9 '771 580"3 72009
RADIO/ BREŽICE
na 88,7 In 9S,9 MHz
Številka 177
Leto 7
!
s.
<
o
O
(N
500
m “ s
1 EUR / Cena 239,64 SIT
1. februar 2007
Raje odpadke kot “bombe/
Cerklje ob Krki - Projekt razvoja letališča Cerklje, ki bo po namembnosti vojaško (za Slovensko vojsko in oskrbni center za NATO) in civilno, zajema 600 ha površin. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je naložilo občinama Brežice in Krško, da pripravita smernice za izdelavo državnega lokacijskega načrta (DLN) za letališče. V Krškem so svetniki smernice, ki so jih pripravile strokovne službe, obravnavali, v Brežicah pa jih bodo na današnji seji (1. februarja). Kljub vsemu so smernice v Ljubljano poslali v predpisanem roku.
Vendar pa po zakonodaji občine niso suvereni gospodar nad svojim teritorijem, ampak je to MOP. Če imajo smernice, ki jih oblikuje občina, v celoti zakonsko podlago v veljavnih občinskih aktih in zakonih, jih mora DLN upoštevati, sicer pa za načrtovalca niso obvezujoče.
Andrej Skrabec iz civilne iniciative meni, da bi se moral postopek za DLN za letališče voditi po postopkih, ki veljajo za novogradnjo, saj naj bi v pravni državi minili časi, ko so objekti za namene vojske podvrženi drugačnemu režimu. Predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Karel Lipič pa sprašuje, zakaj ob širitvi letališča ni potrebno narediti celovite presoje vplivov na okolje.
...na strani 3
iz vsebine...
Kdo ometa brežiške dimnike?
...stran 2
Država se otepa vrtcev
...stran 4
Napotki ob
nakupu
nepremičnin
...stran 6 in 7
Celjski škof Stres na obisku
—stran 8
Kdor ima najmanj denarja, najdražje
plačuje šolanje otrok
Krško, Brežice, Sevnica - Posavje je regija, ki ima najmanj izobraževalnih programov za šolajočo mladino v Sloveniji. Ponudba vseh treh posavskih srednjih šol namreč pokriva le 60 odstotkov potreb. Kljub opozorilom ministrstvu, da je potrebno posavski mladini ponuditi več programov, je Ministrstvo za šolstvo in šport tudi letos zavrnilo nekatere utemeljene predloge, ki so jih predlagale posavske šole.
Brežiška gimnazija bo tudi v novem šolskem letu ostala pri istih programih kot doslej - gimnazija z evropskim oddelkom, ekonomska gimnazija in maturitetni tečaj. Srednja šola Krško bo ohranila vse programe, razen programa avtomehanik, ki doživlja prenovo. Nadomestil ga bo program avtoserviser, za katerega pa se bodo v Krškem potegovali šele v naslednjem šolskem letu. Na sevniški srednji šoli, ki sodi pod okrilje krške, bodo v tem šolskem letu ponovno vpisovali frizerje, prenovo pa doživlja program mizar, ki ne bo več potekal v dualnem sistemu, ohranjajo tudi program turistični tehnik.
Ekonomska in trgovska šola (ETrŠ) Brežice bo v novem šolskem letu poleg programov trgovec, ekonomski tehnik in komercialist izvajala tudi nov program aranžerski tehnik. Gre za štiriletno izobraževanje, po katerem bodo imeli dijaki enake možnosti nadaljevanja šolanja kot ekonomski tehniki. Načrtujejo en oddelek aranžerjev, pričakujejo pa vpis učencev iz Posavja in Dolenjske. Ven-
dar pa to ni edini nov program, za katerega so se potegovali v Brežicah. Kot pravi ravnatelj ETrŠ Brežice Martin Soško, so ciljali na vse tiste programe, ki bi jim bili kos, še posebej pa na program tehnik zdravstvene nege. Razlog je v tem, ker imajo kar trije posavski zdravstveni domovi in Bolnišnica Brežice licenco za praktično usposabljanje teh kadrov. Š programom niso uspeli, po mnenju ravnatelja Soška zaradi “nasprotovanja zdravstvenega ministrstva ali lobija obstoječih tovrstnih šol”. Zaradi interesa posavskih osnovnošolcev po izobraževanju v programu tehnik zdravstvene nege je ministrstvo v lanskem šolskem letu tako v Celju kot v Novem mestu dodatno odobrilo po en oddelek tega programa.
“Žalostno je tudi to, da je posavsko gospodarstvo šibko in imajo ljudje malo denarja,” ugotavlja Martin Soško. “In ljudje, ki imajo najmanj denarja, najdražje plačujejo šolanje svojih otrok, saj je šolanje zunaj domačega kraja veliko dražje kot doma!” N.Č.C
0 kulturi odločajo zadružniki?
Kostanjevica na Krki -
Ravnateljica OŠ Jožeta Goijupa Melita Skušek seje že dolgo veselila letošnjega kulturnega praznika, ko naj bi pripravili prvo kulturno prireditev v samostojni občini z uglednima gostoma, kot sta Vlado Žabot in Andrej Rozman
Kulturni dom v Kostanjevici
Roza. A kot zaušnica kostanjeviški kulturi je priletela vest, da Kmečka zadruga, v kateri je edina kulturna dvorana, objekt prodaja. Svetniki so bili skupaj z županom ogorčeni, da se to počne za njihovim hrbtom, zato je župan napisal protestno pismo.
Štvari se počasi razpletajo, saj je jasno, da ima občina Kostanjevica na Krki predkupno pravico. Kje bo vzela denar za odkup, ali se bo lahko z zadružniki dogovorila o zamen-javi kulturnega doma za zemljišče v poslovni coni, pa je vprašanje, ki naj bi bilo razrešeno do 16. februarja. V ozadju pa že čaka zainteresirani kupec z denarjem.
...na strani 3
Sokoli bi še gnezdili v stari šoli
Brežice - Telovadnico stare trgovske šole v Brežicah že leta za vadbo uporabljajo telovadci društva Sokol. Pred kratkim je gradbeni inšpektor lastniku objekta Marjanu Volovcu izdal odločbo o prepovedi uporabe prostorov zaradi nevarnosti. Čeprav je občina društvu ponudila več možnosti za vadbo, jih predsednica Mimica Avsec zavrača kot nesprejemljive. Sokoli se nadejajo, da se bodo lahko nekako dogovorili z Volovcem o nadaljnji uporabi prostorov in ne razmišljajo o tem, da bi moral podjetnik sanirati elemente, ki ogrožajo varnost uporabnikov, da bi inšpektor odstranil plombo na vratih. Pisali so tudi županu Ivanu Molanu, ki pravi: “V društvu Sokol morajo razumeti, da ob tako razgibanih dejavnostih, ki se odvijajo v občini in glede na prostorske možnosti ne morejo dobiti dvorane, ki bo samo njihova. Drugim društvom je razumljivo, da pred vsako vadbo namestijo blazine in orodje, potem pa za seboj pospravijo, ker pač niso edini uporabniki objekta. Zaenkrat v Brežicah res manjka pokritih športnih površin, zadnji razgovori z resornim ministrstvom pa kažejo, da se bo čez dve leti gradila telovadnica pri Ekonomski in trgovski šoli, obnavljala pa se bo tudi gimnazijska telovadnica.”
Slišati je govorice, da je tudi nekaterim staršem prekipelo trmoglavo vztrajanje vodstva Sokola pri vadbi v prostorih stare šole, ki za njihove otroke ni več vama.
...na strani 2
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Inšpektor zaprl staro trgovsko šolo
Sokoli brez gnezda
Brežice - Gradbeni inšpektor je lastniku stare trgovske šole v Brežicah podjetniku Marjanu Volovcu izdal odločbo o prepovedi uporabe objekta. V rizični stavbi od leta 1920 domuje telovadno društvo Sokol. Brežiška občina telovadcem ponuja prehodno prostorsko rešitev v okviru danih možnosti. Predsednica Sokola Mimica Avsec pravi, da ni sprejemljiva. “Želimo sestanek z lastnikom, ker slišimo, da je razumevajoč do društva in nas ne podi ven,” pravi Avsčeva.
Občinski svet Brežice je pred dvema letoma odločil, da gre objekt stare trgovske šole v prodajo. Pred novim letom gaje kupil Marjan Volovec, ki je takrat izjavil, da atletov ne bo vrgel na cesto in lahko še uporabljajo telovadnico v času, ko bodo tekli postopki za pripravo na gradnjo novega objekta. Člani društva so zato osupnili, ko so pred dnevi našli zapečatena vrata stare šole z odločbo gradbenega inšpektorja Matjaža Goloba o prepovedi uporabe objekta.
Ob prodaji šole je brežiški župan Ivan Molan zadolžil oddelek za družbene dejavnosti, naj poišče prostorske možnosti za vadbo članov Sokola. Na vprašanje, ali se je oddelek takoj odzval in iskal nadomestne prostore, vodja oddelka Nuša Hribar odgovarja: “Pregledali smo vse prostorske možnosti in ugotovili, da bi za mlajše skupine, kjer gre za animacijske programe brez uporabe orodja, društvo lahko dobilo vadbene termine na osnovni šoli in v gimnaziji. Ostale skupine pa
imajo možnost vadbe v Prosvetnem domu Artiče in v Osnovni šoli Kapele. Skupaj s'člani društva smo si ogledali še telovadnico na Gubčevi v Mladinskem centru ter ugotovili, da prostor ne bi bil primeren za njihove potrebe.” Predsednica društva Sokol Mimica Avsec na vprašanje SavaGlasa, zakaj niso že prej začeli iskati novih prostorov, odgovarja: “Nikoli nismo dobili pisnega obvestila, kaj občina namerava z objektom in kaj to pomeni za društvo. Na občino so me poklicali šele
pred štirinajstimi dnevi. Spremljal meje Jože Senica, kjer so naju seznanili z odločbo inšpektorja o prepovedi uporabe telovadnice. Ne sprašujte po občutkih, ko društvo s tolikšno tradicijo ostane na cesti. Staro telovadnico smo vzdrževali in vanjo tudi vlagali, čeprav nismo bili lastniki.”
O ponujenih nadomestnih prostorskih možnostih pravi, da so neprimerne, saj društvo nima finančnega pokritja za stroške prevoza otrok v Kapele ali Artiče. Gimnas-
tično društvo iz Krškega jim je ponudilo možnost uporabe svojih prostorov. Sokoli so se prijazno zahvalili, a zavrnili to možnost. Računajo, da jim bo dala možnost uporabe telovadnice v popoldanskih urah brežiška gimnazija. Župana so prosili za organizacijo sestanka z Marjanom Vo-lovcem. “Kot slišimo, nas novi lastnik še ne meče na cesto in mu naša prisotnost za določen čas ne bi prekrižala načrtov. Radi bi se pogovorili, kakšne so možnosti, da še malo ostanemo v šoli, ” pravi Mimica Avsec.
Marjan Volovec pa je za SavaGlas ponovno zatrdil, da bi bili zaradi njegovih načrtov telovadci društva Sokol v stavbi lahko še leto dni oziroma dokler ne bo dobil gradbenega dovoljenja za svoj projekt. Ne more pa mimo odločbe inšpektorja, saj je kot lastnik kazensko odgovoren za njeno nespoštovanje, kakor tudi za morebitno nesrečo, ki bi jo povzročilo slabo stanje objekta.
Branka Demovšek
Obrnili smo se tudi na Inšpektorat RS za okolje in prostor, kjer nam je Helena Lovše Vrhovec, odgovorna za stike z javnostjo, pojasnila odločitev gradbenega inšpektorja: “Gradbeni inšpektorje pri pregledu objekta stare trgovske šole v Brežicah ugotovil, da je objekt zaradi slabega vzdrževanja v tako slabem stanju, da predstavlja nevarnost za zdravje in življenje ljudi ter njegovo okolico. S tem objekt po določbah zakona o graditvi objektov predstavlja nevarno gradnjo. Zakon določa, da gradbeni inšpektor v takem primeru lastniku objekta naloži, da se na objektu v določenem roku izvedejo nujna vzdrževalna dela. Glede na navedeno stanje je gradbeni inšpektor lastniku objekta določil rok, v katerem morajo izvesti takšna dela, ki bodo odpravila ogrožanje ljudi in okolice.”
Energetski servis zavaja?
Brežice - Za območje občine Brežice še ni podeljena koncesija za opravljanje dimnikarskih storitev. Občanom to povzroča nejevoljo, saj jim na vrata trkajo dimnikarji iz dveh različnih podjetij in razlagajo, da so po zakonu dolžni opraviti redni pregled in meritve kurilnih naprav.
Lani junija je stopil v veljavo enoten cenik dimnikarskih storitev za območje celotne države, že pred tem pa je zakon določil, katere so obvezne storitve, ki jih dimnikar mora opraviti, lastnik pa mu to omogočiti in seveda plačati. Gre za obvezen letni pregled kondicije peči ter čiščenje dimnovodnih naprav. Če lastnik objekta tega ne dovoli, je v prekršku, dimnikar pa ga mora prijaviti inšpekcijski službi in sledi plačilo globe, ki je višje od stroškov dimnikarskih storitev.
In kaj se dogaja v brežiški občini? Ker država še ni podelila koncesije za to območje, velja, da lahko dimnikarske storitve opravlja vsako za to dejavnost registrirano podjetje. Na terenu se pojavljata dve - Dimnikarstvo Jelančič in Energetski servis Planinc. Dogaja se, da gospodinjstvo najprej obišče Jelančičev dimnikar, opravi, kar je potrebno, nato pa na vrata potrka še dimnikar Energetskega servisa. Občani se pritožujejo, da v primeru, ko pokažejo potrdilo o že opravljenih storitvah, dimnikar Energetskega servisa vztraja, da to ne velja in da je za meritve kondicije peči pristojen
edino njihov servis. Ce ne bodo dovolili meritve, bodo prijavljeni inšpekciji in sledilo bo plačilo kazni, grozi strankam dimnikar. Seveda je takšen pritisk nedopustno zavajanje občanov. Če je storitev opravljena, je zakonskim določbam zadoščeno. Za izvajalce pa velja, da “kdor prej pride, prej melje”. Je pa takšno stanje neprijetno za uporabnike in lani seje zgodilo, daje neka stranka iz Brežic nasedla grožnjam Energetskega servisa in po predhodno opravljeni storitvi Jelančičevega servisa plačala še Energetskemu servisu.
Zmeda na brežiškem terenu bo v roku enega meseca odpravljena, obljublja Bernarda Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor, zadolžena za področje dimnikarskih koncesij. Pravi, daje postopek izbora koncesionarja za Brežice v teku. Komisija mora opraviti ustno zaslišanje prijavljenih ponudnikov. O številu in imenih Podlipnikova pred zaključkom izbora ne sme govoriti. Neuradno smo izvedeli, da sta se na razpisano koncesijo prijavila dva: Dimnikarstvo Jelančič in Energetski servis Planinc. B.D.
Vizjakov selitveni servis
Marsikaj te dni vznemirja, jezi in spravlja v nejevoljo občane Brežic, Krškega in Sevnice, posebej pa seveda njihove prve može, torej župane in poslance ter vse tiste strankarske veljake, ki soodločajo pri oblikovanju posavske prihodnosti. Pa je ta prihodnost res odvisna zgolj od razporeditve regijskih služb in sedežev institucij?
Vojko Omerzo
Videti je že tako, kajti vsaj v Krškem so hudo nezadovoljni, ker jim nekatere službe uhajajo v sosednje Brežice. Zadnja novost, ki sproža vroče razprave in ustanavljanje komisij v krškem občinskem svetu, je preselitev inšpekcijskih služb. Zaradi širitve prostorov v Krškem bo kakšnih 30 inšpektorjev začasno premeščenih v nekdanje pisarne brežiške davkarije oziroma
posavske nvsiCE
geodetske uprave. Vnovična selitev jih čaka čez dva ali tri mesece, ko bodo opremljeni in nared podstrešni prostori v novi stavbi Upravne enote Brežice, medtem ko jih garaže že čakajo. V Krškem so seveda boje, da ne bi izgubili še kakšne druge medobčinske institucije. Posebej, ker so še kar naprej prepričani, da je posredi dolga roka ministra Vizjaka, ki da se bolj ukvarja s selitvenim servisom kakor z gospodarskim ministrstvom. Vse posavske zdrahe in zaplete okrog sedežev pokrajinskih ustanov zdaj skuša pogladiti Ivan Sušin, novi predsednik Slovenske ljudske stranke v Brežicah; pripravil je poziv k razporeditvi sedežev institucij regijskega pomena in sicer enakomerno med posavskimi občinami. Pa, je slišati, saj to ni nič novega, tako bi moralo biti! Bolj stvarni posamezniki pa se seveda boje, da država ne bi kam drugam iz Krškega, morda v Novo mesto, preselila še sedeža kakšne druge institucije, denimo banke, zavarovalnice ali kar gospodarske zbornice.
Domači gospodarski zbornici so zato namesto ljudske stranke pozornost že namenili posavski seniorji. Ni jim namreč vseeno, kakšen bo ekonomski razvoj regije, ki potrebuje svojo zbornico. Zato ni prav, da podjetja izstopajo, že čez tri dni pa pri njej iščejo izvozno listino. Prav tako ni prav, da posamezniki na domačo zbornico, ki jo res
sestavljata le dve lepi dami in direktor, mečejo kamenje in žveplo. Hkrati pa nič ne nadzirajo drugih regionalnih razvojnih centrov, čeprav jih celo sofinancirajo! No, resnici na ljubo, enega od njih, namreč Valvasorjev raziskovalni center, za katerega je Občina Krško nekoč namenila več deset milijonov nekdanjih SIT, bodo menda le ukinili. Pred leti ga je že zapustil Martin Bratanič, sedaj generalni sekretar ministra Vizjaka, zdaj pa je odšla še edina zaposlena Alenka Černelič Krošelj, saj je našla bolj varno službo na Občini Krško. Seveda ji ne bo treba pokrivati področja, na katerem se spopadata Vojko Omerzo, prvi predsednik občinske skupščine Krško v novi sestavi, in sedanji župan Franci Bogovič. Bo pa Kroš-ljeva nedvomno poskrbela, da ne bo pozabljena 530-letnica krških mestnih pravic. Pa da bo občinsko središče za ta jubilej tudi kaj dobilo, vsaj temeljni kamen za novo knjižnico. Ko so namreč leta 1977 praznovali 500-letnico Krškega, je bil vseh pridobitev -hotela, kulturnega doma in banke z zavarovalnico - namreč deležen Videm!
Samoukinitev ali kaj vse je fuč!
Vsi tisti, ki se jezijo zaradi selitve institucij iz Krškega v Brežice, ki se sprašujejo o smotrnosti visokih šol (fakulteta za energetiko seje denimo
spet odmaknila za eno leto) in spremljajo pregrete razprave o odlagališču NSRAO ali jih celo skrbi usoda ostalih regionalnih institucij (tudi banke, zavarovalnice ali gospodarske zbornice), se obenem sprašujejo o usodi Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju. Mar ne bi prav ta medobčinski posvetovalni organ moral biti pravo mesto za dogovarjanje
izgubili leskovški strelci, čeprav so se spoprijeli le z rezervno brežiško ekipo. Zato pa je na pomembno mesto generalnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje zadeve napredoval Krčan Mitja Drobnič, medtem ko njegova soproga Majda skuša kot direktorica urejevati zadeve v Mokricah. Nadvse uspešno pa svoje številne zamisli udejanja Ivan Urbanč, ki je nedavno tega odlično izpeljal še praznik domačih kolin v Kostanjevici. Tam medtem, brez Urbanča, ustanavljajo nekakšno združenje majhnih občin. Bi pa kakšno združenje morali ustanoviti tudi v Brežicah, da bi hitreje tekla prenova mesta, ki jo je ustavil prvi sneg. Poznavalci namreč
in tudi ob sobotah. Menda se že sklepajo stave, da vse skupaj ne bo dokončano do le-
Ivan Urbanč
tošnjega občinskega praznika. Pomemben meščan je v primeru, če bodo dela zaključena, pripravljen eno uro
Majda Drobnič
in poenotenje o omenjenih vprašanjih? Pa nihče ne ve, če ga še vodi brežiški župan Ivan Molan oziroma če sploh še obstaja. Bo kdo pojasnil? Slišati je celo o njegovi samo-ukinitvi in daje z njim konec.
Fuč! Kot bi lahko bila konec za vso kostanjeviško kulturo dokončna prodaja prosvetnega doma (le kje bo potem zasedala pustna vlada?), ali kot je v leskovški kleti konec strokovnega dela Zdravka Mast-	v
naka, od katerega se menda Do kclaJ se'
ni nihče poslovil. Kot bi lah- pravijo, daje vse skupaj orga- nag hoditi gor in dol po Breko bilo konec z brežiškimi nizirano diletantsko; za takšen žicah. To bo še zanimivo-telovadci, ker so izgubili vad- poseg bi morali skrbno izbra- Sic!
bene prostore. Visoko pa so ti izvajalce, ki bi delali ves dan	Vlado Podgoršek
Občini Brežice in Krško bi morali glede letališča delovati usklajeno
Krškovaščani proti širitvi letališča
Bo kultura ostala na cesti?
Krška vas - Svet Krajevne skupnosti Krška vas ima glede načrtov za širitev letališča Cerklje ob Krki svoje Kostanjevica na Krki - Kmečka zadruga Kostanjevica se stališče in zahteve. Ne podpirajo širitve zunaj sedanje ograje letališča in zahtevajo raziskave vplivm^^*s Je odločila, da proda svoj zadružni dom na otoku, s tem projekta na zdravje in socialni položaj ljudi. Vztrajajo, da se v postopek priprave načrtov poleg/^jm in^?Pa nova občina ostane brez edine kulturne dvorane. Skopic vključi še okoliške vasi Cerklje, Hrastje, Črešnjice, Boršt, Vihre in Brege.	1SEVN1C V Zupan Pustoslemšek je napisal protestno pismo, ker se vse
V . 3. /dogaja za njegovim hrbtom. Po razpravi na kostanjeviški namene treninga, ne ležrrpCP Seji občinskega sveta se zadeve počasi razpletajo.
V Krški vasi so prepričani, da jim širitev letališča Cerklje ob Krki za vojaške namene ne more prinesti nič dobrega, saj bi skoraj do Skopic podaljšana letališka steza in močan hrup ob vzletu letal bistveno poslabšala kakovost bivanja ljudi v neposredni okolici. Na relativno majhnem prostoru so predvideni obsežni projekti in Svet KS Krška vas zahteva, da v njihovem načrtovanju vsi vladni resorji trdno sodelujejo, upoštevajoč vplive na okolje in ljudi, ki jih načrtovane spremembe zadevajo. Občina Brežice naj vztraja, država pa zagotovi, da se prostorski akti izdelajo kot enoten dokument s posameznimi projekti, ki bi se sukcesivno izvajali. Če bi se postopki vodih za vsak projekt posebej, v KS Krška vas ocenjujejo, da ne bo mogoče ustrezno zavarovati interesov krajanov, ne bo skupne ocene negativnih vplivov, rešitve bodo parcialne.
Svet KS podpira širitev letališča za civilni del, medtem ko za vojaškega zahteva, da ostane v mejah sedanje ograje. Državi predlagajo, naj raje prouči možnost, da bi se na prostih površinah letališča zgradilo trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), evropski letalski muzej in gospodarski plato.
Predsednik Franc Jurečič pravi, daje odlagališče mnogo bolj varen objekt, brez ogrožujočega vpliva na okolje, kakor širitev letališča za potrebe NATA, česar se zaenkrat občani še premalo zavedajo. “Bojijo se radioaktivnosti, ne predstavljajo pa si nevarnosti, ki jo prinaša odmetavanje neeksplodiranih bojnih teles iz vojaških letal in nasploh vsa njihova logistika. Tako je ideja o odlagališču NSRAO osvojena samo v svetu KS, ni pa to stališče naših krajanov,” poudarja Jurečič.
Stališče sveta v občinskem
koordinacijskem odboru, ki je pripravljal smernice za DLN Cerklje, predstavlja Jože Pil-taver: “Po moji oceni je oskrbni center za NATO slabša varianta, kot je baza, kjer gre za stalno prisotnost določenega števila ljudi in konec koncev to pomeni nek prihodek v okolju. Oskrbni center pa pomeni, da tukaj po “akcijah” ostanejo le odpadki. Zelo me skrbi, kako in kje bo določen
protujejo samemu projektu, vztrajajo pa, naj se državne institucije držijo pravnega reda in Aarhuške konvencije. Ta nalaga transparentno vključevanje javnosti in predpogoj je celovito informiranje: “Postopek bi moral teči tako, kot da postavljamo popolnoma novo letališče. Vlada govori o razvoju letališča in o DLN za podaljšek steze, ampak to je premalo. Letališče ima danes ne-
Karel Lipič in Andrej Škrabec
prostor za “odmetavanje bomb”. Saj letala ne bodo odmetavala bomb, ampak gorivo. Gre za “ekološke bombe”, s katerimi si lahko uničimo edini vir pitne vode na Krškem polju.”
Krajevna skupnost bo skušala interese ljudi zavarovati z aktivnim vključevanjem v postopke skozi institucije sistema, če pa bodo izigrani, se bodo povezali s civilnimi gibanji in v skrajnem primeru pozivali občane k državljanski nepokorščini.
Še ena civilna iniciativa
Ker posavske občine niso čutile potrebe, da bi se povezale v oblikovanju smernic za izdelavo DLN za letališče Cerklje ob Krki, se je v Krškem oblikovala civilna iniciativa. Njen predstavnik Andrej Škrabec pravi, da ne nas-
legalne objekte, kar je potrebno v postopku rešiti. To letališče bo po projektu postalo mednarodno, kar danes ni. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih občine Brežice ne omogoča gradnje letališča po standardih NATA oziroma mednarodnega civilnega letalstva.
NATO bo imel možnost, da letališče uporabi tudi za
trebe oskrbovanja. Občani, ki živijo na tem območju, po sprejetju DLN ne bodo imeli možnosti, da zavarujejo svoje pravne koristi, zato jim je potrebno zagotoviti popolno sodelovanje v njegovi pripravi. Ministrstvo za okolje bi se moralo do sprejetja DLN držati na distanci, kot odgovorni strokovni organ, ne pa da kot interesni partner podpisuje protokol z obrambnim in gospodarskim ministrstvom. Zato hočemo zagotoviti sodelovanje občanov v največjem obsegu, župane pa bomo skušali prepričati, da bi se ta načrt sprejel na referendumu.” Posavje “poka po šivih” od velikih projektov, meni predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Karel Lipič: “Skupaj tlačijo nuklearko, načrtovani drugi blok, odlagališče NSRAO, hidroelektrarno in NATO bazo, četudi ji rečejo oskrbni center. Naj povedo, kje v Evropi stoji letališče NATA skoraj ob elektrarni. Vem, da za Nemčijo in Francijo velja oddaljenost najmanj 50 km zračne linije. Kdo si upa v vladi zatrditi in prevzeti odgovornost, da baza v Cerkljah ne bo točka kakšnega terorističnega napada, če pride v tem delu sveta do resnega konflikta?”
Branka Dernovšek
Občina Brežice je svoje smernice za pripravo DLN za letališče Cerklje poslala do termina (26. januar), ki ga je določilo Ministrstvo za okolje (MOP). Pripravila jih je strokovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti, ki jih bo širitev letališča najbolj prizadela. Na današnji seji (L februarja) bodo smernice obravnavali še brežiški svetniki in na MOP poslali morebitne dopolnitve. Župan Ivan Molan pojasnjuje: “Najpomembnejše je, da so bili prvi poklicani k oblikovanju smernic predstavniki ljudi, ld živijo in bodo živeli ob letališču. Krajevne skupnosti so imele priložnost dati zahteve in postavljati omejitve za DLN. Moja naloga je, da tem našim občanom zagotovim normalne pogoje bivanja ob širitvi letališča, za katerega se bodo morali upoštevati vsi okoljski in ekološki standardi. Zavračam očitke predsednika ZEG Lipiča, da občina na tej pomembni temi dela mimo občinskega sveta.”
260 tisoč evrov ali 50 milijonov SIT je cena, ki jo namerava Kmečka zadmgaKostanjevica iztržiti za zadružni dom. Ta stoji na območju otoka Kostanjevica, ki je z odlokom zavarovan kot kulturni spomenik prve kategorije. V zadmžnem domuje trgovina in dvorana, v kateri potekajo proslave, prireditve in zbori občanov. Ob letošnjem kulturnem prazniku naj bi v omenjeni dvorani potekala prva občinska proslava z gostoma - predsednikom slovenskih pisateljev Vladom Žabotom in Andrejem Rozmanom Rozo. A župan občine Kostanjevica je pred dnevi izvedel, daje kulturni dom v Kostanjevici menda prodan, glavni kupec pa Srečko Puntar iz Krškega, ki je resnost nakupa potrdil s plačilom are. Župan Moj-mir Pustoslemšek in svetniki so bili ogorčeni, saj so omenjeni dom pred desetletji s prostovoljnim delom zgradili krajani sami, Kmečka zadmgaKostanjevica pa ga je nasledila od Agrokombinata Kostanjevičani so prepričani, da bi jih o domnevni prodaji lahko kdo vsaj obvestil, saj imajo vsaj moralno pravico do tega doma. Župan Pustoslemšek je v imenu občine napisal protestno pismo, v katerem zadrugi očita, da z domom ni ravnala kot dober gospodar in je dom nezadržno propadal. Poleg tega navaja, da je v obnovo omenjenega doma veliko investirala tudi Galerija Božidar Jakac.
Predsednik upravnega odbo-rakostanjeviške zadruge Roman Škerjanc potrjuje, da zadruga resnično prodaja zadružni dom in že ima potencialnega kupca, a
priznava, da ima prednostno pravico vendarle občina, o čemer je 16. januarja že obvestil krško občino, ki za Kostanjevico še opravlja večino poslov. Škerjanc zatrjuje, da seje zadruga s laško občino deset letpogovaijalaood-kupu omenjene stavbe, aniso našli skupnega jezika. Kot še dodaja, ima občina še 16 dni časa, da se odloči za odkup omenjenega doma.
Tudi krški župan Franci Bogovič priznava, da se je Občina Krško štiri leta intenzivno trudila in v ta namen tudi rezervirala sredstva v proračunu, da bi pridobila lastništvo nad kulturnim oz. zadružnim domom, a s Kmečko zadrugo ni našla skupnega jezika Kot pravi Bogovič, je občina v zameno, da se zadruga preseli z otoka, ponudila primemo zemljišče v poslovni coni, ki bi ga v skladu z ocenjenim premoženjem zadružnega doma in zemljišča po potrebi tudi komunalno opremila. Po Bogovičevem pripovedovanju sodeč se v Kmečki zadrugi nikoli niso izjasnili o tem, tako da je dobil občutek, da bi z nepremičnino, ki sojo dobili po nekem čudnem zakonu, v zadrugi želeli predvsem zaslužiti.
Puntarjevi ne želijo dajati preuranjenih izjav. Marinka Puntarje povedala le, da so bili zainteresirani za nakup omenjene stavbe v Kostanjevici, niso pa vedeli, da ima občino predkupno pravico. Zato bodo počakali na odločitev občine, saj z vstopom na kostanjeviški otok ne želijo povzročati nevšečnosti.
Nada Černič Cvetanovski
Teden dni po tem, ko je zadruga o prodaji kulturne dvorane obvestila občino Krško, je bil s tem seznanjen tudi kostanjeviški župan Pustoslemšek. Ta ponedeljek je bil dogovotjen za sestanek s potencialnim kupcem Puntarjem, a je slednji sestanek preložil. Kostanjeviški župan pravi, daje občina zainteresirana za kulturni dom, a bo skušala pogovore nadaljevati v smeri, ki jih je vodila krška občina; da bi namreč v zameno za kulturni dom ponudila zadrugi zemljišče v poslovni coni.
“Bombe” naj odmetavajo kam drugam!
Krško - Krški občinski svetniki v svoji občini ne bodo dovolili lokacije “za odmetavanje odvečnega tovora”. Prvič zato, ker snovalci državnega lokacijskega načrta za letališče v Cerkljah niso povedali, kje bo ta lokacija, drugič pa zato, ker je območje Krškega ob jedrski elektrarni, ob predvideni gradnji drugega bloka elektrarne, ob odlagališču NSRAO in še ob številnih drugih gradnjah že tako dovolj ogroženo. Ob tem pa se jim zdi sporno tudi tolmačenje ministrstev, da ob širitvi cerkljanskega letališča ne bodo izdelali celovite presoje vplivov na okolje, ki so danes potrebni domala že za gradnjo vsake pasje ute, kot se je izrazil svetnik Vojko Omerzu.
Letališče Cerklje ob Krki bo namenjeno potrebam Slovenske vojske, zagotavljanju podpore države gostiteljice ter v delu letališča tudi za potrebe civilnega zračnega prometa. Letališče bo usposobljeno za pristajanje in vzletanje vojaških in civilnih letal tudi v pogojih omejene vidljivosti podnevi in ponoči ter za izvajanje kontrole in zaščite zračnega prometa. Resolucija nacionalnih programov pa načrtuje tudi vzpostavitev gospodarsko-razvojno-logistične platforme, imenovane Phoenix.
Predmet izdelave skupnega državnega lokacijskega načrta za letališče v Cerkljah ob Krki, za kar je smernice podala tudi
občina Krško, so vse prostorske ureditve, povezane z gradnjo objektov na civilnem in vojaškem letališču in na območju Gazic in Gaja. Poleg tega je predmet izdelave tudi nadomestna lokacija za odmetavanje odvečnega tovora, ki pa se ne sme nahajati znotraj letališča.
Območje, namenjeno za vojsko, se tako deli na osrednji del vojaškega letališča, ki ga sestavljata letalska in kopenska stran ter na Gaj in Gazice. Na letalski strani se predvideva podaljšanje vzletno pristajalne steze, dograditev ploščadi in ureditev navigacije. Ob vzletno pristajalni stezi bodo zgrajeni varnostni pasovi in
sistemi za zaustavljanje lovskih letal. Na vzhodni strani je predvidena ploščad za nevaren tovor. Kopenski del vojaškega letališča je namenjen za funk-
cioniranje letalske baze, namestitev vojaškega osebja in servisiranje letališča.
Območje skladišča, goriv, maziv in olj tvori skladišče v dveh rezervoarjih, območje Gaj pa je namenjeno za razmestitev letal v primeru večje obremenjenosti osrednjega dela letališča ter za potrebe šole varne vožnje in testiranja vozil Slovenskp vojske (SV) z
Jože Lacko
skladiščenju minsko eksplozivnih sredstev enot SV. Nadomestna lokacija za odmetavanje odvečnega tovora, ki bo obsegala 67 ha, pa naj bi bila opredeljena v postopku priprave in sprejema DLN.
Čeprav sta se predstavnika ministrstva za obrambo - državni sekretar Jože Lacko in predstavnica ministrstva za okolje Suzana Zupanc Hrastar trudila, da bi prepričala krake občinske svetnike, da gre za preproste stvari, jima to v celoti ni uspelo. Zlasti je svetnike zmotilo pojasnilo Hrastarjeve, da ni potrebno opraviti celovite presoje vpliva na okolje, in Lackovo tolmačenje o lokaciji za odmetavanje odvečnega tovora. “To pride v poštev, ko je letalo oboroženo,” je pojasnil Lacko in s tem potrdil bojazen svetnikov, da bodo v Cerkljah pristajala in vzletala oborožena letala, poleg tega pa gre za neopredel-
jeno lokacijo, o kateri ni smel govoriti. Svetniki so tako ugotavljali, da stvari niso povsem definirane, niti glede presoje vplivov na okolje niti glede lokacije za odmetavanje odvečnega tovora. Zato so sklenili, da trenutno ne dajo smernic k lokaciji za odmetavanje odvečnega tovora in predlagali, naj bo ta zunaj občine Krško. Poleg tega so svetniki menili, da bi morah krška in brežiška občina usklajeno delovati glede podajanja smernic k tako občutljivi in pomembni zadevi, kot je Državni lokacijski načrt za letališče Cerklje ob Krki.
Nada Černič Cvetanovski
Del denarja za predšolsko vzgojo bi morala primakniti država
Svetniki pred težko odločitvijo
Brežice - Ker se je po lokalnih volitvah zasedba v občinskih svetih spremenila, so se ravnatelji vzgojno izobraževalnih ustanov v občini Brežice odločili, da predvsem novim svetnikom predstavijo svoje delo v vrtcih in šolah. Nenazadnje je pred svetniki pomembna naloga - oblikovanje občinskega proračuna, ki ga v precejšnjem deležu bremeni prav postavka za področje predšolske vzgoje.
V brežiški občini je osem osnovnih šol, ena podružnična, v okviru sedmih delujejo tudi vzgojno varstvene enote, Vrtec Mavrica ter glasbena šola. V predšolsko vzgojo je vključenih okrog 645 otrok, osnovno šolo obiskuje 1850 učencev, v glasbeno šolo pa hodi 340 otrok, kar za 4 odstotke več, kot je slovensko povprečje. V omenjenih zavodih je 444 zaposlenih, od tega je 317 strokovnih delavcev. Zagotavljanje pogojev za kakovostno izvedbo programov je v pristojnosti občine kot ustanoviteljice in sicer za predšolsko vzgojo zagotavlja občina sredstva v celoti, tudi za plače zaposlenih, za delovanje šol pa le sredstva za materialne stroške in nadstandardne programe, denar za plače pa da država.
Ravnatelji s svetniki
občini večina staršev v tisti polovici, ki plačujejo manj; tako 9 odstotkov staršev ne plača nič, kar 73 odstotkov staršev plača manj kot polovico cene, samo 18 odstotkov
Jožica Obradovič, DeSUS, ki ji je pritrdi tudi Franc Kelher (SDS): “Starši naj se zavedajo, da so otroci naše največje bogastvo in naj jim ne bo žal dati evro, dva ali deset več. Vrtce imamo res zelo kakovostne in škoda bi bilo, da bi zaradi cene kakovost padla, da strokovni delavci vsega tistega, kar so pridobili na svojih izobraževanjih, ne bi mogli prenesti našim otrokom. Na občinskem svetu bom podprla predlog za zvišanje cen za 2,5 odstotka, nikakor pa ne za več.”
šanja cen za starše pa je pripravljen tako, da bi se cene povešale samo za rast življej-skih stroškov, to je za 2,5 odstotka glede na cene, ki so veljale v leta 2006.
Svetniki bodo tako pred težko odločitvijo. Tudi na omenjenem srečanju, ki sicer ni bilo neposredno namenjeno tej temi, se cenam niso mogli izogniti. Čeprav se je vabilu ravnateljev odzvalo le osem svetnikov od tridesetih, je bilo mogoče razbrati, da bodo mnenja deljena. Gre namreč za dve resnici, ki pa se izključujeta. Vsi svetniki si prizadevajo, da bi v občinskem
proračunu bilo več - če že ne dovolj denarja tudi za pomembne občinske investicije, razvoj gospodarstva, ki bi omogočal nova delovna mesta, za obnovo cest in podobno, vendar brez dviga cene vrtca bo denarja za ostale projekte manj. Druga resnica pa je, da povišanje cene vrtca najbolj udari po žepu tiste starše, ki so v sredini lestvice in imajo neko povprečno plačo. Zanje je strošek vrtca poleg stanarine naj višji za družinski proračun in se s podražitvijo seveda ne strinjajo. Takšno je tudi mnenje mag. Hrvoja Orša-niča iz Stranke ekoliških gibanj, ki je novinec v svetniških klopeh, pa sicer s storitvami tako na ravni predšolske vzgoje in kasneje zelo zadovoljen. Skupaj z nekaterimi drugimi svetniškimi skupinami si bo prizadeval, da bi del stroškov predšolske vzgoje pokrila država.
To si že dlje časa prizadevajo tudi ravnatelji, vendar njihovi predlogi doslej še niso bdi sprejeti, saj država pravi, da lahko le lokalna skupnost najbolje poskrbi za predšolsko vzgojo, če bi se vmešala država, bi se kakovost storitev znižala.
Jelica Koršič
Prav stroški predšolske vzgoje, ki jih v nekaj več kot 70 odstotkih pokriva občina Brežice iz proračuna in nekaj manj kot v 30 odstotkoh starši, pa so za oboje velik zalogaj. Občina je zato primorana poviševati cene v vrtcih, vsaka podražitev pa seveda vznejevolji starše, ki v večini zaradi slabe gospodarske situacije v Posavju že tako težko povežejo začetek meseca s koncem. Po lestvici, kije veljala v letu 2006, je v brežiški
staršev plačuje več kot polovico cene, kar pomeni, da toliko več gre iz občinskega proračuna. Zato je župan v sodelovanju z oddelkom za družbene dejavnosti za prihodnjo sejo Občinskega sveta, ko bodo razpravljali o proračunu za leto 2007, pripravil predlog za povišanje cene vrtca. Kakšen je ta predlog, je povedala vodja oddelka Nuša Hribar: “Dejanski stroški so se v vrtcu povišali za 8 odstotkov, predlog povi-
Jure Pezdirc iz stranke PUM,
ki je na letošnjih volitvah nastopala skupaj z AS-om, in pogosto izpostavlja problem cen v vrtcu: “Mi smo prepričani, da so cene previsoke. Izpostavljamo predvsem srednji sloj, ki plačuje bistveno preveč. Tudi mi smo proti, da bi zato trpel občinski proračun in predlagamo, da se ravnatelji in svetniki obrnemo na državo, naj sprejme del odgovornosti in naj plačuje za naše otroke. Vsi na državni ravni govorijo, daje Slovencev premalo, da bomo izumrli, nič pa ne naredijo za to. Tako se mladim, ki si sicer želijo imeti otroke, to ne splača. In če ne bo zelo kmalu neke politike, ki bo pozitivno naravnana do rojstva otrok, bo Slovencev čedalje manj.”
Kaj muči posavske direktorje
Sevnica - Na pobudo poslanca Bojana Ruglja je bilo v Sevnici srečanje Odbora za gospodarstvo z direktorji posavskih podjetij. Udeležil se gaje tudi gospodarski minister Andrej Vizjak, ki s tem odborom po zagotovilih njegovega predsednika Ferija Horvata dobro sodeluje. Med neformalnim sestankovanjem so poslanci in minister izvedeli, kaj muči posavske direktorje.
Posavski direktorji so priložnost, da jim je Odbor za gospodarstvo pripeljal ministra Vizjaka, izkoristili za odpiranje problemov, ki ne prispevajo k ugodni podjetniški klimi. Ivan Mirt iz Tanina pogreša živahnejše sodelovanje znanstveno raziskovalnega dela naših univerz z gospodarstvom. Tuje univerze, s katerimi sodelujejo, kažejo bistveno boljši odnos od domačih, pravijo v podjetju, kjer dajo letno na trg en nov razvojni produkt. “Kaj bo vlada naredila, da bo domača raziskovalna sfera dojela nujnost sprege z gospodarstvom, saj brez tega država ne bo imela prihodnosti,” zanima Mirta. Kot direktorja uspešnega izvoznika moti tudi način ome-
jevanja možnosti koriščenja razvojnih sredstev iz razpisov, saj so tista podjetja, ki so enkrat že izkoristila pomoč, na “negativni listi”. Ne smejo se niti prijaviti, kaj šele, da bi koga v državi zanimal projekt, za katerega bi iskali podporo.
Podjetnika Rudija Dobnika, sevniškega' podžupana, zanima, zakaj do nepovratnih sredstev za nove tehnologije ne morejo priti tisti, ki niso neposredni izvozniki: “Proizvajamo dele za izdelek, ki gre v končni sestavi v izvoz. Ne gre za nikakršne lohn posle in ne vem, zakaj nas izključujejo iz sistema podpor za tehnološki razvoj.”
Oldrich Kettner iz Vipa-pa opozarja na kadrovsko podhranjenost v regiji. “Ob
zaprtju celuloze smo izgubili inženirje, ostali pa so nam delavci iz zaščitenih kategorij. Papirnico smo z reorganizacijo in posodobitvijo postavili na trdne temelje, a v državi ni šole za papimičarje. Razmišljamo, da bi se tak program odprl v povezavi s Fakulteto za logistiko.”
Direktor Kopitarne Marjan Kurnik je izpostavil problem delavcev v tipično predelovalnih branžah, ki v sevniški občini zaposluje tisoč ljudi. Gre za slabo izobražen kader, povprečno star 40 let, za katerega praktično ni drugih priložnosti. Predelovalna branža je nestrpno pričakovala davčno reformo in napovedane liberalnejše zakone o zaposlovanju, a izplen
je premajhen, meni Kurnik. Minister očitek zavrača: “Zaradi nizkih plač so bile že doslej davčne obremenitve v delovno intenzivnih panogah manjše, zato njim reforma ne prinaša bistvenih sprememb. Vendar je v teh panogah davčno breme med najnižjimi v evro območju. Nemogoče je tako znižati davke in prispevke, da bo ta delovna sila konkurenčna tisti s Kitajske in iz tretjih držav. Rešitev je edino v čim večji dodani vrednosti, ki jo intenzivna predelovalna industrija doseže preko novih tehnologij in dizajnov. Primer, da ta model uspeva, je tekstilna družba Lisca z dobrimi rezultati in še boljšimi napovedmi.”
Branka Demovšek
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Poraba sredstev Lokalnega partnerstva Brežice v 2006
Za delovanje Lokalnega partnerstva Brežice je bilo v letu 2006 namenjenih 20 milijonov SIT ter za neodvisne študije, svetovanja in preverjanja v zvezi z umeščanjem odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) še 10 milijonov SIT. V celem letu 2006 je bilo za delovanje lokalnega partnerstva porabljenih 13,813 milijona SIT, za neodvisne študije pa 3,3 milijona SIT.
Stroški delovanja lokalnega partnerstva
Okvirni načrt porabe sredstev za tekoče leto je sprejel vodstveni odbor na svoji prvi seji. Stroški delovanja lokalnega partnerstva zajemajo stroške delovanja vodstvenega odbora, tajniške in druge administrativne stroške, stroške izdelave s strani vodstvenega odbora zahtevane in obravnavane dokumentacije (poleg neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj), stroške komunikacijskih in informativnih dejavnosti ter stroške dela vabljenih poročevalcev in recenzentov na izvedbe predstavitev in okroglih miz.
V letu 2006 je bilo za stroške delovanja vodstvenega odbora, torej za sejnine in druge z udeležbo na sejah povezane stroške, porabljenih 2,220 milijona SIT. Za delo tajništva lokalnega partnerstva, ki razen dela tajnika vključuje tudi najem in vzdrževanje prostorov, je bilo porabljenih 2,473 milijona SIT. Za nabavo osnovne opreme, kot na primer računalnik, fotokopirni stroj, projektor ter za druge materialne stroške pa 2,419 milijona SIT.
Ker je glavni namen lokalnega partnerstva omogočiti učinkovito komunikacijo med partnerji, še zlasti pa občanom omogočiti pridobivanje informacij in sodelovanje v procesu odločanja glede izbora lokacije za odlagališče NSRAO, je bilo največ sredstev porabljenih prav za komunikacijske dejavnosti in sicer 4,144 milijona SIT. V to so zajeti stroški za tehnično izvedbo niza strokovnih predavanj, za vzpostavitev spletne strani lokalnega partnerstva, za razdelitev zgibank programa ZORA vsem gospodinjstvom, za objave v lokalnih medijih, za udeležbo predstavnikov lokalnega partnerstva na mednarodnem projektu CARL ter za podporo nekaterim društvom v občini. Nadaljnja 2,174 milijona SIT so stali raziskava javnega mnenja v občini glede iskanja lokacije za odlagališče (480 tisoč SIT) ter ostali neposredni stroški strokovnjakov za izvedbo omenjenih strokovnih predavanj. Ogledi Centralnega skladišča RAO in razstave o ravnanju z RAO v Brinju pri Ljubljani za skupine občanov so stali nadaljnjih 383 tisoč SIT.
Iz sredstev, namenjenih delovanju lokalnega partnerstva, je 5 milijonov SIT rezerviranih tudi za dejavnosti odbora Dečno selo, ki deluje od decembra lani.
Stroški neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj
Od 10 milijonov SIT, namenjenih za neodvisne študije, svetovanja in preverjanja je bilo za tri študije, ki jih je naročilo Lokalno partnerstvo Brežice, porabljenih 3,301 milijona SIT. Študija o domnevnih odpadkih v rudniku v Dečnem selu je stala 700 tisoč SIT, o pojavnosti raka v občini Brežice 1,851 milijona SIT ter meritve radioaktivnosti v poljščinah in sadju iz brežiške občine 750 tisoč SIT.
Pregled stroškov Lokalnega partnerstva Brežice v 2006
(v milijonih SIT)
Delovanje LP
(sredstva za 2006: 20 milijonov SIT)
delovanje vodstvenega odbora
tajniška administracijska dela
oprema in materialni stroški
komunikacijske dejavnosti
strokovne predstavitve
ogled CSRAO in razstave
skupaj
Rezervacija za odbor Dečno selo 5,000
Raziskave
(sredstva za 2006: 10 milijonov SIT)
študija o domnevnih odpadkih v rudniku v Dečnem selu 700.000 študija o pojavnosti raka___________________________________
meritve radioaktivnosti v poljščinah
skupaj
2,220
2,473
2,419
4,144
2,174
383
13,813
700
1,851
750.
l^oT
Vodstveni odbor, Lokalno partnerstvo Brežice, zanj Stane Preskar, predsednik
Voda iz Izvira je še vedno onesnažena, trajna rešitev je novo omrežje
Vodovod ni truplo, ampak živ organizem
Cerklje ob Krki - Prvega januarja letos so uporabniki vode v vodovodnem zajetju Izvir v Cerkljah ob Krki zaznali, da voda smrdi po kurilnem olju. Natanko mesec dni po tem je stanje nespremenjeno oz. celo poslabšano, s pomočjo analiz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje ugotavljajo v Krajevni skupnosti (KS) Cerklje ob Krki. Kratkoročno problem oskrbe s pitno vodo rešujejo gasilci z dovažanjem vode, kot kaže pa je dolgoročna rešitev še daleč.
Od začetka januarja naprej Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje tedensko jemlje vzorce vode iz zajetja Izvir. Ko se je voda že nekoliko “zbistrila”, pa je zadnja analiza spet pokazala večjo vsebnost mineralnih olj, tako da je uporaba vode še naprej prepovedana. Zadnje deževje je situacijo še poslabšalo, pravi predsednik KS Cerklje ob Krki Darko Udovič. Ko bodo analize ugodnejše, bodo začeli z dragim in zahtevnim sistemom izpiranja vodovodnega sistema. V pogovoru z ZZV Celje so ugotovili, da tudi izgradnja čistilne naprave ne bi rešila problema, saj bi se voda le biološko, ne pa tudi kemično očistila.
Sicer pa problem cerkljanskega vodovoda ni nov, saj se težave z (ne)oporečnostjo vode iz vodovoda, ki je v upravljanju KS, pojavljajo že leta. “Ta naš sistem je dotrajan. Poleg tega pa prihaja v zajetje površinska voda, kar je sploh ob deževju ali neurjih zelo kritično,” pravi Udovič. “KS Cerklje s tem sistemom dolgo ne bo mogla več upravljati. Name in na tajnika pritiskajo ljudje, ki hočejo kakovostno vodo in tako ne more iti v nedogled.” Predsednik Udovič je prepričan, da bo potrebno končno rešitev doreči z občino.
Novo omrežje je velika investicija
Brežiški župan Ivan Molan je prav tako prepričan, da je treba stvari doreči. Po njegovem mnenju bo morala KS Cerklje povedati, kaj si želi. Ali želi še naprej upravljati ta
verjetno priključitev na drugi vir, to je brežiški,” ugotavlja Ivan Molan in dodaja, da bo treba istočasno poskrbeti, da bi se ta vodni vir Izvir zaščitil, da ne bi prišlo do propadanja.
KOP Brežice, ki mu je občina Brežice podelila koncesijo za opravljanje komunalne dejavnosti v občini, v
Darko Udovič, predsednik KS Cerklje ob Krki: “Ljudjepritiskajo name in v nedogled tako ne more iti. ”
vodni vir ali ne. Problem je večplasten, se zaveda župan. Na eni strani onesnažen vodni vir, na drugi strani pa dotrajano vodovodno omrežje. “Edina rešitev dolgoročno je, da se pristopi k novemu vodovodnemu omrežju in
Gasilci s Pirošice in iz Cerkelj dnevno dovažajo vodo gospodinjstvom, ki so ostala brez pitne vode. Nekaterim gospodinjstvom vodo dostavljajo na dom, za del uporabnikov pa vodo vozijo v vodohrane, ki so ostali neoporečni. Vsake tri dni gasilci v rezervoarje pripeljejo od 40 do 50 m3 vode. Stroške bo pokrila občina Brežice.
tem trenutku ni pripravljen prevzeti cerkljanskega vodovoda. “Tak dotrajan sistem je nemogoče prevzeti, še manj pa priključiti na brežiško vodo, saj bi bile izgube prevelike. Iz izvira Izvir voda teče pod naravnim padcem, v Brežicah pa bo treba delati s črpalkami, kar pomeni še večji pritisk in še večje poškodbe vodovodnega omrežja,” pravi direktor KOP-a Ferdo Pinterič, ki zanika govorice, daje njihovo podjetje onesnažilo
cerkljansko vodo in to le zato, da bi prevzelo njihov sistem. Te govorice so si izmislili ljudje, ki resno nasprotujejo priključitvi na javno vodovodno omrežje, saj se zavedajo, da bo to za uporabnike dražje, kot je obstoječi sistem. KOP je s svojim vodovodom že prisoten na enem delu Cerkelj in kot pravi Pinterič, je prevzem sicer mogoč, a ne pod takimi pogoji. Trajno rešitev vidi v izgradnji novega sistema in priključitvi na brežiško vodo. Kdo bo financiral novo omrežje, pa zaenkrat še ni jasno.
“Grešnik” še neznan
Medtem brežiški policisti intenzivno preiskujejo vzrok onesnaženja izvirske vode, a krivca še niso našli. Strokovnjaki pravijo, da se podtalnica lahko onesnaži na različne načine. Nad izvirom Izvir je bilo nekoč parkirišče kamionov in delovnih strojev in je nafta lahko odtekala v zemljo, po dolgih letih pa prodrla do podtalnice. Lahko je nekdo odmetaval škropivo ali zgolj embalažo od škropiva v kakšno kotanjo in so posledice vidne šele danes. “Podzemlje se obnaša po svoje,” pravi vodja komunalnega sektorja na KOP Brežice Darko Ferlan in se spominja svojega predavatelja na fakulteti, kije vedno poudarjal: “Vodovod ni truplo, ki ga zakoplješ v zemljo, ampak živ organizem!”
Nada Černič Cvetanovski
Posavje potrebuje gospodarsko
zbornico
Krško - Posavsko društvo seniorjev, menedžerjev in strokovnjakov je zadnjo razširjeno sejo upravnega odbora v celoti namenilo prenovi zborničnega sistema v Sloveniji s posebnim poudarkom na prihodnost območne zbornice. Iz uvodnega prispevka Marjana Šunte, direktorja območne zbornice Posavje Krško, in iz razprave je bilo mogoče povzeti, da regijsko gospodarstvo potrebuje svojo zbornico. Biti pa mora kadrovsko okrepljena, če naj bo konkurenčna in sposobna povezovati vse nosilce projektov, ki jih podjetja in država načrtujejo v tem prostoru.
Šunta je ob tem povedal, daje iz območne zbornice, ki je štela 1600 članov, od lanskega novembra izstopilo le 255 gospodarskih subjektov, kar je v primerjavi z ostalimi slovenskimi območji najmanj. Če bi se v na novo organizirano območno zbornico vključila vsaj petina posavskih gospodarskih subjektov, bi s članarino od 60 do 160 evrov na leto, odvisno od števila zaposlenih, lahko omogočili obstoj regijske institucije. Sicer pa je njeno poslanstvo v povezovanju članstva, pospeševanju razvoja poslovnega okolja, podpori aktivnim članom in seveda v usklajevanju
in spodbujanju regionalnega razvoja. Vizija posavske območne gospodarske zbornice pa je tudi v tem, da bo z lobiranjem in poslovnimi idejami prispevala k izboljšanju poslovanja podjetij v regiji. Tudi zaradi tega se bo povezovala v sistemu bodoče zbornice in sodelovala z regionalnimi institucijami.
V tehtni razpravi so posavski seniorji izpostavili mnoge slabosti dosedanje organiziranosti Gospodarske zbornice Slovenije in njenih območnih enot, slišati pa je bilo tudi več pripomb na razdrobljenost in delovno prekrivanje razvojnih institucij.
Mnoge so kadrovsko močnejše in zaradi finančne podpore države in občin lahko konkurirajo območni gospodarski zbornici. Izstopalo je prepričanje, da je bil z reorganizacijo zborničnega sistema interes države razbiti močno gospodarsko institucijo, če-
prav naj bi se država ne vpletala v gospodarstvo. Tudi zato, so menili drugi, morajo načrtovane projekte izpeljati menedžerske ekipe, območne gospodarske zbornice pa naj bodo povezovalec med različnimi stranmi.
Vlado Podgoršek
Posavski seniorji, ki so od lani organizirani v samostojno društvo, ki šteje 65 individualnih in 15 kolektivnih članov, so sklenili marca proslaviti svojo desetletnico. Že lani so v ta namen pripravili več strokovnih predavanj, z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom, visokimi vladnimi predstavniki kot so bili Horvat, Kitanovski in Salamon, tokrat pa se želijo s prireditvijo predstaviti še širši javnosti. Zato se bodo spomnili tudi ustanovnih članov in v svoje vrste sprejeli nove, nekoč vodilne in vodstvene osebnosti posavskega življenja, ter nekatere kolektive.
Zanima jih individualna renta
Krško - Za kaj občina Krško “zapravi” rento 4317.000 evrov letno iz nuklearke, se sprašujejo predstavniki društev, krajevnih skupnosti, tematski odbori lokalne-
v
ga partnerstva in zainteresirana javnost Zupan Franci Bogovič je vse povabil na javno razpravo, ki je bila v občinski sejni sobi. Bolj kot naštevanje, kaj seje v občini zgradilo s pomočjo tega denarja, ljudi zanima, če lahko v prihodnosti pričakujejo tudi individualne odškodnine zaradi soseščine jedrskega objekta.
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je od leta 1991 do 1997 Skladu stavbnih zemljišč plačevala nadomestilo, izračunano po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSŽ), povečano s faktoijem 15. Z ukinitvijo sklada leta 1997 je nadomestilo postalo integralni del občinskega proračuna in leta 1999 gaje začela država upoštevati v izračunu finančne izravnave in občini “odtrgala” 5.216.000 evrov. Da bi v Krškem zavarovali svoje interese, so sprejeli posebni odlok o komunalnem prispevku za NEK, ki je veljal za obdobje od 2001 do 2003, tako da se renta ni več štela v finančno izravnavo. Nato pa je bila sprejeta meddržavna pogodba o NEK, po kateri je ta dolžna občini Krško plačevati letno odškodnino za omejeno rabo prostora v višini 4.317.000evrov. Ta znesek je osnova za izračun dragih odškodnin v zvezi z jedrskim objektom, kot je odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, skladišče izrabljenega jedrskega goriva in nuklearka v razgradnji.
V proračunu občine Kiško predstavlja prispevek iz NEK med 20 in 30 odstotkov. Glede na postopek in zakonska določila sestav-ljanjain porabe proračuna je nemogoče specificirati, zakaj konkretno je bil porabljen ta prispevek. Naštevalo se je lahko do leta 1997, ko je z njim gospodaril sklad stavbnih zemljišč. Za zadnje obdobje, ko je renta integralni del proračuna, pa velja, daje vtkana v vse, kar se je s proračunskimi sredstvi gradilo. Ne da se pa našteti, koliko zidakov ali asfalta je plačanih iz rente in katere krajevne skupnosti so zaužile več njenega učinka.
Pravzaprav del občanov bolj zanima možnost, da bi ob občinski renti lahko dobili še nekakšno individualno odškodnino ali olaj šave. Predvsem to velja za ljudi, ki živijo v omejitvenem pasu, kjer veljajo omejitve pri prostorskem načrtovanju. Župan Franci Bogovič pravi, da bo vsekakor potrebno iskati rešitev v zvezi z dilemami okrog individualne rente in višine občinske rente. Če bi sedanjo višino rente razdelili med občane, bi to pomenilo 16,60 evrov na prebivalca Bogovič kot podpredsednik organizacije, ki povezuje evropska mesta z nuklearkami, zaenkrat v svetu ne pozna modela individualne rente. To je vprašanje, ki po danes veljavni zakonodaji ni v domeni občine. Predlaga, da bi tematski odbor lokalnega partnerstva povabil državnega sekretaija Radovana Tavzesa, avtoija uredbe o ionizirajočem sevanju, da bi jim pomagal iskati poti za uveljavitev individualne rente v razmerju do občinske rente. B. D.
Nova občina v razvojnem programu
Kostanjevica na Krki - Regionalni razvojni program (RRP) regije Posavje 2007-2013 je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije, določa razvojne prioritete in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v regiji. Občina Kostanjevica v organih sveta regije uradno še nima predstavnika, a kmalu se bo zgodilo tudi to.
Obdobje 2007-2013 bo za regijo Posavje prelomno. Izvajanje RRP bo pokazalo, ali bodo regija in občine sposobni razmišljati in delovati kot celota. Le tako bodo lahko smiselno in preudarno porabile evropski denar, kije namenjen za razvoj posavske regije, v katerem pomembno mesto igra izgradnja gospodarskega središča Phoenix, ki sodi v nacionalni program.
V RRP je zajeta tudi nova občina Kostanjevica, ki pa še ni vključena v organe sveta, čeprav je na seje vabljen vedno tudi župan Mojmir Pustoslemšek. Kot pravi direktor Robert Ostrelič, je na pobudo sveta regije Posavje agencija pripravila predlog sprememb odlokov o ustanovitvi regionalnih razvojnih struktur. V naslednjih dveh mesecih naj bi se v te strukture vključila tudi občina Kostanjevica, da bo lahko polnopravno sodelovala pri
sprejemanju. Je pa občina v vsebine že zajeta, saj je bilo pri pripravi načrtov to območje sestavni del občine Krško.
Finančni okvir RRA Posavje obsega 29 milijonov evrov v sedmih letih. Sredstva se bodo po občinah delila po številu prebivalcev, nekaj več sredstev bodo dobile tiste občine, ki niso vključene v nacionalni projekt Phoeni-ks. Če katera od občin ne bo imela pravočasno pripravljene dokumentacije za določen projekt, bo ta sredstva počrpala draga občina, ki bo naslednje leto odstopila svoj delež in podobno. Občina Kostanjevica naj bi s tega naslova letno dobila 180 tisoč evrov. A to ni vse, to je le delež, ki je neposredno dodeljenregiji Posavje.
Obvoznica Kostanjevica, na gradnjo katere se pripravljajo že desetletja, bi že lahko bila taka investicija, ki bi bila sofinancirana iz evropskih sredstev. N.Č.C.
Ob nakupu in opremljanju nepremičnin je dobro poznati nekatere “zakonitosti”
ljubo doma, kdor ga ima
Če velja to tudi za vas, potem se strinjate, da je nakup nepremičnine eden izmed ključnih elementov v življenju, saj si z nakupom določimo tudi svoj način življenja. Da bi vam prihranili čim več preglavic, smo pripravili nekaj predlogov, kako iz stanovanja narediti dom.
Vsak začetek je težak
Danes so informacije o nakupu nepremičnin dostopne na vsakem koraku. Vendar pa je pri tolikšni količini informaciji težko nekje začeti.
• Lokacija
Ker okolje neposredno vpliva na nas, se najprej odločite, ali želite živeti na umirjenem podeželju ali v dinamičnem mestu. Ko najdete primeren kraj, v katerem želite bivati, se prej pozanimajte, kaj se dogaja v okolici. Bodite pozorni na bližino
soseski, saj z morebitnimi večjimi posegi v okolico lahko pridobite, pa tudi izgubite. Poleg tega pa morate biti pozorni na lokacijo ustanov, ki so povezane z vašim vsakodnevnim življenjem. Če imate otroke, je primerno izbrati stanovanje v bližini šole ali vrtca, če pa ste upokojeni, vam bo prav prišla bližina trgovine, lekarne in zdravstvenega doma.
• Kakovost vgrajenih materialov
Drugi pomemben dejavnik pri nakupu nepremičnin so
MFDIA
vfomnviičNiMi:
MEDIA NEPREMIČNINE d.o.o.
Vojkova c. 63,1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 568 80 00
Fax.: +386 1 568 80 01-
Mob.: +386 51 686 320
E-mail: info@media-nepremicnine.si
www.media-nepremicnine.si
V Brežicah prodamo zemljišče v izmeri 6743 m2 za gradnjo poslovne, storitvene ali trgovinske dejavnosti v bližini bencinske črpalke (zemljišče 5906 m2, pot 837 m2).
Cena 60 EUR / m2.
industrijskih con in obrtnih delavnic, ki lahko s hrupom negativno vplivajo na vaše počutje. Približno eno tretjino življenja prespimo, zato je pomembno, da vas med spancem ne moti javna osvetljava in ostala svetlobna signalizacija. Zato je bolje izbrati nepremičnino v odmaknjeni ulici, oddaljeni od glavnih cest, ali pa obrnjeni stran od ceste. Na občinskih ustanovah seje vredno pozanimati o prihodnjih gradnjah v izbrani
gradbeni materiali in kakovost gradnje. Že na začetku bodite pozorni na malenkosti, saj se za belimi stenami velikokrat skriva slabo sanirana poškodba, bodisi od posedanja tal, potresa ali pa vlage. Še posebej morate biti pozorni na starejše nepremičnine. Zgrajene so še iz nekaterih materialov, kot so azbestna kritina ah pa svinčene cevi v vodovodu, za katere so kasneje ugotovili, da škodujejo našemu zdravju. Pri vsakem nakupu natančno preve-
V BREŽICAH SMO ZA VAS ZGRADILI
NOVA STANOVANJA
Na izjemni lokaciji v Brežicah v bližini trgovskega centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnišnice, avtobusne postaje smo zgradili zdrava stanovanja z izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garažami in dvigali. Velikost od 47 m2 do 91 m2. Vseljivo v februarju 2007.
I	BoStanj
ČtMAsmmm

Informacije:
SL. - Inženiring
Boršt 12b, 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63
trgovina z elektromaterialom eiektroinstalacije
Efekt Krško, d.o.o.,Cesta 4. julija 25, 8270 Krško tel.: 07 49 02 860, fax: 07 49 02 862 www.efekt-krsko.si, e-mail: efekt.krsko@siol.net
Od 1. februarja tudi v Krškem v trgovini EFEKT
@NRnD
Vstopite v svet elektrotehnike, zabavne elektronike in napredka.
rite materiale, saj graditelji niso vedno vredni toliko zaupanja, da bi jim verjeli na besedo, daje bivanje v prostorih, ki jih prodajajo, res neoporečno in varno. Ker je energija dragocena, je vredno preveriti izolacijo, kakovost oken ter toplotno prehodnost konstrukcije.
• Razpored in osvetlitev prostorov
Pri razporeditvi prostorov je smiselno loviti jutranje žarke v kuhinji in spalnici, saj vas bo sonce že zjutraj spravilo v dobro voljo in vam polepšalo dan. Najprimerneje je, če popoldne sonce sije v dnevno sobo oz. prostor, v katerem se najpogosteje zadržujete. Bivalni prostori naj bodo razporejeni na jugovzhod in jugozahod.
Priporočljivo je, da izberete stanovanje s čim več steklenimi površinami, ali povečate že obstoječe. Velika okna, ki lahko segajo do tal, vam poleg razgleda nudijo tudi več naravne svetlobe in optično povečajo prostor. Ni priporočljivo, da se okna nahajajo tik pod napuščem, saj ta zmanjšuje količino svetlobe, ki prihaja skozi okna v stanovanje. Pozorni pa morate biti na pogoste napake pri razporeditvi
oken v mansardnih stanovanjih. Okna morajo biti nameščena tako, da zrak kroži, da prepuščajo dovolj svetlobe in nudijo razgled. Torej morajo biti nameščena v višini oči.
Še več koristnih informacij si lahko preberete na spletnem nepremičninskem portalu SLONEP.net.
varčen hladilnik ipd. Vsekakor je že sam nakup nepremičnine velik strošek, vendar se vam nakup energijsko varčnega aparata povrne že v nekaj letih.
Zavarovanje
nepremičnin
Mogoče se vam zdi, da zavarovanje ni potrebno, ker menite, da se naravna nesreča
ali rop ne moreta zgoditi ravno vam. Vendar pa je finančna obremenitev po nastali
trebam. Bodite pozorni na različne vrste zavarovanj. Najpogostejša osnovna zavarovanja so: zavarovanje nepremičnin, zavarovanje stanovanjske opreme, požarno zavarovanje in potresno zavarovanje. Zavarovanje nepremičnin pri nekaterih zavarovalnicah vsebuje tudi požarno zavarovanje, nekatere zavarovalnice pa imajo zgolj požarno zavarovanje, ki vključuje tudi zavarovanje nepremičnin. Preden se odločite za določeno zavarovanje, se pri zavarovalniškem agentu pozanimajte, kaj vse vključuje določena vrsta zavarovanja.
Finančne možnost
• Kredit
Nakup nepremičnine je velik finančni zalogaj. Povprečna slovenska družina si nakupa ne more privoščiti brez kredita oz. posojila. Najem kredita je najhitrejši način, kako priti do potrebnega denarja. Banka odobri potrošniško posojilo tistim, ki prejemajo redne mesečne prihodke, in tistim, ki dolgoročno varčujejo. Vendar pa obstajajo omejitve pri najemu kredi-
dit lahko najamejo tako Fizične kot pravne osebe. Kredit banke odobrijo za dobo od 5 do 15 let, ponekod tudi za dobo 20 let. Nova ljubljanska banka ima v ponudbi stanovanjsko kreditiranje za mlade (osebe do 35 let). Odplačilna doba traja do 30 let.
• Lizing
Lizing se pojavlja v zadnjem desetletju kot alternativna oblika finančne premostitve ob nakupu nepremičnine. Gre za posebno obliko najema, ki ob koncu plačila vseh obrokov preide v lastništvo. Ob podobnih pogojih financiranja je lizing v primeijavi z bančnim posojilom običajno preglednejši, postopek odobritve pa preprostejši in hitrejši. Delež lastnih sredstev, ki je potreben ob nakupu, je pri lizingu manjši. Povprečna udeležba, kadar gre za najem nepremičnine, je okoli 30-od-stotkov lastnih sredstev, kar je ena izmed prednosti, če nimate dovolj lastnih virov ali pa jih želite naložiti še drugam-Druga ugodnost lizinga pa je v tem, da ne zahteva hipotekarnega zavarovanja lizingo-jemalčevega dolga, ki znaša v primeru običajnega kredita
ZAVAROVANJE STANOVANJSKE OPREME
Zavarovanje stanovanjske opreme - za varnost vašega premoženj:
ral OKNA - V RATA - STEKLO
I EltAlOfpLAS
d.o.o.
www.tergpglas.si
i
Tel: +386 (0)7 81 61 950
e-mail: termoglas@siol.net
eeimSb
V februarju nudimo ugodne zimske popuste !
Praktično stanovanje
Ljudje smo po naravi takšni, da vedno iščemo najkrajše poti in bližnjice. Zato velja, da ima kakovosten tloris malo hodnikov in smiselne povezave med prostori. Prav tako ne nameščajte v stanovanje preveč vrat in nepotrebnih sten, ko pa lahko prostor ločite že samo z barvami sten in tlaki. Pri tem upoštevajte načelo, bolje je imeti manj velikih prostorov, kot pa veliko majhnih neuporabnih sob.
Če kupujete nepremičnino, v kateri nameravate preživeti preostanek svojega življenja, se splača več denaija vložiti v nekaj ključnih elementov, kot so kakovostno ležišče, trpežna sedežna garnitura, energijsko
■	kritja proti naj pogostejši m nevarnostim, kot so požar, eksplozija, izliv vode, poplava, vlomska tatvina in rop
■	zavarovanje odgovornosti zavarovanca in njegovih družinskih članov (tudi v Evropi)
■	zavarovanje stekla, vidnih zidnih, stropnih in podnih oblog
■	zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov
■	asistenca doma
■	potresno zavarovanje
Zavarovanje lahko sklenete tudi na novo vrednost.
Za več informacij pokličite na tel. št. 07 48182 01.
PRIPRAVLJENI NA VSE.
[U triglav
www.
r.triglav.si
škodi lahko zelo velika. Pred ta. Višina odobrenega zneska tudi dvakratni znesek vre zavarovanjem si natančno ne sme presegati tretjine (po-oglejte pestro ponudbo zava- nekod tudi polovice) neto mero valnic. Tako boste našli po- sečnega dohodka (plače, po- portal SLONEP.net) . -
nudbo, ki ustreza vašim po- kojnineitd.) Stanovanjskikre- ...nadaljevanje na stran'
nosti odobrenega zneska.
(vir: spletni nepremičnins
Sava Glas, 1.2.2007
Z dvigalom (lažje) do znanja
Brežice - Ekonomska in trgovska šole Brežice se je skupaj z diplomanti četrte generacije rednih in izrednih študentov Višje strokovne šole ter gosti, med katerimi je bil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak veselila novih pridobitev - svetlih mansardnih prostorov ter dvigala za potrebe gibalno oviranih.
Študent Višje strokovne šole Brežice Zahid Lukavi-ca je na svoji koži občutil, da moto brežiške Ekonomske in trgovske šole “Mar nam je za vsakogar” ne velja le v teoriji, temveč tudi v praksi. Zahid se je na slovesnosti ob posodobitvi prostorov prvi popeljal z novim dvigalom za potrebe vseh gibalno oviranih, ki imajo tako možnost
dostopa do vsakega kotička najsodobnejše opremljenih šolskih prostorov v treh etažah. Šola je namreč v sodelovanju z občino in ministrstvom uredila 630 m2 novih svetlih mansardnih prostorov za potrebe učnega podjetja, posebne prostore za študente višje strokovne šole - program komercialist in veliko sodobno predavalnico. Po stavbi so
Diplomanti četrte generacije
Foto: Metka Galič
	. ,|gj
imurvip	SHu i /? b
Zahid Lukovica je prvi preizkusil dvigalo.
razmeščeni tudi javljalniki služila tudi drugim uporabni-požarov, šola pa je s pomočjo kom. lokalne skupnosti pridobila Veliko pridobitev so kro-tudi nove parkirne prostore, nali s podelitvijo diplom 81 Vrednost investicije, katere novim komercialistom žeče-50-odstotni delež je pripadel trte generacije rednih in izred-sami šoli, je znašala 113 mili- nih študentov Višje strokovne jonov SIT. Kot pravi ravna- šole Brežice, ki bodo s svežim telj Martin Soško, je občina znanjem na voljo posavskemu investirala predvsem v veliko gospodarskemu prostoru, predavalnico, ki bo lahko N.C.C.
Raznolikost zbližuje in bogati ljudi
Krško - Romsko društvo Chavora je prvič v posavski prestolnici organiziralo romski večer, katerega namen je bil javnosti predstaviti romsko kulturo. Zato so se več sto obiskovalcem - med njimi so bili tako Romi kot (ne)Romi -predstavili s plesom in glasbo. Govorci pa so bili v svojih govorih enotni, da raznolikost kultur zbližuje in bogati ljudi.
Krški župan Franci Bogovič je dejal, daje tak večer najboljši način za spoznavanje druge kulture in da bodo lahko Krčani na ta način še bolj poglobili vezi z Romi. “Usojeni smo, da živimo skupaj in v tem je naša prednost,” je povedal. Krška občina je namreč v zadnjih šestih letih začela z legalizacijo največjega romskega naselje Kerinov Grm in ponudila Romom v odkup zemljo po ceni 6 evrov za m2. Občino Krško se pogosto tudi omenja kot eno redkih v jugovzhodnem delu Slovenije, ki seje sploh soočila z reševanjem romske tematike. Toda po besedah Nataše Brajdič iz društva Chavora bo treba še veliko postoriti na po-
dročju izobraževanja: “Danes je zaposlitev težka tako za Rome kot (ne)Rome in zdi se mi, da bi tukaj morala ukrepati država, ne pa da samo ponuja javna de-
la. Odpreti bi morala še kakšna druga vrata. Dodaja, da bi k reševanju nesoglasij med Romi in (ne)Romi veliko pripomogel pogovor, saj “smo ljudje
med seboj zaprti in se moramo odpreti, med seboj sodelovati in se pogovoriti.”
Temu je pritrdil tudi podpredsednik Zveze Romov Slovenije in novomeški svetnik Bojan Tudija. Jožko Horvat Muc, predsednik te zveze, pa je dejal, da nas drugačnost in raznolikost bogati. Romskega večera se je udeležil tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki sicer javno ni spregovoril, a sije kljub temu prislužil aplavz. Po koncu uradnega srečanje je dejal, da s tem, ko rešujemo probleme vključenosti Romov v družbo, ne rešujemo Romov, ampak celo slovensko družbo in državo. P.B.
Romkinje plešejo.	Foto: DZMP
...nadaljevanje s 6. strani
Nekaj napotkov za lažjo selitev
Ko načrtujete selitev, imejte ves čas v mislih organiziranost! Vse svoje predmete spravite v trpežne škatle ali zaboje in jih nikakor ne pozabite označiti z napisi. Najprej pospravite stvari, ki jih najmanj potrebujete; knjige, goro oblačil, igrače, posodo itd. Osebne in druge pomembne dokumente še posebej ločite od ostalih stvari, da se med selitvijo ne bi izgubili. Dodatno zaščitite steklene in
druge predmete, ki bi se med prevozom lahko poškodovali. Znebite se čim več stvari, ki so se vam kopičile v starem stanovanju, tako da bo selitev čim hitrejša. Na dosegljivo mesto pospravite stvari, kijih boste potrebovali v prvih urah po vselitvi v novo stanovanje - hrano, pijačo, posteljnino.
Oprema stanovanja
Opremljanju stanovanja nekateri dajejo več poudarka in s tem dosežejo večjo bivalno kakovost. Da pa bi iz stanovanja s serijskim pohištvom naredili še kaj več, vam
ponujamo nekaj praktičnih nasvetov:
• Se pred nakupom opreme prepleskajteo stanovanje. Bele stene lahko popestrite z barvami, vzorci ter drugimi stenskimi oblogami. Na stene se zopet vračajo tapete, foto tapete, ter novost - obloge iz usnja. Pri barvah velja premisliti, kateri toni so vam pisani na kožo, saj ima vsaka barva poleg vizualne vrednosti tudi psihološko vrednost. Tako je za spalne prostore primerna barva, ki pomirja, to so modra, bela, zelena, viola idr. Stene delovnih prostorov pa so ponavadi živahnejših barv,
©»fiac
SSSSSLa -ogled in svetovanje
8261 Jesenice na Dolenjskem " IZMERA IN MONTAŽA KARNI Tel.: 07/45-74-660	" IZDELAVA ZAVES
Delov, čas: PO - P£: 9.-12. in 15.-19. ure, SO: 9.-13. ur«
ki vam dajejo energijo - rumena, oranžna in rdeča, paziti morate le, da se približate naravnim tonom, saj ti ne obremenjujejo vaših oči.
•	Če ste nagnjeni k spremembam, je bolje, da manj eksperimentirate s pohištvom, več pa z dodatki iz tkanin in drugimi dekorativnimi dodatki. Lažje je kupiti novo pregrinjalo za fotelj kot sam fotelj.
•	Trenutno je v modi minimalizem, kije tudi praktičen. Se posebej pri kuhinji in kopalnici bodite pozorni, da bodo imeli elementi čim manj robov, zavojev in kotov, kjer bi se lahko nabirala umazanija. Pa tudi vzdrževanje ravnih in gladkih površin je lažje.
•	Stanovanje oblikujte v harmoničen in miren prostor, kjer se boste res dobro počutili. Vaše stanovanje bo videti prijaznejše, če na fotelje in postelje namestite pisane in mehke blazine. Naj ne bo središče vaše dnevne sobe velik televizor. Raje jo opremite z več zofami, kamor boste sedli z obiski.
Andreja Jernejčič
ZftSLOfllftDft
•*
„Ujetega ptiča
tožba"
Predstavljajte si plot, ki ga imamo v naših krajih tako radi. Plot, ki je pogosto predmet sodnih spisov, plot, preko katerega skačejo zakonci, plot kot leseno dejstvo oziroma plot kot metaforo. Kakor vam drago.
Potem na eno stran plota narišite sebe in materialne dele svojega bivanja. Ne vem, morda boste začutili nekakšen
(sicer lažen) občutek varnosti, intime in ločenosti od ostalega sveta. Ce temu ne bo tako, vam je težko na svetu. In občasno pokukajte čez plot, če vas kdo ogroža. Morda kdo kuka, kaj počnete, morda se ob gledanju televizije praskate po zadnjici, si po mali potrebi ne umijete rok, morda preklinjate in ne režete žive meje, v kateri se potem zaredijo polži, ki oblegajo solato na sosedovem vrtu. In vi ne veste, zakaj vas soseda postrani gleda in preklinja, ko „ trebi" zelene liste.
Ko je sonce še nizko, preskočite plot in se odpeljete v službo. Tudi tam so ograjice, a precej nižje, saj morajo imeti v naš vrt dostop šefi in nekateri sodelavci. Ker to zahteva narava dela. Pa vendar je prijetno, če lahko vsaj počepnete za tisti plotek, da vam ravno vsaka beseda in pogled ne prideta do živega. Da nekajkrat vdihnete, preden pokažete, kako uspešna je bila vaša primarna in sekundarna socializacija. In sanjate o tem, kdaj se boste spet umaknili domov, kjer boste le s tistimi, ki ste si jih izbrali za svoje sopotnike.
Lažje razumete, da tudi tisti, ki delamo v službi javnosti, odidemo domov, za svoj plot?
Da nismo le uslužbenci javnosti 24 ur dnevno.
Da je del nas na voljo vsem, del pa bi vsaj občasno varno ležal za plotom.
Da bi se v ljubem miru popraskali po zadnjici, če bi nas zasrbelo. Brez strahu, da bo naša javna podoba padla v pekel zgražanja.
Pa je nemogoče.
In ko boste brali, da „prisega na umetne “, se spomnite svojega plota in svojega miru, ki ga imate tako radi.
Konec tedna sem se pridružila skupini ljudi, ki iskreno ljubijo svoj hrib. Nanj vodijo številne poti in potke, ob njih je kup zanimivih postojank in nanje vezanih zgodb. V nekaj urah hoje sem jih spoznala cel kup. Tudi tisto, vezano na nekaj skritih grobov ob poti, na katere nekdo že leta skrivaj prižiga sveče. Vse tja od konca druge svetovne vojne. Čuden občutek. Na strmi vzpetini nad potokom, le slabo uro hoda proč, pa je v nekdanji partizanski tiskarni še vedno obešen portret maršala Tita. Vse to je bilo, vse to so dejstva, ki bi jih že davno morali sprejeti. In moj dedek ni bil v partizanih, da bi „izvedel" komunistično revolucijo.
Na, pa sem zašla, ujela sem se v družbeni koncept, katerega del sem, ker živim tukaj.
Želela sem povedati le to, kako prijetna je bila tista sobota, kako enostavno je lahko življenje in kako sveže je med ljudmi, ki se tega zavedajo. In če naletite nanje, se jim vsaj za kak dan pridružite.
Plot bo vseeno stal in vas čakal.
Ob pranju las še masaža
Dvorce - Jožica Skvarč se z oblikovanjem pričesk ukvarja že 12 let in ves ta čas je “domovala” v svojem salonu “Hair Style” na Dvorcah. Izkušnje ter želja po napredovanju in spremljanju modnih trendov so Jožico “prisilile”, da je začela razmišljati o prenovi svojega salona. Sanje so se ji uresničile konec lanskega leta, ko je na novi lokaciji, sicer še vedno na Dvorcah, odprla nov sodobno opremljen salon. Tako skupaj s sodelavkama Alenko in Renato še lažje zadovoljijo potrebe svojih strank, od modernega oblikovanja frizur, striženja ali podaljševanja las, barvanja, nege las in zdravljenjem lasišča, masaže do manikure. Ob odprtju novega salona so pripravili posebno slovesnost, v času maturantskih plesov pa “mladim plesalkam” obljubljajo popust. J.K.
Alenka, Jožica in Renata pri delu
Škof Stres na obisku v Brežicah
“Za vas živim1'
Brežice - Ponovoletna srečanja županov z duhovniki so v Posavju postala že tradicija. Pretekli teden se je s katoliškimi duhovniki iz svoje občine srečal brežiški župan Ivan Molan, povabilu pa se je odzval tudi škof nove celjske škofije, kamor sodijo Brežice, Anton stres.
“V zadnjem času skoraj ni prireditve, kjer ne bi bilo župana in župnika, kar kaže na dobro sodelovanje med občino in cerkvijo,” je v svojem pozdravnem nagovoru škofu in duhovnikom dejal brežiški župan Ivan Molan, v nadaljevanju pa jim je na kratko predstavil delovanje občine in nanizal nekaj najpomembnejših nalog in investicij, ki so predvidene v letu 2007. Tudi škof Anton Stres, ki se je v prvi vrsti zahvalil za povabilo, je izrazil veselje, da je v Brežicah in daje brežiški župan poleg celjskega župana in
župana iz njegove rojstne vasi edini, ki ga je povabil na takšno srečanje. V Sloveniji je 2890 cerkva, je med drugim povedal škof, ki ugotavlja, da skoraj v 80 odstotkih župnije dobro sodelujejo tako z občino kot s šolo, kar ne gre v prid tistemu delu politike, ki bi želela, da bi bila cerkev ločena od države. Na vprašanje, kakšni so njegovi vtisi in s katerimi težavami se sooča pol pol leta vodenja škofije, je škof Stres odgovoril: “Težave so bolj splošne, tehnične narave, kot smo jih pričakovali ob ustanovitvi nove ško-
OBČINA
Brežice
Na podlagi določil Pravilnika za zagotavljanje sredstev iz proračuna Občine Brežice za naloge na področju socialnega in zdravstvenega varstva po Zakonu o lokalni samoupravi in 30. člena statuta Občine Brežice (Ur. list RS št. 49/ 99) obj avlj a Občina Brežice
Javni razpis za sofinanciranje programov na področjih socialnega varstva (A), zdravstvenega varstva (B),
kijih bo v letu 2007 sofinancirala Občina Brežice
1. Predmet javnega razpisa so programi nevladnih ali nepridobitnih in/ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva
Predmet javnega razpisa je:
Pod A:
1.	Programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med počitnicami ter socialno in zdravstveno ogroženih otrok.
3.	Programi za pospeševanje socialne vključenosti posameznih družbenih in starostnih skupin zaradi revščine.
4.	Programi za nenasilno vedenje za storilce nasilnih dejanj.
5.	Programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovomištva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
6.	Programi pomoči urejanja in reševanja socialnih stisk, povezanih z uživanjem alkohola in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti.
7.	Programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugimi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjševanje socialne izključenosti starejših in spodbujajo širjenje prostovoljnega dela starih samih ter prostovoljnega dela za stare.
PodB:
1.	Preventivni programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za zdravstveno rehabilitacijo invalidnih ter duševno prizadetih otrok.
3.	Programi za promocijo in spodbujanje zdravega načina življenja odraslih v občini Brežice.
4.	Programi za preventivno vzgojo otrok in mladostnikov za preprečevanje odvisnosti.
5.	Programi za spodbujanje in vzgojo otrok in mladostnikov za zdrav način življenja.
6.	Programi za promocijo posameznih zdravstvenih projektov za izboljšanje zdravja občanov in izdaja manjših propagandnih gradiv za potrebe posameznih programov.
7.	Programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev.
2.	Rok za predložitev prijav in način predložitve:
Prijavitelji morajo prijavo oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 20.2.2007 (datum poštnega žiga) na naslov Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, p.p. 132, 8250 Brežice.
3.	Pogoji razpisa ter ostala določila so razvidni iz razpisne dokumentacije, ki jo lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice pri Milki Benič, soba 24 (tel. 49-91-541) in na spletni strani www.brezice.si.
Občina Brežice
fije. Sicer pa je celjska škofi- glasitve cerkva za kulturne ja slabo pokrita z duhovniki; spomenike. Brežiški župnik od 112 župnij jih je kar 22 Milan Kšela je prisotne sez-brez duhovnika, kar pomeni nanil s prenovo stare šole v vsako peto župnijo. Med njimi Slomškov dom, ki se je že za-so take, ki imajo po nekaj sto čela, v njem pa naj bi bil ljudi, so pa tudi take, ki ima- prostor za pastoralno delo, za
Škof msgr. Anton Stres: “Verjamem v sodelovanje vseh in nove škofije so gotovo priložnost, da okrepimo sodelovanje. Sem izreden optimist in poln zaupanja glede prihodnosti vere in cerkve; nekdo je rekel, da ljudje še nikoli niso tako potrebovali vere oziroma cerkve, kot sedaj, vprašanje pa je, če je cerkev pripravljena na to. In tretja misel, ki me spremlja, je veselje. Težave, ki vedno so, nam ne smejo vzeti poguma in samozavesti, da gremo naprej.”
jo po nekaj tisoč ljudi in ni- župnijsko Karitas, ki v Breži-majo duhovnika.” V nadal- cahdeluježe 151et, zamladin-jevanju je škof še povedal, da ski center, pa tudi manjša si je želel priti v Brežice pred- dvorana bi dobrodošla. Ker se vsem zato, da bi tukajšnjim je srečanja udeležila tudi vod-duhovnikom pokazal, da da- ja občinskega oddelka za
Povabilu župana so se odzvali škof msgr. Anton Stres, nadde-kan Milan Kšela iz Brežic, dekan videmske dekanije Jože Špes iz Brestanice, dekan Anton Trpin iz Šentjerneja, Matjaž Roter, kaplan v Brežicah, Vlado Leskovar, župnik na Bizeljskem, Jože Pacek, župnik na Čatežu ob Savi, Andrej Rovšek, župnik na Veliki Dolini, in France Novak, župnik v Podbočju - Sv. Križu.
leč po kilometrih ne pomeni družbene dejavnosti Nuša tudi daleč od srca, od pozor- Hribar, je ob tej priložnosti nosti in misli.	duhovnike opozorila tako na
Srečanje, ki je potekalo v občinske kot na državne raz-zelo sproščenem vzdušju, je piše, na katerih lahko župnije ponudilo priložnost tudi za enakovredno sodelujejo, če pogovor o problemih, s kate- imajo pripravljen projekt, rimi se srečujejo duhovniki,
predvsem na področju raz-	Jelica Koršič
Janša in Cukjati sprejela sedmo silo
Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega zbora France Cukljati sta sprejela urednike in novinarje slovenskih medijev, kar je ob prehodu v novo leto že utečena navada. Prišli so tudi nekateri ministri in poslanci.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil predsednik državnega zbora France Cukjati, kije rekel, daje življenje politikov in novinarjev usodno povezano, zato upa, da bomo tudi v tem letu tkali dobre odnose in da bo dialog v korist javnosti.
Premier Janša je sodelovanje med vlado in novinarji ocenil kot dobro, čeprav so bili včasih kratki stiki z vladne strani, kot je dejal in obljubil, da se bodo potrudili, da bo tega v prihodnje čim manj in da bodo predstavniki vlade novinarjem na voljo tudi takrat, ko bo to težko in neprijetno. J.K.
Janez Janša in France Cukjati
Sevnica - V spomin na duhovnika Janeza Boška so v Sevnici potekali don Boskovi dnevi. Don Boško je bil oče in učitelj mladine in je v svoji vzgojni ustanovi v Torinu delal pod geslom “Za vas živim”. Z namenom, da bi se njegovo delo za mlade nadaljevalo, je ustanovil redovno družbo, ki jo je po sv. Frančišku Šaleškem poimenoval salezijanci.
V Sloveniji je približno sto duhovnikov salezijancev, ki delujejo na tridesetih župnijah. Vendar pa se salezijanci ne ukvarjajo zgolj z župnijami, ampak v veliki meri sledijo svojemu učitelju don Bosku in se posvečajo mladini. Tako je v njihovem upravljanju škofijska gimnazija v Želimljah, njihov je projekt Bus veselja, projekt Skala v Ljubljani, ko delajo z mladimi na cesti, v Celju je uspešno zaživel Pum, projektno učenje mladih. Namenjeno je tistim, ki ne zmorejo dokončati šole in jim v Pumu nudijo pomoč in spodbudo, da se izšolajo. Zelo uspešni so tudi njihovi salezijanski mladinski centri, ki delujejo v številnih krajih, namenjeni pa so tako verujoči kot neverujoči mladini. Sevniški salezijanski mladinski center je aktiven vse leto, v februarju, ko bodo počitnice, pa pripravlja pester program - od predavanj, koncertov, predvajanja filmov do organizacije zimo-vanja na Pohorju.
Don Boskov živ-žav
Delovanje salezijancev ni vezano zgolj na slovenski prostor, ampak imajo slovenski salezijanci mladinski center tudi v Črni gori in Vojvodini, delujejo pa tudi na avstrijskem Koroškem, v Italiji in celo v Kanadi.
V okviru don Boskovih dnevov so v Sevnici pripravili vrsto prireditev, namenjenih vsem generacijam; prisluhnili so lahko predavanju patra Karla Gržana, otroci so se udeležili don Boskovega živ-žava, mladinsko mašo je spremljala duhovno-ritmična skupina Stična bend, ki je kasneje zabavala vse zbrane v Salezijanskem mladinskem centru. Don Boskovi dnevi so se zaključili z mašo, posvečeno Janezu Bosku, na kateri sta nastopila tudi otroški in odrasli pevski zbor. Po maši pa je na župnijskem dvorišču potekalo druženje ob nedeljski kavi in prigrizku. N.Č.C.
rojstva v porodnišnici brežice
V torek je bilo v brežiški porodnišnici zelo živahno, mamice so odhajale, sestre so pripravljale postelje za mamice, ki so pravkar rodile, nekaj očkov je nestrpno čakalo na naraščaj. Mi pa smo se tokrat ustavili v sobi, kjer sta počivala mamica Mojca Osredkar iz Hudega Brezja, veterinarka v Brestanici, in njen prvorojenec.
Tokrat smo bili “razumevajoči” in nismo vztrajali, da sede pozirata pred našim fotoaparatom, saj porod - sicer s carskim rezom - ni bil prav nič lahek. Novorojenček, ki sta mu mamica Mojca in ati Janko dala ime Rok, je namreč ob porodu meril kar 58 cm in tehtal 4200 g. Ker je “potrkal na vrata ” skoraj točno ob napovedanem času, je za njegov prihod doma vse pripravljeno, zagotovo pa bo zibka kmalu prekratka.
Rojstva od 17. do 30. januarja 2007
Deklice so rodile: Petra Piškur s Čerine, Alojzija Žnidarič iz Pavlove vasi, Alenka Žalig z Bizeljskega, Mojca Podvinski iz Stare vasi, Monika Polovič z Zg. Obreža, Manuela Škoda iz Straže pri Raki in Tamara Butkovič Klobasa iz Pavlove vasi-
Dečke so rodile: Mirjana Faflek s Piršenbrega, Mojca Denžič s Srebrnika, Anita Grozina Radi s Senovega, Tatjana Povše iz Sevnici Simona Turk iz Brežic, Mojca Osredkar iz Hudega Brezja, Sa' mantha Špiler z Dmovega in Urška Resinovič iz Kreke vasi.

A
Krška knjižnica ima novo direktorico, nova knjižnica le sanje
■v
Čakajoč na Dalmatina ... nove prostore
Krško - Valvasorjeva knjižnica Krško, ki ima ambicije postati osrednja območna knjižnica za Posavje, se ubada s hudo prostorsko stisko. V letošnjem letu bo sicer objavljen natečaj za gradnjo knjižnice, kdaj pa bo ta resnično zgrajena, trenutno ne ve nihče.
Vodja oddelka za družbene dejavnosti občine krško Jadranka Gabrič pojasnjuje, da bo občina v letošnjem letu razpisala natečaj, ki bo trajal približno pol leta. To bo podlaga za spremembo prostorskega akta, ki bo vzel še leto dni. Pred začetkom gradnje bo potrebno odkupiti še zemljišča. Knjižnica se bo gradila po fazah. Gradnja prve faze bo stala milijardo SIT. 2500 m2 površin naj bi zadoščalo za kakšno desetletje, čas in potrebe pa bodo narekovale gradnjo nadaljnjih faz. Na lokaciji med občinsko stavbo in Fakulteto za logistiko, za katero so se odločili svetniki, bo dovolj prostora za potrebe razvijajoče se knjižnice. Prav cincanje glede lokacije je krivo, da se priprave na gradnjo vlečejo že veliko let, natančneje deset. V teh letih je bilo v igri sedem lokacij, v ožji izbor sta prišli dve - lokacija Grič in nadomestna gradnja na prostoru nekdanjega zdravstvenega doma. Zmagala je tretja lokacija...
Trenutne slabe prostorske razmere onemogočajo nadaljnji razvoj, z zaskrbljenostjo ugotavlja direktorica Polona Brenčič, kije vajeti knjižnice prevzela z novim letom. “Knjižnica je na prvi pogled večja, vendar je uporabne površine, ko odštejemo vse hodnike in stopnišča, veliko manj,” pravi Brenčičeva. Prostorsko stisko občuti 6500 članov knjižnice in predvsem 16 zaposlenih. Ker tudi pro-
stora za običajno pisalno mizo včasih primanjkuje, se ukvarjajo z idejami, kako v posamezne prostore, ki so dejansko že napolnjeni do stropa, umestiti dodatne police in nanje umestiti 125 tisoč enot gradiva, med katerim prevladuje knjižno gradivo. Ob takšnih razmerah pa so močno okr-
Že v preteklem obdobju je Valvasorjeva knjižnica skupaj z občinsko upravo iskala začasne rešitve, vendar doslej niso našli ustreznega prostora. Svet zavoda, kije pred dnevi potrdil program dela za letošnje leto, pa opozarja, da morebitne začasne rešitve ne smejo postati trajne. Svet je spre-
Polona Brenčič
njene razvojne možnosti knjižnice kot sodobnega kulturnega, izobraževalnega, informacijskega in socialnega središča. A se s prostorsko stisko ne ubada le matična krška knjižnica, temveč tudi izposojevališče na Vidmu, ki deluje v dobrih 30 m2 prostora. Občina krško je očitno zamudila priložnost, ko je bila v preteklosti večina gradenj knjižnic financirana s pomočjo “kulturnega tolarja”.
jel še usmeritev, da mora knjižnica tudi v danih pogojih opravljati čimveč dejavnosti, ki pa jih bodo lahko razvili šele v novih prostorih. V novi knjižnici bo izpolnjen tudi prostorski pogoj, da Valvasorjeva knjižnica pridobi status osrednje knjižnice za Posavje. Pridobitev statusa ne bo enostavna, se zaveda direktorica Brenčičeva, čeprav je prepričana, da Valvasorjeva knjižnica, ki jo obiskujejo ljudje iz
vse Slovenije, hrani ogromno znanja in informacij in ima že doslej bogato knjižnično zbirko in tudi največ zbranega domoznanskega gradiva v Posavju.
V novi knjižnici bodo obiskovalcem lahko ponudili več prireditev za otroke in odrasle, več bo možnosti za druženje, tam bo našla svoje mesto tudi posebna zbirka bibliotekarja, literarnega zgodovinarja, prevajalca in pesnika Alfonza Gspana, ki se je rodil v Krškem, njegova žena pa je se je odločila, da celoten njegov opus podari Valvasorjevi knjižnici. V preteklih letih je krška knjižnica že dobila v dar nekaj dragocenih knjig, njihova največja želja in tudi želja lokalne skupnosti pa je, da bi pridobili original Dalmatinove Biblije.
Direktorica Polona Brenčič, ki je od prejšnje direktorice Ide Merhar dobila dobro zapuščino predvsem v obliki usposobljenega kolektiva in dobre organiziranosti knjižnice, ne verjame, da se bo knjižnica selila v nove prostore v času njenega mandata, kljub temu sanja o potovanju skozi prostore nove knjižnice, kjer bo vsak prostor s svojo vsebino odseval zbirko znanja in informacij, toplino in udobje za aktivno preživljanje prostega časa in druženje njihovih uporabnikov ter tradicijo in dediščino posavskega kulturnega prostora.
Nada Černič Cvetanovski
Razkrite Andrejeve likovne želje
Brežice - Andrej Pinterič je odprl svojo prvo likovno razstavo, ki jo je posvetil ljubiteljem slik. “Za razstavo sem se odločil, da pokažem ljudem, kar sem skrival zadnjih osem let,” je dejal. Poleg slikarskih sposobnosti nosi 56-letnik v sebi tudi ljubezen do odra, mikrofona in glasbe.
Ob slikanju je Andreju Pinteriču lepo in z odprtjem razstave so se mu uresničile želje, ki jih je skrival v sebi. “Zelja pa še vedno ostaja veliko. Na primer ostaja mi še kiparstvo. To je pot, ki me vleče naprej.” Vsestranski strelec po horoskopu je v življenju počel že marsikaj, je tudi glasbenik in pravi, da že 35-let stoji na slovenskih, evropskih in ameriških odrih. Na vprašanje, katero občinstvo je najboljše, odgovarja: “Če prisluhneš občinstvu, je vsako dobro, res pa je, da ni nujno, da se z vsakim razumeš.” Strinja se, da so ravno ljudje tisti, ki pokažejo, ali delaš dobro ali ne. Zato Andrej ne da veliko na kritike, ampak mu občinstvo pove, ali je na pravi poti. “Tudi na odprtje razstave so prišli poleg prijateljev ostali ljubitelji likovne umetnosti in to je pravi pokazatelj.” Zase pravi, da ni umetnik, saj je to njegov način življenja.
Kruh si je služil na Radiu Brežice, pri časopisu, pa tudi pred in za kamero. Še vedno, pravi, je zaljubljen v radio. Po
pogovoru sodeč pa mu je blizu tudi delo pred in za kamero: “Vse to so sredstva, da lahko ljudem nekaj pokažeš, da jim preneseš svojo zgodbo.” Zadnje čase se je ljubiteljsko ukvarjal še z likovno dejavnostjo, slikal in ustvarjal skulpture. In del tega ustvarjanja je prikazal na svoji prvi samostojni likovni razstavi v kavami
Rošca (pri Šparu) v Brežicah. Razstavo je pripravila Likovna družina Kulturnega društva Franc Bogovič iz Dobove, katere član je. O Andrejevem ljubiteljskem ustvarjanju je pred prepolno kavarno najprej spregovorila etnologinja dr. Ivanka Počkar, na svoj hudomušen način gaje predstavil tudi njegov prijatelj - re-
Andrej Pinterič je ob odprtju svoje razstave zapel s hčerko Anjo.
žiser Črt Skodlar, ki je med drugim povedal, da Andrej to počne iz srca, iz elementarne želje drugim povedati nekaj, kar bi želeli tudi sami izraziti. Po Skodlarju počne Andrej to preprosto in iskreno ter po svoje, kakor to vidi, čuti in zna, brez vsake izumetničenosti, brez vsake ponarejene modernistične krinke. Mentorica likovne družine Ruža Prahin in predsednica Likovne družine Vesna Davidovič pa sta se mu ob koncu prijetnega večera zahvalili za ustvarjalnost in mu podelili nove barvice in čopiče. Odprtje razstave je minilo v ritmih glasbe, ki so jo izvajali River Jazz Quartet, glasbeniki, ki ga spremljajo že vrsto let in so se za to priložnost posebej zbrali. Pridružil se jim je tudi Črt Skodlar, na koncu pa še Andrej in hčerka Anja.
Andrejeva službena zgodba naj bi se sicer končala čez dve leti, vendar tudi v “pen-zionerskih” dnevih ne namerava počivati, saj ima, kot pravi, še veliko pokazati. M.M./P.B.
MAPO VEDI
..ultura
Z: februar
'” / Senovo - premiera komedije Toneta Partljiča “Zveze in artnerstva” v izvedbi gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, poleg že znanih amaterskih igralcev te gledališke skupine bo kot gostja nastopila tudi Rebeka Dremelj; ob 19.30, Dom 14. divizije Senovo
2.	februar
Krško - odprtje razstave Bogdana Borčiča “Steklenice”, v spremljevalnem programu bo nastopil Jože Bogolin (ma-rimba), ob 18. uri, avla Kulturnega doma
Črne pri Brežicah - predstavitev literarne sekcije KUD Odskočna deska, ki je sodelovala na prireditvi “Če beseda bi doma ostala”, za glasbeno ozadje bo poskrbel Kristijan Lanjšček na harmoniki, ob 18. uri, atelje Vladke Sumrek
3.	februar
Boštanj - slavnostni koncert Komornega orkestra Tartini, Zbora orglarske šole Novo mesto in MePZ Vavta Vas ob 150-letnici cerkve, 500-letnici župnije in 250-letnici Mozarta, ob 19. uri, farna cerkev
Senovo - komedija Toneta Partljiča “Zveze in partnerstva” v izvedbi gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, poleg že znanih amaterskih igralcev te gledališke skupine bo kot gostja nastopila tudi Rebeka Dremelj; ob 19.30, Dom 14. divizije Senovo
Podbočje - 6. srečanje ljudskih pevcev in godcev pod geslom “Zapojmo čisto po domače”; sodelovali bodo Ljudske pevke Žejno, Štefanski fantje, Trebeški drotarji, Pevke treh vasi iz Žalca, Vaški koledniki z Velike Doline in Koledniki iz Bušeče vasi
6.	februar
Brežice - prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, slavnostna govornica bo etnologinja dr. Ivanka Počkar, podelitev priznanj in odličij, ob 18. uri, Prosvetni dom
Brežice - predavanje “Brežice pod Brežicami”, predaval bo arheolog Slobodan Olič, ob 19. uri, mali avditorij Posavskega muzeja
Sevnica - lutkovna predstava “Zverinice iz Rezije” v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor, ob 17. uri, kulturna dvorana
7.	februar
Sevnica - osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku, govornika bosta župan Kristijan Janc in podžupanja Breda Drenek Sotošek, kulturni program bodo izvedli Sinjo Jezernik, Smilja Radi, Mirko Ratej, Vokalna skupina Coro-na, učenci Glasbene šole Sevnica in Teofil Milenkovič, ob
18.	uri, kulturna dvorana
8.	februar
Brežice - predstavitev pesniške zbirke Reze Toporišič “Zvezda se utrne”, za tem koncert mešanega pevskega zbora KUD Franc Bogovič in ljudskih pevcev iz Dobove, ob
19.	uri, klub Mladinskega centra
Sevnica - koncert 7-letnega Teofila Milenkoviča (violina) in 24-letne Urške Roškar (klavir), ob 19. uri, kulturna dvorana
Krško - komedija Eiphrama Kishona “Bilje škrjanec” v izvedbi Špas teatra, predstava bo za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom
13.	februar
Brežice - nostalgična komedija “Kako smo ljubih tovariša Tita” v izvedbi SNG Nova Gorica, predstava bo za abonma in za izven, ob 19.30, Prosvetni dom
14.	februar
Krško - igrano-lutkovna predstava za otroke “Vila Malina”, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana, za rumeni abonma in za izven, ob 17.30, Kulturni dom
Brežice - odprtje fotografske razstave “V Valentinovem objemu”; 30 parov, družin iz Brežic in okolice, ki jim beseda ljubezen ni tuja, sta na isti rdeči dvosed pred fotografski objektiv posedla Maja Sokolič in Gregor Podvinski, dogodek bo spremljal koncert ženskega tria As Bruxas Fatais; ob 19. uri, klub Mladinskega centra
Prireditve
1.	februar
Brežice - predspomladansko predavanje na temo “Ekološko pridelovanje vrtnin z največjo zdravilno vrednostjo, predavala bo Nevenka Breznik, ob 18. uri, knjižnica Brezovska Gora - 5. hramski večer - popotovanje po stari romarski poti Comino v Santiagu de Compostela v Španiji, predaval bo samostojni raziskovalec turizma in prostega časa Miran Šubelj Sagmaister, ob 19. uri, Vrbov Log
2.	februar
Zidani Most - koncert ansambla Rosmarin s pevcem “Anton aus Tirol”, ob 19. uri, kulturna dvorana
3.	februar
Sevnica - koncert ansambla Rosmarin s pevcem “Anton aus Tirol”, ob 19. uri, kulturna dvorana
Hvalnica domačim dobrotam in cvičku
Kostanjevica na Krki - Društvu domačih kolin iz Kostanjevice, tokrat pod okriljem nove občine, je na Antonovo in Vincenčevo soboto uspelo že drugič pripraviti pravcati praznih dobrot, ki sojih poznale naše babice in dedki, tradicijo pa nadaljujejo pridelovalci s Krškega polja in izpod Gorjancev. Kar blizu 150 pečenic, krvavic, tlačenk, klobas in letos prvič tudi mrežnih pečenk, pa seveda kislega zelja in kisle repe, kar je treba zaliti z dolenjskim posebnežem cvičkom, so dali na ogled in pokušino številni ljubiteljski pridelovalci.
Tokrat so prvič razglasili tudi zlatega mojstra domačih kolin, nekakega slovenskega prvaka; najboljšo kombinacijo vseh dobrot je pripravil Silvo Drmaž z Dolnje Prekope. Takoj za njim se je uvrstil Stanko Švajger iz Brežic in na tretje mesto Franci Hribar iz Sajevcev. Švajgerje imel najboljše mesen-
Dobrote na pladnju
ke in Hribar najboljše krvavice, Hribarjevi so ponudili najboljše vino, Drmaž pa najboljše zelje in repo. Posebnost tokratnega praznika je bilo prvič ocenjevanje mrežne pečenke; najboljši primerek so ob koncu tudi licitirali in izkupiček namenili brežiški bolnišnici.
Harlekinke
Ob udeležbi večine tistih, ki so bili zaslužni za zaščito cvička, so se posebej oddolžili enologoma Slavici Šikovec in Zdravku Mastnaku ter tistim, ki scutkcijo zastavili in izpeljali do uspešnega konca. Profesorica Šikovčeva - zaradi prizadevanj okrog zaščite dolenjskega posebneža bi ji lahko rekli “mati cvička” - je zbrane posebej opozorila, naj čuvajo in vzdržujejo kakovost tega vinca in naj ga ne zlorabljajo; sicer pa, je pripomnila, je sosed sosedu najboljši nadzornik!
Enologa Katarina Merlin in Zdravko Mastnak
V prostoru, kjer se vsako leto na božično popoldne zbere peterica najbolj zaslužnih za zaščito in slavo cvička, bo poslej spominjala tudi posebna plošča. Sicer pa so praznik domačih kolin v lepo prenovljenem Kmečkem hramu organizatorji obogatili z bogatim in domiselnim programom. Predstavili so se cvičkova princesa, plesalke skupine Harlekin, pevski zbor kmečkih žena ter kostanjeviški šelmarji s svojimi duhovitostmi. Prireditev je nedvomno uspela in ji kaže nameniti širše razsežnosti, da bo še v večji meri prispevala tudi k boljši turistični prepoznavnosti “dolenjskih Benetk.”
Vlado Podgoršek
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem, zadeva st 3/2006 z dne 20.12. 2006 nad stečajnim dolžnikom
SADJARSKA ZADRUGA POSAVJA z.o.o. v stečaju
Arnovo celo 34
8253 ARTIČE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB
(1. narok)
I.	PREDMET PRODAJE
1.	Premičnine - stroii in oprema na lokaciji hladilnice Šentlenart 72, Brežice (pisarniška oprema, kombi Toyota, mostna tehtnica, oprema mini kuhinje, trije viličarji, garderobne omare, itd.), vse po cenitvenem seznamu, razen inv.št.33.
Premoženje - premičnine pod točko 1 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 18.418,09 EUR oziroma 4.431.710 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
2.	Premičnina -sortimi stroj GREEFA ODS, inv. št 33, računalnik s programom, celotna linija, izhodne mize, 8 kom., box polnilec Munc-khof 2 kom.
Premoženje - premičnina pod točko 2 se prodaja v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 64.096,14 EUR oziroma 15.360.000 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
3.	Premičnine - stroji in oprema na lokaciji Arnovo selo 34, Artiče, (pisarniška oprema, kolo z motorjem, nahrbtna škropilnica, itd.), vse po cenitvenem seznamu.
Premoženje - premičnine pod točko 3 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 1.148,26 EUR oziroma 275.170 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
4.	Premičnine - embalaža. 443 kosov rabljenih lesenih BOX palet velikosti-prostomine 300 kg;
Premoženje - premičnine pod točko 4 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 2.717,45 EUR oziroma 651.210 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 8.12.2006 in bo prodano po načelu “videno - kupljeno ”. Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezernika, univ.dipl.ing., stalnega sodnega cenilca, in jih je možno videti pri ogledu.
n. POGOJI PRODAJE
L Premoženje se prodaja po načelu “videno kupljeno”, po posameznih kompletih ali skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje več kompletov oziroma vse skupaj.
2.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
3.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 30 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
4.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
5.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe, ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev.
6.	Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
7.	Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II. in III. odstavka ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL.
4.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
5.	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje št. 0600-0096-8524-347, s pripisom namena nakazila “varščina za zbiranje ponudb”.
6.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
L Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
2.	O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 8 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v 8 dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, če ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Krškem, Cesta krških žrtev 12,8270 Krško, s pripisom “Stečajni postopek st 3/2006 - Ponudba za odkup - ne odpiraj”.
V.	DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Tomažu Kosu, tel.: 03/427-44-80 in GSM 041-652-185.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem, zadeva st. 3/2006 z dne 20.12.2006 nad stečajnim dolžnikom
SADJARSKA ZADRUGA POSAVJA z.o.o. v stečaju
Arnovo selo 34
8253 ARTIČE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB
(I. narok )
I.	PREDMET PRODAJE
1.	Sadike na lokaciji njive “PRIMEHANIKU" (Elstar, 146 kom, Fuji, 192 kom, Podlage M9 -primerne za cepljenje, 1717 kom.).
Premoženje - sadike pod točko 1 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 2.985,60 EUR oziroma 715.470 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
2.	Sadike na lokaciji njive “POD ŠTREKO" (Fuji 3249 kom., Zlati delišeš 6607 kom., Gala, 3433 kom.)
Premoženje - sadike pod točko 2 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 42.699,59 EUR oziroma 10.232.530 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
3.	Sadike na lokaciji njive “VRBINA” (Topaz, 7916 kom., sadike-podlage M9, 9186 kom.)
Premoženje - sadike pod točko 3 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 25.326,07 EUR oziroma 6.069.140 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
4.	Sadike na lokaciji njive “MATIČNJAK”, kjer se nahaja 40.000 kom. matičnih podlag M9.
Premoženje - sadike pod točko 4 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 23.368,39 EUR oziroma 5.600.000 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 8.12.2006 in bo prodano po načelu “videno - kupljeno ”. Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezernika, univ.dipl. ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti pri ogledu.
II.	POGOJI PRODAJE
1.	Premoženje se prodaja po načelu “videno kupljeno”, po posameznih kompletih ali skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje več kompletov oziroma vse skupaj.
2.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
3.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
4.	Izklicne cene ne vsebujejo davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
5.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3 ne sklene pogodbe oz.odstopi od sklenjene pogodbe, ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev.
6.	Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
7.	Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačam del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II. in III. odstavka ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL.
4.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
5.	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje št. 0600-0096-8524-347, s pripisom namena nakazila “varščina za zbiranje ponudb”.
6.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1.	Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
2.	O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 8 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v 8 dneh od izbire.
4Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, če ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Krškem. Prešernova 22, Krško, s pripisom “Stečajni postopek st 3/2006 -Ponudba za odkup - ne odpiraj”.
V.	DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobij0 zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Tomažu Kosu, tel -03/427- 44-80 in GSM 041-652-185.
za mlade...
ir
moda
Abeceda likovne vzgoje
V Posavskem muzeju Brežice so sredi januarja pripravili že drugi sklop učnih ur, namenjenih učencem 4. razreda brežiške devetletke. V prvi učni uri, ki je bila pred koncem leta 2006, so si za temo izbrali akvarele, v drugi pa freske. Grad Brežice, kjer domuje Posavski muzej, je namreč poln fresk. Tako so si učenci lahko ogledali te poslikave, jih razvrstili po vsebini in izvedeli, kako freske nastajajo. Učenci so si v hitrem sprehodu ogledali praktičen prikaz uporabe šablone na enem izmed naslikanih likov na steni. V stolpu z arheološko razstavo so videli tudi slikarijo, narejeno na suh omet, t.j. al secco. Izvedeli so še, da poškodbe na ometu okenskih niš v baročnem stolpu (pri saneh) niso nastale zaradi malomarnosti. Praske na zidu so le prikaz, kako restavratorji iščejo freske, ki so jih nekoč prekrili z ometom. Zaključek delavnice je muzejska pedagoška služba pripravila ob risanju in barvanju, z uporabo že pripravljenih kartonskih šablon primerne velikosti in oblike.
Foto: Ana Kalin
Učenci so se lotili risanja s pomočjo šablon.
Akvarelska učna ura je potekala ob razstavi akvarelov akademske slikarke Alenke Gerlovič. Učenci so se pogovarjali o izvoru naravnih barvil, o drobljenju barvitih kamnin, mešanju dobljenega prahu z vodo in vezivnimi snovmi. Od prvotnega zarisovanja črt na obrazu vrača - šamana so prišli tudi do razlikovanja pokrivnih in nepokrivnih akvarelnih barv. Ogledali so si razliko med slikami, narejenimi z akvarelno ali oljno/akrilno barvo ter tehniko izdelave batika z nanašanjem akvarela na pastelno risbo. Najprej so slišali za avtoričin znameniti stavek: “Ne morete naslikati vsega sveta hkrati. Izberite si drobec, poiščite v njem tisto, kar hočete ohraniti na sliki in razmislite, s čim boste to dosegli!” Oboroženi s tem so se brežiški četrtošolci odpravili po razstavi, stikat za slikami, ki sojih najbolj pritegnile. I.K.
Smučali kljub slabim snežnim razmeram
V začetku januarja smo učenci OŠ Podbočje uživali v zimski šoli v naravi. V ponedeljek, ob 8. uri smo se že peljali proti Arehu. Veselo in razigrano smo prepevali in se veselili. Komaj smo stopili iz kombija, že nas je vljudno in z nasmehom pozdravil g. Miro. Nastanili smo se v sobe, razpakirali, si umili roke ter odšli na kosilo.
Že prvi dan smo bili seznanjeni s pravili, ki so veljala v Ruški koči. Po kosilu pa smo oblekli in obuli smučarsko opremo ter odšli na smučišče. Tam je na začetku, vsaj za nekatere, vladala prava zmeda. S skupnimi močmi in odličnima učiteljema športne vzgoje smo dosegli skupni cilj - postali smo smučarji! V kočije bilo veliko zabave, ki sojo dopolnila še različna zanimiva predavanja. Seznanjeni smo bili tudi s FIS pravili in ugotovili, da jih mnogi ne poznamo. Zato se niti nismo čudili, ko smo bili zapisani na listku za grajo dneva, saj smo po progah preveč zavijali in na smučišču dokazali, da imamo dobre glasilke.
Zadnjo noč smo odšli v disco. Spoprijateljili smo se z učenci OŠ iz Lenarta in veselo plesali. Naslednji dan smo z njimi odigrali še nogometno tekmo - zmaga je bila naša. Še zadnjič smo se uzrli na Ruško kočo in se polni novih doživetij odpeljali proti domu.
Katarina Jalovec, 5. razred, OŠ Podbočje
Dijaški novoletni ples
Zadnji dan pouka v letu 2006 se je na naši šoli zgodil “novoletni šolski ples”, na katerem so igrali trije bendi, ki jih večinoma sestavljajo dijaki naše šole. Okoli 10. ure zjutraj so prvi zaigrali Uranium Piliš, ki so s starimi rokerskimi uspešnicami navdušili in spravili na noge vso občinstvo. Nato so ples nadaljevali “združeni harmonikarji”, ki so odigrali venček domačih. Za njimi so v punk-rock stilu in hitrih ritmih blesteli Agrokultura. Tudi oni so spravili na noge občinstvo z nekaj priredbami in avtorskimi pesmimi. Zadnji šolski dan leta 2006 so na koncu še zaključili Necrology, ki so v death-metal stilu
„zamajali” marsikatero glavo. Veliko pozornosti pa sta bili deležni dve plesni skupini, ki sta povezovali že omenjene bende. To sta bili Unique in S’N’H, ki sta s svojimi točkami še posebej pritegnili moški del občinstva. Ta dan je prav zaradi koncerta in plesa ostal v spominu marsikateremu dijaku. Seveda pa ne bi mogli brez odličnega tonskega mojstra Tomija Nagliča, ki je pripravil celotno ozvočenje in ustvaril super zvok, pohvaliti pa moramo še ostale, ki so pomagali pri pripravi celotnega koncerta.
Še več takšnih plesov in koncertov, prosim!
Jure
Priprave na otroški parlament
Zveza prijateljev mladine Krško (ZPM) je 8. januarja na OŠ Jurija Dalmatina organizirala priprave na 17. občinski otroški parlament, ki ga bo predvidoma organizirala 27. februarja v prostorih Občine Krško. Odločila se je za nov pristop, ki bo pripomogel mladim parlamentarcem, da se na letošnjo izbrano temo “Moje mnenje o devetletki” bolje pripravijo. V prvem delu priprav je mentorica Alenka Košak predstavila analizo ankete “Štiske mladih”, ki jo je ZPM Krško izvedla med učenci 8. in 9. razredov devetletke v občini Krško. Ravnateijica OŠ Jurija Dalmatina in vodja aktiva ravnateljev ga. Antonija Glas Smodič je mladim parlamentarcem predavala o zgodovini šolstva v Sloveniji ter analizirala spremembe, ki jih je prinesla devetletka v primerjavi z osemletnioi izobraževanjem. V drugem delu priprav so mentorji otroških parlamentov osnovnih šol pod vodstvom Uroša Brezovška pripravili vsebinska izhodišča za izvedbo občinskega otroškega parlamenta v Krškem. Predstavnikom mladih parlamentarcev pa je srednješolka Katarina Mekiš, udeleženka svetovnega otroškega parlamenta in aktivna prostovoljka ZPM Krško, podala svoje izkušnje o svojem preteklem parlamentarnem delu ter skupaj z otroki brez prisotnosti njihovih mentorjev pripravila konkretna vprašanja o devetletki, na katera je ob zaključnem delu priprav podala strokovne odgovore ravnateljica in vodja aktiva Antonija Glas Smodič. Na zaključku priprav so se mladi parlamentarci ter njihovi mentorji dogovorili, da bodo na 17. občinskem otroškem parlamentu razpravljali o nivojskem pouku, nacionalnih preizkusih znanja, umiku, obremenjenosti, prostem času, pravicah in dolžnostih, ocenjevanju ter izbirnih predmetih. Na podlagi razprav vseh udeležencev so sprejeli konkretne zaključke ter predloge, ki jih bodo predstavili na nacionalnem otroškem parlamentu v državnem zboru, 19. marca letos.
Vida Ban, sekretarka regijska koordinatorka ZPMS za otroški parlament
Udeleženci na pripravah
“Tetka Zima” je še prisotna, torej ostanimo še malce v modni sezoni zima 2007! Čeprav so nam odveč, so vselej najlepši zimski modni dodatki! Šah, kape in plašči! To sezono so prav “parkas” plaščki zelo modemi. V vseh variantah, dolžina do ali pod koleni, tailirani in v nežnih barvah jesenske narave. Toda pozor, če nosite ta plašček, naj ne bodo hlače ali krilo široko, polno volumna. Nosi ga lahko vsaka ženska - nižja, visoka, suha ali malce močnejša. “Parkas” plaščki zelo lepo oblikujejo žensko telo in so ljubljenčki te sezone. Kape - prav tako za vse možne sloge, elegantne, “fancy”, športne, vseh barv, najraje pa pletene! Predvsem pri ameriških zvezdah so priljubljene in jih pogosto nosijo! In še en priljubljen kos - šal. Lahko je vaš najbolj pomemben modni dodatek, pika na i. Vendar previdno. Dolgi šali pristajajo visokim suhim ženskam, za nižje postave je primernejši krajši šal, okrasen. Sicer pa z njim lahko ustvarjate barvne kombinacije in se modno izživljate. Torej nikar ne zaključite zimske idile, še nekaj modnih kosov lahko preizkusite, ne bo vam dolgčas!
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
t Perma ArTi
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
HOROSKOP
OVETj
Vaša pozornost se bo v tem tednu vrtela okoli vaše kariere in življenjskih sprememb. Zunanji svet vas bo prisil, da pospešite svoj korak. Vam nadrejeni ljudje bodo od vas zahtevali dodatno delo.
BIK
V tem tednu se boste posvečali romantiki, umetnosti in ostalim estetskim stvarem. Pričakujete lahko mala darilca od nekoga, ki vas še posebej ceni. Vaše misli bodo želele odtavati v svet fantazije in dnevnega sanjarjenja.
DVO JCKA
Vašo ljubezensko zvezo bodo pretresle določene spremembe. To bo nujno, saj bo zveza drugače obstala na mrtvi točki. Poiščite kreativne rešitve za nastalo nelagodje. Bodite pozorni pri vožnji.
RAK
Zelo dojemljivi boste za vse čustvene in ostale probleme ljudi, ki vas obkrožajo. Pazite, da vas ne bo skrb za ostale preveč izčrpala. Tako bodo vaši lastni problemi obležali in vas kasneje začeli preganjati.
LEV
V naslednjem mesecu se bo vaša pozornost sukala okrog ljudi, ki so prisotni v vašem življenju. V upanju na izboljšano ljubezensko zvezo boste iskali rešitve pri določeni osebi, ki pa vam ne bo dala iskrenega odgovora.
DEVICA
Želeli si boste urediti določene stvari, ki zadevajo vaše življenje. Sedaj je pravi čas, da si uredite stanovanje ali delovni prostor. Polni boste idej in zamisli, kako izboljšati lastno življenje.
TEHTM1CA
Nekdo bo pritegnil vašo pozornost. Situacija bo v vas prebudila določeno intenzivnost in odkritosrčnost. Preden zaupate določeni osebi svoje intimne misli, se morate vprašati, ali je ta oseba pravi naslov za to.
ŠKORPIJON
Vaše misli se bodo vrtele okoli potovanj.
Skozi celoten teden boste morali nositi čustveno in psihično breme določene osebe. Vi in vaš ljubezenski partner ne bosta preveč skladna.
STRELEC
Precej nemimi boste. Želeli si boste izstopiti iz vsakodnevne rutine. Nekateri izmed vas boste iskali novo hišo, avto ali določeno tehnično napravo. Vaše želje bodo večje kot vaše finančno stanje.
K0Z0R06
Energijo boste najbolje uporabili v psihično težkih projektih. Na ljubezensko zvezo in finančne zadeve boste morali začeti gledati skozi praktične oči. Le tako boste našli najbolj popolno rešitev za težave.
VODflftR
Izredno zaposleni boste v temu tednu. Ljudje okoli vas bodo navdušeni nad vašo željo po pomoči. Pazite, da vam bo ostalo kaj časa tudi zase. Ta mesec bo pravšnji, da posvetite čas načrtovanju lastne prihodnosti.
Ponudila se vam bo posebna poslovna priložnost. Vaše srce bo polno skrbi, zato morate paziti, da se ne iztrošite. Najveijet-neje boste morah sprejeti določene odločitve, ki vam ne bodo v korist.
TV Novo mesto, d.o.o.
Podbevškova 12 tel.:	07/39	30	860
trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39	30	870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
VčazOM'?? "
0	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
£ <s
MA6RADNA KRIŽAMI
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - zgoščenka Marija Bernard,
Cesta ob gaju 1,
8273 Leskovec pri Krškem
2.	nagrada - kaseta
Franjo Hlava,
Cesta 4. julija 67, 8270 Krško
3.	nagrada - majica Antonija Grmšek,
Dobeno lb, 8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SPAKA, VOLAR, ISTRA, STE-AK, PL, ŠTERN, EPOLETA, RN, KOFETAR, ADA, SREČO-LOV, CES, TRN, KSI, IST, VO, IKA, BAJER, SRAKA, ZAPATA, KITOLOV, IG, OKOVAN-EC, UNA, KOLO, ARS, BAL.
Geslo:
PLEČNIKOVO LETO
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 9.2.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!

-
TE !
| ;s
A V
s ' I
NENADEN
MOŽEN
VOJAŠKI
NASKOK
KEMLISKI
SIMBOL
2A
KALU
AMERIŠKI
PISATELJ
{NORMAN:
•SOUIN
MRTVn
BIKO-
BOJEC,
X!
ZABODE
BIKA
UTERARNA JUNAKINJA PISATELJA ANDERSENA ■ N£XBJA ■
ŠKATLICA ZA URARJE-
S"""*
KNJIŽEV-
NIK
CANKAR
KEMIJSKI
SIMBOL
ZA
TITAN
MESTO V
Iranski
PROVINCI
SEVILLA
AFRIŠKI IN J. AZIJSKI DOZmDOl«
.SKI
UVEDBA
SLUŽBENO
MESTO
PTICA
KIJE
ZNANILKA
POMLADI
TIPIČNO
ZA
KAJ
tRIOU
POLJSKI KI
OU...
jas«.
SEDEŽ
REKTORJA
INDIJSKA
m.
KI SKRBI ZAREO
mm.
OBOK
INDU-
STRIJSKA
RASTLINA
LJUDSKI IZRAZ ZA MED
NABAV
ORIGINALNI ■ NAZIV | ŽARELI
REKA , «A ŠKOTSKEM
GLEDALIŠKI
ODRSKI
REKVIZIT
PRIPRAVA ZA OPRAV-UANJE BOLOŠENE-GABCLA
KAT0R6A' ■ kraj
Mav catVu Rusiji
PTICA
KRAO-
KLJUKA
ŠTEVN1K
Z
DVEMA
NIČLAMA
NAJVIŠJI
VZOR,
m-
UPANJE
NSK1 OR 6ANJ 2AP0R0C
'ST
DELOV
j53*..
NITIH
TEK
ŽUŽELKA,
Ki
■a?
ISANS
ANTON
TKOST
ZSORKJJ
DEL
OVSA,
PtOSA
Kino servis Brežice
Četrtek, 1.2., petek, 2.2., sobota, 3.2., in nedelja, 4.2., ob 18. uri Kaj je moški brez brkov, komedija, in ob 20. uri Deja Vu, znanstvenofantastični triler; četrtek, 8.2., petek, 9.2., sobota, 10.2., in nedelja, 11.2., ob 18. uri Hvala, ker kadite, komedija, in ob 20. uri Alatriste, zgodovinski film.
Kulturni dom Krško
Petek, 2.2., ob 18. uri Čudovito leto, romantična komedija, in ob 20. uri Počitnice, romantična drama; sobota, 3.2., ob 18. uri Čudovito leto, in ob 20. uri Alatriste, zgodovinski akcijski film; nedelja, 4.2., ob 18. uri Počitnice; petek, 9.2., in sobota, 10.2., bo 18. uri Sezona lova, animirana komedija, in ob 20. uri Eragon, pustolovski domišljijski film; nedelja, 11.2., ob 18. uri Sezona lova.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 2.2., ob 18. uri Deja Vu, znanstveno-fantastični triler; petek, 9.2., ob 17. uri Odplaknjeni gizdalin, animirana komedija; sobota, 10.2., ob 19. uri Pogodba s hudičem, akcijska grozljivka.
RECEPT ZVSftK DftM
Ajda z zelenjavo
Sestavine:
300 g ajdove kaše 1 manjši por 1 bučka 1 korenček 1 zelena paprika olje sol
poper
majaron
Postopek:
Ajdovo kašo za kako uro namočimo v vodi. Zelenjavo narežemo na koščke, por na kolobarje. Na olju najprej prepražimo por, bučko, korenje in papriko. Žačinimo po okusu. Hitro dodamo ajdovo kašo, zalijemo z decilitrom vode in mešamo, dokler ne izpari in je ajda kuhana. Ponudimo z žlico kisle smetane kot samostojno jed s solato ali pa kot prilogo k mesu.
Polnjena pleskavica
Sestavina:
25 dag mletega mesa
šunka
sir
začimbe:
sol
poper
mleta paprika
grobo mlet česen ali česen v prahu mešanica mediteranskih začimb
Postopek:
Mleto meso po okusu začinimo s soljo, poprom, mleto papriko, grobo mletim česnom in mešanico mediteranskih začimb. Maso razpolovimo in vsak kos na tanko razvaljamo med kosoma celofana ali alu-folije.
Na prvi del razvaljanega mesa položimo dve vrsti na rezine narezane šunke in dve vrsti na rezine narezanega sira. Naloženo naj ne sega do robov. Drug kos razvaljanega
mesa položimo na že pripravljeno in ob robovih dobro stisnemo. Ž obeh strani popečemo na vročem olju in pazimo, da se pleskavica ne strga. Najbolje je uporabiti teflonsko ponev.
Angelsko pecivo
Sestavine:
1 jogurtov lonček pšeničnega zdroba 1 jogurtov lonček sladkorja 1 jogurtov lonček grobo mletih orehov 1/2 jogurtovega lončka olja 1/2 jogurtovega lončka mleka 1 jajce
1 pecilni prašek 1 vanilin sladkor
1 pest v 2 žlicah ruma namočenih rozin 4 večja naribana jabolka
Postopek:
Vse sestavine zmešamo, jabolka in rozine vmešamo na koncu, stresemo vpomaščen pekač in pečemo na približno 190°C. Po želji lahko pecivo obogatimo s čokoladnim prelivom.
padalstvo
Priprave na svetovno prvenstvo
Mihalovec pri Dobovi -
Jadralno padalstvo je relativno mlad šport, saj začetki segajo v obdobje okoli leta 1978, ko so se v švicarskih in francoskih Alpah začeli s padalskimi padali spuščati s hribov. Kmalu se je razvil šport, ki ni pomenil le enostavnega sestopa s hribov, ampak je ponujal prave letalne izzive. Slovenci smo jadralno padalstvo hitro vzeli za svoje. Danes leti z jadralnimi padali v Sloveniji okoli tisoč pilotov, ki so včlanjeni v preko 40 klubov.
Prvo svetovno prvenstvo, kije bilo leta 2000 v Angliji, je še dajalo prednost Angležem in Američanom. Slovenska reprezentanca pa je s srebrom v ekipni in posamični
razvrstitvi že pokazala, daje korak pred ostalimi, saj je edina že nastopila izključno z jadralnimi padali. Letošnje svetovno prvenstvo bo potekalo od 10. do 17. februarja v
Litvi, udeležila se ga bo tudi 5-članska moška reprezentanca Slovenije. Zadnji trening pred odhodom so padalci izvedli na vzletišču Mihalovec pri Dobovi.
atletika
'
■v
Se en uspešen vikend za atlete
Ljubljana, Slovenska Bistrica - V soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v dvorani za mlajše mladince. Najboljši rezultat je dosegla Alja Račič, ki je osvojila 4.mesto v skoku v višino z osebnim rekordom 150 cm.
V	nedeljo je v atletski dvorani v Slovenski Bistrici potekalo prvenstvo Slovenije za kategorije U12 in U14. Marko Planinc je osvojil 5. mesto v teku na 60 m ovire in 7. mesto v teku na 60 m. Katja Bevc je osvojila 8. mesto v skoku v daljino in 11. mesto v teku na 60 m, Klara Zevnik paje osvojila 13. mesto v teku na 60 m.
V	okviru prvenstva je potekal tudi miting za starejše kategorije, kjer so uspešno nastopili tudi člani AK Pi l Brežice.
Najbolje seje izkazal Marko Špiler , ki je 5-kg kroglo sunil 17,62 m ter postavil mlajši mladinski rekord Slovenije (prej gaje imel slovenski olimpijec Miro Vodovnik) in izpolnil tudi normo za nastop na letošnjem Svetovnem prvenstvu za mlajše mladince. Rok Deržanič je zma-
kosarka
Odlična nastopa krških košarkarjev
Ljubljana, Krško - Kadeti Košarkarskega kluba (KK) Krško so se pomerili z ekipo KS Mirana Jarca. Srečanje so Krčani slabo začeli, saj so v uvodnih minutah domačini povedli z delnim izidom 12:0. V nadaljevanju pa je ekipa našla pravi ritem in rezultat ob polčasu je bil 31:31. Tudi drugi del srečanja so nadaljevali z odlično igro in nasprotnika porazili tudi z meti za 3 točke. Srečanje so Krčani dobili z rezultatom 85:61.
Mladinci pa so v nedeljo gostih ekipo KK Banka Zagorje in jih z odlično igro na domačem parketu z veliko razliko premagali z izidom 75:44.
gal v teku na 60 m ovire med člani, Maruša Deržanič je zmagala med starejšimi mladinkami v teku na 60 m ovire, Mitja Ogorevc paje bil v teku na 60 m drugi med člani. Maja Petan je bila v teku na 60 m ovire med članicami peta, Tadej Srpčič paje med starejšimi mladinci osvojil 5. mesto v teku 60 m ovire.
Najboljšo uvrstitev named-narodnih tekmovanjih pa je v svoji karieri dosegel Vid Zevnik, ki je v nedeljo zelo uspešno nastopil v reprezentanci Slovenije namednarodnem krosu v Beogradu, kjer je v teku na4000 m v konkurenci 150 tekačev osvojil izvrstno 5. mesto.
Vid Zevnik je s številko 300
AKCIJA FEBRUAR 2007
Foto albumi! | ji
II

I ||
■J rt
JF? OŽMAN
Maž spletni fotograf'E-fotofab Foto Rožman MN IS ® Brata, W:M902®1 E-po&Wb#fotM»«i8
ŠPORT
Opel Corsa je Slovenski avto leta 2007 in za las vice-prak Evrope, saj ji je zmanjkala le peščica glasov v letošnjem tekmovanju za Evropski avto leta. Gre za zelo ambiciozno novo generacijo Corse, predstavljeno oktobra lani, ki je pred pomembnim, vendar ne nedosegljivim ciljem - prebiti magično mejo 10 milijonov prodanih primerkov. Uradni podatki so razkrili, da je bilo do vstopa na trg v 25 letih narejenih in prodanih že 9,4 milijone Cors. Ambicije so torej jasne in vidne že v skladnosti novih form in harmoniji linij, ki se zgledujejo
parkiranju.	avtomobilom ne prevozimo
Na novo razvito podvozje res veliko kilometrov. Tisoč z daljšo medosno razdaljo petsto evrov je namreč kar omogoča vozniku spretno in težko „spraviti skozi“ rezer-zanesljivo krmarjenje v ovin- voar, posebno še, če razlika v kih. Elektronski stabilizacijski program (ESP) z izboljšano kontrolo podkrmarje-nja (Enhanced Under-steering Control z zaviranjem na vsa štiri kolesa, ko je to potrebno), je pravzaprav naj večja novost v tem segmentu, zadolžena za stabilnost vozila, ki odslej tudi v mejnih situacijah vliva veliko zau- ceni ni tolikšna, kot smo je panja.	bili vajeni pred leti.
1,2-litrski bencinski motor	Mala (zdaj večja) Corsa ni
seveda ni nikakršen postav- več samo majhen mestni avto. ljalec rekordov, je pa zanes- Dovolj je velika tudi za kak-ljiv in uporaben. Poraba gori- šen večji in daljši premik, kjer va je povsem v skladu s lahko povsem solidno odigra pričakovanji in razlika v ceni vlogo za razred večj ega avto-do šibkejšega turbodiesla ne mobila. odtehta nakupa, če s takim	Aleksander Krebelj
po večji Astri. Tudi konceptualno z dvema izvedenkama -trivratno kupejevsko in pet-vratno kombilimuzinsko, ki odgovarjata novemu trendu 4-metrskega razreda (Grande Punto, P 207, Clio...). Konkurenca je v tem segmentu brezkompromisna, neizprosna.
karate
Bron Saši in Janu
Samobor - Grand Prix Croatia v karateju, ki velja za eno najmočnejših evropskih tekmovanj, seje v dveh dneh udeležilo kar 1180 tekmovalk in tekmovalcev iz 15 evropskih držav, med njimi prva ekipa reprezentance Nemčije, Grčije, Rusije, Italije in še nekaterih drugih svetovnih velesil v karateju. Nagrada za najuspešnejšega na tekmovanju je bil avtomobil Fiat Punto, najboljša tekmovalka paje prejela motor. Med redkimi dobitniki medalj iz slovenskih vrst se je na stopničke uspelo povzpeti tudi dvema članoma Karate kluba Triglav. V sobotnem delu tekmovanja se je Saši Venek med kadetinjami uspelo prebiti do 3. mesta, v nedeljo pa je njen uspeh pri mlajših dečkih ponovil še Jan Piltaver. Izjemne nastope je prikazala tudi Aleksandra Kožar, ki je po sodniški odločitvi klonila šele v polfinalu, v boju za bron pa je zaradi premočnih akcij izgubila in pristala na častem 5. mestu. Med osem najboljših se je uspelo prebiti še Anji Grilc in Janošu Španu.
Dijaki plezali na škofijski steni
Šentvid - Zadnjo sredo in četrtek v januarju seje na Škofijski gimnaziji Šentvid odvijalo že 13. državno prvenstvo srednješolcev v športnem plezanju. V sredo so se pod škofijsko steno zbrali učenci in učenke, ki nimajo tekmovalne licence, pa so vendar dostojno zastopali svoje šole. Četrtek pa je bil dan, ko so tekmovalci in tekmovalke z licenco pokazali, kako so v tem obdobju že pripravljeni na novo tekmovalno sezono, ki se bo kmalu pričela.
Finala sta se udeležila tudi člana Posavskega alpinističnega kluba Katja Krejan in Izak Kelek (na fotografiji prvi z leve). Izak, ki je zastopal Šolski center Krško-Sevnica seje tokrat boril med starejšimi dijaki brez licence. Zmogel ni le zadnjega giba v smeri. Ob zaključku seje veselil 3. mesta in medalje. Katja, Gimnazija Brežice, je prikazala lepo plezanje. Usodna zanjo je bila streha tik pod vrhom. Med mlajšimi dijakinjami je prvenstvo končala na dobrem, 6. mestu.
ftVTOftOBlUZEH
Motor:
-	vrstni, bencinski štiri valj-nik
-	prostornina: 1229 cm3
-	največja moč:
80 KM (59 kW)
-	navor 110 Nm pri4000/min
Opel Corsa 1.
Občutki so približno podobni kot pri prej omenjeni trojici. Nova Čorsa ima več skupnega z večjo Astro kot s svojo 15 cm krajšo predhodnico. Dodatni centimetri so še kako opazni in občutni, predvsem v prostorni in udobni notranjosti. V sorazmerju je višja tudi kakovostna raven,
tako glede izdelave, materialov kot opreme. Naj večja pozornost je namenjena vozniku, saj njegov delovni prostor prevladuje in počutje za volanom je optimalno. Solidno je odmerjen tudi prostor zadaj, vendar le pri petvratni različici Corse, ki je bila tudi v ta namen zasnovana, z višjo streho zadka in zadnjimi vrati za lažji dostop do sedežev. Ne gre samo za večjo funkcionalnost, temveč tudi za večjo preglednost kot pri športni trivratni s padajočo kupejevsko linijo strehe, ki s takšno zasnovo omejuje pogled nazaj, še posebno pri
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 168 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 13,9 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 7,7/4,7/5,81/100km -testno povprečje: 7,21/lOOkm
Upravljanje vaških vodovodnih sistemov
OBČINA
Brežice
V	občini Brežice imamo 13 vodovodnih sistemov (vodovod Artiče, Arnovo selo, Brezje, Ornik, Bizeljsko, Pirošica, Pečice, Ponikve II, Ribnica, Ribnica-Gaj, Izvir-Cerklje-Hrastje, Sromlje in Zupjek-Bizeljsko), iz katerih se oskrbuje več kot 50 uporabnikov oz. zagotavljajo v povprečju 10 m3 vode na dan in nimajo določenega upravljavca. Vsi ti vodovodni sistemi in seveda tudi vsi javni vodovodni sistemi so v skladu s Pravilnikom o pitni vodi pod nadzorom zdravstvenega inšpektorata RS.
V	začetku lanskega leta smo krajevne skupnosti obvestili o obveznostih, ki izhajajo iz odločbe zdravstvenega inšpektorata. V preteklem tednu smo imeli sestanek s predstavniki inšpek-
torata, ki so nas opozorili na zakonske obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika o pitni vodi, zato želimo občane seznaniti z določenimi dejstvi in ukrepi.
Vedno več uporabnikov se pritožuje nad netransparentnim delovanjem vaških vodovodnih odborov. Uporabniki niso obveščeni o analiznih izvidih pitne vode in kolikokrat letno se ti izvajajo, finančno poslovanje je zelo vprašljivo (vodovodni odbori niso pravne osebe, nimajo svojega TRR, ceno vode določajo sami brez pravnih podlag), uporabniki že po več let niso seznanjeni z uporabo sredstev od vodarine, zelo vprašljivo je čiščenje objektov na vodovodnem sistemu, vprašljiva je tudi zaščita vodnega vira pred morebitnim onesnaženjem.
Zavedati se moramo, da razni vaški odbori, ki trenutno upravljajo z vaškimi vodovodi, niso pravne osebe in nimajo statusa dejanskega upravljavca. Glede na to, da se na celem območju občine Brežice pobira okoljska taksa za vodo, je cena dokaj izenačena, tako iz lokalnih vodovodnih sistemov kot iz javnih vodovodnih sistemov oziro-
ma je iz slednjih ponekod celo cenejša. Če se voda uporablja v kmetijske ramene (živinoreja), je uporabnik v primeru, da predloži upravljavcu vodovodnega sistema odločbo, da se šteje za kmeta, oproščen takse.
Opozoriti bi želeli na določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da v primeru, ko je na nekem območju zgrajen javni vodovod, priključitev nanj obvezna. V praksi se dogaja, da se nekateri posamezniki nočejo priključiti na javni vodovod. Če ne bodo upoštevali zakonskih določil, bodo ukrepale pristojne inšpekcij ske službe. Vsi ti posamezniki se morajo zavedati, da lahko s svojim ravnanjem ogrožajo kakovost pitne vode na javnem vodovodu, saj ta zaostaja v njihovem omrežju in se meša z vodo iz zasebnega vodovoda, ki ni pod kontrolo, in na ta način ogrožajo zdravje dragih uporabnikov.
Večina vodovodnih sistemov je že amortiziranih in imajo samo še uporabno vrednost. Če so se v vodovodni sistem vlagala javna sredstva ah so bila sredstva pridobljena za gradnjo s samoprispevkom, preidejo v last
lokalne skupnosti. To pomeni, da vaški vodovodni sistemi niso last uporabnikov. To je lahko le v primera, ko niso bila vložena javna sredstva in so lastniki v celoti sami zgradili vodovodno omrežje. To je po večini samo pri manjših vaških vodovodih, kjer je uporabnikov manj kot 50.
Napodlagi 12. člena Odloka o gospodarskih javnih službah lahko z vodovodnim sistemom upravlja tudi KS. Če se bo določena KS odločila, da bo upravljala z vodovodnim sistemom, bo s tem prevzela vse obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz Pravilnika o pitni vodi in Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, in mora izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:
•	Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ah zdravstvene smeri.
•	Upravljavec mora v okvira notranjega nadzora zagotavljati stalno in ustrezno izvajanje spremljajočih higienskih programov ter to dokazovati z dokumentacijo. V okvira notranjega nadzora mora tudi upravljavec zagotavljati zdravstveno us-
treznost oziroma varnost živil v vseh fazah proizvodnje in prometa z živalmi na podlagi sedmih načel HACCP sistema.
• Pridobiti si mora vodno dovoljenje.
To so osnovni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravljavec, je pa še nekaj drugih, ki so navedeni v prej omenjeni zakonodaji. V nasprotnem primera pa se bodo vodovodni sistemi priključevali na javne vodovodne sisteme, kot določa zakonodaja. Kjer to ne bo možno, bo potrebno iti v investicije izgradnje novih vodovodnih sistemov. Določena sredstva za posodobitev in izgradnjo novih vodovodov so planirana tudi v osnutku proračuna Občine Brežice za leto 2007. Tako so planirana sredstva za projektno dokumentacijo za vodovod Pečice-Križe, za izgradnjo vodovoda Gazice, II-druga faza, dokončanje črpališča in priključitev na vodovodni sistem vodovoda Prilipe-Žejno, izgradnja vodovodnega omrežja (Brezje, Cir-nik, Gaj, Ribnica), zamenjava azbestnih cevi na javnih vodovodnih sistemih. Ker gre za velike vložke, se bodo investicije
Ivan Molan
izvajale več let, zato bodo investicije v vodovodne sisteme sestavni del načrta razvojnih programov občine. Določen del sredstev je predviden tudi za prevzem vaških vodovodov v upravljanje in za izvedbo analize pitne vode za vodovodne sisteme, ki imajo pod 50 uporabnikov. V večini primerov se na teh sistemih sploh ne preveija kakovost pitne vode, zato bo Občina Brežice naročila analizo pitne vode ter uporabnike obvestila o rezultatih preko lokalnih sredstev javnega obveščanja Pripravil Oddelek za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve
občinski svet brežice
SDS
Nekaj vsebin, ki bodo obravnavane na februarski seji občinskega sveta
Iz dneva v dan se srečujemo z dobrimi, takšnimi in drugačnimi novicami.
V SDS se zavedamo, da je družina zaklad, je smisel sedanjosti in prihodnosti, zato se zavzemamo za večjo kakovost življenja mladih družin. Ne gre spregledati, da bomo na seji občinskega sveta obravnavali Predlog sklepa o odloku o socialno varstvenih pomočeh iz sredstev proračuna občine Brežice.
Uvajamo namreč DENARNO POMOČ OB ROJSTVU OTROKA.
Gre za enkratno pomoč družinam novorojenca, s katero se staršem novorojenega otroka zagotavljajo sredstva z namenom pokrivanja stroškov, nastalih ob rojstvu otroka (oprema za novorojenčka). Odlok določa upravičence, pogoje in postopke za uveljavljanje pravice do dodelitve pomoči. Višino pomoči s sklepom določi župan, po sprejemu proračuna za posamezno koledarsko leto.
Rok za vložitev pisne vloge za dodelitev denarne pomoči ob rojstvu otroka je najkasneje šest mesecev po otrokovem rojstvu.
Med ostalim bomo na tokratni seji sveta obravnavali tudi predlog sklepa o spremembi sklepa o določitvi cen storitev za programe v vrtcih naše občine.
Cene vrtcev naj bi se povečale za 8 %. Da ne bi starše preveč obremenjevali, podpiramo dvig cen zgolj za odstotek rasti življenjskih stroškov, to je 2,5 %, razlika bo v celoti krita iz proračuna občine. Vsekakor pa si v
SDS želimo, da bi vlada na državni ravni sprejela nove plačilne razrede, ki bi za starše bili manj obremenjujoči, saj so otroci naše naj večje bogastvo.
Predlog občinskega proračuna, ki bo tudi predmet obravnave na februarski seji sveta v prvem branju, je zelo pomemben dokument, ker se po tem aktu odpirajo nove investicije, novi projekti.
Če bomo ob velikih projektih govorih skupen jezik, bili uspešni zaradi politične sloge, modrosti, bomo s tem gospodarsko napredovali in ohranjali socialno stabilnost občank in občanov naše občine.
Tatjana Močan za svetniško skupino SDS
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Proračun občine Brežice za leto 2007 bo v prvem branju obravnavan na februarski seji občinskega sveta. Preden gaje g. župan poslal občinskim svetnikom, ga je v duhu s Statutom občine predstavil predsednikom krajevnih skupnosti (KS) naše občine, v teku so razprave v odborih občinskega sveta, na dan izida Savaglasa (1. februarja) pa bo stekla razprava tudi v občinskem svetu.
Prvi odzivi na ponujene razvojne programe letošnjega leta so zelo različni. Nekateri so celo zadovoljni. Predvsem iz KS pa se slišijo glasni vzdihi razočaranja. Premalo je denarja za vse, kar je bilo obljubljeno, premalo za vse, kar so si nova vodstva KS obetala. Vendarle pa je bilo kaj takega pričakovati. Leto 2006, ko je bilo denarja za vse in za marsikaj dovolj, je ponovljivo, če je sreča, le vsako četrto, lokalno-volilno leto.
V svetniški skupini pričakujemo številne pripombe svetnikov in svetnic vseh skupin, celo vladajoče.
Naša naj večja zamera sicer je, da plan za letošnje leto ni dovolj razvojno naravnan, daje preozek in često ne vidi dlje, kot do konca letošnjega leta, da daje premalo strateških pogledov na prihodnost naše občine. V začetku mandata bi pričakovali, da bo župan ponudil vsaj dvoletni proračun, ki ga zakon omogoča in kar smo že večkrat predlagali, če že ne štiriletno vizijo razvoja občine.
Nič še ni prepozno, smo na začetku mandata in to bomo tudi predlagah. V upanju, da bo predlog dobronamerno razumljen in sprejet.
Za svetniško skupino LDS J.Avšič
L .
Slovenska ljudska stranka
SLS predlaga bistveno več sredstev za namensko potrebo po krajevnih skupnostih
V osnutku proračuna občine Brežice za leto 2007, ki gaje predlagal župan, je razvidno, da so v glavnem slabo upoštevani plani, ki sojih krajevne skupnosti poslale na občino. Vsi občani pa živimo po krajevnih skupnostih, zato je najprej potrebno reševati skupne probleme, ki nas vsakodnevno bremenijo v naši okolici ali celo ogrožajo našo varnost. Zato v svetniški skupini SLS predlagamo, da se za namenske potrebe po vseh krajevnih skupnostih nameni bistveno več sredstev. Ta sredstva lahko dobimo z bolj pravičnim in racionalnejšim razporejanjem sredstev po proračunskih postavkah. To bo lahko župan naredil brez večjih problemov, če bo le malo bolj poslušal svojo vest in bo v sebi našel več poštenja do vseh občank in občanov.
Za svetniško skupino SLS Ivan Sušin
Na februarski seji občinskega sveta, to bo tretja v tem mandatu, bo osrednja točka obravnava Predloga odloka o proračunu občine Brežice za leto 2007 v prvem branju. Pričakovati je živahno razpravo, saj se še ni zgodilo, da bi katerikoli proračun lahko zagotovil denar za vse izražene potrebe in želje bodisi v KS, v zavodih, ki sodijo pod občinsko “streho”, ali za druge naloge, za katerih izvajanje je dolžna skrbeti lokalna skupnost. Socialni demokrati imamo nekaj načelnih stališč, ki jih bomo zagovarjali v razpravi. Ta pa so:
-	nameniti dovolj denarja za prostorsko urejanje, saj je od tega v veliki meri odvisno, ali bodo prišli zainteresirani investitorji, s čimer sta pogojeni gospodarska rast in zaposlenost;
-	prednostno dokončati že začete investicije in investicije ter naloge, za katere je/bo občina pridobila sredstva iz državnega proračuna in iz proračuna Evropske unije;
-	podpreti tiste programe KS, ki so jih uskladili in kot prednostne predlagali sveti KS in ki prispevajo h kakovosti življenja krajanov;
-	za otroško varstvo zagotoviti dovolj sredstev za pokrivanje razlike med ekonomsko ceno in ceno, ki jo plačujejo starši, da bi ohranili prispevek staršev v dosedanji višini;
-	zagotoviti več sredstev za neprofitna stanovanja.
V svetniški skupini SD želimo, da bi strokovne službe do drugega branja temeljito pretehtale predloge za spremembe in dopolnitve iz te prve razprave ter pri tem zanemarile pretirano politično motiviranost. Naša želja je tudi, da bi proračun sprejeli
čimprej in s tem omogočili hitro izvajanje mnogih nalog, ki so vezane nanj.
Za svetniško skupino SD Milena Jesenko
Predragi vrtci...
in zakaj je država in občina tako mačehovska do mladih družin?
Slovenija ima od vseh držav v Evropski uniji (EU) najmanjšo rodnost, “uspešnejše” na tem področju so tako stare članice EU kot nove, med dragim tudi Romunija in Bolgarija. Na tem področju se zgodba o uspehih naše mlade države neha...
PUM - Posavska unija mladih si tako v svojem programu kot v pogovorih na občinski in državni ravni prizadeva, da sam strošek plačevanja ne bi naraščal oz. da bi nominalno v srednjeročnem obdobju padel, zato nas je zelo prizadelo, ko smo dobili novico, da bomo na naslednji seji OS Brežice zopet razpravljali o povišanju cene vrtcev.
Pozivamo vse politične stranke in liste v OS občine Brežice, da se s polno odgovornostjo zoperstavijo dodatnim podražitvam storitev vrtcev. Predlagamo županu in občinskim službam, da višje cene storitev pokrijejo iz proračuna in tako pokažejo, daje naša občina prijazna do mladih družin.
Naj povemo še eno prijet-
nejšo novico, da je na predlog PUM-a župan v letošnjem proračunu namenil posebna sredstva družinam, ki dobijo novega člana. Prepričani smo, da bodo ta sredstva dodatno razveselila srečni dogodek ob rojstvu otroka sleherni družini.
Za PUM Jure Pezdirc
DeSUS
»se general
Najšibkejši člen
Občinski svet Brežice me spominja na scenarij znane oddaje na RTV. Zakon razumeš, kakor ti paše, dvigneš barvni karton in neposlušni člen ni več občinski svetnik, ne glede na voljo volivcev. “Samo naši znajo, samo naši so najboljši, samo z našimi povsod lahko vemo (kontroliramo), kaj ljudstvo misli’’-Prepričanje, da je potrebno politiko imeti v celoti pod nadzorom (mimogrede - to me spominja na že pretekle čase), se počasi ruši in občani bodo kmalu spoznali, kdo je zares v naši sredi naj šibkejši člen.
Psi lajajo, jadrnice...!!
OO SNS, Janko Žalac
STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENUE
mnenja, odgovori, popravki
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
“Trase tretje razvojne osi ne sme določiti računalnik”
SavaGlas, št. 176, str. 3
Skoraj eno leto nas v vsakem lokalnem časopisu in drugih lokalnih medijih sevniški župan Janc populistično zavaja (kar je njegova največja specialnost in kvaliteta) o neki “tretji razvojni osi”, ki naj bi rešila njegovo (njegovo zato, ker si jo podreja v svojo last) občino Sevnica pred propadom. Čas je, da nekdo pove tudi resnico o tem projektu “stoletja".
1. Projekt tako imenovane “tretje razvojne osi” je star več kot desetletje. Poglejte si stare strateške razvojne dokumente RS, pa jo boste našli. Pobudnik te razvojne osi nikoli ni bil in nikoli ne bo župan Janc, četudi se še tako napihuje in se dela za rešitelja Slovenije. Vsi strokovnjaki in odgovorni, ki
na projektu tretje razvojne osi (seveda brez Janca) že desetletje delaj oj se populizmu, ki ga Zganja Janc, samo nasmihajo in muzajo. Janc kot človek brez strokovnega znanja in lastnih izvirnih idej ter s pomočjo nekritičnih medijev in javnosti s pridom (moram priznati zelo učinkovito) zavaja Sevničane, Posavce in še koga z “njegovimi” velikimi projekti. Enako propagando počne okrog izgradnje savskih elektrarn, ki bi se gradile in se gradijo brez Janca. Trenutno zaradi Janče-vega županovanja prej v škodo Sevnice, kot v njeno korist.
2. Tretja razvojna os je projekt Vlade RS, ki se zaveda pomena hitrejšega razvoja Koroške in v nadaljevanju Dolenjske. Ta projekt je pod vlado LDS bil predviden po letu 2015. Janševa vlada pa na podlagi možnosti črpanja evropskih sredstev v obdobju 2007 - 2013 želi ta projekt uresničiti v tem kratkem obdobju.
S
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek___________________________
\
Podjetje(naziv in naslov)_
Davčna številka podjetja_
Zavezanec za DDV_________
Kraj_____________________
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT). Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V.
V
3.	Glede izbrane trase pa samo upajmo, da se bo na projektu “paslo” čim manj Jancev. Kajti ne Janc ne nihče drug nima pravice zaradi svojega populizma siliti državo in strokovnjake, da se izbirajo trase, ki državi in nam državljanom povzročajo nepotrebne milijardne stroške zaradi nesmiselnih izborov cestnih tras.
4.	Zakaj se Janc ne zavzema za edino pomembno, smiselno in za razvoj Sevnice nujno potrebno traso hitre ceste od avtoceste Celje - Zidani Most proti Sevnici, Krškem do Drnovega. In za drugi del hitre ceste od Sevnice do priključka na avtocesto v Trebnjem. A je za razvoj Sevnice in Posavja pomembna ta povezava ali ne? Je, edino ta in nobena druga. Že ob gradnji hidroelektrarn bi lahko najmanj od Vrhovega do Krškega zgradili hitro cesto z minimalnimi dodatnimi stroški in bi bila cesta kmalu zgrajena. Tako pa namesto hitre ceste Janc dovoljuje, da se gradijo labirinti, kot ta na odseku med Boštan-jem in Kompoljem, kjer je na primer en vozni pas med belima črtama širok borih 285 cm. Da ne govorimo o Jančevi prepovedi izgradnje obvoznice skozi Boštanj. Do kdaj bomo dovolili, da bo Janc še delal grozovito škodo Sevnici, Posavju in celi Sloveniji?
Branko Kelemina,
borec za pravico in resnico
mali oglasi
V Brežicah v Trnju prodam v celoti prenovljeno pritlično stanovanje, veliko 42 m2. Pokličite 040-552-010.
Prodam na kratko razžagana bukova drva. Cena je 50 evrov za meter.
Pokličite 49-62-946.
Ugodno prodam tri prašiče, težke od 140 do 180 kg, hranjene z domačo kuhano hrano. Pokličite 49-64-422.
Prodam svinjske polovice, težke okoli 40 kg, ter na kratko žagana bukova drva in motorno žago Husquama. Pokličite 49-56-186.
Kupim posekano vinsko trto. Pokličite 041-948-191 ali 81-42-353.
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja kilogramskih piščancev ter rjavih in grahastih jarkic 19. februarja. Za informacije pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali pridite k Rosto-harjevim na Brege 1.
Na kmetiji Vimpolšek v Brežicah prodajajo zgodnji in pozni krompir, primeren za sajenje. Pokličite 041-392-709.
ZAHVALA
Ob slovesu od našega
EDVARDA
KRANJČEVIČA
(12.10.1927-16.1.2007) iz Leskovca pri Krškem
hvala za lepo misel, toplo besedo, za pisna in ustna sožalja, za sveče in cvetje, za izkazano spoštovanje in spremstvo na njegovi poslednji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Karmen, Dea, Darko, Nevi, Ivan, Andreja, Boštjan, Marko in Tomi
Meta Grahek
Kinčič
(1956 - 2007)
V	lepem nedeljskem jutru, ki je obetalo tudi takšen dan, nas je pretresla žalostna novica, da je za vedno odšla, polna energije in načrtov, naša Meta. Osupli smo, toda nemočni, sprejemamo kruto resnico.
V	naših ušesih še odzvanjajo njene besede, ko je po volitvah postala “prva krajanka” Artič. Takrat je dejala: “Skupaj z vami si bom prizadevala za še lepše naše Artiče, za prijazno povezovanje in druženje, za blaginjo ljudi teh naših lepih vasi. ” Zdaj se ji lahko le zahvalimo za smernice, ki nam jih je dala. Naše vodilo bodo, naš ponos in njen spomin. In naše misli bodo segale tudi do njene zadnje postaje. Njenih hitrih korakov in mnogih odločilnih postaj v njenem kratkem, a bogatem življenju ne bo več, počilo je dobrotno srce - ostaja le ena postaja - zadnja v njenih Artičah, kot je želela.
Pogrešali jo bomo krajani, pogrešali jo bomo v naši občinski “metropoli ”, na pločnikih obnovljenega mesta, ne bo je v njeni “štacuni”, ne bo je v njeni “gasi”, v nas pa bo vedno ostal spomin na njen pozdrav: “Zdravo, pozdravljen, živijo, kako si! ”
Pogrešali jo bodo naši kulturni odri, pevci, glasbeniki in plesalci. Neizmerna je bila njena nesebična pomoč ljubiteljski kulturi v občini. Nesebično je pomagala pri organizaciji potovanj različnih kulturnih skupin, še bolj pa se je izkazala pri zbiranju sponzorskih sredstev. Širok krog poslovnih prijateljev in poznanstev v domačem in širšem okolju ji je omogočil, da je zbrala denar za uresničitev kakšnega večjega projekta zdaj enemu, zdaj drugemu društvu. Znala je svetovati pri pripravi scene na prireditvah in marsikatera je bila delo njenih rok. K njej smo se zatekali, ko smo izbirali darila za sosednje kulturne skupine ob njihovih jubilejih, pri njej smo bili vedno dobrodošli, če smo pri realizacijah naših projektov potrebovali pomoč. Še posebej se je posvetila organizaciji gostovanj naših kulturnikov v tujino in širom po Sloveniji. Samo v Berlin je v zadnjih šestih letih popeljala številne skupine iz Kapel, Artič, Dobove, Pišec, Brežic, iz Leskovca, s Senovega, nekatere tudi večkrat. Prav zdaj je pripravljala ponovno gostovanje skupin iz Dobove, Globokega in Pišec v Berlinu in zelo skrbno je načrtovala vsako podrobnost ter zbirala denar za pot, utirala pa je tudi nove poti k Slovencem po republikah nekdanje skupne države. Vsi, ki smo na kršen koli način povezani s kulturo, smo ji hvaležni za vse, kar je storila, in zavedamo se, da smo mnogo prezgodaj izgubili zvesto podpornico in izvrstno organizatorko, ki jo bomo še kako močno pogrešali.
Meta je bila doma v Krškem, v Brežicah, v Artičah in povsod je živela za ljudi, se razdajala in ob tem pozabila nase. Srce je omagalo. Hvaležni za vse bomo postajali na njenih “postajah”, se zamislili in jo priklicali v spomin.
Prišla bo pomlad, naj namesto solza v spomin zacveti njena Planina!
Franc Glogovšek, KS Artiče Franc Kene, JSKD Brežice
tehnični pregledi zavarovanja vozil <ss» montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav ročno pranje in čiščenje vozil «a> premontaža gum «s* avtovleka
DELOVNI ČAS
Pon -Pe: od 7. do 16., So: od 8. do 12. DELO/NI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon - Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12.
www.avtoline-krsko.si
Avtollne Krika d.o.o, Bohoričeva 10,8270 Krika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in botra
MARTINA PRAHA
po domače Prahinovega Tinčeta s Koritnega
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni govornikom g. Francu Hedlu, gospe Anici Glogovšek in g. Sandiju Šumljaju, pevskemu društvu Slavček za zapete žalostinke, g. Šeberletu za zaigrano Tišino, Prostovoljnemu gasilskemu društvu z Velike Doline, g. župniku za lepo opravljen obred in g. Žičkarju za pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali.
Žalujoči: vsi njegovi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
______________________________________________Šestnajsta___________________________________________________
stran 16	Sava Glas, 1.2.2007
Lastniki iščejo kupce za Terme Čatež - to je najnovejša vest, ki prihaja s Čateškega polja. Med resnimi kupci naj bi bil znani podjetnik Dare Juzina oziroma njegova Perspektiva. Glede na to, da je lastnik dobre petine največjega slovenskega naravnega zdravilišča DZS oziroma Bojan Petan, je slišati tudi druge namige. Petan naj bi namreč imel interes za nakup Marinč Portorož, bolje obveščeni pa razmišljajo povsem drugače. Kakorkoli že, kolektiv zdravilišča Terme Čatež o vsem tem očitno ne ve ničesar, saj tudi njegovo poslovodstvo, kise je pod okriljem mokriškega gospodarja predstavilo novinarjem, ni o tem črhnilo nič.
Da že manjše snežne padavine lahko povzročijo nevšečnosti, so se pretekli teden prepričali krajani Kapel. Ob letošnjem prvem snegu so prvič ostali tudi brez javne razsvetljave in kar štiri dni tavali v temi. Toliko je namreč trajalo od sporočila o okvari na javnih vodih do popravila, ki je bilo opravljeno v vsega štirih urah. Dokaz več, kako hitra, ljudem prijazna in odzivna je brežiška občinska uprava.
Takole zahrbtno se je za hrbtom predsednika Planinskega društva Sevnica Jožeta Praha smejal novinar Dolenjskega lista Pavel Perc. Kaj je bilo tako smešnega, nismo ugotovili, očitno pa je, da je bilo smešno le novinarju, kajti predsednik se je držal sila resno.
Neuki mislijo, da je podjetje Skala naskočilo in pokončalo brežiške Sokole. Ti so namreč s prodajo trgovske šole ostali brez gimnastične telovadnice in jim zdaj vadbene prostore kavalirsko nudi Renato Zorko iz društva Rain, ki sicer nosi ime Brežice, a deluje v Krškem. Sicer bolje poučeni kar verjamejo, da bi lahko bombico o nevarnosti objekta dal v javnost Ciril Kolešnik, direktor Zavoda za šport Brežice. Najbolj razsodni meščani pa so zadovoljni, da za prenovo občinskega središča skrbi prišlek iz Dobove Marjan Volovec, ki je zgradil stavbo za upravno enoto in se bo zdaj lotil še trgovske šole. Da bi zaokrožil nov mestni trg, pravijo četrti, bi zdaj moral odkupiti še kakšno hišo.
Novina- ;ko oko je opazilo, da v sejni sobi Občine Krško velja izrazito razlikovanje. Sedeži, namenjeni svetnikom, so oblazinjeni, tisti za novinarje pa so leseni. A “fovšija” zaradi te diskriminacije se še ni mogla prav razplamteti, ko se je jelo dogajati nekaj čudnega; svetniki so kar po vrsti vstajali s svojih sedežev in prihajali sedet v klopi, namenjene navadnim smrtnikom. Izkazalo se je, da so novinarski stoli pravo udobje, kamor pridejo počit svetniki, saj so njihovi sedeži tako utesnjeni, da na njih ni možno strnjeno presedeti nekaj ur.
Koliko je že stala obnova omenjene dvorane?
Ko je direktor Resisteca Anton Gubenšek na delovnem srečanju Odbora za gospodarstvo v Sevnici poslušal gospodarskega ministra o razvojni viziji Posavja, kjer ima pomembno vlogo energetika, je zavzdihnil: “V najbolj energetski regiji se naš obrat v Kostanjevici na Krki srečuje s pogostimi izpadi električne energije. Ko smo hoteli izvedeti, kako bo pristojna služba ukrepala, smo dobili odgovor, da so za “mrk” krive ptice selivke, ki v jeseni pač bolj “obremenjujejo omrežje. ”
“Žametne vrtnice simbol življenja so... ” poje pesem. To fotografijo pa bi lahko podnaslovih “70 vrtnic za 70 let". Planinsko društvo Lisca Sevnica jih je za rojstni dan poklonilo Vinku Sešku, izvrstnemu opazovalcu in varuhu narave, gozdarju in fotografu ter strastnemu planincu in prostovoljcu, ki se desetletja potika po domačih in tujih gorah, vodi planinske tabore in udeležencem odkriva lepote narave. Na planinskem večeru, posvečenem njegovemu jubileju, so se mu za njegovo vsestransko delo zahvalili številni prijatelji in somišljeniki, Planinska zveza Sloven ije pa mu je ob tej priložnosti podelila posebno priznanje.
Zdenka Kramar ni bila izvoljena za direktorico Kmetijsko gozdarskega zavoda v Novem mestu. Zlobneži menijo, da bi morda pri glasovanju celo uspela, če se ne bi za to preveč trudil oče Franci Pribožič. Pravzapravje škoda, da Kramar-jevi ni uspelo, ker bi poleg Romana Zvegliča, predsednika sindikata slovenskih kmetov, posavski kmetije imeli na svoji strani še eno pomembno osebo. Zdaj, ko so prizadeti zlasti sadjarji, bi morda iztržili kaj več.
V ponedeljek v najbolj udarnem času, po 14. uri, smo na Trgu svobode v Sevnici ujeli ekipo električarjev, ki je ravno dvigovala 7 milijonov SIT (skoraj 30.000 evrov) težak transformator in ga zamenjala s starim, ki se je pokvaril. Nad prisotnostjo novinarke, ki je ravno takrat prinesla nos mimo, “štromarji ” niso bili pretirano navdušeni. Zabičali so, naj napiše nekaj lepega o njih. Rečeno, storjeno: “Fantje, krasni ste!” (Kajpa naj rečem drugega, saj sem odvisna od njihove elektrike. ..paše ravno “moj” transformator so zamenjali.)
Radanovič Brežice d.o.o.
Čemelčeva ulica S,	Tel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
www.velits*va#m.sl
Supermodei
Eleganten, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo, tehnološko dovršenostjo, inovativno dodatno opremo, obsežnim varnostnim programom in dekorativnimi elementi je uspešnica med enoprostorskimi vozili. Z bogato opremo, ki lahko vključuje smemo prilagodljive biksenonske žaromete, alarmno napravo, klimatsko napravo, CD in mp3 predvajalnik z 8 zvočniki bo zagotovo zapeljal vas in vašo družino. Novi Touran je na voljo tudi z motorji TSI*. Za več informacij o ponudbi obiščite naš salon Volksvvagen.
Novi Touran
Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,9.8,11/100 km. Bmisije COa: 156-193 v g/km.
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
SavaGlas ponovno pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprejpošljite na naslov: SavaGlas, Ttrg izgnancev 12,8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca marca 2007, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Na zaključni prireditvi bomo nekaj glasovalcev izžrebali in nagradili z lepimi nagradami.
j GLASOVNICA
| Naj-Posavka/naj-Posavec je ________________________________________
I
Ime, priimek in naslov pošiljatelja __________