj vzame. Vsak kupec, ki naroči čez 10 ■ dobi vkljub nizkim cenam praktični dodatek zastonj. Čez 20 K se pošilja poštnine prosto. „Kaufhaus zur SMbahn" &M24 Gradec, Annenstrafie 68. j Prosi se za natančni naslov. Ixdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: \V. Blanke r Ph(jt