129. številka. Ljubljana, soboto 9. junija. X. leto, 1877. SLOV bbttja vsak dan, tavam« pOOadeUk« m dneve po praznicih, ter velja po posti prejumau za a v str o-ofrerske dežele za celo leto 11 aa četrt leta 4 K d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 Kld., /.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 Kld. lo kr Za nošiiianieiS dom M racnna 10 kr. ca meHec, 30 kr. za četrt leta, - Z a t nj e d ež e 1 e toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudski! Šolah "ta ti dijake volja m.iana cena in »»cer: Za Ljubljano za četrt leta 2 fld 50 kr., po pošti prcjeman za četrt leta 3 Kld. - Za oznanila ae olaćuie od eettnstopne potit-v rite h kr., če ao oznanilo enkrat tiska, fj kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se lsvole trankirati. — Rokopisi oo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koimanovej hiši št. 3 gledališka stolha" Opravniitvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Koimanovej hiši Telegrami. Zadar 7. junija, (roseben vir.) Bitko v soteski so Črnogorci, kakor se pripoveduje, izgubili. Najbrž denes bodo Turki Nikšič z živežem oskrbeli in obkoljenja resili. Več ranjenih Črnogorcev, ki so v Rizanj prišli, bilo je v Kotor prinesenih. Peterburg 7. junija. Utrjeno mesto v Karakisili so Rusi brez boja zaseli. Turki so se umaknili. Pred Karsom so Rusi naredili dva taborja. Priprave se delajo za napad na Kars. Atene 6. junija. Turki so klošter Rangane pri grŠkej meji napali in obro-pali. Vsi menihi so bili pobiti. Ta slučaj prizadeva veliko razburjenost. Vojska. S črnogorskega bojišča prinaša telegraf „iz posebnega vira" — ki je pa bil dozdaj navadno turški vir — poročilo, da so Črnogorci pri Dugi bitvo izgubili. Treba nam je čakati, ali se to obistini. Tudi če se potrdi, nij mnogo izgubljeno, ker glavni vspeh je na Ruskej stran' in Črnogorci itak ne morejo p resi l i in premoči nasproti lehko na več misliti, nego na brambo. Sicer pa, kakor rečeno, treba je nam velike previdnosti v veri na poročila, ki izhajajo iz virov, ki se dozdaj uijso kot resnični izkazovali. Z ruskega bojišča nijsmo niti od Dunava niti iz Azijo denes nikacega važnejšega poročila dočakali. Metek. Prižigalec. (Roman, v an^lo.ikem spisala Miss M. Cummins, p< slov»>nil J.) D r u (T i del. Trinajsto poglavje. (Daljo.) „Dragi moj, predragi oče! „Če Binera upati, da ste vi moj oče, in čc nijste, predragi moj prijatelj," — kako naj vam pišem in kaj naj vam povem, ker so mi vse vaše besede skrivnostne ! Oče! O, blažena beseda! Oh, da bi bil blagi moj prijatelj zares moj oče! Vendar povejte mi, kako je to mogoče? Oh, čutim žalostno slutnjo, da so lepe sanje le omama, le zmota. Ne spominjam ae, da bi bila kedaj slikala ime Filip Amory. Moja sladka, čista, blaga Emilija me jo učila ljubiti vse ljudi, in črt in zaničevanje so neznani ojenej naravi in upam tudi mojej. Vrh tega nema nobenega sovražnika na celem svetu, imela nij nobenega in tudi nij mogla imeti K volitvam. V včerajšnjem listu smo priobčili interpelacijo slovenskih državnih poslancev o razpuščenji kranjskega deželnega zbora. Kratko pa ostro in resnično so zaznamovali naši poslanci uzrok tega razpusta, tako, kakor bi to mi, slovenski novinarji, ki nemarno postavne nekaznjivosti, ne mogli govoriti. Zato naj naše občinstvo utemeljenje ono interpelacije pazno in z mislimi čita, pa bomo vsi vedeli, za kaj in kako gredo stvari. To smo prisiljeni tem bolj naglašati in čitateljem priporočati, ker imamo časnikarji neizmerno težavno stanje, kakor še nikdar, kar slovenski časniki izbajajo. Mi ne moremo prosto in odkrito velikega pomena volitev za naš narod in za Slovenstvo razvijati. Damoklev meč konfiskacije visi nad nami, „tiskovna svoboda" nam veže roko, ustavlja pero. Imeli bi pa uzroka slovenskim bratom in rojakom glasno klicati, da dandenašnji za Slovence, če so vredni Slovani, nij potreba, ne bi smelo biti treba še posebnega navd umovanja! Kajti ali nam nij vsako poročilo, ki nam se slovanskega bojišča uže dve leti prihaja dan na dan, od tam, kjer se naši mučeni bratje s svojo krvjo bore za čast Slovenstva in za čast narodnosti svoje — živo i z-p o d b u j e v a n j e , da tudi mi Slovenci ne zaostajemo za onimi slovanskimi brati, da se vredne izkažemo, kot m o ž e postavimo zdaj tu, kjer gre za čast in dober glas imena slovenskega ! In kdor mej nami ne izprevidi, da pri nobenega. Ravno tako lehko bi se počela prepirati z angeljnom iz nebes, kot s tem tako svetim in ljubeznjivim bitjem. „Ne pustite me tudi, da bi mislila na vas kot na grešnega in hudodelskega človeka. To ne more biti. Kes bi delala krivico blagej naravi, ko bi to le mislila, in rečem še enkrat, to ne more biti. Radostna bi počivala na prsih takega očeta, radostna in pozdravila sladko dolžnost, da bi tolažila tako požrtvovalne-a, tako dobrotljivega, tako blagosrfcnega moža v njegovih skrbeli in težavah; kajti prostovoljno je žrtvoval svoje življenje za me in za druge, katerih življenje mi je bilo dražje od mojega. Ko ste me stisnili v naročje ter me imenovali svojega otroka, svojega dragega otroka, mislila sem, da je strašna nesreča za trenotek raz-dražila vaše srce ter vas omamila, da ste me držali za drugo, da ste morebiti mojo podobo zamenili s podobo kakega ljubega oddaljenega bitja. Sedaj mislim, da nij bila hipna blaženost, ampak da ste me tir/ali za drugo, katere sladka dolžnost hode morebiti, da bode razveseljevala tužno življenje očetu, jaz pa ostanem naslednjih volitvah v deželni zbor imamo Kranjci, slovenski rodoljubi, rešiti čast slovenskemu imenu, ta nij slovansk patrijot, ne dober deželan mej nami! Ali se je Angleške bati? Angleška vojna moč nij tako velikanska, kakor mislijo oni ljudje na Avstro-Ogerskem, ki nam že vedno svetujejo zvezo z Angleško zoper Rusijo. „Morning-Post,a torej anglešk list, piše o vojnej moči Angleške sledeče: „Ako odpustimo male mladico iz vojske, ostane nam še kakih 30,000 mož, ko bi se nam zdelo z vojsko braniti »angleške interese," o katerih smo uže toliko slišali. Pa še bolj žalostno, bolj vznemirjujoče je pa to, da imamo samo ljudi. Manjka nam konj. Še onih dva tisoč nemarno, ki so se nakupili za jesenske manevre. Vozovja nemarno, transportnih sredstev ne organiziranih, nič zalog, nobenega provijanta. Še naša artiljerija nema tega, kar je za njeno bitstvo treba, smodnika in municije." Britanska armada je namreč res prav slaba. Druge države so uže zdavnaj prestre-jile svoje armade, le Anglija je pri starem trhleži ostala. Angleška vojska je pa sestavljena iz stoječe vojske in iz milice. Od leta 1859 obstoje oddelki prostovoljcev, ki so primerno res veliki. Vojaki se torej iščejo. Ofi-cirstvo se more kupiti. Pravijo, da bi ves kontingent te vojske bil k večjemu 380.000 mož. Kaj je pa to nasproti zmago nosne j ruskej vojski, kadar ta enkrat Turke stare? V teh stvareh je gotovo tudi uzroka iskati, da iz vseh rožljanj se sabljo in iz vseh visokoletečih in vojevitih besedij in groženj nepoznana, neiskana sirota brez očeta in matere kot doslej. Če sto izgubili hčer, naj da Bog, da jo zopet najdete, da vas ona tako ljubi, kot bi jaz vas ljubila, ko bi mo^la tako srečna biti vaša hči. In jnz — no držite mo za tujko ; dovolite mi, naj bodeni v srci vaš otrok, dovolite mi, naj vas ljubim, naj vas objokujem in za vas molim, dovolite mi, naj izrazim svojo srčno hvaležnost za prijazno skrb in sočutje, ki sto mi je uže izkazali. Če prav ne morem zahtevati vsega tega ter le za trenotek ne muditi se pri misli, da se ne motite, če me imate za svojega otroka, vendar mi srce nehotoina poskakuje radosti in tresem se ter sapa mi skoro zastaja, če se mi kaže mogočnost tako rajske od Boga mi dane nade! Ne, ne! ne smem misliti na to, ker pretrpeti bi ne mogla, če bi mi bila vzeta ! O, kaj pa pi^em? Ne vem tega. Dvoma ne morem dolgo prenašati; odpišite mi nagloma ali pa pridite sami, dragi moj oče — ker tako vas čem enkrat, če prav morebiti nikdar več, imenovati Jerica." Gospod Filips, ali bolje gospod Ainorv, lorda Beaconsfielda, s katerimi so Angličanje hoteli lani in po zimi Rusa od vojne odstraniti, nij ostalo nič, kot malo d i m a in nečasten spomin. Augleški pes je pač lajal, ali ugriznil ne bode, ker si ne upa prav. Nij namreč več Francozov, kateri bi za Angleže se svojo dobro vojsko kostanj iz ruske žrjavico vlekli, kakor ob času krimske vo,ske. 0 vštevanji vojne priklade k direktnim davkom smo poiskali vse dotične naredbe in našli sledečo, na katero se opira menda včerajšnja uradna „Laibaeher Ztg." : WC. k. deželno predsedstvo je razposlalo Bledeči ukaz na c. k. okrajne glavarje in na mestno starešinstvo v Ljubljani, s katerim se preklicuje v sporočilu od leta 1871. slavnemu deželnemu zboru naznanjena miuisterska naredba od IG. julija 1871. 1. št. 301 l/M. N. o vštevanji priklad v neposrednji davek pri sestavljanji volilskih imenikov: „Št. 1480/Pr. „ Vprašanje, ali se sme izvanredna državna priklada pri sestavljanji volilskih imenikov za deželni zbor v volilnem razredu mest in občin prištevati k direktnim davkom ali ne, spada, kakor je znano, v razlago občinskih volilnih redov in obstoječih posebnih občinskih statutov. Omenjene postavne določbe so hi navskriž-ne, ker govore na odločivnih mestih enkrat o »direktnem davku" samem, drugikrat zopet o „direktnem davku s priklado" ali »brez priklad", ali „brez izvanredne priklade" itd. „Nedoločnost in različnost teh izrazov ne dopušča vladi, ako ji ni treba o nastalih prilikah, posebno pri reklamacijah po dotični postavi posamno odločevati, da bi obširnejše splošne naredbe dajala in so o načelu izrekla, ker avtentična razlaga spada v postavodajstvo. »S tem preudarkom in z obzirom na do-sedajno navado na Kranjskem jo g. minister notranjih zadev z razglasom od 29. novem. 1871. 1. št. 5647/M. N., kakor je bilo to uže V zadnjem stavku tukajšnjega razglasa od 27. nov. 1871. 1. št. U52/Pr. omenjeno, po telegrafu ukazal, da miuisterska naredba od IG. jul. 1871 št. 301 l/M. N. pri poslednjih deželnih volitvah nema veljati, ter da je to raj pri teh volitvah tako postopati, kakor bi ne bilo prej omenjenga visokega zaukaza. Vlada si pridržuje za to skrbeti, da se dvoinljivoati in nasprotja pri izvrševanji določb po poti |)Ostavodavstva odstranijo. V Ljubljani, 20. decembra 1871. G. k. deželni predsednik: Karol pl. VVurzbach 1. r. Mi pa menimo, da ta ukaz, tačas telegra-Ih'no i/, Dunaja poslan, veljal je le za zadnje volitve, ne velja pa za zdanje. Miuisterska naredba od 10. jul. 1871 štev. 3011 je i/šla, nikdar nij bila z drugo naredbo preklicana, „po poti postavodajstva" se dozdaj kljubu obetanju nij nič storilo za odstranjenje „ne-določnosti," torej se mi držimo naredbe od 16. jul. 1871 št. 3011, kakor smo jo zadnjič razložili. V tem smislu naj se uže principu za voljo reklamacije vlagajo. Panslavizem. Razen rudeee pošasti, s katero se zdaj pa zdaj straši bogatejše razrede, obstaje še neka druga, katero so si izmislili še posebej za Avstro-Ogersko. Ta pošast je takozvani panslavizem. Ta beseda panslavizem straši nemško-avstrijskega tilistra ravno tako, kakor magjar-skega „tahlabird" (Tafelrichter) in izpusti se to pošast iz zapora takrat, kadar terja za-se kako slovansko pleme najnaravnejši pravice, katere uživajo vsi drugi narodi brez nevarnosti za državo in omiko. Panslavizem je, če tlačena hercegovska in bosanska raja prime obupno za orožje, ker se noče več dati mučiti turškej zverjadi, panslavizem je, če si Srbija hoče priboriti neodvisnost, ako Dulgari ne trpe, da bi se jim vasi sežigale, žene skruni'e, pan^lavi zem je, če se hoče vendar enkrat uže konec storiti nesramnemu turškemu tiranstvu. Tako se zdaj zopet izdaje geslo, in nek otieijozen korespondent nemške „Kiilner Ztg." hoče avstrijske narode podučiti, da Avstrija hodeva po napačnih potih, ako se hoče z Rusijo za stavo potezati za prijateljstvo se Slovani v Turčiji „Jugoslovani ne mislijo niti za las ne bolj lojalno in bolj avstrijansko, kakor Ćehi," piše oficijozna dvoživka. Mi prepuščamo češkim listom, da to insinuvacijo, kolikor se njih tiče, odbijejo, glede Jugoslovanov pa jo nesramnost, katorej so ne mora dati dosta grdega imena. Pod avstrijskim žezlom je veliko milijonov Ju goslovanov, ki so v najhujših časih, ko so so Nemci in Magjari javno upirali proti dinastiji, dokazali, da strogo loajalno in avstrijsko mislijo, čutij o, in kar je Se več, del a jo. Tako je tudi še denes. Tudi v tem vzhodnjera vprašanji so bili Jugoslovani prvi, ki b*» kazali, da jugoslovanski pa avstrijski interesi so eni in isti. „Agr. Pr." Nova postava o nastavljanju učiteljev na ljudskih ali malih šohh. Število postav zastran ljudsko šolo je zopet za eno številko pomnoženo. Svitli cesar je 17. maja t. 1. potrdil postavo, katero je liberalno-nemška večina štajerskih poslancev sklenila zoper voljo slovenskih in konservativno-nemških poslancev. Vsled te postave so krajni, najbolj pa še okrajni šolski sveti izgubili pravico imenovati učitelje. Ta pravica se je sedaj popolnem in izvzemši mesto Gradec, za celo Štajersko izročila deželnemu svetu v Gradcu. Nemški liberalci se te postave močno vesele*. Rodi jim. konservativni Nemci nje nijso in štajerski Slovenci nje veseli biti ne moremo, Vsaj nam je dobro znano, da je večjidel le zavoljo nas bila od naših narodnih nasprotnikov v deželnem zboru sprožena in vkljub ugovarjanju naših slovenskih poslancev sprejeta. Poslovanje raznih šolskih uradov jo pa sedaj sledeče: brž, ko je kaka šolska služba izpraznjena, ima krajni šolski svet dolžnost to naznaniti okrajnemu šolskemu svetu. Ta mora potem službo razpisati in razpis oznaniti v uradnem deželnem listu: ..Grazer Zeitung", in če hoče, še v nekaterih drugih novinah. Prošnje se vlagajo pri krnjnem šolskem svetu, kateri po pretočenih 4 tednih vse vložene prošnje pobere in odpošlje okrajnemu Šolskemu svetu Sedaj so zberejo glave okrajnega šolskega sveta, pregledaio prošnje in izbero iz vseh :i prošnike ter jih izročijo ali prezenti-rajo deželnemu šolskemu svetu v Gradcu, ki potem izmed priporočene trojico izvoli enega, kateri mu je najbolj všeč. Deželni svet potem tistemu, kateremu je službo odločil, podeli službinsko pismo in ukaže dotičnemu okrajnemu šolskemu svetu, naj novega učitelja v šolo vpelja in od njega sprejme predpisano prisego. Provizorično nastavljanje ostane pri starem. Tudi ima deželni šolski svet neomejeno pravico učitelje kazniti s tem, da jih na slabše službe prestavlja; le glede prestav iz službin-skih uzrokov je primoran poprej vprašati u6l« ker po njegovem pravem imenu ga hočemo imenovati, je bil ali pozabil na svoj napis, ali pa je nalašč opustil pristaviti ga. Jerica nij pomislila na to, dokler nij bila lista uže zavila in mu je hotela naslov napisati. Kar se je spomnila nesrečnega opuščenja in za tre notek jo je britko peklo, ko je mislila, da nje list ne bode prišel nikdar njemu v roke. — Umirila se je zopet, ko je ogledala poštni pečat, ki je bil iz Novega Jorka; tje je brez obotavljanja napisala svoj list. Ker nij hotela izročiti lista drugim, nataknila je klobuk, vzela pajčolan, da bi zakrila svoje razdraženo lice, ter je tekla z listom sama na pošto. Ljudem lehko razdražljivo domišljijo je morebiti najmuČnejše stanje, ko kake reči pričakujejo mej strahom in upom. Kadar dobro vemo, kar moramo pretrpeti, navadno lehko mirno in udano pričakujemo, kako so približuje prevažna določba, iz katere bodo izvirale dogodbe, katerih narave ne poznamo naprej, ki pa bodo neogibljivo močno vplivalo na naše življenje. Ta trenotek nadvlada nada in in obeča srečni vspeh. Smehljamo se, sopemo ložje in radostne j še ter preženemo vse skrbi in težavo. A drugi trenotek premetu beseda, pogled ali le misel vse naše čuvstvo. Temni oblaki preženo smehljanje, prsa se vzdigujejo in znižujejo pod nenadnim bremenom, strah se vspenja kot ponočna mora in v istej razmeri, v kat.erej smo se prej veselili, smo razpeti na raztezavnici ali pa trepetu, obupu izročeni. Jerica jo bila brez dvoma v posebnem, kaj mučnem stanu. Skoro teden dni se je tako močno borila z dvomom in skrbjo, da je bila nestrpljivo razdražena; sedaj se jej je (zbudila nova negotovost, ki jo je s svojimi nasledki skoro ravno toliko mučila. Podoba jo bila, da tako mlada, tako občutljiva in tako neizkušena devojka ne bode imela toliko moči da bi zmagala svoje razdraženo čuvstvo, da bi je zakrila tujim očem ter se silila, da bi sama in molče' prenašala to naključbo neusmiljene osode. Posrečilo jej so je in sicer jako pogumno. Negotovo jo, ali jo velika sila iznudila jej razmerno veliko pogumnost, kot so to vsakrat zgodi pri ženski pravega srca; ali jo je zamotana nje osoda napeljala, da se je odpovedala s sklenenimi rokami in udano voljo vsemu trudu isto razvozlati; ali pa je ponižnega zaupanja, ki je postajalo tem globokejše in gorečnejše, čim bolj se jo zavedala lastne slabosti in zapusčenosti, prosila pomoči onega, katerega moč okrepi slabostnega; — gotovo pa jo to, da ko je oddala list poštarju samemu in se vrnila domov, so trdne njo stopinje in mirne oči pričale, da je ta trenotek storila pogumni sklep, sklop, v katerem nij le trenotek omahovala ona dva dni, prodno je dobila pričakovani odgovor. Sklenila jo bila namreč, da se bode prisilila za trenotek opustiti vse brezvspešno slutnje, vso nekoristne misli o tej ali onej mogočosti, ki bi le vznemirjale njeno srce, mešale njen razum in motili njen mir. Hotela nij več misliti na razmero, katere so se nje samo tikale, ampak z močjo obupnosti je hotela napeljati vso njo duševne in telesno moči na drugo in bolj nesebično pot ter mirno čakati, doklor no bode raztrgala svetloba res- tel.ja in okrajni šolski Bvet, v katerega okraj ga prestaviti hoče. To je jedro nove postave. Na prvi hip je razvidno, da je deželni šolski svet v Gradcu vso — drugi okrajni in krajni sveti so pa brez posebne važnosti, /gubili so še tisto male pravico, katere so jim bile po postavi od 1. 1870 odmerjene. To je za štajerske Slovence občutljiv udarec. Kajti po poprejšnji postavi so narodni okrajni šolski svoti izmed več prosilcev, med katerimi je morebiti bilo več nemškutarjev, zamogli izvoliti in imenovati za učitelja narodnega moža. Sedaj pa lehko deželni šolski svet izmed trojice, med katero sta dva narodnjaka in en nemškutar. vselej izvoli nemškutarja in ima po postavi popolnem prav. Ali se bo deželni štajerski šolski svet res tako obnašal, tega tukaj nikakor ne trdimo. Povdarjamo le postavno mogočnost takega postopanja, ker je po svoji večini nemšk in sedaj liberalen. Končno še omenimo, kar smo iz Gradca zvedeli takrat, ko se je ta postava snovala. Slovenski poslanec g. dr. Rađaj je nagovarjal liberalnega nemškega kmeta in poslanca Grog-gerja, naj s konservativnimi in slovenskimi poslanci glasuje zoper postavo, ker ta očividno krči dosedanje pravico tistih, ki za šolo nnj-več plačujejo ter okrajnim šolskim svetom glavno veljavo jemlje. Liberalni kmet so pa izkašlja rekoč: vem. da postava nam kmetom nij ravno ugodna, vendar gospodje so mi zagotovili, da se nam nij treba bati, vse meri le na sapr . . . sko Slovence („das Ganze golit eigentlich auf dicso sakrischen Windi-Bchen da drunton.") Nemški dedec je res bil odkritosrčen in jo le izustil, kar so na'd slo-slanci itak uže dobro vedeli, le opravili nijso nič zoper nemško večino. Postavo je večina sprejela, ministerstvo odobrilo in tako je prišlo, da jo je svitli cesar potrdil. Sicer pa mislimo, da bodemo Slovenci še tudi to (ju« beznjivost nemških Jiberaleev" srečno prestali. Stranke razpadejo, narodi ostanejo. Tudi „liberalna" nemška stranka ne bo vekomaj gospodarila. Ali pomnili jo bodo narodi avstrijski, zlasti slovanski. „Slov. Gospodar." niče oblakov, plavajočih nad njeno osodo, in razjašnjenje premagalo skrivnosti. Pozneje se je sama čudila, ko se je spominjala dolgo vrste gospodinskih, domačih in prijateljskih dolžnosti, ki jih je skoro nevo-doma izpolnila to kratko dneve, ko jo vendar isti čas se borila z mislimi, ki so hoteli nadvladati jej ; pritiskala jih jo z močno voljo, ki je bila skoro vspehana. Osnažila in uredila jo vso knjige v Gra-hamovej veliki knjižnici, izložila je vse svoje in Kmilijino reči, ter jih zopet uravnala in spravila, pomagala je gospe Kllisovej urediti porcelanino in perilo in vravnala jo šo mnogo drugih prej zanemarjenih opravil. Tako so je hvalevredno trudila zatre ti vse take misli, ki so pretile njenemu miru; storila jo vsaj z rokami, če prav ne s srcem vso, kar jo pospeševalo zadovoljnost in zdravje družili ljudij. A pri teh opravilih jo zapustimo za trenotek. Petnajsto poglavje. Z razlogi v somi me ,no boi proveril, 1 >n sbog gospodstva lil (skal bogastva, llivpenol po ^oHpinlstvu zarad slavo. V bogato opravljeni sobi gostilne prvega Politični razgled. V L i n bi i j» n i 8. junij«. Iz nn9n*i<* se javlja: Fanatični i/livi sovraštva do R'isov zadržavali so dozdai na$e vilf« krone, da se nijso za ničesa odločili. Tudi zanaprej se bode teško kaj storilo, knr bi Matrjare provociralo. Nasledki te politike so žalibog jasni. Vftfit*j<* i* al »■«». Glasovi o sklepanji m*iti. ki so se zadnje dni razlegali, utihnili so brzo in vse se zopet pričakovaje obrača na bojišče, kjer s« za Evropee hitroživce prepočasno dogajajo velike katastrofe. It a.t i nameravajo, kakor se „P. C." iz Fariza piše, le potem na Carigrad marširati, če ne bi porta po vzetii Hulgnriie hotela takih mirovnih uvetov sprejeti, kakor bodo Rusom ugodni. Za stalno pa Carigrada ne mislijo jemati. — To so tolažila Angležem. V #*Tf.f/-W je torej nove ministerstvo nastopilo, sestavljeno iz rajnih strank. Predsednik je K a naris, vnanje stvari ima Triku p i s , a notranje K o m u n d u r o s. Zadnja dva sta glavna vodja strank. Grki se torej resno na boj pripravljajo. Sovražniki Slovan-stva pak so precej zraven, da bi jih proti našim interesom porabili. I m - m t>ft t'» ie nameraval po Francoskem iti na agitacijsko potovanje, a Thiers fca je odgovoril od tega. Sploh se zdaj ime starega Thiersa na Francoskem, kot možnega namestovalca Mac-Mahona zopet pogosto čuje. Itvtuifmtii kralj je v Ltltihu govoril 5. t. ni., da so prejšnji uveti evropskega ravnotežja pali, da Belgija mora zdaj sam a svojo neodvisnost in narodnost varovati, /do hoče vlada vzeti nov kredit za deželno hrambo in vojsko. Dopisi. 0«l Nitvo na slovenskem Staierju 4. jun. |Izv. dop "| To dni mi jo učitelj tožil, da v bližnih /dolah še sedaj učitelja nema jo, čeravno je bila služba mnogokrat razpisana. Pravil mi je, da je bil za omenjeno službo pro sil nek učitelj iz Istre. Krajni in okrajni šolski svet sta ga menda priporočala deželnemu šolskemu svetu v Gradcu, naj ga imenuje, a gospod e v Gradcu so odgovorili, da dotični kompetent nij dokazal, da je zmožen tudi za nemško šolo, zato ga nijso imenovali. Služba se zdaj na novo razpisuje — a nobenega prosilca nij. Po našem mnenju naj bi se oglasiljkak nemšk reda, katerih ima Novi Jbrk mnogo, je sedel Filip Amorv in sicer sam. Bil je večer. Za-grinjala ob oknih so bila razvita in plinove luči so svetlo gorele, da so se lepo videle krasne barve, pisane preproge in prevleke (draperije); veselo so razsvitljevale sobo, katere prijetnost je bila v velikem nasprotji z bledim obličjem in obupnim stanjem njenega puščav niškega prebivalca, ki je glavo oprto na roke slonil na mizi sredi sobe. Sedel je dobro uro na istem mestu, ter se le enkrat nij /ganil ali vstal. Z desno roko, na k a torej je slonelo čelo, jo navzad poravnal goste kodre svojih srebrno-svitlih las, kot da bi bile preteško breme vročemu čelu; prilično gibanje prstov, ki so polagoma gladile lepe lase, je samo pričalo, da nij bil zaspal. Hipoma je poskočil, postavil je svojo ukazuj očo postavo popolnem, ter je polagoma po Sel hoditi po sob. gori in doli. Tiho trkanje na duri je ustavilo njegove počasne stopinje, obraz je spremenil, ter je kazal nejevoljnost in čutniško razdraženost. Vsed&i se zopet je hotel na besede: „Čestiti gospodine! nek gospod," reči strežaju: „ Sedaj učitelj, ki ne dokaže znanja slovenščine — tak hode pa dobil službo na slovenskoj šoli v slovenskih Zdolah. Štajerski deželni Šolski svet pač. in tako tudi koroški zahteva, da se obilo obilo nemščine uči v slovenskih Šolah in si misli: nemški učitelj jo bode uže učil. ko slovenski ne zna. Tako se je začelo delati nri nas in tako delajo po slovenskem delu Koroške. Slovenski učitelji so pač vedno gramni, da premalo nemški uče. Poznam tu pri nas učitelja, ki je uže petkrat grajan bil, ker premalo nemški uči. Otroci njegovi sicer znajo nemški šo zadosta, kar se le od slovenskih otrok zahtevati more. A ker jih učitelj ni i učil po nemško računiti, po nemško risati in po nemško telovaditi — zato je dobil errnjo od nadzornika. Nekemu drugemu učitelju pa se je pisalo, da nai v slovenske časnike ne piše. nai ne dela „patmlavistično (!) propagande." Na. nekoj dru ero i šoli zonet jo pa nadzornik kot. privatna osoba pripoznnl, da ho učitelji svojo dolžnost storili, da so otroke tudi v nemščini precej naučili, toda nadzornik jo je moral vendar le urnjati pri okrajnem šolskem svetu, ker je dobil ukaz od deželnega šolskega sveta, grajati vso učitelje, kateri ne rnbijo nemščine kot učni jezik. . . . (Kritike o vsem tem pisati zarad tiskovne naše svobode no moremo. Ur) !■ IhiM i f» 7. Junija |Izv. dopis.] V soboto 2. junija imelo je češko zabavno drutvo „Tvlu v svojih prostoriščih pri Rehroin-dorfer ju v Rimnieringu blizu Dunaja svečanost, koje čisti dohodek namenjen je društvu ..K o ni e n s k iki ima, kakor sem uže večkrat poročal, namen, čeških šol ustanoviti na Dunaji, in njega okolici, kjer ie ("Vihov v kompaktni večini. Pretiram te svečanosti bil je dovolj zanimiv. Bil jo nnerovor. godba jo svirala, i slovansko pevsko društvo nolo jo več čeških pesnij z občno pohvalo, dalje se je deklamovalo itd. Slednjič, so prišle celo napit-nico na vrsto. Občinstva bilo je primerno mnogo, navdušenje jako veliko. Vseobče mora so priznavati, ka ima večina češko-slovanskih društev na Dunaji lepo vzajemnost mej seboj, i odlikujejo so osobito o svečanostnih prilikah z lepim slovanskim duhom navduševaje se za bratsko slav. solidarnost. Pondeljek 11. junija priredi zopet s l a v j a n s ko pevsko društvo naj me nikar ne moti!" a prepozno je bilo. Obiskovalec je bil užo pri vratih, katere je strežaj nagloma zaprl in jo odšel. Prišlec, mladi mož, je nagloma vstopil, ter hitel k prebivalcu; silil se je k mirnosti, nekoliko osramočen, da ga jo gospodar nenadno mrzlo sprejel. Ta je počasi in premišljeno vstal, a oblaki na njegovem obrazu in hladnost, s katero jo prijel srčno mu ponuđeno roko mladega moža, so pričali, da mu njegov dohod nij bil ravno po volji. „Gospodine Filipa 1 ne zamerite mi," rekol je Viljem Sullivan, kajti ta je bil, ki je ne-hotoma se prisilil k samotnemu možu; „bojim se, da vas nadlegujem." . Ne govorite o tem," odgovoril je gospod Amon. „Prosim, vsedite se;" iu ponudil mu je vljudno stol. Viljem se nij vsedel, ampak so je lo z roko n inj naslonil. „Gospodine! vi ste se spremenili," nadaljeval je, „odkar sva se videla zadnji krat." „Spremenil! Da, spremenil sem se," odgovoril je drugi ves raztresen. (.Daljo prili.) veliko zabavo s zelo zanimivim programom v vrtu in dvoranah pri „črnem orlu" v gorenjem Doblingu hA št. 88. (Dbblinger Haupatrasse). Program je sledeč: A. O >'*0. uri začne svirati polkoma godba 1. peš-polka Franjo Josipa I. pod vodstvom kapelnika g. Kap Iona i sicer naslednje komade: 1. Strauss Jau. Ouvertur.i k uperi ..Mothuzalom". 2. Leibold K. Potpourri na motiv iz Verdijeve opero „Un ballo iu maschera". 3. Delibes: Preiudium, mazura i valček iz „t'oppelije". 4. Ljudvik XIII. francoske arije. h. Kovač: Velik potpourri. B. Slovansko pevsko društvo poje od 6—lo. ure pod vodstvom svojega pevovodje g. A. A. H u c h te naslednje zbore : 1. Fordi t -gott: ,,(»slava Komenskeho" zbor se sprem-Ijevanjcin gozdnih rogov i pozavno. 2. Krt i liki: „Jarni", češka zbor (nov). 3. Naprav-, ni k: KadriIja iz ruskih narodnih pesnij (nitka) zbor s tenor-solom poje g. J e r ic. -4. Medved: „Moja rožica" (slovenska) zbor (nov); 5. Zaje: „U boj1' (hrvatska) zbor; 6. Fbrehtgott: a.) Maloruska narodna „()j ti divčino." b.) IIusitska (češka) zbor. 7. Glinka: ,,Urad" (ruska) zbor. H. K los s: „Pijacka" (napitnica) (češka) zbor se spremljevanjem orkestra (nova.) C. Ples. Iz programa je razvidno, ka zna zabava biti zelo zanimiva. Času primerno je odbor skrbel tudi za vojne pesni „U boj'1, ,,Ura", „Husitska". Iz mej slovenskdi se je takrat v program sprejela krasna kompozicija M e d -ved-ova ,,Moja rožica". Ta zabava slavjanskega pevsk. društva, ki se vsako leto o tem času priredi je jedna najbolj obiskanih. Vstopnice dobe se pri gosp. dr. Jan. Le-noehu predsedniku društva I. Bognergasse 3. III. nadstropje. 1». — (Čitalnična restavracija), ki je I bavljenje, zaprtje, prehUjenje, nespanje, alsbosti, zlate ■ , . ^iiBiuivm. ew j / »j j-. voUenico, mrzlico, vrtojflavje, »ilenje krvi v glavo, zdaj za čestite goste uže odprta, se bode se slovesnim koncertom odprla še lev ponedeljek 11. t. m. (ne v nedeljo, kakor je bilo v mseratu naznanjeno), ker je za nedeljo bila vojaška godba uže oddana drugam. [lažne vesti. * (La dijelom.) Ladij« „Junak" iz Spljtta se je porušila na angleškej obali | rešili so možtvo, 15 na številu, angleški mornarji. * (Pivo zastonj.) V Zagrebu je na javnem vrtu igrala nedavno vojaška godba tako izvrstno, da pokliče nek gospod gostilničarja in mu reče, naj da godcem vedro piva. Gostilničar se ve, da to željo rad izpolni, a črez nekaj časa omenjenega gospoda nij bilo nikjer, kar zginil je, kakor kafra. Vojakom je pivo vse eno prav dobro storilo, krčmar pa je morebiti še nekoliko klel, ko omenjenega prijatelja godbe nij bilo moč, nikjer nai ti._ MWi gjtt 8 J U1M J a (.Izvirno tolegiationo poročno.; Enotni drž. dolg v bankovcih I O gid. 95 Enotni drž. dolg v srebru ^0 „ 30 Zlata renta.......12 , tO 1860 dri. posojilo HO „ 40 Akcije narodne banke 776 „ Kredi ne akcije 43 „ 40 London . 126 * 25 Napol. 10 „ 0 2 C. k. cekini & n 96 Srebro 10 „ 80 Državne marko .... SI „ fO kr. Domače stvari. — (Dva doktorja zdravilstva umrla) sta v Mariboru, namreč mladi, šele 31 letni dr. Egon Maly in G8letni homeopat dr. Žemljic. Slednji je trdil, da more človek 200 let star postati, če „se drži". Toda ubožec se sam niti do prve stotine nij „ držal," pravi „Gospodar". — (Za vojaške pot robe) v Mariboru, j — Bistrici, Celju, Ptuju, Strassu in Iludgoni je razpisano mesečno oskrbovanje s trdimi drvmi, ogljem in premogom. Dogovori se bodo vršili 13. jun. v uradniji vojaške oskrbovalnlce v Mariboru. — (Tiskarno v P t uj u) pripravljajo in tudi urednika iščejo za uredovanje nemčur-skega lističa. — (Zopet nesreča.) Iz Celja se piše „G.U: Zaporedoni se godijo v našej fari nesreče, katerih nasledek je nagla smrt. Naznanili ste pred nekaterimi tedni, da je na Dobravi sin ubil svojega očeta; da je na bin kostno nedeljo kondukter padel iz vlaka ter preminul. In denes vam moram zopet o novi nesreči poročati. Posten hlapec iz Spodnje Hudinje pripelje oni dan na naš kolodvor z deskami obložen voz. Tu se mu konja spla-šita, hlapec stopi pred nju ter nju hoče ustaviti; toda pride njima pod noge, eden mu stopi na prsi in potem mu kolo glavo zmučka, da je revež pri priči izdahnil. Njemu v hvalo in drugim Blužebnim v posne m naj pristavim, da je bil nesrečnež jako zvest, ljubljenec svojega gospodarja Maleta, pri katerem je neprenehoma 25 let služil. IOciicvn Nobofo 1>. junija bodo na vrtu v „Bierhalle" (št. Petersko predmestje) Veliki koncert vojaške godbe. <14G> Začetek ob Va uri zvečer. Za dobro pijačo in jedila in za dobro postrežbo bode skrbel in so za obilno obiskovanje priporoča _Ivuh Tanko. mem DolniB moc in zdravje brez leta in brez stroškov po izvrstni fieyales« da fiarrr 80 let ase Je sij bolesai, ki bi Jo se bila oidra- rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i otrocih brex medicin in stroškov; zdravi vsu bolezni 9 selodou, na živcih, dulje prsne, i na jetrah; žlezt i naduho, bolečine v ledvicah, joti ko, kašelj, nepro l'J J- Uiruchu, v /.»dru pri Auiituv ću. (10 »ainunje v uSesiu, Bisbesti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujaknje, bledičico in pro-hlajenje; posebno se priporoča za dojonee in je bo Ija, nogo dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprioo> y*l zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spr:-ievtda profesorja Dr. VVurzerja, g. T* V. Beneka, pra-sga profesorja medicino na vseučilišči v Maribo-. , i irnvilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelan i , . ('ampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Casri-j , Markize do Brehau a mnogo druzih uuuuit i b jii 'b, e razpošiljava na posebno zalrtovaiije lasu..). Kratki iskas ii 80.04)0 iprttevalov. Na Dnnaji, 13. aprila 1872. ' n-nlo je tže Bedtni ama cos od t ar sem hi! v brtftopnem stanji. Trpel sem vsled prsuin u ću, niciih bolelinah, in sicer tako, .ioiv jir., v pr&nu ta 120 tu a 10 gi, i. rodaje; Da Barry i Comp. ua lSua^jl, j.viiKHNttc st. 8, kakor v /seL šestih pri dob -h lokarjul in spesenjskih tr,;ovoib, »udi razpoiih> .u-. iijaKu tuša na vse kruje ^ poitntb usžcsKmoah \>.i povsetjin. V kj ubij uiti &L tfskir. J. Svob oda, lekar pri „zlatom orlu", v UrU pii lekarju J. P r u damu, v Celovcu pri lekarju liir n lacb orj u, / Mpljetu pri lekarju Aljiuoviču, v Trata pn 1 k..rju Jakobu Serravallo, pri OrogoriBtu P. Koc iS DB.fr W» on< s' I P a R Sf S p-- i «j> (D 4 %' > I - 1 * S 3 ■ pt % 3f u ^ p lig i I c c o* Ifcff is- " I B ** m r b r i p z. ts -a -o I O) pr, j« -j. o,U- * —i m S* o □i. a Obznanilo! racitava blaga na Dunaji prodaj: iko ni/.kij eeni 5 gld. 65 kr. av. v. Mejnarodoa razstava blaga na Dunaji prodaja saradi iraspuidenja sledeče blago po jako nizkej eeni in sieor: 1 izvrstno precizijsko uro s pozlačeno verižico; da prav gro, je garantirano. 2 pravi japonski cvetlični vazi z najfinejšo sliko, kras za vsak salon, 1 krasen album za fotografijo, bogato zlatom okindan. 1 par elegantnih orijent. komodnih čevljev /. nepokoneljlviml i»"d- piatl v a gospode in "gospe. 1 lep mizni zvonček iz pravega novega alata« 1 celo ji.p. kadilno garnituro, obsega vse, kar |e kadilca treba. 3 maj h en i oljnati sliki, kopije Hlav-niii mojbtiov, v elegantnih ok-vnili. B8 komadov. OH \ ;, h tttkaj navedenih liH predmetov, soliilno izvršonili, stnno OH muhu r> ul Kr. HO Naslov: Internationale Waaren-Ausstellung, \%'ic»ii. Kiir^rint; iš. N.iii ebe i/, province urno proti povzetju. Ml. Ker t*e bode razstava kmalu zaprla, naj so narožbo i' l>ro-viniije takej vpošljejo. (?)'J—f>) 1 godbeni instrument, na katari vsakdo igra lehko najlepšo komade. 1 celo inajb. porcelansko serviso za (> osob, posebno za dar pripravno, 2 značajni glavi, čisto nova, originalna šala. 1 c leg Victoria-promonadna korbica z mnogobsrveno umetoljno pio- tonino. 6 izvrstnih c k. pat, zlic za jed. 6 „ n n žlic za kavo. 6 japon. tas, i i vrstnih. 6 kosov dr. Dupontovoga zdravilnega mila. Jzdiitelj in urednik J oaip J u r t i č. LOBtBJOO in iibk .)»orodni tiskarne."