Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 18. aprila 1965 Leto XXI. - Št. 92 (6070) 'i . - - ■ , "' ji 1 ‘*v ' ' SPOMIN IN OPOMIN posebnimi svečanostmi W proslavljamo letos ob-^ letnico zmage nad nad-fašizmom in se spominjamo vseh padlih ter žrtev, da počastimo njihov spomin, da izrazimo svojo hvaležnost, da potrdimo svojo predanost idealom svobode, bratstva in miru med narodi, da prikažemo mladim rodovom vsebino in pomen nadčloveške borbe, ki se je zaključila pred dvajsetimi leti. Nove generacije, ki uživajo sadove te borbe, morajo vedeti, kako krvava, huda, naporna in težavna je bila pot do zmage in koliko žrtev je zahtevala, da bodo znale ceniti in braniti nje vrednote ter se boriti za mir, da se vojne grozote ne bodo nikoli več ponovile. Iz hvaležnosti do padlih junakov in v počastitev žrtev ter v opomin bodočim generacijam so preživeli postavili spomenike. Tudi po naših krajih so številni spomeniki in dolge so vrste na seznamih padlih. Skoraj vsaka vas ima svoj spomenik, ali vsaj nagrobni kamen na pokopališču, ker vsaka vas, vsak kraj je imel svoje padle in žrtve. V tistih redkih krajih, kjer iz raznih razlogov niso še postavili spomenike, klijejo zdaj pobude. Tako so zdaj v Miljah uresničili načrt in izpolnili dolgoletno željo prebivalstva ter bodo v nedeljo odkrili spomenik padlim iz milj-ske občine. V Doberdobu so pred kratkim odobrili načrt in prispevek občine za primeren spomenik padlim, na Proseku in v drugih krajih so na delu pripravljalni odbori, Rižarna v Trstu, kraj mučeništva in množičnega uničevanja pa bo v soboto z veliko svečanostjo proglašena za narodni spomenik. Kjer je bil odpor močnejši, tam je bil nacistični teror hujši, več borcev, več žrtev in več požganih vasi. Vsak kotiček te naše zemlje in našega mesta, vsak kamen in grm na Krasu, DANES vsaka vas in vsaka mestna u-lica nam pričajo o boju proti nacifašizmu in o žrtvah prebivalstva. Zato je toliko spomenikov, da tujec obstane in se čudi. Ti spomeniki in spomini na borbo ter prestano trpljenje in na žrtve ne vzbujajo sovraštva in niso ter ne morejo biti seme spora, pač pa potrditev idealov, ki so nas navdihovali in družili v boju proti skupnemu sovražniku. Ob teh spomenikih in proslavah ne sme biti niti senca prepirov, diskriminacij in sporov. Zato je popolnoma logičen sklep ve- še danes popoldne ob 17. uri in jutri popoldne prav tako ob 17. uri bo Slovensko gledališče ponovilo predstavo ..VELIKEGA SLOVENSKEGA PASIJONA*, ki ga vsa kritika ima za eno najlepših predstav našega gledališča. Zato priporočamo vsem, da ne zamudijo te priložnosti in si predstavo ogledajo. Na sliki: zgoraj «Soldaški mizerere*, v sredini: .Kmečki rekvijem*, spodaj: .škofjeloški pasijon*. Po vsem svetu se krepi zahteva, naj ZDA prenehajo z bombardiranjem in sploh z vojno v Vietnamu, ki se vedno bolj širi, saj so ameriška letala tudi včeraj ponovila napade na Severni in Južni Vietnam. Ameriški demokratični senator Gruening je včeraj na nekem zborovanju izjavil, da je sedanja politika v Vietnamu pripeljala ZDA na rob vojne katastrofalnega obsega, in je pozval Johnsonovo vlado, naj takoj ustavi letalske napade na Severni Vietnam, in naj začne pogajanja za takojšnjo ustavitev sovražnosti v Južnem Vietnamu ter naj poišče možnost sklicanja mednarodne mirovne konference. Dejal je: .Vojna v Južnem Vietnamu je izrazito državljanska vojna, ki je ne nadzorujeta niti Hanoj niti Kitajska. Dejstvo je, da državljansko vojno v Južnem Vietnamu nadzoruje osvobodilna fronta. Zato je treba osvobodilno fronto pripeljati h konferenčni mizi. ZDA doslej niso iskale nobene rešitve vietnamskega spopada, tako da smo danes na robu vojne katastrofalnega obsega; zato je prišel trenutek, da iščemo dostojno pot, da se iz tega izvlečemo. To je trenutek za začetek pozitivne akcije za uresničenje miru prav tako aktivno in odločno, kakor smo bili in se zdi, da smo odločeni, začeti vojno.* Predsednik sevemovietnamske vlade pa je včeraj v Djakarti izjavil: ..Ženevski sporazumi o Vietnamu se morajo vestno izvajati. To pomeni, da morajo ZDA ustaviti svojo napadalno politiko proti Južnemu Vietnamu, umakniti svoje čete iz te dežele ter ustaviti vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu. To je nespremenljivo stališče in je podlaga za politično rešitev vietnamskega vprašanja. Nato pa bo vietnamsko ljudstvo samo uredilo vprašanje združitve.* V Seulu, glavnem mestu Južne Koreje, so včeraj študentje že peti dan demonstrirali in se ponovno spopadli s policaji ter razdejali neko policijsko postajo. Protestirali so proti nedavnemu sporazumu med Južno Korejo in Japonsko o normalizaciji diplomatskih odnosov. čine občinskega sveta v Miljah, da občinska uprava prispeva svoj delež za postavitev spomenika v Miljah in da potrdi dvojezičen napis. Nerazumljivo, krivično in žaljivo pa je bilo ravnanje tržaške občinske u-prave, ki ni hotela postaviti napisa tudi v slovenščini na spomenik padlim na pokopališču pri Sv. Ani. Upati je, da bodo prav ob 20-letnici proslave o-svoboditve in zmage nad nart-jašizrhom izginili zadnji ostanki miselnosti, ki je v nasprotju z ideali, za katere so se borili in padli borci vseh narodnosti. To bo dalo pravi pečat vsem proslavam. Na državni praznik osvoboditve bodo občinske uprave in odporniške organizacije položile vence ob spomenike. Mladina bo uredila okolico in okrasila spomenike. Ta skrb mlade generacije naj bi prišla ob letošnjih proslavah še bolj do izraza in naj bi tudi v prihodnosti potrdila in izražala povezanost mladine z ideali junaške borbe proti nacifašizmu. 'betel® A. BUBNIČ | —■ - mmmmmmmmmmmmimmmm iiiiiiiiiinmiiiiminmiiiiiii m m iiiin,),,,, iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiH KOT LOČENA UPRAVNO-TERITORIALNA ENOTA Dežela Furlanija-Julijska krajina na milanskem sejmu V torek tiskovna konferenca odbornika za industrijo in trgovino o industrializaciji dežele - Na sejmu razstavlja 30 jugoslovanskih podjetij z raznih industrijskih področij (Od našega posebnega dopisnika) MILAN, 17. — Italijanski in tuja poslovni krogi imajo te dni svoje gospodarske poglede uprte v glavno mesto Lombardije, kjer so v sredo odprli 43. mednarodni vzorčni velesejem. Milanski velesejem je namreč že dolgo vrsto let nekakšen barometer, na katerega moraš pogledati, če te zanima, kako je kaj z vremenom na področju italijanskega gospodarstva. Poslovni ljudje in uradni krogi se seveda dobro zavedajo te funkcije vsakoletne vzorčne razstave, zato je na milanskem sejmišču tudi precej «prestiža». Tuja podjetja, zlasti podjetja z industrijskega področja, pa imajo v Milanu odlično priložnost, da pomerijo svoje sile s silami italijanskih proizvajalcev. To je toliko bolj razvidno v zadnjih dveh letih, to je od trenutka, ko je uprava velesejma sklenila odpraviti uradne kolektivne razstave posameznih držav, ter je rajši porazdelila razstavno površino na posamezna produktivna področja, na pritner na razstavo težke metalurgije, na področje elektroindustrije, gradbeništva ipd. Na posameznih področjih pa nastopajo italijanski in tuji proizvajalci s svojimi izdelki drug poleg drugega, tako da imaš takoj na dlani, kje se splača nabaviti določen proizvod, katera država ga nudi po najbolj u-godnih pogojih, in kje bi morda potrebovali tvojo strokovno pomoč ali sodelovanje. Kako je z vremenom letošnje pomladi? Z barometra lahko razberemo naslednje podatke: število razstavljavcev je letos nekoliko nižje od lanskega: lani 13.973, letos 13.892. Torej okoli 80 razstavljavcev manj kakor lanske spomladi. Kdo manjka? Pravzaprav so letos odpovedali tako domači kakor tuji razstavljavci: število prvih je namreč nazadovalo od 10.303 na 10.251, število drugih pa od 3.670 na 3.641. Število držav, ki so uradno prisotne na sejmu, pa je ostalo nespremenjeno, in sicer pri 51. Med njimi naj omenimo samo najbolj «zanimive» za nas Tržačane, ker jih na tržaških sejmih ne moremo srečati, namreč Avstralijo, Kubo, Malto, Španijo in druge. Te dni vozijo iz Milana številni «posebni vlaki* na vse strani, mesto se prazni in tudi na sejmišču si lahko mirno ogleduješ razstavljene predmete, ker je obiskovalcev razmeroma malo. Zato pa bo toliko bolj živahno v prihodnjih dneh. 43. milanski sejem se bo zaključil 25. aprila, ter bo trajal vsega skupaj komaj 11 dni in pol, saj so ga odprli 14. t. m. popoldne. Lanski sejem je trajal polnih 14 dni, polna dva tedna pa očitno pomenita predolga dobo za večino operaterjev, so letos dva dneva od-ščipnili. Razstavljavci niso letos poka- tiiimiiiiiiiiiimiimiHiiitiiimuiiimiiiiiiimiiiiiiiiM Pomladni velesejem v Zagrebu odprt ZAGREB, 17. — V Zagrebu so danes odprli mednarodni pomladni velesejem, na katerem sodeluje nad 1200 razstavljavcev iz 23 držav Evrope, Severne Amerike, Afrike in Azije. Med 500 inozemskimi razstavljavca so najbolj številno zastopana podjetja iz Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije, Italije, Vzhodne in Zahodne Nemčije in Indije V okviru velesejma je poleg sejma blaga široke uporabe 9 sejemskih prireditev, med njimi razstava ((Zdravstvo in tehnika*, ki je doslej naj večja manifestacija te vrste v Evropi. zali običajnega elana, ko Je šlo za zasedanje razstavnih prostorov: pri nekaterih ni pomagalo baje niti popuščanje v ceni oziroma najemnini. S tega vidika bi torej barometer ne kazal najboljših pogojev za prirejanje novih operativnih izletov na produktivna področja. Vendar Je treba poudariti, da verjetno, še vedno vplivajo na občutljivo aparaturo negativne sence lankega gospodarskega zastoja, ki pa so vsaj do neke mere k šreči že mimo na gospodarskem obzorju. Na področju gradbeništva pa se je dogajalo nasprotno: razstavni del posvečen tej industrijski dejavnosti je namreč letos nenavadno dobro zaseden, strokovnjaki pa napovedujejo za letošnje poletje ln Jesen hujše mrtvilo pri novih gradnjah. Med tujimi državami, ki se poslužujejo milanske prireditve za primerno prikazovanje svojih najnovejših izdelkov zlasti širšemu italijanskemu tržišču, je tudi sosedna republika Jugoslavija. Letos je v Milanu prisotnih čez 50 podjetij z raznih industrijskih področij (železarstva, elektroindustrije, strojegradnje — zlasti bogata je razstava strojev za ob- (Nadaljevanje na 2. strani) ELIO FORNAZARIČ velikonočne plamike zeli ubein citateljem M V A ' PRIMORSKI DNEVNIK orak, te ne muore, neče naprej. Pretekla strahuata ga uvira-Us’ka stvar se človeke te upira... Kar se dogajalo je te, pavej, o pavej, tržaška ti rižjera. Na kuorte z japnam zadrsane ustale suo, štjere rezdrte tem’le peči. Če be ble žive, pavedat be znale... Krko žulenj je ruoka sadista te strla, krko šežganeh blo te je ledi-.- Bližnja uada jadranska na čjepe je žrla črnega papjela uogleneleh kusti- Nizke, uozke, muokre barake u t’me, sez težkeme vratine sez grezga lesa, pagljed n’l, se je te Je strašo us’nie, papisat, namalat be se ne muoglo te, preslanega gorja! U osvoboditve domačine suo hitro prtekle, de be rešle še ktfj t’h nesrečneh ledi... Kar uodprle »uo vrata str’šneh barak, strjeeo mrščau je us’h du kusti, ane uob pagljede suo pale uznak. Kar je še žrtou živeh ustalo, u zadnjeh je hipah jeh zverinstvo paklalo-na tleh kuose mesa, krvi in lasje, na vrateh uznutre vesele suo letra, sreje. * * * Souzo de be patočile, ruožcuo de be paložile... A kam? Mcrličo nej, ni kosti, nej grobou našeh hčeri, bratov, sinov... Tri cipreee t’n reučkene stojijuo-Ukule direndaj prseljenih ledi, na marmorje besede buoge vre bledijuo... Uod Njeh veličine nej ta mižerja govori.-.? Nej tu buo spomenik gruozot rižjere? Pavejte, muore oluavek jemet še kej vjere? MARIJA MIJOT kontingenti še vedno prihajajo- Novi PnrnofsTcnfnevmlr V prejšnjem tednu rSSTASVŠsSt nadaljuje živahna diplomatska dejavnost, da bi mogli začeti pogajanja o mirni ureditvi Nedavni govor predsednika John-^ ^ katerem je zatrjeval, da so ZDA pripravljene začeti razgovore brez postavljanja poprejšnjih pogojev, je še vedno predmet številnih komentarjev. Na splosno pa se ugotavlja, da je Johnson v isti sapi ko je zatrjeval, da je pripravljen začeti razgovore brez po* stavljanja pogojev, naštel celo vrsto pogojev za taka pogajanja. To so ugotovili tudi številni ameriški politiki in časnikarji. Poleg tega pa je ameriški predsednik zavrnil predlog predsednika kanadske vlade Pearsona, naj začasno ustavi bombardiranje Severnega Vietnama, da s tem pokaže dobro voljo, in je celo napovedal nadaljevanje tega bombardiranja. Drugi pogoj, ki ga Johnson sicer ni izrekel, je, da se formula o «brezpogojnih pogajanjih« ne nanaša na narodnoosvobodilno fronto Južnega Vietnama. Takoj po Johnsonovem govoru so v Washingtonu pojasnili, da se z osvobodilno fronto ne bodo pogajali. Poleg drugih je to še en pogoj glede udeležencev pogajanj, kar je jasen dokaz, da hočejo ZDA e-nostransko vsiljevati svoje koncepcije. Znano je, da vodijo ZDA v Južnem Vietnamu vojno prav proti narodnoosvobodilni vojski in je torej prav narodnoosvobodilna fronta med prvimi, s katero bi se morale ZDA eventualno pogajati. Tako ravnanje daje vtis, da ZDA z drugo roko jemljejo to, kar so s prvo ponudile. Kljub vsemu temu pa se zlasti glavni tajnik OZN U Tant nenehno trudi, da bi našel izhod in pripravil prizadete države, da se lotijo pogajanj. S tem v zvezi so značilne njegove izjave, ki jih je podal prejšnji teden. Poudaril je: «Zdi se, da se je našel skupni imenovalec, vsaj med Washingtonom in Hanojem, o nujnosti, da se povrnemo k bistvenim določbam ženevskih sporazumov o Vietnamu.« Dodal je, da sta to pozitivno perspektivo odprla predsednik Johnson v svojem govppu v Baltimorp in sever-novietnamski predsednik Pam Van Dong z nedavno izjavo o temeljih, na katerih se lahko začnejo pogajanja o Vietnamu. Prav tako je U Tant poudaril vn>no vlogo skupine sedemnajstih nevezanih držav v korist miru v Vietnamu ter jih je pozval, naj nadaljujejo svoje napore v tem smislu. Nedavno je kamboška vlada sporočila sovjetski vladi kot sopredsednici ženevske konference zahtevo, naj bi sklicali v Ženevi novo konferenco, na kateri bi razpravljali o spoštovanju nevtralnosti in celovitosti Kambodže ter se sporazumeli o zadevnih jamstvih. Sovjetska vlada se je s tem stri-niala in sporočila zahtevo britanski vladi kot sopredsednici. Britanska vlada pa do sedaj še ni odgovorila. Vendar pa kaže. da se nagiba k temu, da bi snrejela tako konferenco. O tem sta govorila predsednik britanske vlade Wilson in a-meriški predsednik med Wil-sonovim obiskom v Washing-tonu Britansko stališče je, da ((negativni odgovor ni v diplomaciji noben odgovor« in da je treba torej potrpežljivo nadaljevati akcijo. Kitajska vlada je namreč povsem negativno odgovorila na Johnsonov govor, medtem ko vidijo politični opazovalci v odgovoru severnovietnamske vlade precejšnjo razliko od stališča Kitajske. Wilson je mnenja, da hi mogli na konferenci o Kambodži neuradno govoriti tudi o Vietnamu. U Tant je s tem v zvezi izjavil: «Ce bo prišlo do te konference, mislim, da bo mogla služiti kot koristen sedež za obravnavanje drugih problemov, ki niso posredno povezani s kamboškim vprašanjem.« Tudi Wilson je izjavil, da bi v okviru te konference mogli govoriti tudi o drugih vprašanjih. Ugotavlja se, da bi že samo dejstvo, da se bodo ZDA, Kitajska in Severni Vietnam znašli pri skupni konferenčni mizi, morda vplivalo na zmanjšanje sovražnosti v Vietnamu in s časom bi moglo priti do prvih stikov, ki bi mogli eventualno pripeljati do pravih pogajanj. — 2 — POSVETOVANJA V DJAKARTI O VIETNAMU Sukamova posvetovanja s Čuenlajem in s predstavnikom japonske vlade Ameriški senalor Cruening poziva vlado, naj ustavi napade na Severni Vietnam in začne pogajanja za premirje v Južnem Vietnamu ter naj skuša sklicati mednarodno konferenco Johnsonove izjave o pogajanjih za mir DJAKARTA, 17. — Predsednik severnovietnamske vlade Fan Van Dong, ki je prispel včeraj v Djakarto na proslavo 10. obletnice bandunške konference, je izjavil: «ženevski sporazumi o Vietnamu se morajo vestno izvajati. To pomeni da morajo ZDA ustaviti svojo napa- Spričo vsega tega je popolnoma zgrešeno stališče ameriške vlade, ki misli, da si bo z nenehnim bombardiranjem Severnega Vietnama ustvarila položaj sile, s katerega bi se pogajala in laže diktirala svoje pogoje. Pravkar poročajo o nameščanju sovjetskih raketnih izstrelkov v Severnem Vietnamu, kar pomeni, da je Severni Vietnam odločen braniti svojo neodvisnost in se ne bo uklonil pred izsiljevanjem. Zato je nujno potrebno, da ZDA pokažejo svojo zatrjevano dobro voljo, dokler ne bo prepozno. V sedanjem položaju je morda prav konferenca, na kateri bi uradno razpravljali o Kambodži, in kakor je izjavil U Tant tudi «o drugih vprašanjih tega področja«, morda res edini začasni izhod. dalno politiko proti Južnemu Vietnamu, umakniti svoje čete iz te dežele ter ustaviti svoja vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu. To je nespremenljivo stališče Severnega Vietnama in je podlaga za politično rešitev vietnamskega problema.« Zatem je Fan Van Dong izjavil, da bodo morali notranje probleme Južnega Vietnama rešiti južni Vietnamci sami in da bo nato vietnamsko ljudstvo uredilo vprašanje združitve samo brez tuje intervencije. Predsednik kitajske vlade čuen-laj, ki je prišel včeraj v Djakarto na proslavo desete obletnice prve afriško - azijske konference v Ban-dungu, je začel skupno s svojim zunanjim ministrom vrsto razgovorov. Včeraj se je sestal z indonezijskim zunanjim ministrom Su-bandriom. Govorila sta o Vietnamu. Danes se je čuenlaj razgovar-jal 90 minut s Sukarnom in Siha-nukom o Vietnamu ter o sporu med Malezijo in Indonezijo. Predsednik Sukamo se je pozneje razgovarjal eno uro s severno-vietnamskim ministrskim predsednikom, zatem pa s posebnim odposlancem predsednika japonske vlade. Zvedelo se je, da je japonski diplomat sporočil Sukamu, da se ZDA ne mislijo umakniti iz Vietnama, «doklfer bo trajal kitajski vpliv v Severnem Vietnamu«. Zatrjuje se, da je Sukamo odgovoril, da če se bodo ZDA umaknile, bo on osebno posredoval pri Cuen-laju, naj se Kitajci ne vmešavajo v Severni Vietnam. Toda ameriška letala nadaljujejo v vedno večjem obsegu letalske napade v Južnem in Severnem Vietnamu. Upajo, da bodo dosegli večje uspehe, še pred začetkom velikega deževja, ki se bo začelo čez šest tednov. Ta teden so namreč ameriška letala stopnjevali bombardiranje na severu in jugu z ved no večjim številom letal in tudi z nočnimi bombardiranji. Namen tega bombardiranja je stopnjevati vojaški pritisk na Severni Vietnam, da bi sprejel ameriške pogoje za pogajanja. Tudi danes so ameriška letala ponovila napade na Severni in Južni Vietnam. Popoldne pa sta dve letali trosili letake nad severno-vietnamskim mestom Dong Hoi, ki so vsebovali izvlečke iz nedavnega Johnsonovega govora ter skušali prikazati, da Severni Vietnam odklanja »pogajanja "fare* pogojtmi -. Bivši britanski zunanji minister, G.ordon Walker m prispel dgnes v Bangkok. Izjavil je, da upa, da bo dobil nova sporbčrla*'kitajske in severno-vietnamske vlade glede njegovega sprejema. Pripomnil je, da je britanska vlada poslala v Peking in Hanoj odgovor na sporočilo tamkajšnjih vlad. Na vprašanje, kaj misli o predlogu za konferenco o Kambodži, kakršna je bila leta 1954 o Indo-kini v Ženevi, je Gordon Walker odgovoril, da je to ena najboljših vaviant od raznih podobnih zamisli, ni pa hotel govoriti o podrobnostih in dejal, da se bo o tem razgovarjal s tailandsko vlado. Ameriški demokratični senator Ernest Gruening je na zborovanju, ki so ga organizirali študentje, da protestirajo proti ameriški pc-litiki v Vietnamu, izjavil, da je ameriška politika v Vietnamu pripeljala ZDA na rob vojne katastrofalnega obsega. Pozval je To je trenutek za začetek pozitivne akcije za uresničenje miru prav tako aktivno in odločno kakor smo bili in se zdi, da smo odločeni začeti vojno.« Kairski časopisi pišejo danes, da je sovjetska vlada obvestila vlado ZAR, da je pripravljena pošiljati vojaško pomoč Severnemu Vietnamu. Listi pa dodajajo, da Sovjetska zveza še vedno rajši pritiska na ZDA, naj ustavijo napad in naj se potrudijo, da se spopad ne razširi v svetovno vojno. sovjetski poslanik med nedavnimi razgovori z egiptovskimi voditelji pozval kairsko vlado, naj podpira to sovjetsko politiko diplomatskega pritiska. Listi dodajajo, da je sovjetski poslanik poudaril željo Sovjetske zveze, da se udeleži afriško-azijske konference na vrhu, ki bo 29 junija v Alžiru. Ameriški predsednik Johnson pravi v velikonočni poslanici, da je Amerika pripravljena udeležiti se pogajanj o miru za Vietnam ((prihodnji teden, jutri in tudi nocoj«. Predsednik pravi, da hočejo ZDA «biti gotove o neodvisnosti Vietnama in dokler ne bo te neodvisnosti, ne bo mogla nobena človeška sila prisiliti ZDA, da zapustijo Vietnam«. Uraden obisk britanskega zunanjega ministra v SFRJ Jutri začetek razgovorov M. Stewart - K. Popovič Stevvart bo ostal v Jugoslaviji do četrtka «Poiitika» o iredentističnem izzivanju v Cremoni BEOGRAD, 17. — Jutri bo na vabilo državnega tajna,ka za zunanje zadeve Koče Popoviča prispel na uraden obisk v Jugoslavijo angleški zunanji minister Michael Stftwart s soprogo. V spremstvu zunanjega ministra bodo tudi pomočnik državnega podtajnika Green Hill, štirje višji funkcionarji zunanjega ministrstva in o-sebni tajnik ministra. Delegaciji se bo v Beogradu priključil tudi angleški veleposlanik v Beogradu VVilson. Uradni jugoslovansko-britanski razgovori med Kočo Popovičem in Stelvartom in njunimi sodelavci se bodo začeli v ponedeljek. V Beogradu bosta angleškega zunanjega ministra sprejela podpredsednik republike Aleksander Rankovič in predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič. Program bi- Ka,irski tisk pripominja, da je <), dramatizirana zgodba; 16.50 Glasba iz filmov; 17.35 Veseli ritmi; 18.00 ((Velika noč v besedi, melodiji in poeziji«; 18.55 Vivaldi-jeve Sonate; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Orkester «Miramar»: 20.00 Šport; 20.30 ((Pratika za drugo polovico aprila«; 20.50 Melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Grofe; Grand Canyon suite; 22.45 Preludij k noči. 9.10 Orkester Casamassima; 9.30 Kmetijska oddaja; 12.20 Danes na športnih igriščih; 14.00 «El Campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.05 V nedeljsko jutro; 8.45 Zabavni zvoki; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.45 Zbor «Prosek-Kontovel«; 10.00 Prenos RL; 11.00 Ital. kulturni krožki; 11.15 Glasbeni koktali'1; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in lj-udje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Športna nedelja na Primorskem; 19.00 Nedeljske športne vesti; 19.30 Prenos RL; Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nepozabne pesmi; 9.45 Orkestri; 12.15 Mozartova sonata K 329; 13.25 Pevci; 14.00 Charpentierov «Te Deum«; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.30 Koncert na trgu; 15.45 S pesmijo po svetu; 16.15 Radijska črtica: 17.00 Skladbe za orkester; 17.30 Toscaninijeva umetnost; 19.15 Športni rezultati, kronike in komentarji; 20.25 Revijski program; 21.20 Pianist Byron Janis; 22.20 Plesna glasba. PONEDELJEK 19. APRILA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Praznična matineja; 9.30 ((Velikonočni ponedeljek v Landarski jami«; 9.45 ((Vstajenje« v pesmi; 10.00 Spomladanski zvoki; 10.30 Čajkovski; Hrestač, balet op. 71: 11.15 ((Čarobni studenec«, pravljica; 11.55 Ital. akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 «50 Fingers — 5 Gui-tars«; 15.00 Orkester p.v. Aleksandra Vodopivca, pojejo; N. Jankovič, L. Berce-Košuta, D. Zlobec in I. Sancin; 15.30 Grieg: Koncert v a-molu; 16.00 «Ubogo, moje pametno dete«, veseloigra; 17.30 Plesna čajanka; 18.30 Organistka Lilian Capponi; 18.50 Ansambel Hot Club; 19.15 Plošče za vas: 27. quiz oddaja; 19.45 Harmonija; 20.30 Kernovi in Ber linovi motivi- Trst 19.30 Knjižne novosti. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Skladbe za godala; 8.30 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Dalmatinske popevke; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Ansambel P. Brun; 16.00 Sportini ponedeljek; 16.10 Nove plošče; 16.35 Recital basista I. Taja; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Goriški zbor «S. A. Seghizzi«; 18.00 Prenos RL; 19,Q0 Orkester Glenn Miller; 19.30 Prenos RL; Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Re-spighijeve skladbe; 9.45 Popevki sledi popevka; 10.00 Iz Verdijevih, Puccinijevih in Musorg-skega oper; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Glasba im turizem; 11.30 Na sporedu skladbe Glinke; 11.46 Skladbe za godala; 13.25 Novi umetniki; 14.00 Orkestri; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.45 En dan v New Yorku; 16.35 Miranda Martino poje stare pesmi; 17.00 Simf. koncert; 18.30 Plesna glasba: 20.25 Glasbena fantazija; 21.15 Koncert operne glasbe //. program II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 11.55 Nogometno srečanje med Poljsko in Italijo; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Plošče; 15.45 Ital. panorama; 16.15 Klakson: 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Kako je nastal lik Leporella; 21.00 Športna nedelja; III. program 16.30 Delia in Ferruccio Marot-ti; ((Bianga la terra«; 18.00 Šest Straussovih Lieder; 18.30 J. F. Powers; «Una partita persa in partenza«; 19.00 Canimove skladbe: 19.30 Vsakovečerni koncert: Schubert, Brahms, Bartok; 20.30 Revija revij: 20.40 Na sporedu Balalkirev,. Albeniz in Stravinski; 21.20 Rossinijeva opera ((Mojzes«. Slovenija 8.00 Mladinslka igra — I. Ku-šan: Meliita viidi modro sonce; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 in 12.05 Našli poslušalci čestitajo; 10.00 Še pomnite, tovariši... — I. Uranič: Poslednji meteži ob Dravi; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Zabavna glasba; 11.40 Nedeljska reportaža; 13.30 Za našo vas; 13.50 Narodna zabavna glasba; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.05-19.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek: 21.30 Iz slov. simf. glasbe - Emil Adamič: Ljubljanski akva- &2-10 V plesnem ritmu; 23.06 Mlajši jug. skladatelji: Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.10 Prenos iz Vatikana; 15.00 V Ev-roviziji; rugby Framcija-Italija im konjske dirke v Milanu; 17.00 npored za najmlajše; 18.15 Nogometna tekma Poljska-Italija; v odmoru (19.00) dnevnik; 20.00 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Shakespearova dela m liki četrto nadaljevanje; 22.00 Športni rezultati- ob koncu dnevnik. II. kanal 18.00 Oratorij za solo, zbor In orkester: Kristus je vstal; 21.00 Dnevnik; 2,1.15 ((Srečanja«; 22.15 Kvartet Cetra. 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Piša na glasba; 9.35 Glasbeni diverti mento; 10.35 Glasba za praznični dan; 12.30 Parada orkestrov; 14.00 Glasba z dveh celin; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.30 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Sopranistka Lina Pagliughi in basist Boris Krištof; 17.30 Kol. dirka; 17.45 A. Daudet; «11 nabab-bo» — prvo nadaljevanje; 18.40 Motivi iz južnih morij; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lov na naslov; III. program 17.00 J. Desmarets: «1 visiona-ri»; 18.30 Glasbeni pregled; 19.00 Ameriški umetniki odkrivajo Italijo; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Na sporedu Alberto Casella; 21.20 Šest Bachovih sonat; 22.20 Bela Bartok; Kvartet štev, 4; Slovenija 8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Nikolaj Mihajlov; Krst na Ekvatorju; 9.10 Zaplešimo in zapojmo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Tuje pihalne godbe; 10.15 Orkestralni intermezzo; 10.35 Naš podlistek — J. Švajncer; Ključ; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Dobri znanci in Trio Horvata; 12.30 Virtuozne .skladbe: B. Smetana, P. Dukas; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Našli pevci v italijanskih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo? 15.30 Zabavni zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. XIV.; 18.00 Aktualno sti doma in po svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Ing. V. Zupan: Sdntetika v industriji; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo za vas...; 20.40 Tenorist Anton Dermota; Ital. televizija 14.30 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.10 TV priredba ((Spornim na Eliza-beto«; 20.00 športne vesti im ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 ((Studio 1»; 22.15 Detektivka »Koristen predlog«; 22.40 Državna soudeležba in tržno gospodarstvo — 3. nadaljev. ob koncu dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film ((Fuga d’amore»; 22.15 Jazz; 22.50 Športne vesti. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 18. DO 24.-IV. NEDELJA, 18. aprila 8.50 Festival otroških zborov v Budimpešti; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mendov spored; 11.30 Gozdni čuvaji — film; 14.00 Film-ska reportaža športnega dogodka; 15.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — predtekmovanje moštev; 16.00 Nogometna tekma Jugoslavija-Francija; 17.50 Poročila; 18.00 Mladinski TV klub; 19.00 Dr. Kildare — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Da ali ne —■ quiz; 22.00 Turnir miru — šahovski komentar: 22.10 Poročila. PONEDELJEK, 19. aprila 11.40 Vloga turizma v našem gospodarstvu; 15.20 Ponovitev; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško: 17.40 Francozi pri vas doma; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Kratek film; 19.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — finale ženskih ekip; 20.00 Dnevnik; 20.30 B. Shaw: Dragi moj lažnivec — TV igra; 22.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — finale moških škiip; 23.00 TV obzornik. TOREK, 20. aprila 20.00 Dnevnik; 20.30 Rezerviran čas; 23.00 Poročila. SREDA, 21. aprila 16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Tik-tak, pravljica; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti — film; 19.15 Večer beograjskih komponistov; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Beseda in čas — lirika; 20.40 Čr- no na belem — glasbena oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Turnir miru — šahovski komentar; 23.30 Obzornik. ČETRTEK, 22. aprila 10.00 TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.4o Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glas-bena porota; 19.45 V k'i'nu bomo videli; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček; 20.40 I. Rosič: Most, ki ga še nihče ni prešel; 21.30 Turnir miru — Šahovski komen-tar; 21.40 Dokumentarni film; 22.00 Obzornik. PETEK, 23. aprila 10.00 TV v šoli; 16.50 Ruščina; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV v šoli; 18.10 TV slikanica; 18.25 Obzornik; 18.454 Rdeči signal; 19.15 Komorni trio; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Škilasta sreča — poljski film; 22.00 Turnir miru — šahovski komentar; 22.10 Po svetovnih galerijah; 22.40 Obzornik. SOBOTA, 24. aprila 17.40 Kljukec kot igralec — lutke; 18.05 Studio za sodobni ples; 18.25 Obzornik; 18.45 Mladinska igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik-20.30 Glasbeni kotiček; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja; 22.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — polfinale posameznikov in parov; 23.00 Golo mesto — film; 23.50 Poročila. A LE D VA UGHAN Bela golobica Bila je sobota, to je dan, ki je imel tista leta zame nekaj čarobnega v sebi. Pouka nismo imeli; vsa okolica je bila moja, ker sem se lahko po mili volji klatil naokrog. Zdaj sem si predstavljal, da sem kapetan najboljšega nogometnega moštva, v katerem dajem vse gole sam, tako da ostajajo gledalci brez diha pred mojim u-darcem in spretnostjo. Drugič sem se pa počutil kot zadnji waleški kralj, sam samcat na močvirju, obsijanem od mesečine, zapuščen po srditi bitki z Angleži. Togotno sem koračil med vresjem in koval načrte za bojni pohod, ki bo ■tri sovražnika v prah in pepel. In sanjal sem, kako me bodo moji zvesti podložniki vzdignili na ramena za zmagoslavno pot pe vasi; mimogrede bom našemu nadučitelju Evansu zbil cilinder z gla- Ljubezen in poezifa Ne morem trditi, da je moja žena uvedla policijsko uro. Ce bi to trdil, bi lagal in rajši ko bi lagal, bi si od jedel dva centimetra jezika. Resnici na ljubo Pa le moram reči, da je družinskemu miru zelo koristno, če ostanem doma zvečer, Redkokdaj se tako zgodi, da lahko od blizu in neposredno opazujem večerno življenje na tržaških ulicah. Tembolj prijetno sem bil zato presenečen, ko sem se sinoči po nekem čudnem naključju znašel v bližini Velikega trga in se mi sploh ni mudilo domov, ker je bila žena na nekem obisku. Sprehajal sem se z levo roko v žepu in malomarno kadil dobro cigareto. Imel sem občutek, da je ves svet moj in priznam, da mi je pogled večkrat zdrsel proti dobro izoblikovanim ženskim silhuetam, ki so se skrivnostno izgubljale v temo takoj, ko so stopale iz mlečno oranžastih svetlobnih kolobarjev, ki jih s tako varčno diskretnostjo tvorijo na uličnem tlaku občinske svetilke. >i Nisem še tako star,s sem se potolažil, »in morda...« V tistem trenutku sem pred seboj nenadoma zagledal povsod pričujoče oblič-i je drage sopotnice mojega z rožicami postlanega življenja in hudobni škrat je v meni hipoma obmolknil, VzdihMl sem in nadaljeval sbbjo pot. Nisem bil več tako dobro razpoložen kot prej, pa tudi potrt ne. Prav tedaj sem namreč skoraj trčil ob anatomsko zelo uspele oblike nekega dekleta, ki ga je čar noči oblačil v pravljični sij. ((Res je ni večje umetnice kot je narava«, sem tokrat pomislil brez notranjega vznemirjanja. Bal sem se, da se mi ljubljeno ženino obličje spet prikaže. Noge pa so me le nesle za prikaznijo. Hodila sva kake tri minute, ko se je dekle nenadoma ustavilo in stegnilo desno roko. Iz mračne sence neke hiše je skočila moška silhueta. Zgrabila je roko in si jo brez daljšega obotavljanja stisnila P od pazduho. Mehanične kretnje neznanega moškega so me nekoliko razočarale. «Mož in žena torej...«, sem si rekel in že sem hotel zaviti v stransko ulico, ko sem nehote ujel sledeči pogovor: Gn: «Zel o me veseli, da ste prišli, gospodična.» Ona: «Imela sem slučajno nekaj prostega časa». On: «Kako vam je ime?« Ona: uJudita. In vam?« On: »Jurij«. Bil je to očitno prvi sestanek in stvar me je začela zanimati. Priklical sem si v spomin vse trike, kt sem se jih v mladosti naučil ob branju kriminalnih romanov in neopazno stopil mlademu paru na sled. Bil sem tako uspešen, da sem ujel prav vse njune besede. Ker jih ni bilo mnogo in so bile zelo jeder-nate, jim bom kar tu spodaj zapisal: On: aZelo ste mi všeč«. Ona: ((Tudi vi ste mi simpatični.« On: Cas je, da te poljub im.« Ona: elzvoli«. Ustavila sta se za pilotovo hišico na obrežju in objela sta se zelo energično. Poljuba nisem videl, slišal pa sem ga zelo dobro. Sledil je molk in ker se je molk predolgo vlekel, sem se žalostno napotil proti domu. «In poezija?« sem si rekel. «Kam je šla poezija? Ce še v ljubezni je ni več, kako moremo zahtevati, da je v umetnostih?« Bil sem resnično potrt in žal mi je bilo, da mj je žena dala prost večer. NAIVNEŽ ve in ga zagnal v blato, ker mi Jih Je prejšnji teden naštel šest s palico, ko sem nič hudega sluteč zruval na šolskem vrtu dve najlepši jablani, da bi si naredil hodulje. Ali ta dan, to uro, sem se igral s svojim najboljšim prijateljem Emyrom na domačem dvorišču. Emyra sicer ni bilo tam, vendar sem ga moral imeti zraven, zakaj to Je bila tekma, v kateri naj bi se pokazalo, kdo bo prvi zadel prazno konservno škatlo na ograji. Zato sem danes imenoval Emyra za svojo levico in mu pripravil šest kamnov; jaz sem bil desnica in sem tudi imel šest kamnov — razen ko sem začel izgubljati; takrat sem naskrivaj pobral še kakega. Sicer sem pa večinoma zmagoval — saj vendar nisem levičar. ((Čudovito meriš!« — sem prisilil Emyra, da me je pohvalil, ((štirikrat si jo zadel, jaz pa samo enkrat!« «Urim se skoraj vsak večer,« sem skromno odgovoril. «Jaz tudi,« je priznal Emyr. Nič več nisem mogel reči. Skomignil sem in se sramežljivo nasmehnil. Potem sem zadel še dvakrat zapovrstjo. Srce mi je trepetalo v grlu. — Popoldan Je bil siv. Cmi oblaki so se vlekli po dolini tako nizko, da bi se bili skoraj zadeli v naš dimnik, ki je imel skriljasto strešico, da veter ne bi tlačil dima nazaj v peč. Nebo Je bilo širno in plosko. Gore so bile zastrte. Na poljih so saje prekrivale zeleno travo in drevesa so bila podobna čudnim živalim, ki jim goli in pusti rogovi štrlijo v nebo. Dva ali trije oveneli listi, ki so se vsi nagubani lepili na veje, so bili njihova ušesa. Vse Je bilo čisto, tako kakor podoba iz svetovne vojne v našem razredu, podoba, pred katero me je zmerom oblil pot in mi Je v drobovju nekaj trznilo, če sem jo zagledal. Na njenem krvavem In ognjenem platnu so lezli drug v drugega konji, možje, puške, bajoneti. Na levi sem začutil neko praznoto. Emyr je bil odšel. Konserv-na škatla se je spremenila v čelado nemškega vojaka, ki pogleduje iz jarka, jaz pa sem bil francoski maršal, ki obmetava Nemca s topovskimi kroglami. Zadel sem ga trikrat, ne da bi ga bil ubil. Čutil sem, da me vloga francoskega maršala začenja utrujati, kar je iz črnih oblakov naglo in tiho švistnila — bela golobica. Naredila je tri lepe kroge okoli dvorišča, rahlo zakrilila in pristala na visokem dimniku našega hleva. Ves sem se spremenil. Nič več nisem bil deček z dvema rokama, nogama in obrazom. Bil sem zemlja, bil sem vsakdo, bil sem povsod, in tiho sem smuknil okrog hleva, ne da bi izpustil belo golobico izpred oči. Vsa krhka je sedela na strehi, pokriti s snežinkami, podobna bleščeči luči, ki se poigrava z mrkim svetom. Majhpe, neomadeževane prsi so se mimo vzdigovale in spuščale, samozavestno izzivajoč grozeče nebo. Cas je prešel. Stal sem sredi večnosti. Rjoveči sunki vetra so grozljivo prijezdili čez črno in sivo pokrajino. Neusmiljeno so se zaganjali v belo golobico. Ljubka mehkoba je prešla; peruti so ji plahutale, perje se ji je nasršilo od strahu. Moja vsevednost je splahnela; spet sem se zavedel mračnega popoldneva. Ptici se je bleščeča lepota povrnila, moj mir pa je bil uničen. Vrnil se je tudi občutek za čas in trdo pritisnil name. Vsega me je napolnila zbegana želja, da bi golobico varno držal v rokah. Ce hočem spet mir, jo moram dobiti, zavarovati, jo imeti zmerom pri sebi. Stekel sem v kolnico in gorečnost mi Je dala toliko moči, da sem prinesel dolgo lestev in jo prislonil ob zid. Ko sem dosegel streho, je čepela golobica še zmerom na svojem mestu; toliko da je nisem dosegel z roko, V meni se je znova prebujalo veselje, le da ni bilo tako mimo in močno kakor prej. Splezal sem še višje in se negotovo zamajal na zadnji prečki. S koleni sem se pritisnil na zid A zla roka nevarnosti me ni mogla doseči — golobica jo Je bila pregnala. Z ljubkujočimi glasovi, kakršnih dotlej še ni bilo slišati iz mojih ust, sem iztegnil roko po mrzlem skrilastem slemenu. In potem, ko bi se je bil malone dotaknil, Je rahlo zakrilila, se pognala nad poševno streho in odletela naravnost skozi odprta vrata v kolnico. Oprijel sem se skrila-stih ploščic. Nenadoma so se spremenile v ostre zobe nevarnosti, ki se mi je režala z odprtimi usti. Z bolestno previdnostjo sem se spustil na tla. V pokriti kolnici je golobica počenila na visoko škarnico, in ko sem zapiral velikanska vrata, da bi jo dobil v past, sem se nepričakovano zavedel, da sem na meji dobrega in zlega. S prekanjenostjo davnih prednikov sem preudarjal, kako bi Jo bilo mogoče doseči. Vendar Je bila tako daleč od vsega, na kar sem mogel splezati, za lestev pa sem vedel, da je previsoka, da bi jo lahko v kolnici postavil pokonci. Toda zlo me je vsega prevzelo in moje početje mi je postalo celo všeč. Stopil sem ven, se prepričal, da me nihče ne vidi, in si napolnil žepe s kamenjem. Takoj sem se vrnil, zapahnil vrata in pomeril. S prvim kamnom sem zgrešil. Priletel je v streho. Golobica je nagnila glavo proti ropotu, nemo sprašujoč, kaj se je zgodilo. Drugi kamen pa jo Je zadel in moj plen se je sunkoma stisnil k steni svoje jetnišnice. Veselo sem vzdrgetal. Toda nekaj strahopetnega je bilo v tem, da je ptica ostala čisto tiho, ko jo je zadel kamen. Zagnal sem še enkrat in golobica se je v zbeganem poskusu, da bi pobegnila, zaletela v železno traverzo. Padla mi je v razprte roke, ki so željno pričakovale. Peruti so Ji divje plahutale. To ji Je uspelo, zakaj tisti trenutek sem začutil, da sva z golobico eno, da sva bel blisk blaženosti, svoboden in srečen, da lahko poletava nad morečim svetom ali raziskuje mimo nebo. Kakor da bi zla nikoli ne bilo. Kakor da Ji hočem samo dobro. Saj sem ji res hotel samo dobro. «0, moja lepa, lepa, lepa golobica!« sem grulil. «Moja lepa bela golobica!« Odnesel sem Jo iz ječe. V trenutku, ko je zagledala nebo in polja, Je hotela pobegniti. Zapr-hutala mi Je v rokah in v zbeganih očeh ji je pomigljal nemir. Zdrznil sem se. Ne mara me, ne razume me. «Nič hudega ti nočem!« sem zastokal in si jo po-držal k očem, da bi iz njih razbrala moje misli. «Nič hudega ti ne bom storil! Tvoj največji prijatelj bom! Vsak večer, vso soboto (Nadaljevanje na S. strani) PRED SIMFONIČNIM KONCERTOM ORKESTRA GLASBENE MATICE Pod vodstvom Oskarja Kjudra s solistom Rokom Klopčičem Na sporedu Haydn, Mozart, Beethoven Violinist Rok Klopčič Orkester Glasbene Matice se nam bo pod taktirko Oskarja Kjudra ponovno predstavil prihodnji petek na odru Kulturnega doma — tokrat s sporedom del skladateljev Haydna, Mozarta in Beethovna — mojstrov tako imenovane ((dunajske klasike«, katerih ustvarjalno delo tvori nekako celoto, vendar pa je življenjski opus vsakega skladatelja posebej tipično njegov. Mozart in Haydn drug na drugega v kompozicijskem oziru nista vplivala. Tretji, Beethoven, pa je njune dosežke združil in s svojimi devetimi simfonijami kronal dobo ((glasbenega klasicizma« obenem pa je že pripravil stoletje romantike. S svojo prvo simfonijo je dal priznanje svojima predhodnikoma in se je od njiju poslovil, z drugo je napravil odločen korak naprej, s tretjo, «Eroico», pa je že sam svoj glasbeni velikan. Iz bogate zakladnice skladb V/oljganga Amadeusa Mozarta bomo slišali uverturo k njegovi operi «La clemenza di Tito«. Mozart je napisal to opero za svečanost kronanja Leopolda II. za češkega kralja. Skladatelj ie bil tedaj povsem zavzet z komponiranjem opere «Carobna pi- ščal«, vendar je rad sprejel ponudbo, da uglasbi «Titusa», ker je upal, da mu bo novo operno delo prineslo uspeh. C asa je bilo prav malo in tako je Mozart dokončal partituro v pičlih 18 dneh. Svečana krstna predstava je bila 6. septembra 1791 v Pragi, a skladatelju ni prinesla za-željenega uspeha. Verjetno je bil vzrok neuspeha neustrezen libreto, ki ni mogel vžgati skladateljeve fantazije, ki je našla nekaj let prej toliko pobude v vsebini »Don Juana«. Vendar njegov genij tudi v tem opernem delu ni zatajil, saj izkazuje partitura mesta, ki pričajo o veličini njegovega glasbenega ustvarjanja. Leto 1750, leto Bachove smrti, pomeni zaton stare, zapletene umetnosti, polifonije, izumetničene in gostobesedne baročne retorike. Polagoma se rodi novo umetnostno hotenje. Po mestih nastopa novo občinstvo, vzniknejo veliki amaterski zbori, nova meščanska gledališča,^ javne koncertne dvorane. Prišel je Rousseaujev klic «Nazai k prirodi«. Glasba pa je prehitela Rousseauja, prehitela je poezijo in literaturo in se prva odzvala temu klicu ter našla nove pobude v svežem vplivu poljud- OBČUTLJIVOST Zfl VREDNOTE SLOVENSKEGA UMETNIŠKEGA SNOVANJA «Veliki slovenski pasijon» pomeni enega izmed viškov v delu SG Vsesplošno izredno uspela predstava je naletela na nenavadno navdušen sprejem v vseh krogih prebivalstva Kot sem že v poročilu po premierski predstavi zapisal, nam je Slovansko gledališče v letošnji sezoni pokazalo že tri nova slovenska odrska dela: Kreftovo dramatizacijo Prešernovega življenja «Po brezkončni poti«, Tor-karjevo enodejanko ((Študentska soba« in Vugovo enodejanko «Bemardek» v okviru Večera slovenske sodobne dramatike ter končno Mahničev Veliki slovenski pasijon v treh poglavjih: ((Vojaški mizerere«, «Kmečki rekvi-jem» in ((Škofjeloški pasijon«.. Vsaka od teh novitet je bila po svoje zanimiva in pomembna. «Po brezkončni poti« kot resen, čeprav ne najbolje uspeli poskus dramskega oblikovanja življenja našega največjega pesniškega genija, ((Študentska soba« in «Ber nardek« kot poskusa angažirane in kritične gledališke obdelave z modernimi gledališkimi prijemi nekaterih pojavov in anomalij družbenega razvoja v Sloveniji, «Veliki slovenski pasijon« pa kot odrska obdelava starih slovenskih ljudskih pasijonskih motivov oz. kot odrska postavitev dragocenega literarnega spomenika, kakršnega predstavlja ((Škofjeloški pasijon« v zapisu patra Romualda iz 1. 1720. Seveda ((Velikega slovenskega pasijona« ne gre ocenjevati kot vsako drugo moderno ali pa tudi klasično izrazito odrsko delo. Na oder postavljeno trpljenje, pa naj bo to Kristusovo ali pa trpljenje slovenskega človeka, soldata in kmeta, je po svojem značaju sicer močna drama človeka na zemlji v vseh časih njegovega obstoja, a v pasijonski obliki brez strukture izrazito dramskih vzvodov je ta drama vendarle samo zaporedje vsebinsko in likovno pretresljivih prispodob, ki učinkujejo bolj kot krasna razstava povezane serije umetniških slik in manj kot živa, razčlenjena pretresljivost tragičnosti človeških usod. Vendar pa imajo tudi te pretresljive prispodobe lahko silno močan učinek na naše podoživljanje, zlasti če je v njih dovolj umetniške izrazne sile tako v tekstu kot v odrski postavitvi in igralskem konceptu. In prav te in take izrazne sile ima ((Veliki slovenski pasijon«, zlasti pa oba slovenska ljudska pasijona, v naravnost razkošnem izobilju, saj je v njih toliko pristnih in dragocenih prvin, ki za enoten učinek ne zahtevajo nič drugega kot medsebojno skladnost. Vzemimo samo oba slovenska ljudska pasijona ((Vojaški mizerere« in ((Kmečki rekvijem«. Njuna najžlahtnejša prvina je slovenska ljudska, narodna pesem, kot najbolj iskren izraz čustvovanja in intimnega doživljanja ljudske duše in srca. To pesem, povzeto iz Štrekljeve zbirke, je Mirko Mahnič po njeni motiviki smiselno povezal, po potrebi dopolnil in Izpopolnil z lastnimi verzi (zlasti v Kmečkem rekvi-jemu) in z njo odrsko oživil, na osnovi starih ljudskih običajev, bodisi trpljenje slovenskega soldata, bodisi strah preprostega slovenskega kmeta pred nasilno smrtjo. Narodni pesmi in ljudskemu običaju je Mahnič dodal še svojo dramsko obliko, stilno in estetsko vsklajeno s časom, in tako ustvaril umetniško osnovo za odrsko delo, za katerega uspeh sta potrebni samo še odgovarjajoča režiserska zasnova in seveda igralska izvedba Religioznost sama kot taka igra v obeh slovenskih ljudskih pasijonih le spremljevalno vlogo kot odraz vernosti slovenskega človeka v starih časih in kot odraz njegove vdanosti v božjo vo- ljo; v ospredje pa stopa bolj prvobitni značaj slovenskega človeka, njegova zvestoba in vdanost, njegov pogum in njegov strah, njegova zavest dolžnosti in njegov odpor proti nasilju in ubijanju, njegov ponos in njegova nesposobnost, da bi sovražil tudi kadar mora ubijati (vse to v Soldaškem mizereru), njegova vdanost v naravno smrt in groza pred nasilno smrtjo, njegova strast do življenja in dela, njegova navezanost za zemljo, njegova brezmejna odpustljivost (v Kmečkem rekvijerrju). «škofjeloški pasijon« pa je pasijon v klasičnem pomenu in ima z izvirnima slovenskima pasijonoma le toliko skupnega v kolikor obravnava prav tako človekovo — Kristusovo trpljenje po svetopisemskem izročilu in ker je njegov zapis nastal na slovenskih tleh pred skoraj 250 leti, čeprav verjetno po starejših nemških predlogih (Filip Kalan). Gre torej za ohranjeni slovenski literarni spomenik izredne zgodovinske vrednosti, ki nam je posredoval v okrog tisoč verzih ne samo ponašeno ljudsko tolmačenje svetopisemskega izročila, temveč tudi veren zapis stare slovenske govorice in glede na to, da gre za pisani dokument dejanske stare književne slovenščine. V zapisu kapucina Romualda so tudi njegova lastna navodila za procesijsko izvajanje tega pasijona, pri katerem je verjetno sodelovalo okrog 300 maskiranih in kostumiranih igralcev, ki so med samo procesijo na nošenih ploščadih ponazarjali posamezne prizore od izvirnega greha Adama in Eve do križanja na Golgoti. Za odrsko priredbo ((škofjeloškega pasijona« je moral dramaturg Mahnič najti šele primemo dramatizacijo verzov, moral si je naravnost izmisliti marsikatero odrsko situacijo, izčrtati ponavljajoči se tekst, ki bi nedvomno deloval zaviralno na odrski tempo in najti tudi odgovarjajočo kombinacijo rekvizitov za smiselni splet posameznih slik in situacij. Prof. Mahnič Je svoj delež avtorja ali soavtorja opravil pri vseh treh pasijonih ne samo z globokim poznavanjem snovi in zlasti še ljudske pesmi (njegovi verzi se po svoji melodičnosti skoraj ne ločijo od izvirnih) in starih slovenskih izročil, temveč tudi s temeljitim poznavanjem odrskih potreb, z izjemnim občutkom za dramatizirano razčlembo obravnavanih tekstov, s finim estetskim čutom za harmoničnost posameznih prizorov in z naravnost suverenim posluhom za lepoto in čistost jezika in govora. Njegova scenska konstrukcija prizora z vojaki v ((Soldaškem mizereru« je bila čudovita in prav tako je bil nenavadno učinkovit in pretresljiv statični prizor z mrtvaki v ((Kmečkem rekvijemu«. Mislim, da Je zlasti v teh dveh prizorih, sicer pa v obeh slovenskih pasijonih špibh, bila do kraja proučena in vsaj v postavitvi izdelana vsaka podrobnost, kar dokazuje temeljitost Mahničevega gledališkega dela. Ta njegova temeljitost je v ((škofjeloškem pasijonu«, šla celo tako daleč, da je proučeval slikarske umetnine velikih mojstrov, zlasti Raffaella, in po njih postavil tudi razne prizore, zlasti prizor križanja, pri katerega odrski realizaciji je krasno ujel tudi mnoge barvne učinke Raf-faellove mojstrovine. Mislim pa, da je za uspeh krstne tržaške odrske prireditve pasijonov bilo pomembno zlasti tudi dejstvo, da je dela režiral prav Mahnič sam, kajti prav gotovo je lahko le on sam najbolj avtentično tolmačil svojo odrsko zasnovo in zamisel vseh treh pasijonov. Mahničevo režijo je odlikovala predvsem izredna skrbnost in natančnost tudi v podrobnostih in lahko trdim, da tako temeljito pripravljene izvedbe doslej na našem odru še nismo videli. Ta njegova skrb za detaljno izdelavo pa nikakor ni šla na škodo celote, oziroma na škodo idejne poglobitve vseh treh del. Nasprotno; Temeljitost v podrobnostih je idejnost prikazanih pasijonov samo še povzdignila tako, da smo zlasti v obeh izvirnih slovenskih pasijonih njuno idejnost občutili in doživljali v na moč plastični upodobitvi, ki nas je ves čas dogajanja na odru in še potem prevzemala in spremljala, da smo resnično sočustvovali s tem našim nesrečnim slovenskim Soldatom (kako lepo je bila prikazana z narečnimi varijacijami slovenskega naroda celovitost!), ki se je vse do nedavnega moral proti svoji vo-‘ lji boriti za tuje gospodarje, in s tem trdoživim slovenskim kmetom, opornim stebrom našega rodu ,z njegovo uporno življenjsko naravo, z njegovo navezanostjo na zemljo in na bridkosti ter preprosto kmečko pristne radosti življenja. In kako čudovito globoko so v tem plastičnem občutju prišle do izraza besede o večnosti in nenehnem presnavljanju tvarine s prispodobo o jabolku in semenu in o slasti bolečine v kateri se rojeva novo življenje. Da, to preprosto in obenem osnovno življenjsko filozofijo je doumel tudi naš kmet in le ta ga je sprijaznila s smrtjo in umirila v njegovem nemiru. Zdi se mi, da je prav ta zaključna slika iz »Kmečkega rekvi-jema« bila nekaj najbolj čudovitega na tem večeru, kot je bila sploh čudovita vsa režijska zamisel in izvedba podzemlja in dvignjenega nadzemlja z množico statično izvrstno oživljenih mrličev ter z živimi pojavami nad njimi v naravnost oprijemljivem kontrastu smrt-življenje, predvsem pa namišljeni dialog med mrtvim možem in živo ženo, ki mu pride na grob položit cvet- V sklopu svojih akcij ob 20 - letnici obstoja prireja založba Mladinska knjiga z namenom, da približa knjigo slovenskemu bralcu, od 15. aprila do 15. maja mesec knjige V tem času daje na vse svoje izdaje 10-odstotni popust. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitviiiiiiiiiiiiiimiiii Nove knjige v Študijski knjižnici Pilon, Veno: Grafika in risba. Lj., Narodna galerija 1954. Vodnik po Narodni galeriji. LJ.,. Narodna galerija 1958. Božidar, Jakac: Grafika. Lj., Moderna galerija 1954. Erjavec, Franc: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Lj., Prosvetna zveza 1928. Srednjeveške freske. LJ., Narodna galerija 1960. Srednjeveške freske na Slovenskem. Lj., Narodna galerija 1959; Gangl, E.: Slava Prešernu. Lj., 1905. Avčin, F.: Kjer tišina šepeta. Lj., M.K. 1964. 11 gruppo etnlco sloveno in Ita-lia. Trieste, SKGZ 1965. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Trst, SKGZ 1965. Položaj italijanske etnične skupine v Jugoslaviji. Reka 1965. La posizione del gruppo etnico italiano in Jugoslavia. Reka 1965. Zbornik SG ob otvoritvi Kulturnega doma. I. del. 1945-1950. Trst, SG 1964. Vodnik, F.: Ideja in kvaliteta. Maribor. Z.O. 1964. Kirst, H.: Noč generalov. Maribor, Z.O. 1964. Slodnjak, A.: Prešernovo življenje. Lj., M.K. 1964. Klement, Pereira: Kdo nam bo povedal resnico. II. izdaja Trst 1965. Klement, Tilman: Da boš vedela odgovor. Trst, 1965. II. izdaja. Šolski sistemi na Slovenskem od 1774-1963. Lj., Slov. šol. muzej 1964. Griln, Herbert: Radostna Melpo-mena. Lj:, Mestno gledališče 1964. Nučič: Igralčeva kronika III. del. Lj., Mestno gledališče 1964. Pacor, Mario- Confine orientale. Milano, Feltrinelli 1964. Cerar, Marica: Mladi materi, Trst, 1965. Pogassi, Giuseppe: I problemi di Trieste e del suo comune. Trie-ste 1962 Vidah, V.: Salviamo i cantieri. Roma 1963. Vidali, V.: II porto di Trieste e le sue comunicazioni. 1963. Škerjanc, L. M.: Nauk o instrumentih. L., DZS 1964. Kott, Jan: Eseji o Shakespearu. Lj., DZS 1964. Vošnjak, Mitja: Zid na mejni reki Selan. Lp., DZS 1964. Prežihov Voranc: Zbrano delo. VII. knjiga. LJ„ DZS 1964. Grafenauer, Bogo: Zgodovina slovenskega naroda. Lj., DZS 1964. Starič, Ludvik: Leteči Kranjec. Lj., DZS 1964. Buddenbroch, W.: Živali v ljubezni. Lj., DZS 1964. Kesten, Hermann: Kopernik in njegov svet. Lj., DZS 1964. Inkret, Alfonz: Domači kunec. Lj., DZS 1964 Bevk, F.: Zbrani spisi. XI. knjiga. Lj„ DZS 1964. Testo unico per la finanza loca-le. Trieste, 1952. Cantieri riuniti delTAdriatico. Breve storia. Trieste 1955. Letno poročilo prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Trst 1965. Arih, Rok: Krokii. Maribor, Z. O 1964 Filipič, F.: Nebo za žejne oči. Maribor, Z. O. 1965. Suhodolčan, L.: Svetlice. Mari- bor, Z. O. 1965. Bohinec, V.: Naše morje. Celje, Jadranska straža 1933. ja in potočit solzo. Mahničeva režija je tu res poiskala vse navidez morda preproste, toda v resnici" skrajno delikatne efekte, ki jih lahko zasnuje in uglasbi le režiser z izjemnim posluhom za poezijo preproste ljudske duševnosti . Zopet drugačnega mojstra reži-je se je prof. Mahnič pokazal v ((škofjeloškem pasijonu«, pri katerem je bila njegova odgovornost večja prav zato, ker se ob najmanjši nepozornosti in nedoslednosti lahko religiozna tematika dogajanja prevrže v neokusno grotesko, W veličino, nekega trpljenja poniža ne samo v strogem religioznem smislu, temveč tudi v umetniško , zgodovinskem odnosu, ki ga lahko kulturni gledalec ima do dela. Mahničeva režija se je tej nevarnosti vešče izognila s klasičnim in skladno s pisanimi izročili tolmačenim podajanjem ne samo posameznih oseb, temveč tudi odnosov med njimi, med posameznimi dejanji in prizori. Morda so v njegovi naturalistični postavitvi Kristusovega trpljenja zašli nekoliko v pretiran j e le prizori z bičanjem, ki bi verjetno s celotnim podajanjem skladneje učinkovali v rahli stilizaciji, je pa zato pridobila na svoji ekspresivnosti naturalistično ustvarjena podoba človeka - Kristusa, poudarjena zlasti v svoji človečnosti in občutno manj v svoji duhovnosti, ter zlasti še zaključni prizor križanja, čeprav je bilo dejanje pred tem na splošno le nekoliko preveč razvlečeno. Na splošno pa je za Mahničevo režisersko koncepcijo ((škofjeloškega pasijona« značilen njegov estetski in poklicno resen odnos do tematike brez iskanja kakršnih koli tveganih prijemov, čeprav bi ob prav tako estetskem in poklicno resnem umetniškem odnosu do te tematike bilo možno tudi modernejše in scensko svobodnejše tolmačenje tega res edinstvenega literarnega dokumenta naše preteklosti . Prav tako kot v postavitvi pa je Mahničeva režiserska zasnova pasijonov prišla do polnega odraza tudi v igri. Pojačani ansambel Slovenskega gledališča je v skromnem mesecu sicer silno intenzivnih In za Igralce izkušenj polnih vaj, do kraja osvojil Mahničev režiserski koncept, kar dokazuje njegovo sposobnost osvajanja raznovrstnih igralskih zvrsti, saj je preskok istih igralcev od nekaterih poslednjih modernih stvaritev do klasičnega tolmačenja pasijonov, res velik. Kot malokdaj je Mahniču uspelo, seveda ne brez prizadevnosti in discipliniranosti igralcev, ustvariti zgledno harmonično kolektivno igro, v kateri so brez bojazni za svoje igralske reputacije tudi naši najodličnejši igralci z vso poklicno resnostjo prevzeli in odigrali tudi najneznatnejše, a v sklopu celote zato nič manj pomembne vloge. In prav ta komorna uglašenost igre, zlasti v nekaterih zaključenih prizorih. Je morda največ pripomogla k velikemu igralskemu uspehu »Velikega slovenskega pasijona«, pri čemer pa še vedno ostanejo dovolj poudarjene tudi nekatere izjemno izstopajoče stvaritve posameznih igralcev, kot na primer naravnost pošastna pojava Tam-burja (Alojz Milič v «Soldaškem mizereru«), izredna močna igra Jožka Lukeša v vlogi mrtvega kmeta, v katero Je vlil toliko toplote, strasti in pristnosti našega kmečkega človeka, sijajna Martinuzztjeva kreacija hlapca Jura (morda s komaj opaznim JOŽE KOREN (Nadaljevanje na S. strani) ne melodike, ljudske pesmi. Komu je namenjena ta nova umetnost, najbolj zgovorno pričajo besede, ki jih je skladatelj Joseph Haydn napisal v nekem pismu: «Kadar sem se moral boriti s težavami vseh vrst, ki so me ovirale pri delu, kadar so mi popuščale duševne in telesne moči im mi je bilo težko vztrajati na začrtani poti, sem slišal v sebi skrivnosten glas: na svetu je tako malo veselih in zadovoljnih ljudi, povsod jih težita žalost in sbrb; morda bo tvoje delo vsaj_ za nekaj trenutkov nudilo počitek in razvedrilo od skrbi in pehanja utrujenemu človeku. Ta misel mi je vedno dala novih moči za nadaljnje delo«. Te besede so za Haydnovo glasbeno ustvarjanje zelo značilne. Svoja mlada leta je preživel na deželi, na Gradiščanskem. kjer se je upoznal s preprosto, enostavno ljudsko popevko im zvoki te popevke odmevajo iz mnogih njegovih del. Tako tudi iz njegovih simfonij, ki jih karateterizirajo melodije čistih obrisov, pristojne tudi preprostemu poslušalcu; vendar v njih ni banalnosti, njih glasbena vsebina je nosilec izvirne umetniške težnje. Sto štiri simfonije, ki jih j* napisal Haydn, lahko razdelimo v tri skupine. Prva obsega zgodnja dela do 1. 1733, ko je skladatelj zalagal s svojimi stvaritvami plemenitaški krog, ki se je zbiral v dvorcu grofa Ester-hazyja na Ogrskem. Sloves njegovih del pa je kmalu prestopil meje. Pričela so prihajati naročila iz inozemstva, zlasti iz Francije, in Haydn je poslal v Pariz okoli 60 simfonij, ki so jih celo tiskali. Toda francoska revolucija je prinesla nov čas. Haydn je izgubil svoj Pariz, izgubil je dvome svečanosti in svojo občudovalko Marijo Antoi-netto. Šestdesetletni očka Haydn ni mogel postati revolucionar, ni si mogel ustvariti novega pogleda na svet. Ostal je zadovoljni otrok 18. stoletja, ostal pa je vedno isti Haydn. Sedaj ni imel več gmotnih skrbi, ki so ga trle v mladosti.. Bil je slaven. Tedaj ga je povabil v London impresarij Salomon. Haydn je dobil 1200 funtov, svet Pa 12 novih simfonij tako imenovanih londonskih, ki pomenijo vrhunec njegovega ustvarjalnega dela. Nekatere izmed njih imajo podnaslov: Vojaška simfonija. Simfonija ure. Najznačilnejša in morda najpomembnejša izmed vseh je tako imenovana ((Simfonija s tremolom pavk«. I-stega leta 1795 pa je Haydn napisal svoje zadnje simfonično delo — simfonijo v d-duru, sto-četrto po vrstnem redu. Tudi iz simfonije v d-duru. s katero skladatelj zaključi svojo simfonično ustvarjalnost, odseva značilna Haydnova vedrina, tudi zanjo je značilen iskren, preprost in lahko razumljiv izraz. Izmed štirih stavkov je posebno zanimiv Finale, v katerega vplete skladatelj hrvatsko ljudsko melodijo, ki se hudomušno giblje na ležeči mehovi kvinti. Da se je Haydn v tej svoji simfoniji poslužil hrvat-ske ljudske pesmi «Oj Jelena, Jelena«, je že v preteklem stoletju odkril zaslužni hrvatski muzikolog Fran Ksaverij Ku-hač. Danes je splošno priznano, da pripadajo številne teme Hydnovih del hrvatski folklori. Svoja mlada leta je namreč skladatelj preživel na Gradiščanskem, kjer se je upoznal s hrvatsko ljudsko pesmijo. Simfonija v d-duru bo na sporedu koncerta prihodnji petek. Kot posebna privlačnost koncerta orkestra Glasbene Matice bo Beethovnov violinski koncert, ki velja za enega izmed viškov ne le v violinski temveč v vsej, simfonični literaturi, saj ga odlikuje tolikšna oblikovna in vsebinska popolnost, da je ta sodba povsem upravičena. Ludtvig van Beethoven je napisal (če ne štejemo dveh romanc) samo en koncert za violino m orkester. Za njim so podobno storili Brahms, Čajkovski. Dvorak, a prav njihovi koncerti za violino so v vsakem pogledu dovršene mojstrovine. Pri tem pa ie zanimivo, da so največje violinske koncerte preteklega stoletja napisali ravno skladatelji-pianisti. Mendelssohn in Brahms, oba dobra poznavalca klavirja, sta za nasvete prosila znane mojstre violine, kot sta bila David in Joa-chim. Beethoven pomoči ni potreboval, saj je — kakor poročajo — celo v orkestru igral tudi violo. Beethoven je napisal svoi violinski koncert leta 1806, v času, ki pomeni dokaj srečpo obdobje v njegovem življenju. Posvetil ga je prijatelju Breuningu, napisal pa ga je pravzaprav za violinista Clementa, ki je bil tedaj ravnatelj gledališča «An der Wien» in ber violinist. je slovel kot do-loncert je bil. kot navadno pri Beethovnu, komisijsko delo, naročila pa je skladatelj navadno izpolnil v zadnjem trenutku in v naglici. Prva izvedba je bila 23. decembra 1806. Muzikalni in samozavestni Clement je čital svoj part iz not. ne da bi bil, pravijo, prej imel vaje z orkestrom. Po prvem stavku je poslušalcem ustregel s svojim varijetejikiin nastopom in zaigral eno svojih sonat na eni struni z obrnjeno violino. Z ostalima dvema stavkoma ie nadaljeval šele v drugem delu sporeda. Prvo poročilo o koncertu, ki ga je napisal znani kriti/k Moeser, priznava sicer Beethovnovi partituri originalnost in številne lepe od-stave, vendar pravi dalje: »Poznavalci menijo, da je delo v celoti raztrgano in da ima neskončna in utrujajoča ponavljanja nekaterih močno vsakdanjih mest«. Koncert si je le s težavo priboril svoje odlično mesto v koncertni literaturi. Na pravo mesto ga je postavil šele violinist Joachim, ki ga je kot trinajstletni čudežen otrok izvajal leta 18844 pod Mendelssohnovim vodstvom v Londonu. (Nadaljevanje na 8. strani) OB SMRTI RAZUZDANCA - NEKDANJEGA EGIPT O VSKEGA KRALJA FARUKA Bil je veliK ljubitelj žensk požeruh in strasten igralec Ljubosumne može svojih ljubic je dal skopiti -Alkoholnih pijač ni užival - Iz Egipta je odnesel ogromno bogastvo Nedavno je svet izvedel o smrti enega naj večjih razuzdancev in razvratnežev na svetu, nekdanjega egiptovskega kralja Faruka. Umrl je tako, kot si je vedno želel — pri požrtiji. In v družbi lepe ženske. To dvoje je namreč bilo zanj vse. Zenske in uživanje hrane je bila vsebina njegovega življenja in njega edini smoter. In to se je moglo videti že koj na prvi pogled. Saj je tehtal dobrih 120 kilogramov! Odkar so ga vrgli z egiptovskega prestola in je živel v tujini, se je svetovno časopisje pogosto ukvarjalo z njim. Saj pa je bilo tudi kaj pisati! Družil se je z raznimi lahko-živkami in gizdalini v Rimu, v Monte Carlu, v letnih letoviščih na Rivieri, pozimi v Cor-tini d’Ampezzo in drugod. O-koli njega je bilo vedno živahno in veselo. Prav zares se ni mogel pritoževati, da bi bil osamljen in zapuščen. Prisklednikov mu nikoli ni manjkalo. Vsi ti sedaj objokujejo njegovo smrt. A morda najbolj iskreno žalujejo za njim rimske pocestnice. Vest o Faru-kovi smrti Je povzročila med temi nočnimi lepoticami »svetega mesta« veliko žalost in so za njim potočile mnogo solz. A nekatere med njimi so prižgale v bližnji cerkvi svečo za njegov dušni mir. «Farukone» je bil namreč med njimi zelo priljubljen, saj je bil često v njihovi družbi. Do njih je bil vedno zelo širokosrčen in blagohoten. Te svečenice «sladkega življenja« v via Veneto in pa krupjeji, so izgubili s Farukovo smrtjo velikega prijatelja in neprecenljivega pokrovitelja. Otroci so si oddahniti Farukovi otroci — tri hčere in 13-letni sin — sicer objokujejo smrt svojega očeta, vendar pa pomeni zanje brez dvoma njegova tako nenadna smrt veliko olajšanje in rešitev iz trdnih spon, v katere so bili za življenja očeta — samovoljnega tirana, vse doslej vklenjeni. Morda je ta bivši monarh svoje otroke ljubil, toda po svoje, kot pač ljubi otroke kak orientalski satrap. Saj je prav zaradi otrok bil med Farukom in njegovo prvo ženo Farido, materjo treh hčera, sicer prikrit, a nenehen boj. S Farido se je Faruk poročil, ko Ji je bilo komaj 16 let. Ko pa je kazalo, da ne bo z njo dobil sina — prestolonaslednika, jo je odslovil. Kmalu zatem je vzbudila njegovo poželjenje mlada in lepa Narriman, žena nekega egiptovskega diplomata. Da bi laže zadostil svoji želji, iiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiminiiiimiiiiiiiiiijiiiiiiiiiifitimiiiiiiiiiiiiiiHitniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHitiiiiia KRIŽANKA r r r — r r5 r3 r f= 10 11 12 13 vT L w~ ¥~ w~ 18 11 n~ sr 22 23~ t __j i 26 C fcj ST,— P M P j 30 Fn fSS-K □ r 33 34 P 36 37 38 im rrS 39 U) s 67~ 63 u C.S n 66 67 ' u mm J 1 69 VODORAVNO: 1. polmilijonsko pristanišče v Jugozahodni Angliji, 8. pristroj, naprava, 14. naziv za morsko obalo z razvitim turizmom, 15. veletok v Južni Ameriki, 18. narkoza, omamitev, 17. oblika pomožnega glagola, 19. del umetniškega imena slovenskega •kladatelja Friderika Sirce, 20. dvorana za predvajanje filmov, 21. del knjige, 23. ostra dlaka na klasu, 24. ime slavne ruske plesalke Pavlove, 25. največje mesto v Kanadi, 27. osebni zaimek, 28. iglasto drevo, 29. pripadnik staroslovanskega rodu, 30. kratica za «društvo tehnikov«, 32. Javni spor, časnikarski prepir, 35. ime mladinske pisateljice Peroci, 36. očrt, 38. del stopala, 39. neprijeten okus, 40. vase zaprt družbeni sloj, 42. ozek konec polotoka, 43. sloj, 44. mešanje tekočin in plinov skozi luknjičasto steno, 46. oddelek v bolnišnici za notranje bolezni, 48. ime sovjetskega politika Brežnjeva, 49. sramota, pohujšanje, zgražanje. NAVPIČNO: 1. vzorčasta svilena tkanina za prešite odeje, 2. italijansko pristanišče ob Jadranu, 3. žensko ime, 4. ime Jugoslovanskega pisatelja Matavulja, 5. tuje žensko ime, 6. oranje, iz-orana zemlja, 7. mesto v vzhodni Istri, 8. kratica za «avtonomna pokrajina«, 9. ozek kos usnja, 10. najvišja gora v Turčiji, 11. francoski skladatelj in pianist, predstavnik modeme smeri (Maurlce), 12. tuje ime za Janež, 13. jezero v Etiopiji, 18. konica, 21. popularna italijanska filmska igralka (»Milijonarka«), 22. krilo poslopja, 25. tonovski način, 26. glavni števnlk, 28. glavno mesto države Massachussetts v ZDA, 30. del ust, 31. težka srebrno bela kovina, 32. dopis, 33. vprašalnlca, 34. veletok v Sibiriji, 35. francoski graditelj klavirjev, ki Je leta 1777 zgradil prvo tovarno klavirjev v Parizu (Sebastien), 36. ograja za svinje, 37. plemena, rodovi, 39. živalska bolezen, 41. skupno ime za tri najvišja božanstva v nordijski mitologiji, 43. stvarnik sveta v veri starih Egipčanov, 45. latinski predlog, 47. kratica za »nogometni klub«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. bakla, 6. Boka, 10. Monroe, 11. enota, 13. banket, 14. pratika, 16. um, 17. Apolon, 19. Lah, 20. luk, 22. ser, 33. slana, 25. atest. 28. stiva, 30. TT, 31. amrekovina, 34. so, 36. rotor. 37. tarča, 40. Odats. 42. vod, 44. TAM, 45. Lim, 46. raženj, 49. Po, 50. Ollvier, 53. leader, 55. elita, 56. stotak, 57. edil, 58. ranar. je dal premestiti njenega moža v neki zelo oddaljen kraj. Potem se je poročil z »zapuščeno« diplomatovo ženo. Leta 1952 Je Narriman rodila Faruku sina Fuada. A komaj sedem mesecev po tem je v Egiptu izbruhnila revolucija in Faruku se je posrečilo na razkošni jahti pobegniti. Od 27 milijonov Egipčanov ni za njim prav gotovo nobeden potočil niti solze. Ko je Faruk zasedel prestol faraonov, je bil lep in prijeten mladenič. Štirinajst let neverjetno razuzdanega življenja pa je iz njega napravilo odurno gmoto sala. Čeprav je Faruk razmeroma mlad zasedel egiptovski prestol, se je kmalu zavedel svoje neomejene oblasti, ki Jo je s tem dobil. Spoznal Je, da si sme kot orientalski samodržec privoščiti vse. In v resnici se je popolnoma prepustil svojim nagonom, ki Jih je še podžigal nebrzdan pohlep po uživanju. Samodržec po Mahovi milosti Ženske so pri Faruku zbujale vedno zelo veliko poželjenje. A ljudski glas je celo šušljal, da mu je prve nauke iz ljubezni dajala njegova krvna sestra Fawzia. Za potomca faraonov pravzaprav ni to nič posebnega, saj se ve, da je bila pri njih poroka med bratom in sestro navadna zadeva. Fawzia je bila potem prva žena iranskega šaha Reza Pahle-vija in torej predhodnica So-raye. Tam je dokazala, da prav nič ne zaostaja za svojim bratom. Na teheranskem dvoru se Je namreč obnašala tako, da Jo Je moral dati šah v sami palači zastražiti, da bi tako preprečil škandale, ki bi jih napravila, če bi šla v družbo. 'Potem pa ' Je Faruk zasegel krsto s truplom Pahlevijevega očeta, ki je umrl v Kairu, in Je izjavil; da jo bo dovolil prepeljati iz Kaira samo, če mu Pahlevi vrne Fawzio. In tako se Je Fawzia vrnila v Kairo. Novorjetae orgije V štirih palačah, ki jih je Faruk imel v Aleksandriji, so se dogajale razuzdanosti, kakršnih si niti najbolj pokvarjena domišljija ne more predstavljati. Udeleženci vseh takih veseljačenj niso imeli na sebi najmanjšega oblačila. Po razkošni večerji so gostom prikazovali žive erotične slike. Kralj je v ta namen najel številne zvodnike. Poleg tega pa so dobile tudi lepe inozemske igralke, pevke in plesalke, ki so gostovale v Egiptu, »vabilo« na take prireditve. A taka vabila so bila pravzaprav ukazi. Tista, ki se ni odzvala, Je morala v 24 urah zapustiti deželo. Toda te so jo še kar poceni odnesle v primeri z domačimi funkcionarji, katerih žene so prejele podobno »vabilo«. Pravijo, da so bile posledice za ljubosumne može, ki niso pustili svojih lepih žen h kraljevim prireditvam, strašne. Natanko sto takih nespametnih mož so namreč kastrirali. Zato je tudi vsakdo prej dobro premislil, preden je odklonil povabilo ženi. Bil pa je tudi velik požeruh Skratka: ni moč povedati vsega, kar se je za časa vlade Faruka dogajalo v palačah in tudi izven njih. Včasih pa je prišlo tudi do škandala. Tako pripovedujejo, da je nekoč, ko se je Faruk peljal ob obali v Aleksandriji, opazil neko lepo blondinko, ki se je sprehajala z nekim britanskim častnikom. Brž je velel svojima spremljevalcema, naj dekle zgrabita in jo posadita v njegov avto. Toda častnik ni hotel razumeti šale in se je postavil v bran. Oba kraljeva pribočnika je takoj ugnal, zatem se je lotil še samega kralja in ga ranil na levem očesu. Od takrat je Faruk vedno nosil temne naočnike. Ženske pa niso bile edino, čemur je bil Faruk zelo vdan. Bil je tudi velik jedec. Pri e-nem samem obroku je z lahkoto pojedel do deset piščancev. In pri svoji «zadnji večerji« v rimski restavraciji «Ile de France« je pospravil okoli ducat ostrig, koštrunje stegno in kup raznega peciva. Kaj bi se čudili, če njegovo srce ni preneslo tolikšnega napora! Alkoholnih pijač pa ni užival. Bil je namreč veren musliman, a njih vera tega ne dopušča. Se eni strasti je bil Faruk nadvse vdan: igri. V igralnicah je presedel marsikako uro svojega življenja. Tam je stavil včasih ogromne vsote in po navadi izgubil. A njemu se to ni dosti poznalo. Saj je bilo njegovo premoženje ogromno. Ko Je začutil, da se mu prestol maje, je Jel vlagati v tuje banke milijone dolarjev. OIMPETERS DE PRVIČ (TJu/LDENJU BEŽAL PREO ZAKONOM- BIL JE EDEN REDKIH, LADJO ,. CELEBE3 KI DE NA PLOVBI i .PROTI KAZENSKI KOLONIJI, v VIHARNI a NOČI NALETELA NA ČERI IN se POTOPILA In še po svojem odstopu je prenesel na svoji jahti v tujino mnogo dragocenosti in umetnin. Sedaj si bodo njegovi otroci razdelili njegovo premoženje. A nič ne kaže, da ga bodo posnemali tudi v njegovih razvadah in strasteh. _______ S, A- James Bond in moda Tudi slavni »agent 007« oziroma James Bond ni ušel splošni usodi, to je izkoriščanju modne reklame. Ker Je postal slaven na filmskem platnu še bolj kot v knjigi, so se ga polastili in sedaj skušajo v Parizu prepričati vse ženske, naj store vse, da bodo čimbolj podobne tistim, ki ugajajo Jamesu Bondu; to Je naj; bodo «vse iz zlata« (zlate barve morajo biti lasje .spodnja krila, nogavice, kopalna obleka puder itd.), V Italiji pa je začela neka velika tekstilna tovarna dajati moškim nasproten nasvet in jim pravi:, »če nočete biti ljubljenček žensk, oblačite se kakor James Bond!« Nekatere modne revije prlporočaj9 zato moškim, naj nosijo' na primer popoldne obleke iz kariranega blaga («Prince of, Wales»). Za potovanja jim svetujejo športne Jopiče in flanelaste hlače itd. Res, prav vse Jim pride prav, da zbude ljudem domišljijo in se s tem okoristijo. Filmska in gledališka igralka Julie Andrews, ki je dobila »Oskarja« za svojo vlogo v filmu «Mary Poppins« in ki je uspešno nastopila v slavni opereti «My Fair Lady» ".""""""..."....H...«*™«................„...... «\avrtane>, «namjetjene» j’n «nakazane stari Svetoivančani Stari Svetoivančani so imeli mnogo smisla za humor. Po domače povedano «suo ble nakazane« »navrtane« ali pa »namjet-jene«. Svoje trudapolno življenje so si lajšali s pripovedovanjem šal. Marsikaj od tega, kar so pripovedovali, pa ni bilo popolnoma Izmišljeno, ampak se je temu ali onemu tudi resnično pripetilo. Zbrala sem tu nekoliko takih zgodbic, katere sem neštetokrat slišala od none, nonota in »nam-jetjeneh« svetoivanskih strin in »navrtaneh« svetoivanskih stricev. • * * Ker Je deževalo cel teden, strina Vanka ni utegnila posušiti vsega perila, zato je rekla svojemu desetletnemu sinčku: «Fr’ne, jutre buoš njeso ti babe drobil, ke druzga nesn utjegenla pas’šet!» Poučila Je sina, kako se mora Tako Je bilo s strino Pepo neke nedelje. Ure ni Imela pri hiši in ni ■ slišala,’ če je zvonilo k maši. Ko je odpravila najnujnejše delo, se je urno preoblekla in tekta dol po Frdeniču. Med potjo pa je spraševala kogarkoli je srečala: «Strina, ke je vre zgonilo?« «Stric, ke ni še zgonilo?« Ko je vsa zasopla pritekla do cerkvenih vrat, so se ljudje ravnokar usuli iz cerkve, tedaj Je udano ugotovila: »Je zgonilo, ni zgonilo, s’n pršla u ejerko. je glih fenilo!« # * 44 Miče je bil bolan in ni delal cel teden. Kata ni še nesla pe- dostojno vesti In kako govoriti i rila in zato ni bilo doma ne de-z gospo v italijanščini in nasled- i narja in ne kruha. Mali Vanek PRODIRAL JE VEDNO GLOBJE V NOTRANJOST SAMOTNEGA OTOKA Kftjj, KER JE DOBRO VEDEL,DA STA SE NA OBALO OTOKA REŠILA TUDI OBA AGENTA, KI STA SPREMLJALA KAZNJENCE V KOLONIJO. / UPAL JE, DA BO V TEM ODROC-/ NEM KRAJU NAČEL PRIMERNO / ZATOČIŠČE, KJER BO LAMKO POČAKAL, DA SE NJEGOV / PRIMER POZABI........J ' NENADOMA 5b IZMUčfSCGA 7iMA ZA:-J ffi£7l i 71 zadnje kar je videl, je bil divji plesi DREVESNIH KROŠENJ NAD NJEGOVO GLAVO, j SSŽ&Fjtf Zrisan*. TEDAJ SO SE,KOT BI ZRASLI IZ TAL, POJAVILI-IZZA SKALOVJA TRIJE ffc DOMAČINI. NEKAJ ČASA Ho SO NEMO OPAZOVALI NE ZAVESTNEGA JiVA , NA-, TO PA SO SE OJUNAČILI IN PRIŠLI BLIŽJE__ f ČUDNO SE JIM JE ZDELO KAKO Sl JE UPAL BELI ČLOVEK STOPITI NA NJI HOV OTOK - i-OTOK ILGVCfV' ... .IN NITI MIROLJUBNI RIBIČI SOSEDNJIH OTOKOV NISO BILI VARNI PRED NJIHOVIMI DRZNIMI NAPADI_ PO KRATKEM POSVETOVANJU SEJE TROJICA ZEDINILA, DA JE NEZAVESTNEGA BELCA TREBA ODNESTI V VAS. KJER Bo ..VLADAR. ODLOČIL O NJEGOVI USODI ... . ’ : i .v • jr - _Ul cm Ul -it >U OCT&IU ---^INOM KI SO SC KLJUB OSTRIM UKREPOM VLADE TRDOVRATNO DRŽALI SVOJE GROZNE NAVADE -L@VA N&«1L«IV&_ NJIHOV IOTOK'JE BIL NA VSEH ZEMLJEVIDIH OZNAČEN i Z NEVARNO RDEČO [CONO m njega dne Je Fr’ne s cUlco na glavi moško odkorakal v Trst. Prišel je Fr’ne pred vrata gosposke vile in pozvonil. Preden je služkinja, Slovenka po rodu odprla vrata, je vprašala: «Ki že?« Fr’ne: »Ml že!« Služkinja: »KI že ml že?« Fr’ne: »Mi že ml!« Služkinja: Ki že miže, miže mi?« Fr’ne- — ki se Je končno spomnil materine lekcije je naglo Izustil — «Fio de la lavandera!« Nato je izročil perilo in povedal gospe, kar mu Je mati naročila. Vse bi šlo v redu, da ga ni pričela radovedna gospa spraševati še to In ono, na kar pa Frne ni bil zadostno pripravljen. Tako ga je vprašala: »Francele, quantl anni te ga?« Diect leti, se Je Fr’ne pohvalil! E dove te dormi — ga je gospa začudeno vprašala? In čefita — se je Fr’ne moško odrezal! Ma come se pol con dlecl letti dormlr in una sofitta, Je vzkliknila gospa tn se smejala? Seveda se je Fr’ne doma pohvalil s potekom svojega prvega izpita v italijanščini in še dandanes pri Sv. Ivanu o tem veselo razpravljamo. • • * Znano Je, da so naši mandr-Jerji znali napovedati vreme. Vendar ga tako gotovo ni znal napovedati nobeden kakor strina juca. Pri. tem ona ni opazovala od kod so se pripodili oblaki, tudi ne «če Je sunce šlo u ža-kel«, niti ne vetra od kod je pihal, ne leta ptic, ne brenčanja muh, ne! Ona je pogledala sosedovega Jožeta in takoj ugotovila: «Ne buo vremjena! Juože se uobira nus!« * • * Doma ni našim ženam nikoli zmanjkalo dela, ne v petek in ne za svetek. V nedeljah so se težko odtrgale od neštevilnih hišnih opravkov, da bi šle k maši. je potožil svoji materi: »Mate, s’n lačen!« Mati: «T’n suo murve!« Vanek: «S’n t’šč!» Mati: »Ta prvuo buoš pajeu na t’šče, ta druge ne v’čl« * 44 44 Mati je dala Mlčku tri «sou-de» in rekla: »Huade čupet ce-korjuo!« Toda mati ni bila zadovoljna s tisto, katero je Miček prinesel; zato jo Je zavrnila in ukazala Mišku, naj prinese denar. Trgovec je vrnil Mičku tri «soude», ali fant se je spustil v obupen jok: »Nečen t’h soudo, tje nesuo muaje, jest čjen muaje tri sou-de! Aden je nou, aden no malo guobast j'n aden no malo ruz-nast, ke n’nka pr Vrane ga nesuo tele!« Opomba: Pri Vranu Je bila stara trgovina Jestvin in pekama. 44 44 44 Eni pripisujejo naslednjo Jo-šu, drugi pa Majcnu z Borštiča. Pa menda ni tako važno, kdo Je avtor. Dejstvo Je, da so naši mandrjerji pošiljali na r.rg za mestno gospodo to, kar Je njim ostajalo na njivi, ker: «Kar sejemuo, ta prvo se semena najejuo grabce, Puale ga uodnesejuo brvince v'č ku muo-rejuo. Kadar z’čne rast mramor-Je spadjedajuo korenike j’n gliste zlejčejuo u zemluo, kar se da zlejč. Puale ta prvo kr zrase se naberemuo zase j’n ker uostane nesemuo u Trst, gas-puade, de Jej naše ustanke!« Opomba: grabeč — vrabec. * * * Ce Je bil pogreb, so Svetoivančani rekli: «Nesejuo zakua-pat», ali pa «pjelejuo zakuapat«!. Nekega ranega jutra, ko so šli ipo^lč v skupini na delo v mesto, so srečali Majcna z Borštiča, ki je z motiko na rami šel na svojo njivo. Možjfe: «Duabro j’tro!» Majcen: — s pretresljivim glasom — «Buh dej muože! Kej se ne uodkrijeste? Ne videste de nesen zakuapat!« Možje: — prestrašeno — «Buh n’s vare! Kuaga neseš zakuapat?« Majcen: »Sapuo! Ke ne videste! Buh n’s vare!« Možje: «Huade h strele! Kej n’s jemaš za nuarca na use zgudel« * ♦ * Ko so Tržačani peli svojo: «Fe-mo 1’amore che mamma non sa! Nemci pa: »Der Schuster macht Schuhe... so Svetoivančani, »ke se nesuo nigdar dele nazaj, pua-jale na tistuo vižuo suajuo:« Ta stara je bouna, ta mlada leži, je an krajcar zapila, juo glauca bali. Ta stara, Je umrla, u nebjesa je šla, je šulne pozabla, nazaj je pršla. p. k. nekaj več podjetn Mnogo se boste g OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Teden bo zelo razgiban in včasih boste živčni in ne boste vedeli, za kaj bi se odločili. Čustveno življenje pa je kljub temu pod ugodnim vplivom zvezd. V odnosih z ljudmi bodite bolj potrpežljivi in upoštevajte njih nasvete. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Položaj Venere je še vedno neugoden. Ker pa ste očarljivi, boste vseeno želi uspehe, le " tnosti bo treba, ribali v družbi prijateljev. Zaradi nekega posebnega vpliva boste precej raztreseni.-: DVOJČKA (od 21 S. do 20. 6.) Svoje čustveno življenje boste obogatili z novimi poznanstvi. V zakonskem življenju bo vladalo soglasje. V družinah bo mnogo razpravljanja, ki bo privedlo do pozitivnih sklepov. Zelo ugoden bo tudi položaj na delu. RAK (od 21. 6. do 22. 1.) To je zadnji teden, ko bodo ljubezenski odnosi precej napeti. Začel se bo nato pozitiven vpliv zvezd, ki bo omogočil vzpostavitev prisrčnih odnosov. Cas je ugoden za stike s tujci in za daljša potovanja v tujino. Veljaven od 19. do 25. aprila LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Čustveno življenje bo nudilo mnogo zadoščenja in povzročilo navdušenje. Neki prijatelj bo potreboval vaših nasvetov in pomoči. Vi boste uživali pomoč pri reševanju vsakodnevnih zadev in ureditvi gospodarskih vprašanj. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čustveno življenje se bo odražalo v bolj svetli luči. Obiskale vas ... bodo drage osebe, ki jih že dolgo niste videli. Cas je ugoden za družabno življenje. V poslovnih zadevah ali na delu boste imeli več možnosti svobodnega . odločanja. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) V teh dneh vam bo ljubljena oseba povzročala skrbi. Tual vi sami boste čudno razpoloženi ter zelo črnogledi. Skušajte s® razvedriti s kakšno zabavo ali opravkom, ki vas veseli, na primer doma ali v vrtičku. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ta teden bo vladala negotovost v odnosih z ljubljeno osebo. Zaprite vsaj eno oko, če vam ne bo nekaj pogodu, kajti tudi drugi bi lahko kritizirali vaše napake. Cas je ugoden za odnose s prijatelji in znanci. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Bodite m mi in objektivni, tako da boste lahko premagali živčnost , , ™ se izmotali iz za- pletenega položaja. V družini se bo kmalu vse pojasnilo. Na de-lu utegne nastati zmešnjava za-radi nepričakovanih predlogov. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čeprav je čustveno življenje pod dobrim'vplivom, boste nekam malo-dušni. Nekateri ljud- ŠKORPIJON 10. do 21. 11.) (od 24. 1.) Ču- stveno življenje bo *elo Intenzivno, čeprav ne bo vedro in docela rdimo. Prijateljski odnosi se bodo okrepili. Gospodarski položaj se ba občutno izboljšal, toda prav bi bilo, da bi predvsem izboljšali svoje metode dela. je bodo nezadovoljni, ker 'jim bo neki obisk prekrižal načrte Prijatelje in znance obiščite v prvih dneh tedna. Na delu vse dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V čustvenih odnosih boste v začetku tedna nekam negotovi. Cez nekaj dni pa boste ustvarili naravnost romantične odrnv se z ljubljeno osebo. Pokažite razumevanje za razna vprašan!« svojih prijateljev. Teden je prt-meren za nakupe. PflmorsETdnevnlV f/r~\ JcPuSb iiš j' 'i I - ■=. vlil = -r«re?!f ligpjjll|iližilgillllii p*Xv:;:|v: yr,.v.v.v.v.v.v!l ■M-;-:-:-:-:« •s::::*:« •&Xv«tIv.vXvXvIvXvXyIvI% ^.v/.v.v.v! zveze na Goriškem m. . i| mW$ž. TEDEN Najpomembnejši dogodek v preteklem tednu je bil brez dvoma «Pohod za mir«, ki ga je organiziral v torek 13. aprila Tržaški odbor za mir. S to veliko manifestacijo, katere se je udeležilo več tisoč ljudi, je tudi tržaško demokratično ljudstvo izpovedalo svojo težnjo po miru in svojo obsodbo a-meriškega napada na Vietnam in obsodbo nacističnih metod, katerih se Amerikanci poslužujejo proti pripadnikom vietnamskega narodnoosvobodilnega gibanja. Ko je povorka s transparenti, ki se je začela na Trgu Sv. Jakčba, dosegla Rižarno, je bilo v tej nacistični mučilnici glavno zborovanje z govorom v italijanščini in slovenščini. Povorke so se udeležile ugledne osebnosti tržaškega političnega, javnega in kulturnega življenja. Tržaški občinski svet se je sestal v ponedeljek in odobril osnutek konvencije med tržaško občino, pokrajinsko upravo, univerzo, trgovinsko zbornico, hranilnico, združenimi bolnišnicami in centrom za rakasta oboljenja, o ustanovitvi medicinske fakultete pri tržaški univerzi. Poleg tega so odborniki odgovarjali na razna vprašanja svetovalcev, in v tej zvezi sta svetovalca KPI Ca-labria in PSIUF dr. Pincherle predložila resolucijo z zahtevo, da se v središču mesta zgradi spomenik odporniškemu gibanju. O počastitvi odporniškega gibanja ob 20-letnici osvoboditve so govorili tudi na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, kjer so odobrili sklep odbora o podelitvi nagrad za najboljše šolske naloge o odpoihiškem gibanju in 20-letnici osvoboditve. Potrdili so tudi, da bo 25. aprila v Nabrežini slavnostna seja občinskega sveta, med katero bodo imenovali trg pred županstvom za «Trg padlih za svobodo«. Program proslav ob 20-letnici osvoboditve so potrdili tudi na seji miljskega občinskega sveta. Ta program vključuje kot glavno točko, odkritje spomenika padlim v Miljah, za katerega Je dala pobudo krajevna sekcija ANPI, občina pa se je tej pobudi pridružila s prispevkom en milijon lir. V torek je bila tudi seja pokrajinskega sveta, na kateri Je predsednik dr. Savona na izzivalno vprašanje liberalca odv. Jone izjavil, da je obisk tržaških predstavnikov v Kopru pomenil po eni strani vrnitev obiska koprskih predstavnikov v Trstu, po drugi strani pa je ta obisk odražal obojestranske želje po zbližanju in po konkretnem sodelovanju zlasti na gospodarskem področju. Predsednik dr. Savona je tudi povedal, da se bo pokrajinska delegacija udeležila manifestacije odporniškega gibanja, ki bo 9. maja v Milanu. Končno je še dal pojasnilo v zvezi s slovensko prilogo «Rinascite a-gricole« za katero je dejal, da odraža enega izmed sklepov sporazuma med strankami levega centra. Deželni svet se v preteklem tednu ni sestal, pač pa se je sestajala njegova prva komisija, ki je na posvetovalni stopnji tudi odobrila deželni proračun za leto 1965. V sredo so v sklopu vsedržavne stavke stavkali tudi železničarji v Trstu in zaradi tega v Trsta ni odpeljal niti en vlak. Prav tako se je v sredo začela tudi stavka nameščencev o-pernih gledališč in simfoničnih ustanov, v četrtek pa je bila stavka delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki so tudi v povorki hodili po mestu. Stavka je bila ponoven protest delavstva proti nameravani ukinitvi ladjedelnice. Delegacijo delavcev je sprejel tudi župan. V zvezi z vprašanjem tržaškega pomorstva in tržaških pomorskih zvez z ostalim svetom naj o-menimo, da je poslednjič pristala ob pomolu pri pomorski postaji stara in zaslužna potniška ladja «Saturnia», katero so v petek zavlekli v staro luko in jo dejansko že začeli razdirati, ob pomorski postaji pa so istočasno začeli poglabljati dno, da bo lahko ob njej pristala nova ladja na progi Trst,-New York «Cristoforo Co-lombo«. V tej zvezi je zanimiva tudi pobuda komunistov, naj bi ladji «Saturhio» in «Vulca-nio» ne razdrli, temveč ju namenili za socialno zdravstvene namene. Na jugoslovanskem generalnem konzulatu je bila v sredo tiskovna konferenca, na kateri so konzularni predstavniki pojasnili nekatere nove olajšave 7a turistične prehode v Jugoslavijo. Glavna med temi olajšavami se nanaša na ukinitev vJzuma za tridhevni turistični obisk v Jugoslaviji. Pomemben dogodek v tržaškem slovenskem kulturnem življenju je bila šesta premiera slovenskega gledališča, ki je v Kulturnem domu začelo uprizarjati Mahničev «Veliki s’ovenski pasijon«. Kritika je uprizoritev soglasno ocenila za zelo uspelo in v režiserskem in igralskem smislu najbolj izdelano in dognano. Med drugimi si je predstavo ogledal v petek tudi znani italijanski igralec Dario Fo s svojimi sodelavci in se o njej nadvse pohvalno izrazil. Danes bo z ((Velikim slovenskim pasijonom« slovensko gledališče prvič nastopili) v ((KatpliŠkem domu« v Gorici. Prefektura je tudi uradno sporočila datum prihodnjih u-pravnih volitev za goriško pokrajino. Izvedli jih bodo v nedeljo, 13. junija. 29. aprila bo potekla mandatna doba krajevnih upravnih organov, zaradi tega hitijo s sprejemanjem zadnjih sklepov. Goriški občinski odbor, sestavljen samo iz de-mokristjanskih svetovalcev, je nameraval tik pred zaključkom upravne dobe izglasovati splošni regulacijski načrt. Načrt je bil že v diskusiji, ko sta svetovalca PSI in PSDI Zuliani in Candussi predlagala, na podlagi poprejšnjih pogovorov predstavnikov sekcijskih odborov PSI, PSDI in KD, da bo regulacijski načrt, takšen kakršen je, sprejel novi občinski odbor. Predlog je odobrila navadna večina svetovalcev. Ker nas loči od 29. aprila kratka doba, je ?elo verjetno, da se goriški občinski svet ne bo več sestal, ali pa morda še enkrat, To velja tudi za pokrajinski svet, Ki bi imel svojo zadnjo izredno sejo v petek, ter za okoliške občine. Kakor obsežno pišemo na drugem mestu, je bila v Gorici ustanovljena Kmečka zveza, da bi Se vanjo vključili vsi slovenski kmetje ter v njej branili svoje gospodarske koristi. S tem je bila odpravljena občutna pomanjkljivost, ki je predolgo let hromila dejavnost in pa razvoj slovenskega kmečkega človeka, Kmete, pa tudi druge meščane bo prav gotovo zanimal izid, posredovanja delegacije Alleanze contadlni in Sloven* ske kulturno-gospodarske zveze, ki je bila v tem tednu pri ministru za Javna dela Manciniju. V delegaciji je, bil poleg kmetov in predstavnikov kmečke organizacije tudi podpredsednik SKGZ dr. Peter Sancin, ki je ministru prikazal obstoj upravičenih razlogov, da se izvajanje zakona 167 v sedanji obliki prikaže kot poskus raznarodovanja slovenskega nacionalnega ozemlja. Minister je obljubil, da ne bo storil ničesar, ne da bi se predhodno posvetoval s predstavniki prizadetih prebivalcev. Na občnem zboru posojilnice v Sovodnjah, ki so ga imeli prejšnjo nedeljo, so ugotovili, da je znašal lanskoletni promet 400 milijonov lir. Hranilne vloge so se zvišale na 110 milijonov lir, posijila pa na 71 milijonov. Izvolili so novi u-pravni odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani. Andrej Pipan, Janko Cotič, Jožef Ce-ščut, Karlo Batistič, Albin Tomšič, Franc Petejan in Štefan Černič; nadzorni odbor: Lado Lukežič, Franjo Rojec, Ivan Pelicon, Andrej Cotič in Toman Tomšič. Obmejno sodelovanje na prosvetnem področju je tudi v prejšnjem tednu bilo zelo živahno. V klubu Simon Gregorčič je gostovala lutkovna skupina srednješolcev iz Nove Gorice s štiridejansko Hudobni grajščak in otroško igrico Zajček se je izgubil. Obe predstavi si je ogledalo veliko otrok in tudi odraslih. V soboto zvečer pa sta zabavni ansambel Nomadi in Tropical gostovala na reviji zabavnih ansamblov v Šempetru, ki jo je pripravil mladinski aktiv tovarne Istra. OSMICA Silvester Glavlna v Lonjer-ju blizu otroškega vrtca toči svoje rujno vince in reže domač pršut. se odpira nova stran za slovenskega kmeta Sedaj, ko je zveza ustanovljena, je nujno potrebno, da se vanjo vključijo vsi kmetje Pogled na del kmetovalcev, ki so iz vseh vasi Goriške v nedeljo prišli Kmečke zveze na ustanovitveni občni zbor Slovenski kmetovalci iz Goriške so si ustanovili Kmečko zvezo, svojo stanovsko organizacijo. S samo ustanovitvijo p.1 Kmečka zveza še ni opravila svč> funkcije; zveza bo mogla uspešno delovati samo takrat, kadar bo imela široko podporo vseh slovenskih kmetov, ki bodo videli v njej najbolj primerno organizacijo za zaščito svojih koristi in Za napredek kmetijstva. To pomeni, da mora postati Kmečka zveza last vseh obdelovalcev zemlje, ne glede na njihovo bivališče in ne glede na> njihovo politično opredelitev. Na kmetovalcih. ki so sodelovali na ustanovitvenem občnem zboru in bili izvoljeni v upravni ter nadzorni odbor, je sedaj, da te smernice občnega zbora Uresničijo ter skrbno čuvajo, da bo njihova zveza skrbela za kmečke interese v krajevnem m pa v vsedržavnem obsegu, opirajoč se na vse demokratične sile ter na razumevanje pri vseh ljudeh, ki zagovarjajo potrebo po razvoju kmetijstva. Za svoje člane bo zveza dala na razpolago dr. agronomije Mirka Primožiča z Oslavja ter uradniško moč, ki bosta spremenila v dejanja vse tisto, o čemer se je sedaj dosti govorilo tako na pripravljalnih sestankih po vaseh kakor na samem občnem zboru. Ker je nastanek Kmečke zveze na Goriškem vendarle dejanje, ki je velikega pomena tudi za vso slovensko manjšino, bi v zgoščenih besedah opisali potek občnega zbora ter na takšen način dali možnost tudi nedeljskim bralcem, da se seznanijo z njegovimi odločitvami. Predvsem se nam zdi potreb no povedati, da je prišla pobuda za ustanovitev stanovske organizacije kmetov od Slovenske kulturho-gospodarske zveze, ki vidi učinkovitost enake organizacije za kmete na Tržaškem ter vrzel, ki Je, žal, predolgo obstajala na Goriškem. Zato je SKGZ povabila kmete v klub «Simon Gregorčič* v Gorici, kjer je njen predsednik Boris Race prikazal smernice SKGZ v obrambi splošnih narodnih pravic Slovencev v Italiji, med katerimi je tudi obramba kmečkega sloja in njihovih življenjskih interesov. Podpredsednik dr. Peter San- cin je nanizal nekaj vprašanj, 9 katerimi se bo Kmečka zveza ukvarjala, da bi se našemu kmečkemu človeku čimbolj pomagalo v njegovih naporih za boi.še gmotne razmere. Za predsedniško mizo so sedeli kot gostje predsednik društva neposrednih obdelovalcev zemlje iz štandreža Viljem Zavadlav, pokrajinski tajnik «Al-leanze contadinl* Bruno Mariž-za in pa tajnik Kmečke zveze iz Trsta Lucijan Volk. Izmed vseh se nam vidi najpomembnejši za dejavnost goriške Kmečke zveze ravno govor Lucijana Volka. Uvodoma je dejal, da strokovna organizacija «rti za vse, ampak Je vaša, kar pomeni, da je izraz vaših potreb in vaše volje, da jo bodo vodili ljudje iz vaše srede. Njena moč bč odvisna od vaše složne nemoči, in čim bolj bo organizacija močna, tem večjo pomoč bo lahko nudila svojim članom*. V diskusiji Je bilo poleg drugih Pojasnjeno najvažnejše vprašanje, ki ga le zastavil e-den izmed prisotnih kmetoval cev, in sicer odnos do strank Kmečka zveza ni politična organizacija v strankarskem smislu, politična na je v srni slu. da brani kmečke koristi in še posebei kmečke koristi našega človeka. Takšno svojo nalogo lahko opravlja le takrat, kadar njeni ustanovitvi niso botrovale stranke, zakaj kadar koli bi stranke ustanavljale gospodarske ustanove (banke, zadruge, trgovine, stanovske organizacije itd.) bi le-te živele do prvega prepira, ki pb je med strankami vseh vrst vedno dovolj. Z načinom ustanovitve Kmečke zveze na pobudo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je bila Dodana največja možna garancija za njen pravilen razvoj. Na podlagi posvetovanja s predstavniki posameznih vasi so kmetje soglasno izvolili naslednji upravni odbor: Avgust Stekar (Steverjan), Zorko Maraž (Steverjan), Ka- rel Drufovka (Oslavje), Anton Figelj (Oslavje), Franc Fete-jan (Sovodirnje), Stanko Primožič (Gabrje), Salamon Tomšič (Rupa), Miloš Bobič (Peč), Ludvik Devetag (Vrh), Rado Lakovič (Doberdob), Franko Gergolet (Doberdob), Ciril Pahor (Dol). Kmetovalci iz štandreža, Jamelj, Jazbin in šent* mavra so prosili, naj pustijo zanje prosto po eno mesto (za štandrež dve), da bodo pred prvo sejo upravnega odbora v soglasju z ostalimi kmeti določili svoje zastopstvo. Občni zbor je predlog osvojil. V nadzorni odbor so izvolili: Franca Lupina (štandrež), Milka Klanjščka (Oslavje) in Jožeta Humarja (Števerjar.); za namestnika pa Jožeta Gergo-leta (Doberdob) in Antona Tomšiča (Sovodnje). G. V. SEMPOLAJ K nam prihaja vedno Več tržaških izletnikov. Vedejo se dostojno in so nam dobrodošli. A ne vsi — ne takšni, kot je mešana pobalinska družba tako imenovanih jamarjev ali takih, ki jim je jamarstvo deveta briga in prihajam na slovensko podeželje izzivat in si hladit svojo vročo misinsko dušo. Tej misinski drhali je r.a poti naš jezik — la «brutta lin-gua s’ciava». Mogoče imajo te jamarske družbe nalog obujati fašistične metode in ustvarjati videz ponovne moči fašizma. Naj neofašizem pripravlja te pobaline na kakršnekoli blazne podvige, a našega narodnega čuta ne bodo žaUld in se oste-jaii s fašistično Janino. Sicer pa se zavedamo* da naziv «sohiavo» (suženj ) 'prltiče tem duševnim siromakom, še poseb no nekaterim »frajlicam* menda slovenskega porekla, ki so padle v to druščino. Svetujemo tern zajčjim junakom, da s takšno prepotenco naj ne prihajajo k nam, ker jim bo tukaj prevroče Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVENE GOSTILNE NA PROSEKU Obračun plodnega delovanja Odbor pripravlja program za proslavo 60-letnico Lani so odkupili domačega vina za 2.415.000 Ur V soboto 10. t. m. je bil redni letni občni zbor članov Društvene gostilne na Proseku, ki letos praznuje 60-letnico svojega obstoja. Po poročilih predsedstva, blagajničarja in nadzornega odbora, ki so jih člani odobrili, se je razvila živahna diskusija V glavnem glede bodočega delovanja. Tako so med drugim sklenili, da bodo obnovili in uredili kuhinjo ter higijenske naprave, po možnosti pa tudi postavili centralno kurjavo. Volitev novega odbora ni bilo, ker so vsako drugo leto. Društvo ima zdaj 83 članov na Proseku. Glede proslave 60-letnice so člani poverili nalogo odboru, naj za to skrbi in ukrene vse potrebno. Kakor smo že lani poročali, je vodstvo Društvene gostilne prišlo na dobro zamisel, ki se je lepo obnesla. Ko v gostilni točijo vino domačega vinogradnika, napišejo to na oglasni deski, da vsakdo ve, čigavo vino pije. Letos so odkupili že 20 hi domačega vina, ki ga zdaj točijo, za praznike pa bodo točil vino dveh domar činov. O programu in pripravah za proslavo 60-letnice bomo še poročali, prepričani pa smo, da bodo na Proseku znali pokazati. kaj zmorejo napraviti z združenimi močmi ob takih izrednih prilikah, Iz poročila vodstva društva ie razvidno, da je imela lani Društvena gostilna na Proseku skupno 4.888.379 lir dohodkov, 4.847.114 lir stroškov, 41,265 lir čistega dobička. V zalogi je bilo 31. decembra lani 6.266 litrov vlila, med letom pa so ga prodali 33.768 litrov. Od tega je bilo nad 30 odst. domačega vina. za skupno vsoto 2.415.000' Itf''Domače v1eaL.sa.JBle'oev»Ii povprečno po 230 lir. Stroški so bili Jani večji kot prejšnffe leto, zvišala se je tudi nakupna cena vina, vodstvo pa hi kljub temu zvišaio prodajne cene. Tudi lani so napravili nekatera dela v lokalu, da sledijo napredku in potrebam ter zahtevam gostov. Predsednik Orel Je v svojem poročilu med drugim poudaril, da Je življenje društva poteka- lo skozi najhujšo dobo našega stoletja, kljub težavam in oviram s strani oblasti pa se je društvo ohranilo in izvrševalo svojo nalogo. Delovanje društva je bilo prekinjeno samo enkrat, in sicer med zadnm vojno, ko je nemška vojaška posadka zasedla prostore in povzročila veliko škodo, za katero ni društvo dobilo še nobene odškodnine. KATIN AR A Pretekli torek smo spremili k večnemu počitku domačina Josipa Lavrenčiča. Naš «Pepi Zimen« je pred nekaj dnevi praznoval svoj 76. rojstni dan zadnja leta pa ga je še precej napadala zavratna bolezen irj zadnje čase je hudo trpel. Pokojnika so vsi cenili In spoštovali. Bil Je zelo razgledan in je dosti čital. Prosvetnemu društvu «Zaatava» je bil zadnji predsednik. Sodeloval je tudi v gospodarskih ustanovah (pogrebno.,; .društvo, zavarovalnica goveje živine), kot odbornik, celih 25 let pa je bil blagajnik. Po vojrji Je dobil službo šolskega sluge in opravljal še delo cerkovnika. Naš »Dnevnik* je imel od začetka vsak dan v hiši in je bral tudi druge slovenske časopise. Naj mu bo lahka domača zemlja, ženi pa naše globoko sožalje. JEŽEPIN miiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiliiiilimiiM.............(m......."iiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMmin-iiiimimimimimmiHiiiliiliiiiiiiiuiNimmiiimiimiiimiiiiiin.....................................iiiiiininimiimini»tiliiii«iiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiniiimni IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV NABREŽINA IGO GRUDEN, pesnik našega Krasa, obale in kamnarjev Še neobjavljena njegova pesem «Nabrežina> Smrt je prerano pristrigla življenje Iga Grudna, pesnika našega Krasa, obale, minerjev, naše črne usode. Iz njegovih pesniških umetnin diha najgloblja ljubezen do te žemlje in njenih ljudi. A najlepši čar te ljubezni je v njegovi «NabreŽini», v pesmi, ki Jo je leta 1947, ko smo nameravali izdati publikacijo o naši obali (ki pa iz tehničnih razlogov ni izšla), z dvema pesmima sestre Dore posial piscu te razprave. V posprem-nem pismu piše: Pošiljam Vam rokopis za nabrežinsko publikacijo in prilagam dve pesmi Sestre Dore, ki ju boste — ali vsaj eno — morda objavili. Publikaciji želim obilo uspeha in najprisrčneje pozdravljam Vas in vse moje drage Nabrežince in Nabrežinke. Pa prisluhnimo tej pesmi — izpovedi pesnikove globoke ljubezni do svoje rojstne vasi. člani upravnega in nadzornega odbora Kmečke zveze v Gorici, slikani po Izvolitvi. V imenu vseh se je ta itkatano zaupanj« zahvalil Frane Lupin I« štandreža Nabrežina V borbi ostala sl izven mejil zemlje svobodne, nas vseh domovina, o Nabrežina, ti rodni moj kraj! Kakor se v školjki v globini morjil biser kot solza rodi iz (bolečine, v srcu, ko’ nate obujam spoipine, sije sedaj mi tvoj topli smehljaj, o Nabrežina, ti rodni moj kraj! Bila radost si pomladnih mi let, vedra zasanjanost sončne mladosti, z brega, ki morje pred njim se odpri, dalje si vse mi razgrinjala svet; dala si čar mi radostne prostosti, prve ljubezni, slasti in bridkosti, ti si učila ljubiti me vse: slast in radost in bridkost in gorji. Ljubil sem tvoje kamnite poti, širno obzorje, ki v dalj se izteka, morja šumenje, tišino ograd, ljubih deklet orošene oči, vsakega, ki sem ga srečal, človeka: kmeta in ribiča in kamnoseka, ljubil sem tvojo cvetočo pomlad, sonca jesenski otožni zapad. Kdo jim okrutno pravico je dal,-da so pregnali me z rodnega praga, tebe teptali, tiščali te k tlom? Narod je v bratstvo ljudi veroval, v zavojevalcih preklinjal sovraga, ki je oskrunil vsa čustva nam draga, zmerjal z barbarom nas, s sužnjem in psom, ker smo ljubili svoj jezik in dom. Ni uklonila sovražna nas pest, ni poteptala pohlepna te sila, o Nabrežina, ti rodni moj kraj! Zdaj ko ves svet izprašuje si vest, ki milijonov ga kri je pojila, v zvezdo veruj, ki od vzhoda razlila tudi čez tebe je bratstva smehljaj, o Nabrežina, ti rodni moj kraj! Igo Gruden, pesnik plemeni-1 ostal Nabrežlnec in nedvomno tih teženj in čustev je bil in ga je nenehno mučilo vprašanje: kdo jim okrutno pravico je dal, da so pregnali me z rodnega praga? In to samo zato, ker smo ljubili svoj jezik in dom. Ta plamen ljubezni Iga Grudna naj bi proniknil v srca naše mladine, saj mu Je bila tako draga in je cenil njene moralne in intelektualne vrline; vedel je, da bo vselej ubrala pravo pot — pot narodne zavesti, časti in ponosa. Drugi domačin je umetnik v dletu — kipar Celo Pertot, ki ga je življenjska krivulja zvodila tla Švedsko. Iz njegovega življenjepisa veje Izredno močna volja kraškega fanta. Po dovršeni obrtni šoli je moral za kruhom v kamnarskem poklicu. A čimbolj je obdeloval kamnito gmoto, tem jačje je bilo nagnjenje za to upodabljanje. S pomočjo sorodnikov v Rimu je obiskoval tamkajšnjo kiparsko šolo. Gmotne težave so ga prisilile, da je v počitnicah odhajal na švedsko, kjer si je z navadnimi posli v gostinskih obratih kaj prislužil Ko je na Dunaju opravil izpit iz kiparstva, je odšel v Stockholm, kjer si je s svojimi umotvori priboril odlično mesto v kiparski umetnosti. JANKO FURLAN (Nadaljevanje sledi) liiitiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiitifUiiiiiiiMiiiiiiitiiiuitinfinmtittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiMiiiini Naj jim bo lahka zemlja BORŠT Kar dvakrat zaporedoma Je posegla smrt v družino p. d. Kovačevo v Brstu. V pozni jeseni je umrla 82-letna Marija Glavina rojena Petaros. Njena življenjska pot res ni bita posuta s cvetjem, ker se ji je njen mož pred leti smrtno ponesrečil v Faccanonijevem kamnolomu; trdo je morala delati in skrbeti; da je preživljala družino. Pred mesecem dni je umrl njen 55-letni sin Franc — bil je samski in je bolehal že mnogo let. V soboto, 10. trn., smo spre mili na zadnji poti 82-letnega Andreja Glavino. Po poklicu je bil čevljar, dobro pa je bil poznan po vsem Bregu in bližnjem Krasu. Njegov sin Mario je padel v narodnoosvobodilni borbi. V nedeljo zjutraj pa je umrl 68-letni Lojze Sedmak, ki je tudi že dalj časa bolehal. Pokopali smo ga v ponedeljek popoldne. Umrli naj v miru počivajo, preostalim pa izražamo naše | sožalje. M. NABREŽINA V sredo, 7. t.m., smo spremili na njegovi zadnji poti Ernesta Svetliča, znanega antifašističnega borca. Njeeova življenjska pot je podobna oni naprednih borcev-proletarcev. Rojen 1. 1908 v šempolaju la delavske družine se je izučil kamnoseštva, se že zgodaj seznanil z usodo delavskega razreda in se navzel revolucionarne ideje. To je stalno plačeval z aretacijami, kraišimi (vsakega 1 maja) in dallšimi. Fašizem ga je v tem dobro šolal, a mu hkrati krhal zdravje. Po padcu fašizma je bil pripeljan v Novo krajino, ker se je bil odločil za partizane. Tamkaj je kot partizan ostal do konca vojne. Po vojni je nepretrgoma bolehal in končno ves iz-hiran v svojem 57. letu omahnil ter zapustil ženo in 21-let* nega sina. Odšel je prerano, kot gre veliko starih idealnih borcev za boljšo usodo delovnih ljudi. Lahka mu domača gruda. Svojcem izrekamo svoje sožalje. PnmorsTčT’fnevnIk __ 6. 18. aprila 1965 Vreme včeraj: najvlšja temperatura 18,6, najmižja 10, ob 19. url 14; vlaga 65 odst., zračni tlak 1010 3 stailen, veter 12 km jugovzhodnih, nebo 8 desetin poobdačeno, morje rahlo razgibano, temperatura mor. Ja 12 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA. It. aprila Velika noč Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 18.54. Dolžina dneva 13.39. Luna vzide ob 21.50 ln zatone ob 6,38 Jutri, PONEDELJEK, 19. aprila Velik; ponedeljek DELOVANJE KMETIJSKE BOLNIŠKE BLAGAJNE V LETU 1M4 « m . « . — IVmncrn nmr in r llVriAV 1 Cf l.. i.j.i::«. _ T GLASBENA MATICA V TRSTU SLOVENSKI FOTOKLUB za zdravstveno oskrbo kmetovalcev Povprečni prispevek na zavoravanca je znašal 2.651 lir, izdatek pa 16.311 Kr Posvetovalna komisija kmetijske bolniške blagajne v Trstu se je se stala m proučila poročilo o obra-čunu za leto 1964, ki ga je pred lozil komisar ustanove dr. Olivie-ro Degrandl. Iz proučitve poročila, jasno izhaja, da je bolniška blagajna opravila koristno delo v prid kmetovalcem ter hkrati zelo gospodarno ravnala s sredstvi, ki so ja bili na razpolago. Upoštevajoč majhno število vpisanih čla-da jim je nudila blagajna izdatno pomoč z navad-no zdravstveno in porodniško o-skrbo, s specialistično oskrbo in z nego in zdravljenjem v bolnišnicah. Blagajna je porabila za to oskrbo in pomoč 18.001.835 lir, oziroma povrecno 9.250 lir na vsakega zavarovanca. Bilo je 2.783 navadnih zdravniških pregledov, 1656 nadzornih in drugih specialističnih pregledov, 170 primerov oskrbe in zdravljenja v bolnišnicah, to je o,74 odstotka vpisanih članov za skupno 2.616 oskrbnih dni. Povprečni izdatek na posameznega bolnika, ki se je zdravil v bolnišnici, je znašal 89.657 lir. Ce se upoštevajo tudi upravni stroški, odpade na vsakega zavarovanca 16.311 lir. Povprečni prispevek vsakega zavarovanca pa je znašal 2.651 lir, kar pomeni, da prispevajo samo za šestino izdatkov (16,25 odst.). b»a je lahko krila izdatke, je morala blagajna preko vsedržavne federacije blagajn najeti pri INPS dve posojili v. skupni vrednosti 39.531.000 lir. Federacija namreč ni lani kot prejšnja leta krila primanjkljaja ter s tem omogočila delovanje blagajne brez bremen za člane. To se je zgodilo, ker je razpolagala z mnogo manjšim solidarnostnim skladom države kot prejšnja leta. Seveda ni mogoče v celoti odplačevati omenjenih posojil z dopolnilnimi prispevki zavarovancev. Zato bi morala država na tem področju več prispc-^ vati, ali pa bi morala dopolniti izdatke dežela. Le tako bi se izognili povečanju zavarovalnih prispevkov spričo povečanja izdatkov za zdravniške preglede in za oskrbo v bolnišnicah. Bolniška blagajna zagovarja to stališče, ker me- ni, da so kmetovalci važna proizvajalna kategorija, ki močno čuti posledice sedanje splošne gospodarske krize ter še posebnega zastoja v kmetijstvu. Zato zasluži ta kategorija še več razumevanja kot druge. V vsedržavnem okviru se je pričela akcija, da se zagotovi kmečkim blagajnam večji državni prispevek, saj so na primer industrij-cem odpisali precej zavarovalnih prispevkov in jih «fiskalizirali», to je jih je prevzela v breme vsa skupnost v obliki davkov. Zaradi tega se upravičeno pričakuje od države tudi večji prispevek za bolniško zavarovanje kmetov. Sicer je bil lani že dosežen dober rezultat s 50-odstotnim znižanjem prispevka na hektar obdelovalne zemlje za občine, ki spadajo po zakonu iz leta 1952 med gorska področja. S to ugodnostjo so »e okoristile vse občine razen Milj in omejenega področja pri Rovtah (Campanelle) v tržaški občini. V okviru preuredbe socialnega im bolniškega zavarovanja v znamenju socialne pravičnosti pa se pričakuje, da bodo kmetovalci že izboljšali svoje pogoje bolniškega zavarovanja. Vlaganje prošenj za otroške vrtnarice Tržaško županstvo opozarja otroške vrtnarice, ki nameravajo za-prositi za začasno namestitev v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1965-1966, naj do 12. ure 10. ma. ja predložijo zadevno prošnjo na kolkovanem papirju skupno s predpisanimi dokumenti. Podrobne informacije lahko dobijo vsak dan od 9. do 11. ure na županstvu v sobi štev. 92, II. nadstropje. Popis delovne sile od 18.-24. aprila Tržaško županstvo sporoča, da bo tednu od 18. do 24. aprila pod vodstvom oddelka za delo in sta- VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI Otvoritev mednarodnega zasedanja esperantistov Udeležujejo le ga mladinci iz Italije, Jugoslavije in Avstrije tistiko tromesečni opis delovne sile z namenom, da se ugotovijo dejansko stanje in vzroki brezposelnosti. V omenjeni dobi bodo uslužbenci obiskali 516 delavskih družin, ki jih bodo izžrebali po kriterijih ki jih določa osrednji statistični’ urad. Ob tej priliki bodo tudi izvedli posebno anketo, kakšne knjige in revije berejo člani družin v prostem času. županstvo vabi prebivalstvo, naj sodeluje in omogoči zbiranje podatkov, ki so nujno potrebni za proučevanje življenjskih pogojev delavskih družin. Urnik trgovin za praznike Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča urnik za trgovine 17., 18. in 19. aprila. Danes, 18. aprila: Vse zaprto razen: cvetličarn, ki so odprte od 8. do 13. in slaščičarn, ki so odprte od 8. do 21.30. V ponedeljek, 19. aprila: Vse zaprto razen mlekarn, ki so odprte od 7. do 12. ure; pekam, ki so odprte od 7.30 do 12. ure; cvetličarn, ki so odprte od 8. do 13. in slaščičarn, ki so odprte od 8. do 21.30. Slikarska razstava o odporništvu v Miljah Miljsko županstvo obvešča, da bo v nedeljo 25. t.m. v občinski telovadnici v Ul. D’Annunzio o-tvoritev slikarske razstave, ki jo organizira s sodelovanjem Pokrajinske turistične ustanove na temo »Odporništvo in osvobodilna borba italijanskega ljudstva*. Razstava bo odprta do 2. maja. Umetniki iz dežele, ki se je hočejo udeležiti, naj pošljejo svoja dela pripravljalnemu odboru pri miljskem županstvu do 21. aprila. Nagrade znašajo skupno 430.000 lir (150.000, 100.000 in 80.000, za črno-belo pa 50.000, 30.000, 20.000 lir). uiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuniiiHimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii SEJA UPRAVNEGA SVETA Včeraj Je prišlo v Trst okrog 100 mladih ljudi iž raznih krajev Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki se udeležujejo mednarodnega mladinskega esperantistovskega zase danja, za katerega je dala pobudo italijanska esperantistovska mladina skupno z jugoslovanskimi in avstrijskimi združenji. Na zasedanju razpravljajo o vpra šanjih v zvezi s širjenjem esperanta v svetu zlasti v vidu pobude Združenih narodov za mednarodno sodelovanje v letu 1965. Na zasedanju ki bo trajalo do 19. t. m. na sedežu tržaške sekcije razpravljajo v esperantu. Včeraj so se esperantisti prvič sestali ob 17. uri v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb 5. Dr. Carlo Mina-ja je imel uvodno poročilo o temi: «1965-leto Združenih narodov za mednarodno sodelovanje«. Trčenje motornih koles na Opčinah Na Opčinah sta včeraj popoldne trčili dve motorni kolesi. Prvega je po Alpinski ulici vozil 73-letni upokojenec Anton Milič iz Briščkov št. 13/a, ko pa je privozil v bližino stavbe štv. 113, je trčil v drugega, ki ga je z desne privozil 60-letni Mario Malalan z Opčin, Alpinska ulica 131. Zaradi trčenja se je Milič prevrnil in se pobil in ranil po glavi, čelu, levem komolcu in desnem kolenu. Zlomil si Je tudi nosno kost. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Z avtom trčil v poltovornik Na cesti med Opčinami in Fernetiči se je včeraj okrog poldne dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postala 50-letna Ani Boroviz por. Pini iz Milana, Ul. Branzino 10. Ženska se je peljala v avtu »giulietta« MI 910856, ki ga je proti bloku (šofiral njen mož Giulio. Približno sredi poti pa je Pini trčil v zadnji levi del polto-vornika, ki Je tedaj obračal na levo proti travnikom. Pri trčenju se je Borovizeva pobila po desni strani čela in desnem gležju. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh, Z imenom gostiteljice je podpisala menice Predvčerajšnjim so agenti komisariata pri Sv. Soboti prijavili sodnim oblastem 57-letno gospodinjo Libero Borsatto vd. Ballarin, s Stare Istirske ceste 21, ki se bo morala zagovarjati zaradi ponarejevanja podpisov in tatvine z obteže-valnimi okoliščinami. Pred nekaj dnevi se je na komisariatu zglasila 37-letna Lidia Pernovsek pr. Colarich s Trga Gia-rizzole 10 in agentom povedala, da Je gostoljubno sprejela v svoje stanovanje omenjeno Borsattovo ter ji nudila zavetišče. 14. marca je Borsattova našla stanovanje in se od Pernovškove poslovila. Toda nevšečnosti so prišle potem. Pred nekaj dnevi je Pernovškova dobila menico za 4000 lir, ki bi jo morala plačati za nakup električnega aparata. Podvizala se je v trgovi- no, kjer so Ji povedali, da je neka ženska kupila električni aparat in podpisala 6 menic z njenim imenom. Poleg tega je Pernovškova tudi ugotovila, da je iz nekega predala v kuhinji izginila polica zastavljalnice za 10.000 lir. Agenti so poiskali Borsattovo in jo pospremili na zaslišanje. Po dolgem obotavljanju je ženska vendar priznala, da je na ime Pemov-škove kupila aparat ter da je ukradla polico. Na ulici je padla Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 66-let-no gospodinjo Angelo Čerini por. Roiz, iz Ul. Caprin 10, ki je malo prej postala žrtev nerodnega padca, ko je hodila po Ul. Caprin. Pri tem si Je verjetno zlomila levo nogo. Ponesrečenko so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom RK in se bo morala zdraviti od 8 £o 40 dni če ne bodo nastopile komplikacije. Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, sprejeli 32-letnega uradnika Dina Zacchi-gno iz Ul Catraro 6, ki se je po-bjl in ranil po obrazu, bradi, desnem stegnu in levi roki. S težavo je Zacchigna povedal, da se Je malo prej ponesrečil pri Bazovici, kjer Je padel v neko jamo. Ponesrečenec ni znal obrazložiti, kje le- Izgubljeno - najdeno Oddelek za ekonoma t tržaške občine sporoča, da hrani v svojih uradih najdene predmete na javni cesti „v mesecu marcu, ki jih lastniki lahko dobijo vsaik delavnik od 9. do 12. ure v občinski palači, IJI. nad,str., soba št. 128, m sicer■:<-■volneno kapo, rokavice, poročni prstan, dežni plašč, denarnico, torbice, steklenice vina, dežnike, aktovke, zaponko, valuto, u-re, kuhinjski predpasnik, zapestnice, moško volneno majo, moške čevlje, zlato verižico z medaljonom, evidenčno tablico tujega avtomobila. Razprava o raznih problemih poslovanja Delavskih zadrug Težave s prostori za postavljanje novih samopostrežnih trgovin • Skrb za strokovno izboljšanje strežnega osebja PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VELIKI SLOVENSKI PASIJON S0LDAŠKI MIZERERE KMEČKI REKVIJEM ŠKOFJELOŠKI PASIJON Soldaški mizerere tn Kmečki rekvijem napisal, Škofjeloški pasijon pa za oder priredil prof. MIRKO MAHNIČ Režija: MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTL Glasba: MARJAN VODOPIVEC PONOVITVE danes, 18. aprila ob 17. uri (abonma I. popoldanski) v ponedeljek, 19. aprila ob 17. uri (abonma II. popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Na zadnji seji upravnega sveta Delavskih zadrug so funkcionarji raznih oddelkov poročali o prodaji na debelo, o nabavi blaga, o osebju, o imovini ter o prodaji na drobno, ki je v zadnjih časih občutila krizo na področju potrošnje. Glede kupoprodaje na debelo je bilo poudarjeno, da so se Delavske zadruge udeležile raznih javnih dražb, da bi tako čimbolj razširile delovanje na tem področju in hkrati pomagale nekaterim javnim ustanovam. V tem pogledu je bilo še posebno omenjeno delo komer cialnega oddelka, ki se je specializiral v nakupu blaga pri proizva' jalcu, kar omogoča dobavo poslovalnicam svežega, prvovrstnega in sorazmerno cenenega blaga. Vprašanje osebja so postavili v okvir petletnega razvojnega načrta Delavskih zadrug in v okvir učinkovitosti dela raznih oddelkov. U-gotovili pa so, da je delovna sila vedno bolj draga. Tehnični oddelek pa je poročal o težavah pri iskanju prostorov za ustanovitev novih samopostrežnih poslovalnic. Delavske zadruge poleg tega stremijo za tem, da bi v doglednem času ustanovile svoje veleblagovnice. Predsednik Stoper pa je poročal upravnemu svetu o uspešnem zaključku študijskega dneva za poslovodje samopostrežnih posloval- nic, ki je bil nedavno v Gradežu, in katerega so se udeležili znani izvedenci na področju organizacije in prodaje samopostrežnih trgovin. Sporočil je tudi, da bo vodstvo Delavskih zadrug sprejelo še druge pobude za specializacijo osebja. V petek zvečer si je predstavo «Velikega slovenskega pasijona« v Kulturnem domu ogledal tudi znani italijanski gledališki igralec, avtor številnih komedij in satir ter režiser Darlo Fo, ki v teh dneh z velikim uspehom nastopa s svojo skupino v Avditoriju. Fo se je po vsakem odmoru zadržal z našimi igralci v prisrčnem prijateljskem razgovoru, zlasti pa s Kobalom in Rodoškovo, ki sta nastopila v glavnih vlogah njegove igre «Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda« ODSLEJ V UMAGU Parnik «Barba Rude» preurejen v zabavišče Kdor je bil lani v Opatiji, pa še v tej zimi, je morda videl v pristanišču parnik «Barba Rude«, ki so ga spremenili v plavajočo restavracijo in je bil na voljo predvsem bolj petičnim gostom. No, ta parnik je sedaj v Umagu in sinoči je bila slavnostna otvoritev lar dijskih prostorov, v katerih se bodo lahko zabavali umaški gostje. Ladja ima poleg restavracije tudi igralnico (casinb) in nočni bar, ki bo odprt do jutranjih ur, medtem ko bo restavracija vedno odprta. Parnik «Barba Rude« bo torej odslej zanimiva turistična privlačnost Umaga, a po drugi strani tudi huda konkurenca igralnici v Portorožu. Kupil je pisalni stroj menic pa ni plačal 25-letni Mario Russian iz Ul. Gep. pa 6 je oktobra lanskega leta v trgovini «Remington» v Ul. San Lazzaro 1 kupil pisalni stroj v vrednosti 52.000 lir. Plačal Je 10.000 lir, za ostali znesek pa je podpisal menice, vsako po 10.000 lir. Vse je bilo v najlepšem redu, Rus-ian je odnesel stroj, toda ostalih menic ni plačal. Lastnica trgovine, 64-letna Jolanda Cocciari vd. Grundi iz Pasaže Protti 1, Je zadevo prijavila na komisariatu na Trgu Dalmazia. Agenti so poiskali Russiana, vendar ga niso našli. Izvedeli so, da Je že novembra lanskega leta zapustil stanovanje in odšel neznano kam. Policisti so Russiana prijavili sodišču zaradi nezakonitega prilaščanja, čeprav ga niso mogli izslediti. Za 20-letnlco našega Usta bo izšla posebna povečana ■ jubilejna številka Nanjo opozarjamo zlasti vse NASE CENJENE OGLAŠEVALCE tudi zaradi tega, ker bo ta števUka »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« izšla tudi v ZELO rOVECANI NAKLADI OTROCI ! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vas vabi v četrtek, 22. aprila ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani Ulica Geppa 9/1, kjer • STRIC STANE PRIPOVEDUJE Diafilmi: 1 — Deklica z junaškim srcem 2 — Dražgoška bitka 3 — Sinička nas je obiskala V PETEK, 23. APRILA ob 21. uri v Kulturnem domu koncert orkestra GM Sil! ki ga vodi prof. Oskar Kjuder Solist violinist ROK KLOPČIČ iz Ljubljane Vstopnice bodo na razpolago v šoli Glasbene Matice v Ul. Ruggero Manna 29 in pri blagajni Kulturnega doma od 11. do 14. ure ter eno uro pred začetkom koncerta. Gledališča VERDI Prt blagajni gledališča Verdi se Je začela prodaja izvenabonmajskih pro. štorov za tretji koncert simfonične sezone, ki bo v torek ob 21. url pod vodstvom dirigenta Alcea Galliera in s sodelovanjem čelista Enrlca Mal-nardlja. Program obsega skladbe: Pizzlnl — «In te Domine, speravl« — simfonična freska (novo za Tret): Dvorak — »Koncert za čelo in orkester op. 104»; Soštakovlč — 5. sim-fotelja. TEATRO STABILE Danes v nedeljo ob 18. in v pone. deljek ob 17. url zadnje predstave komedije «Sedma: kradi malo manj« v Izvedbi igralske skupine Dario Fo In Franca Rame. Prodaja vstopnic se nadaljuje pri osrednji blagajni v galeriji Protti. Cene: parter 2600 lir, za abonente dramske sezone 1800 Ur, za balkon 900 lir. MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK - TRST priredi 25. aprila ENODNEVNI IZLET V LJUB-LJANO IN POLHOV GRADEC z obiskom tovarne Litostroj. Zvečer ples v Polhovem Gradcu. Igrajo FANS Vpisovanje v Slovenskem klubu Ul. Geppa 9 od 18. ure dalje. Za vožnjo - kosilo . orkester: lir 2.000, za nečlane Ur 2.200 ži jama. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. aprila 1965 se J« v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 5 oseb. UMRLI SO: 62-letn; Umberto Bot-taii, 61-letna Antanta Fonovich vd, Fiooco, 84»letna Elisabetta Petronlo vd. Carnecea, 75-letna Glusepplna Moso, 67-letna Elisabetta Ruzzier por. L’Abate. Včeraj-danes OKLICI: zdravnik Giovannl Bastla-nl In uradnica Enld Tudor, stražnik javne varnosti Angelo Cannavaro ln šivilja Nunzlata Sangari, električar Livno Colombo in gospodinja Rosa Valerlo, šofer Glad Antonio Cester in prodajalka Adriana Pitta, gradbeni tesar Ardulno Michelazzi in gospodinja Loredana Gropazzi, bančni nameščenec Renzo Sgubin in proda. Jalka Albina Micolauctch, učitelj Antonio Ferraro in učiteljica Maria Au-gusta Poggl, uradnik Gustavo Tegon in uradnica Grazia Iuraga, mizar Ri-naldo Oiacchi in prodajalka Emilia Gustincich, tehnični uradnik Mario Drelle-Gelasca in gospodinja Glanna Piego, prodajalec Giuseppe Dongivln ln gospodinja Ondina Galllnucci, ta-petnlk Natale Hrabar ln bolničarka Aurora Porceila, kapitan dolgih prog Fabio Apollonio in gospodinja Anita Alessi, prodajalec Cesare Zlrnsteln in nameščenka Pia Maria Decolle, mesar Mario Chert in prodajalka A-driana Valencich, ladijski graditelj Giulio Bosuttl In delavka Paola Pal-tibi, mehanik Mario Strissia ln šl- Za vašo poroko... EGON TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 Vilija Nives Bledig, mehanik Ellglo Pellzon In gospodinja Arana Maria Segato, karabinjer Sante Agnolim in delavka Alfonsa Frasson. strojni častnik Francesco Dibitonto ln uradnica Fioralba Allclno, nameščenec Guiido Turina im gospodinja Maria Sabadin, uradnik. Dullio Ferluga in frizerka Blanca Dagiat, prodajalec Paolo Sto. kovlch jn frizerka Giuliana Zorze-non, mehanik Celestino Bertocchi in uradnica Romana Frausln, finančni stražnik Lussorio Atzorl in gospodi nja Paolina Michelazzi. šofer Sergio Ceppi ln gospodinja Dorina Perossa, trgovec Vlncenzo Ascalone ln uradnica Silvia Cossutta, uradnik Glo-vannl Costa in gospodinja Marllena Contessi, delavec Giuseppe Bergamo in uradnica Luciana Muslan, trgovec Franco Pahor in prodajalka Pierlna Pertot, knjigovodja Paolo D’Agnolo in uradnica Annamarta Micol. natakar Bruno ligo in uradnica Anita Saksida, nameščenec Tankred Dleter Proške in dr. kemije Maria Giuliana Cianciulli, komponist Bruno Brumat in gospodinja Claudia Culot. pleskar Alessandro Gustincich ln bolničarka Fioretta Senizza, nameščenec Pa-squale De Giorgi in uradnica Adriana Silvana Rigottl, farmacevt Anto nio Gulminl in farmacevtka Antonel-la Stocchl. finančni stražnik Giusep. pe Malino in gospodinja Fany Česa, šofer-mehanik Giovanni Zerbinati in gospodinja Liliana Fumls, častnik trgovske mornarice Tullio Simondni in uradnica Leda Sandrin, uradnik Giorgio Dimnig In učiteljica Ondina Foma, nameščenec Franco Varlnl in učiteljica Germana Plccolo, zidar Er-nesto Pettirosso in delavka Gemma Grattagltano, pomorščak Lucio Va- scotto in pletilja Luciana Bologna, pomorščak Francesco Cobaich ln go-Bpodinja Milka Dominlc, uradnik Mauro Zamutel in uradnica Claudia Paolettl, nameščenec Otello Tibaldi in gospodinja Beatrlce De Milo, pomorščak Carlo Mulesan ln gospodinja Anita Punls, uradnik Divio Tren-tln in gospodinja Ada Sartor. delavec Bruno Bologna ln delavka Gra. delta Degrassi, pomorščak Domenlco Lubrano-Lavadera in gospodinja An na Borgogna, Inženir Franco Beltrame in gospodinja Alessandra Castel-lano, inženir Mario Gnetti In uradnica Emilia Buzzi, nameščenec Bruno Rossignoll in gospodinja Silvia Cadonl, zidar Eduard Pospischek tn delavka Maria Mauro DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 12. — II.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deiristria 43; dr Codermatz, Ul Tor S. Piero 2. dr. Gmeiner, Ul. Glulla 14; Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendinl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. OSMICA Mavhinjah pri Pipanu točijo danes belo in čriio OSMICA Pepi Rapotec, po domače pri Sancinovih v Prebenegu, je danes odprl osmico, v kateri toči Izvrstno belo in črno vino. Od 13. — IS. ure Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4; Alla Maddalena. Ul. deiristria 43; dr Codermatz, Ul Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Gmeiner. Ul. Glulla 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendinl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1 LOTERIJA BARI 18 50 31 30 88 CAGLIARI 58 13 55 42 32 HRENCE 25 42 67 1 74 GENOVA 31 62 68 61 51 MILAN 4 26 60 86 45 NAPOLI 49 37 81 69 21 PALERMO 22 70 48 82 3 RIM 17 86 3 64 19 TURIN 81 7 66 59 60 BENETKE 77 67 14 13 6 ENALOTTO 1X1 XI X 1 1 2 2 X 2 SAK Jadran priredi v dneh 24. in 25. aprila dvodnevni Izlet v Istro z ogledom Pulja, Rovinja m Brionov. Prijave se sprejemajo v Ul. Geppa 9 do srede v večernih urah. SLOVENSKI KLUB priredi PRVOMAJSKI IZLET OKOLI ISTRE 1. in 2. maja Odhod iz Trsta 1. maja ob 7.30, povratek 2. maja okrog 21. ure. Ogled POREČA, PULE, LABINA in OPATIJE CENA LIR 6000. V ceni Je vštet prevoz z avtobusom, prenočevanje v Puli in hrana. Potreben Je lasten ali skupinski potni list. Vpisovanja za izlet sprejema potovalni urad »Aurora« v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243, kjer dobite tudi vsa ostala pojasnila. VPISOVANJE SAMO SE V TOREK, 20. T. M. Kuhinjska posoda, porcelanasta, steklena in druga oprema v novi trgovini LIDIJA STANISSA — Nabrežina - center — Cene ugodne! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v ponedeljek, 26. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu, Ulica Pe-tronio 4, • KONCERT KOMORNEGA ZBORA RTV LJUBLJANA, ki ga vodi Lojze Lebič in ki bo izvajal dela Gallusa, Bacha, Osterca, Ukmarja, Kogoja in Srebotnjaka Rezerviranje vstopnic v soboto, 24. in v ponedeljek, 26. aprila od 11. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. Vstopnina 500 lir PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi v soboto, 24. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih PROSLAVO 20-lctnice osvoboditve z govorom o borbi Primorskega ljudstva, s sodelovanjem pevskega zbora iz Sv. Križa in članov društva. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva 1 Nazlonale 14.00 «007 llcenza dl ucol-dere« Technlcolor. Sean Connery, Uršula Andress. Arcobaleno 14.30 «Gli lndomabill del-1'Arlzana« Mefcrooolar. Glenn Ford, H enry Fonda Excelslor 14,30 »Avventura nella fantasta« Technicolar. Laurence Har-wey, Claire Bloom Fenice 14.30 «Slerra ' Charrlba« Pan. color. Charlton Heston, Richard Harris. Grattacielo 14.30 »A braccla aperte« Shirley Mac Latine, Peter Ustinov. Techmcolor. Prepovedano mladini pod 16. letom, Alabarda 14.30 «Vogllo essere amata in un letto d’ottone» Technicolar. Debbye Reynolds. Filodrammatlco 14.30 «1 4 dl Chicago« Colorscope. Frank Sinatra. Aurora 15.00 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo« Cristallo 15.30 »Una Rolls Royce gial-la» Technlcolor. Shirley Mac Lai-ne. Alain Delon. Garibaldi 15.00 »Rio Canchos« Technlcolor. Anthony Franciosa. Capitol 14.30 »Non son degno dl te« Gianni Morandi, Laura Efriktan. lmpero 15.00 «Matrimonio aintalia-na» Prepovedano mladini pod 14 letom. Vittorto Veneto 14.45 »Scusa, me lo presti tuo manto« Technlcolor — Jack Lemmon, Romy Schneider Moderno 14.00 »Oltre ogni limite« Technlcolor. Jack Patance, Maria Felix, Pedro Armendariz. Astoria 14,00 «11 gigante« Technico-lor. Elizabeth Taylor, James Dean Astra 15.00 «Per un pugno dl dolda-ri». AILbai[la 14-30 «Iil cantante del Luna Park« Technlcolor. Elwls Preslev Ideale 14.00 «l due torerl« Technico-š"a' Franco Franchi, Clcclo Ingras- Skedenj 14.00 «Glt amantl devono imparare» Technlcolor. Trov Do-nahue. Angle Dlckinson. razpisuje NAGRADNI NATEČAJ za najlepšo pokrajinsko fotografijo vključno z značilnimi motivi Tržaškega ozemlja. Natečaja se lahko udeležijo vsi slovenski fotoamaterji, ki živijo v Italiji. Vsak udeleženec natečaja lahko predloži poljubno število fotografij, vendar pa jih bo posebna komisija izbrala največ po pet od vsakega natečajnika. Format fotografije v čmobelem mora biti 24 x 30 cm po možnosti brez belega roba. Dela je treba poslati do 30. junija 1965 vključno v zapečateni zalepki, označeni z geslom na naslov Slovenski fotoklub v Trstu pri Tržaški knjigarni, Trst, Ul. S. Francesco 20. V posebni zalepki pa je treba navesti poleg gesla točno ime in naslov. Med udeležence natečaja bo razdeljenih pet nagrad na osnovi ločene ocene občinstva in žirije. Fotografije bodo razstavljene na javni razstavi in prireditelj si pridržuje avtorsko pravico za nagrajena dela. «3M» MINESOTA Veliki ameriški kompleks svetovnega slovesa «COPING» — PRINTING — MICROFILM«: Fotostatični stroji. Papir za reproduciranje. Projektorji. Naprave in proizvodi za tiskarstvo. »ABRASIVI - ODLEPILA«. Lepilni trak «SCOTCH > - Sredstva proti polzenju. Embalaža za hiše, industrijo, gradbeništvo. »SCOTCHCAST — SCOT-CHLOK — SCHOTCHFLEX»: Izolacije, sklopke, odcepld «terminali». Jedkanje električnih (do 15.000 V) in telefonskih vodov. «SCOTCHLITE»: Film, tkivo, odbijajoči fir-niž za cestno signalizacijo. «SCOTCHSIELD»: Delovne obleke v aluminiaziranem suknu z vzdržnostjo nad 600°. — «BLENDERM - MICROPORE -STERI . STRIP . STERI -DRAPE«: Zdravstveni proizvodi za avtoklave, kirurgija, šivi itd. BAZIANELLA TRST, Ul. F. Venezian, 5 Mali oglasi POHIŠTVO za moderen dom po u-godnih cenah s plačilnimi olajšavami dobite prt »ASTROMOBIL«, Trst, Via Glulla 108 (Rotonda del Boschet- tO)i UHE, zlat* predmete za darila In drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL, Trst, Plazza S. Giovannl št. 1. V SKLADIŠČU D. KOZCLICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde), hlače itd. PRI MAGAZZINO FELICE — Trst, Ulica Carduccl ll. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče In srajce najboljših vrst ln znamk po najnižjih cenah. VESPE LAMBRETE, vse pofrebSČh ne in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A R. — Trst, vla del Bosco N 6 — Tel 41946 PRI kAUTO STILE«, Trst. Via U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč, električnih baterij, odbijačev, Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani. POTOVALNI URAD «Aurora» sprejme v službo mlajšo moč. Pogoji: dovršena srednja šola. znanje tujega jezika, obvladanje strojepisja (po možnosti stenografije), veselje do deta na turističnem področju. Pismene ponudbe Je treba postati na naslov: »Aurora viaggi«, Trst, Ul. Cicerone 4. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in »Meraklon«. Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.K.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospcdale št. 6. Tel. 95-91». Mario Lavriha v Dolini št. 133 je odprl osmico in toči pristno domače vino. Darovi in prispevki V počastitev spomina svojega moža Josipa Lavrenčiča daruje žena A-na 5000 lir z,a Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Josipa Lavrenčiča s Katinare daruje Marija Domicelj 1000 lir za Dijaško Matico, TRGOVINA JESTVIN MIRKO HRVATIČ vošči veselo veliko noč EMPORIO AUTO - MOTO Vam nudi DELE in NADOMEST-NE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE LORENZI TRST Via S. Lazzaro, 17 ZAHVALA. r Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega dragega moža Josipa Lavrenčiča k večnemu počitku. Posebna zahvala sorodnikom, č. g. župnikoma Miklavcu in Gerdolu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način olajšali trpljenje. ŽALUJOČA ZENA ANA Katinara, 18. aprila 1965. 4 A n V a L A Ganjeni po tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega Jožefa Furlana se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku društvu ((Gabrovec«, pevcem s Proseka, Godbenemu društvu’ vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili’ na zadnji poti. DRUŽINE: FURLAN, CERNJAVA in RONZANI Gabrovec, 18. aprila 1965. P rfin or sJcT "dim ru k 7 — 18. aprila 1965 PRED PRIIIVNIM POROTNIM SODISCEM 8 hujših primerov zakonskih prekrškov bodo obravnavali v prizivni stopnji Gre za primere umorov, poskusov umorov, ropov in podobnih kaznivih dejanj Cez dobrih 14 dni se bo začelo pomladansko zasedanje prizivnega porotnega sodišča. Zasedanju bo predsedoval sekcijiski predsednik dr. Franz, ki je bil pred leti republiški prokurator pri kazenskem sodišču v Vidmu Na tem zasedanju bodo obravnavali 8 hujših primerov kršitve kazenskega zakona, med katere spadajo umori, poskusi umorov, roparska dejanja in podobno. Prva obravnava bo 3. maja. Na zatožni klopi bosta sedela Narciso in Luigi Massari, ki ju je go-riška sekcija porotnega sodišča obsodila 7. septembra 1963 zaradi ropa in tatvine. 7. maja bodo na vrsti znani Paolo Rizzi, Luciano Crevatin, Fabio Casagrande, Luciano Pulin, Antonio Maccarone, Carmelo Scucci-marra, Rodolfo Zoch, Gianni Bal-bi in Francesco Cossi-Kosich. Mladeniči so se morali zagovarjati 3. julija 1963 pred tržaškim porotnim sodiščem, ki je naložilo skupno vsem obtožencem 22 let in 10 mesecev zapora ter 700.00o lir globe. Na obravnavi prve stopnje so se morale zagovarjati tudi tri druge osebe, ki pa niso vložile priziva. Prekrški, za katere so jih obtožili, so zadevali v glavnem rop, tatvine, namerni odkup ukradenega blaga in podobno Tri dni pozneje se bosta morala zagovarjati pred prizivnim porotnim sodiščem dva vojaka 114. skupine 156. polka motoriziranega topništva, ki ima svoj sedež v Cervignanu. Mladeniča, ki sta s Sardinije, sta obtožena, da sta 1 februarja lani napadla v Cer vignanu nekega upokojenca ter ga oropala 90.000 lir. Vojaka je že obsodilo goričko porotno sodišče. 14. maja bosta sedla na zatožno klop Giuseppe Bavetta in Giuseppe Gioia, ki ju je obsodila gori-ška sekcija porotnega sodišča, vsakega na 3 leta zapora in 140 tisoč lir globe zaradi ropa. O dogodku, ki je oba pripeljal pred porotnike, smo že večkrat pisali. Svaka sta bila obtožena, da sta poskusila umorit} trgovca Falco-nerja iz Gradiške, ker jima je bil ta baje dolžan 70.000 lir. Na obravnavi prve stopnje pa je odpa dla obtožba poskusa umora, ker se ni moglo ugotoviti, če je bil Falconer ranjen s strelom iz pištole čisto slučajno. Proces pred prizivnim sodiščem je bil že dvakrat odložen. tu nismo navedli) so porotniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. 28. maja se bo moral zagovarjati Vittorio Zonno, ki je obtožen, da je 1. novembra 1960 ubil na pevmskem mostu v Gorici kaplarja Alda Castaldijg. Goriška sekcija porotnega sodišča ga je 26. junija lani oprostila obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Zadnji bo 4. junija prišel na vrsto 79-letni Giuseppe Carli iz Solesciana pri Ronkah, ki je ob-tožen, da je z motiko ubil svojo sestro. Goriška sekcija porotnega sodišča ga je 18. decembra lani obsodila na 16 let zapora. 17. maja se bo moral zagovarjati Otello Breccia iz Ancone, ki je obtožen, da je poskušal umoriti nekega ameriškega vojaškega kaplana. Ta poskus pa je bil čisto slučajen, ker je Breccia skušal umoriti neko drugo osebo. Y skladišču, kjer je delal, se je namreč sprl s svojim delovodjem. Zvečer ga je počakal na cesti, toda zamenjal je njegov avto s kaplanovim. Na srečo ni bil duhovnik ranjen. Porotno sodišče ga je obsodilo v juniju lani na 3 leta, 2 meseca in 10 dni zapora. 21. maja bo na vrsti roparska skupina iz javnega vrta v Ulici Giulia. Na zatožni klopi bodo sedeli: Luigi Ranalli, Gianfranco Giorgini, Aldo Godina, Giuseppe Fazio, Simone Milotich in Luciano Furlan. 13. julija lani je mladeniče obsodilo porotno sodišče skupno na 7 let in 10 mesecev zapora. Nekaj obtožencev (ki jih KINO «1KI$» 1* KOM EK predvaja danes, 18. t. m. ob 16. uri technicolor film: LA SETTIMA ALBA Igrajo: WILLIAM HOLDEN, SUSANNAH in TETSURO TAMBA (SEDMA ZORA) Po romanu «The Duriantree» YORK, CAPUCINE V ponedeljek, 19. ti m. ob 16. url barvni film: doppio TOER CMARI dcppioRAIMONDO VIANEliO dopple ;fjaratcm+ \ doppio speltacolo+ 1 doDDierisate! , 1 g£M£LLF ^lexas «m»i STENO pdooohomEMO BI8T0LFI wiein»CIKflOM0ONE EIBIOIFIMMA-FENM RUtt-MACtRID EA8TMAM60L0R-8CHEKJU0 PAU0MMI20 H -'l i*1 < ■' * (DVOJČKA IZ TEKSASA) Svojim obiskovalcem želimo vesele praznike! mio rta 'lnWTWTk- predvaja danes, 18. t. m. ob 15. uri film: V ponedeljek, 19. t. m. mentalna komedija: ob 15. uri Technicolor film — senti- Insieme « Parigi (SKUPAJ V PARIZ) Igrajo: AUDREY HEPBURN in WILLIAM HOLDEN Vsem svojim obiskovalcem želimo vesele praznike! KINO PROSEK-KONTO VEL' predvaja danea, I«. 1. m. ob 1«. ari Melro barvni blnu II vendicatore del Texas (MAŠČEVALEC IZ TEKSASA) Igrajo: ROBERT TAYLOR, JOAN CAULFIELD in ROBERT LOGGIA V ponedeljek, 19. t. m. ob 18- url barvni film: DICIOTTENNI AL SOLE ( (18-LETNE NA SONCU) CATHERINE SPAAK in truma iz «BULLI IN PUPE» Vtem obiskovalcem želimo vesele velikonočne praznike! Avtomobilist povzročil padec očeta in sina V Ul. Caboto seje včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se lažje ranila oče in sin. 36-letni delavec Albino Rio-sa iz Ul. Crispi 73 je navzdol po Ul. Caboto vozil lambreto TS 33769, na kateri se je peljal tudi njegov 12-letni sin Giuseppe. V bližini tovarne «Vetrobel» pa Je nenadoma avtom TS 62B01 prehitel 33-letni Oualtiero Plet iz Drevoreda XX. septembra 81, k! je z zadnjim blatnikom avtomobila dregnil lambreto in tako povzročil padec Riose in njegovega sina. Oba ponesrečenca sta nekaj časa Dotem sama prišla v bolnišnico, ejer so jima nudili prvo pomoč zaradi ran in udarcev po levih stegnih in kolenih. Okrevala bosta v dneh. V NEKAJ LETIH NA GLAVO POSTAVLJENE RAZMERE Furlani niso več kmetje kot nekoč ampak so povečini industrijski delavci Izmed 316.000 aktivnih delavcev jih je samo v industriji zaposlenih 148.000 Furlani niso povečini kmetje kot pred nekaj leti, ampak predvsem industrijski delavci. Ugotovitev je rezultat statistike, ki je bila izvršena v zadnjem času, njeni rezultati pa objavljeni v posebni publikaciji videmske Trgovinske zbornica, ki zajema obdobje 1955-1962. V videmski pokrajini živi 316.000 aktivnih prebivalcev, ki se ukvarjajo z najrazličnejšim delom. V kmetijskem sektorju jih je zaposlenih 71.000, v industriji 148.000, v ostalih poklicih pa 91.000. Zgornje številke so najboljša llu-stracjja neverjetnega industrijskega vzpona videmske pokrajine, ki se je iz izrazito pasivnega kmetijskega* področja, od koder je bilo največje izseljevanje v inozemstvo, razvila v dokaj močno industrijsko področje. Morda še bolj kot zgornje številke pa to dokazujejo tovarne, ki jih je moč videti v raznih krajih Furlanije, začenši z Manzanom, ki nam je najbližji, pa videmske okolice, zlasti severnega dela, pod^čja proti Pordenonu in še prav posebno Pordenon. V pretežni meri so te obdate zgradili Furlani sami, ki so s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo našli pravo pot. Morda je kdo tudi propadel, toda toliko jih je uspelo, in to z odliko, tako da postaja emigracija zadnja rešitev; kmalu si bodo Furlani iskali zaposlitev v domačih obratih. Za goriško pokrajino vse to ne velja. Naš industrijski razvoj ni zabeležil tistega vzpona kot pri sosedih, dasiravno smo imeli v tem pogledu večje tradicije zlasti v metalurgiji in tekstilni Industriji. Tudi v sami Gorici, kjer deluje prosta cona prav z namenom, da bi s svojimi ugodnostmi privabila kapital, industrijski vzpon ni v razmer ju z ugodnostmi, ki se ponujajo Ne nameravamo se spuščati v ana lizo razlogov, zakaj je tako; omeji li bi se samo na eno ugotovitev namreč, da na Goriškem na sploš no in z redkimi spoštovanja vred nimi izjemami nimamo ljudi, ki b bili sposobni izkoriščati vse ustvar Jalne možnosti kot so to znali sto riti številni italijanski kapitani industrij, kakršnih ne manjka niti na Videmskem. kli ter se pod vodstvom mestnega stražnika, ki je vedno prisoten, seznanjajo z najosnovnejšimi prometnimi predpisi za javno varnost. Se večji obisk se obeta po praznikih, ko se bo zopet začel šolski pouk in bodo v dopoldanskih urah prihajali učenci posameznih šol v spremstvu svojih učiteljev, da bi se tako teoretično kot tudi praktično seznanili z osnovnimi načeli cestnega pravilnika. NA MINISTRSTVU ZA DELO Neuspeh pogajanj v Rimu zaradi odpustov tekstilcev Reševanje spora je prešlo v pristojnost krajevnih sindikatov Pogajanja v Rimu zaradi odpustitve nad 500 tekstilnih delavcev v obratih v Podgori in Ronkah so se zaključila z negativnim izidom. Podtajnik ministrstva za delo Calvi je skušal zbližati stališča lastnikov tekstilnega obrata ter sindikalnih organizacij in notranje komisije, ker pa je spoznal, da sta si stališči obeh strank tako narazen, da ne bo nikoli možno najti ki sodijo, da so potrebni za zaščito delavskih interesov. Urnik trgovin za veliko noe Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo na dan velike noči zaprte ves dan vse trgovine na Go- skupne govorice, Je svoje posredo riškem brez vsake Izjeme. Na ve-vanje v sporu odpovedal. Zaradi likonočni ponedeljek bodo pravta-tega se bo obravnava spora nada-, ko ves dan zaprte vse trgovine z ljevala na Goriškem, kjer bodo sin- izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo dikati podvzeli vse tiste ukrepe, poslovale v dopoldanskih urah sa- NA ZEMLJIŠČU OB MIRAMARSKEM DREVOREDU Tržaška občina razpolaga z dobro urejenim avtopurkom V parku je 16 osebnih in 25 tovornih avtomobilov za potrebe občinskih uradov - Lani so prevozili 377.873 km Potreba osredotočenja, v okviru možnosti, avtoprometne službe in ustreznih delavnic je napotila občinske oblasti, da so leta 1959 zgradile na občinskem zemljišču v Mi-ramarskem drevoredu sodoben in tehnično odlično urejen avtopark. Načrt za ta avtopark so napravili inženirji Massivera, Costa in Tamburini ter zavzema površino 3500 kv.m. Celotna zgradba obkroža prostorno dvorišče ter jo sestavljajo tri poslopja, ki so povezana med sabo. Najprej se pride do nizke pritlične zgradbe, kjer so nameščene garaže, servisna postaja in mehanične delavnice. Od tu se pride skozi skladišča do štirinadstropne stavbe. V pritličju in deloma v prvem hadstropju so nameščene delavnice, a v ostalih prostorih in nadstropjih skladišča. Ta zgradba je povezana s tretjo dvonadstropno stavbo, kjer so vratarnice, servisi za osebje in uradi. V omenjenih zgradbah so razen avtoparka kot takega im delavnic tudi skladišča ekonomata in delavnice ter skladišča občinske pogreb-ne službe. Ti servisi pa imajo lastne vhode. Avtoparka in delavnice obratujejo v okviru 12. odseka — javna dela — ter so neposredno pod nadzorstvom 4. oddelka (industrijska služba). Osebje bi moralo šteti 7 uradnikov (vštevšl inženirja, ki je šef sekcije) ter 84 delavcev in šoferjev (všteti so tudi delovodje) za rentabilno delo. Dejavnost avtoparka zadeva av-toprometno službo, ki razpolaga s 16 osebnimi avtompbili in ,25 tovornjaki. Ta vozila so na razpolago občinskim oblastem in raznim občinskim uradom. Leta 1964 je avtopark zabeležil 6986 delovnih ur, a njegova vozila so prevozila 377.873 km. Delavnice, kjer so zaposleni električarji, kleparji, inštalaterji, kovači, mizarji, pleskarji in mehaniki, skrbijo v glavnem za manjša popravila in vzdrževanje vozi). Lani so zabeležile 38.832 delovnih ur ter porabile raznega materiala v vrednosti 24.719.160 lir. ..; .•> •• 7/iv, ■ <> ! Poleg Slovenskega planinskega društva, ki Je pripravilo za Jutri, na velikonočni ponedeljek, popoldanski avtobusni izlet v Beneško Slovenijo, se odpravlja na obisk k našim rojakom Beneškim Slovencem tudi goriška mladina. Ta izlet se bo vršil z lastnimi sredstvi in organizatorji vabijo tudi tiste, ki se niso prijavili za eden ali drugi izlet, naj se jim pridružijo. Odhod udeležencev bo iz Standre-ža; kjer je določeno zbirališče ob 10. uri na glavnem trgu pred cerkvijo. že dopoldne Je na sporedu obisk in ogled zanimive Landarske jame, popoldne pa bo srečanje z domačo mladino v Bjaftl. Pri tem bo poskrbljeno tudi za pester zabavni program, ki bo gotovo všeč vsem udeležencem obeh izletov. Povratek domov v večernih urah. Nevaren padec v stanovanju Trenutno pa je število precej nižje, ker je več mest nezasedenih. Po- leg tega je treba še upoštevati, da je povprečna starost osebja precej visoka z visokim odstotkom nezmožnih ali le deloma zmožnih kino Skedenj predvaja danes, 18. t. m. ob 14. url Technicolor film: GLI AMANTI DEV0N0 IMPARARE (Zaljubljenci se morajo naučiti) Igrajo; TROY DONAHVE AIGIE DIKINSON SUZANNE PLESCHETTE V ponedeljek, 19. t. m. ob 14. uri Cinemascope Technicolor film: L’ ER0E Dl SPARTA (JUNAK IZ SPARTE) Igra RICHARD EGAN Svojim obiskovalcem želimo vesele praznike! Včeraj zjutraj so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 88-let-no Luigio Kucera vd. Harmen iz Ul D’Azeglio 7 ter jo s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarca in verjetnega prebitja levega senca. Ponesre-čenko je v bolnišnico spremljala njena 62-letna hči Erminia, ki je povedala, da se je mati ponesrečila malo prej, ko je v kuhinji nerodno padla. IMIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIItIttllMtIllllllllltlltllUHHIIIIIII Osebj« umobolnice v stavkovnem gibanju CISL sporoča, da je osebje psihiatrične bolnišnice napravilo referendum na podlagi negativnega odgovora pokrajinske uprave v zvezi z zahtevami po skrajšanju delovnega časa ter uvedbe zdravstvene doklade. Referendum je pokazal, da želi osebje začetek stavkovnega gibanja. V torek se bo sestal izvršni sindikalni odbor bolnišnice, ki bo odločil, kdaj in kako naj stavka poteka. Mednarodni dom študentov gospodarskih ved na Dunaju Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bodo na Dunaju zgradili mednarodni dijaški dom s kapaciteto 250 oseb; polovica prostorov bo namenjena domačim, ostala polovica pa tujim študentom. Zgrajena bo do oktobra 1966. leta ter bo namenjena predvsem študentom gospodarskih ved. Gradila jo bo Trgovinska zbornica na Dunaju, ki hoče na takšen način okrepiti predvsem evropske gospodarske vezi. Zbornica je na voljo za vsa ostala pojasnila. Z letalom v Budimpešto nogometno tekmo Madžarska-ltalija dne 27. JUNIJA 1965 Informacije in vpisovanje pri po- g £ fl 24.000 LIR oESS »T »5 Omej.™ število prostore. Z ladjo v Dalmacijo in na otok Krf POTOVALNI URAD AURORA PRIREDI OD 25. DO 30. MAJA 6-DNEVNO KRIŽARJENJE OB DALMATINSKI OBALI IN V GRČIJO NA OTOK KRF Izletniki sl bodo ogledali PULI, SPLIT, DUBROVNIK, HVAR, BOKO KOTORSKO, KRF In BENETKE Potovanje do z najmodernejšo ladjo »Jadran«, od 39.000 lir 'dalje. Cene Vpisovanje ln Informacije pri potovalnem m turističnem uradu Aurora, Trst, Ul. Clcerone 4, telefon 29243. Tudi goriški mladinci gredo na izlet v Beneško Slovenijo Otroški prometni park ima vedno več obiskovalcev Otroški prometni park, ki ga je uredila goriška občinska uprava, s pomočjo mestnih stražnikov in raznih ustanov, na trgu Battisti v Gorici, deluje že od 15. t.m. ter je deležen vedno večjega obiska šolarjev ln tudi mlajših, ki prihajajo na poskušnjo s svojimi trici- GORISKI SLOVENCI BOMO LETOS PROSLAVL1ALI FRAZI DELA na letnem igrišču DVOR v STEVERJANU, kjer domače društvo Briški grič pripravlja VELIKO ZABAVNO PRI-REDITEV z razstavo domačih vin mo za razdeljevanje kruha in mleka ter cvetličarne. Plačilo umetnih gnojil v Štandrežu VČERAJ POPOLNE SO GA POKOPALI Ženica na sprehodu je našla obešenčevo truplo ob Soči Pokojni poljedelec Brumal z Livade je bil skrben gospodar, dober mož in oče ler ni imel znanih razlogov za tako dejanje FRANCESCO BRUMAT iz Ulice Čampi v Gorici, čigar tragična smrt je presunila vse znance Včeraj popoldne so na mestnem pokopališču v Gorici pokopali 65-letnega goriškega poljedelca Fran-cesca Brumata, ki ima svojo domačijo v Ul. Čampi št. 33. Neka žena, 74-letna Caterina Simonetti, Odbor kmečkega društva v Stan-drežu sporoča vsem prizadetim, da bodo jutri, v ponedeljek 19. t. m. od 11. do 12 ure pobirali v gostilni pri Lutmanu na trgu v Stan* drežu plačilo za nakup umetnih gnojil. Kdor še ni poravnal svojega dolžnega zneska, naj to opravi ob tej priliki Podpora v Sovodnjah prizadetim po suši Sovodenjska občinska uprava sporoča, da so prejeli nadaljnih 256 tisoč lir podpore od goriške prefekture, ki je namenjena tistim oškodovancem po suši, ki so že prejeli prvo podporo iz tega naslova v okviru kmečke bolniške blagajne. Tisti kmetovalci torej, ki so že enkrat prejeli takšno podporo, naj se ponovno zglasijo na županstvu, da bodo dobili drugi dodatek. Kolesarka trčila z avtom na križišču v Gorici iiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiHiil IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Ko je vžgal motor mu le vespa ušla Dve nezgodi na domu - trčenje skuterja z avtom na križišču Včeraj okrog poldne so poklicali avto Zelenega križa v Ulico Boc-caccio v Gorici, kjer se je ponesrečil z vespo 56-letni Bruno Mo-zeti iz Gorice Ulica del Prato 15. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge v kolenu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Možati je izjavil, da se je ponesrečil, ko je stavil v pogon v Ulici Boc caccio vespo, ki mu je nenadoma ušla iz rok, ker je bila v prestavi. Pri tem je seveda padel in se poškodoval. Okrog 12.40 so nudili prvo pomoč 9-letnemu šolarju Fablu Tra-vanu iz Gorice Ulica Vittorio Ve-neto 14, ki se je doma porezal na steklu, ko je padel. Pri tem se je ranil na desnem zapestju. Okreval bo v 7 dneh. Ko je Imel 34-letni Giovannl Co-ceanclg lz St. Lovrenca včeraj popoldne opravka z veliko steklenko iz katere je hotel izliti nekaj olja, Se mu je posoda v rokah razbila. Pri tem si je povzročil precej globoko rano na desnem zapestju. Odpeljali so ga v goriško bolnišni co, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Včeraj popoldne nekaj pred 16. uro so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ulico Aosta v Gorici, kjer se je na križišču ob začetku Tržaške ceste ranil pri prometni nezgodi 4l-letnl Mario Tontolo iz Gorice, Ulica Čampo Basso 21. V civilni bolnišnici kamor so . ga pripeljali, so mu nudili prvo pomoč za rano na lasišču in več drugih prask. Okreval bo v 8 denh. Karabinjerji, ki so napravili o prometni nesreči zapisnik, so ugotovili, da je Toniolo ,ki se Je peljal s skuterjem, trčil na omenjenem križišču z avtom fiat 500, ki je bil namenjen iz Ulice Trento v Ulico Manzano. Na vozilih je bilo tudi nekaj škode. Šofer avtomobila pa Je ostal nepoškodovan. iz Drevoreda XX. Septembra, ki je šla v petek popoldne na sprehod na breg Soče «pri Pilonu« je slučajno našla njegovo truplo. Ko je namreč prišla po stezi do brega Soče, je opazila blizu vode zapuščeno moško kolo. Sluteč nesrečo je preiskala okolico in v resnici našla med skalami grmovjem truplo ftioškega, ki’ je viselo z nekega drevesa Obešeno na hlačnem pasu. ’ '(£• ’ žena Je obvestila o turobni najdbi kvesturo, ta pa občinskega zdravnika dr. Gregoriga, ki je ugotovil, da je morala smrt nastopiti že dva dni prej, in da gre očividno za samomor. Pri njem so našli listek z njegovim naslovom, s pomočjo katerega so lahko ugotovili njegovo istovetnost. Sodne oblasti so še isti dan izdale dovoljenje za pokop. Pokojnik Je bil znan kmetovalec na Livadi, ki ni nikoli dajal kakšnih znakov duševnih motenj ali dru nenormalnosti. V četrtek zvečer Je bil doma še skupaj z ženo Marijo Klančič po rodu iz Mirna in 18-letnim edinim sinom Luigijem ter so se pogovarjali o zastrupljanju s plinom pri sosedih iz iste ulice. Naslednje Jutro, v sredo. Je odšel s kolesom od doma, ne da bi povedal km gre Ker ga do popoldne ni bilo nazaj domov, se je žena začela vznemirjati In ga iskala pri znancih in prijateljih ln med drugim tudi v osmici «pri Peponu« v Ul. Brigata Etna. Nihče ga ni videl niti ni vedel kaj o njem. Naslednji dan, v četrtek, so ga tudi iskali in žena je v zli slutnji šla tudi na rob visokega soškega brega v Ul. Degli Scogli ter se ozirala po grmovju, če bi tam kaj opazila. Tudi to njeno iskanje je bilo brezuspešno, dokler ni že omenjena žena našla pogrešanca kot o-menjamo na začetku članka. Pokojni Brumat ni imel kakšnega znanega razloga za to, da bi si vzel življenje ln zato Je bila njegova smrt zagonetka za vse, ki so ga poznali. Z družino je živel vedno v dobrem soglasju in Je bil dober družinski poglavar in dober Včeraj okrog 10. ure dopoldne se je peljala 51-letna Giovanna Šuligoj, ki stanuje v Gorici. Ul. Michael-staedter 3, s kolesom po Ul. Crispi v Gorici Ko je prispela do križišča z Ul. Roma, je privozil po tej v smeri proti Travniku svoj avto fiat 600 Giovanni Cechet iz Krmi-na, Trg Garibaldi 3. Ker kolesarka ni dala prednosti avtomobilu, ji prišlo do trčenja med obema. Pri tem je Suligojeva padla ter se poškodovala. Cechet Jo je s svojim avtom odpeljal v goriško civilno bolnišnico, kjer so Ji nudili prvo pomoč in ugotovili, da se je udarila na levem boku. Okrevala bo v 5 dneh. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 11. do 17. aprila se Je v občini Gorica rodilo 22 otrok, umrlo je 15 oseb, poročil se je en par, 11 pa jih je bilo oklicanih. ROJSTVA: Marco Grusovin, Su-sana Feliciello, Alessandro Godeas, Eliana Lonrenzut, Claudia Cingerli, Patrizia Farfoglia, Cristina Fuchs, Paolo Culiat, Mauro Tamborrino, Fabrizio Braida, Marina Padovan, E-lena Sapienza, Loris Ursella, Luca Vidoz, Cristiano Fossali, Mardo De Luca, Alessandra Innocente, Dino Altran, Giorgio Riavis, Paolo Valente, Ivana Marassi, Elena Colla-zio. UMRLI: upokojenec 65-letni Giuseppe Peracchio, pravnik 71-letni Vittorio Bancher, uradnik 50-letni Giuseppe Sussan, upokojenec 65-letni Salvatore Cascio, upokojenec 65-letni Carlo Naccini, šofer 59-letni Samuele Rota, upokojenka 85-let-na Giustina Milost, 78-letna Linda Scarpa, vdova Piani, 87-letna Ade-lina Supancic, vdova Bianchi, 63- letna Carmela Gomišček, vdova Fabbro, duhovnik 78-letni Valdema-rin Igino, upokojenec 54-letni Mario Grapulin, upokojenec 51-letni Gal-liano Gherbezza. 83-letna Rosa Go-bet, vd. Calligaris, upokojenec 71-letni Roberto Leghisa. POROKE: mehanik Luigi Corte in delavka Lea Lustri. OKLICI: zdravnik Vincenzo Peo-relli in Lucia Tonini, uradnik Nel-lo Fanucchi In zobozdravnica Liljana Mlnto, uradnik Franco Leo-poldo Pezzoni in Bruna Bellan, trgovski zastopnik Vilko Nanut in učiteljica Elda Gravner, finančni stražnik Giuseppe Della Pina in Norma Vinzi, železniški čuvaj Bruno Coceani in Matilde Casula, telefonist Bruno Abrami in prodajalka Lucia Scarel, poštni uradnik Gianfranco Tomasetti in Stanislava Konjedic, urar Salvatore Mario Cotza in Lucia Graton, komponist Bruno Brumat in Claudia Culot, mizar Ilarlo Filiputti in Lucia Sil-ivana Badin. VERDI. 15.00: aStazione 3 top se-cret«. G. Maharis m A. Francis, ameriški kinemaskopsk! barvni film. CORSO. 15.00: «11 grande sentiero«, R. Vidmark, C. Baker, E Robinson m J Stewart. Ameriški kinemaskop v barvah MODERNISSIMO. 14 00: «Agente 007 — licenza di uccidere«, J. Connery in U, Andrews. Ameriški film tehnikolor. Zadnja predstava ob 22.30 VITTOR1A. 15.00: aBuffalo Bill — eroe del Far West», Gordon Scott in Catherme Ribeiro. Ameriški cinemascope v barvah. CENTRALE. 14.30: aNon son degno di te«. J. Morandi in Laura Efri-kian. Italijanski črnobeli film. Darovi in prispevki Z uspehom se nadaljuje velika prodaja PRALNIH STROJEV 12 VRST NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ZNAMK HOOVER - MINERVA CAHOV TELEFUNKEN NA0N1S ■ REK od 70.000 lir dalje superavtomatičnih po najboljših plačilnih pogoiih za inozemstvo v trgovini RIAVEZ & SPONZA GORICA UL. MAZZINI I avtomatični In PRALNI STRUJI superavtomatični HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastnnstvo Ul zaloga 0. KRAINER & C. Kastelic 41 GOR" 4 — Ul tel. 2039 n Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNI2JE CENE DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna KUERNER, Korzo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 18. aprila, je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto 3,, tel. 24-33. Krvni banki v Gorici so darovali 7500 lir kolegi iz SAFOG v počastitev spomina gospe Adele Bianchi gospodar, ki je rad delal in skrbel I stare matere kolege Alfreda Koza dom in družino. 1 sainza. PflmoFšSTCTiieiEIk NADALJEVANJA S TRETJE STRANI TRETJI DAN SPENT V LJUBLJANI Jugoslovan Ištvan Korpa odvzel set svetovnemu prvaku Kitajcu Hvang Ce-tungu Tudi za Markoviča en set v dvoboju s kitajskimi mojstri In naSega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — Ljubljanski srednješolci In srednješolke so danes zjutraj prisostvovali dogodku, ki bo, vsaj v tem delu tekmovanja moških ekip za Swaytling Cup, prav gotovo ostal osamljen. Svetovni prvak Kitajec Hvang Ce-,----------- Sn ^ po TrazbVrljivem dvo- la nedosegljivega in se je moral J™acbrn Jugoslovanom Išt- prikloniti zmagovalcu, Ki je v tej rf^2,™cJ?°Ii'0’JxPrepustitl tekmecu igri pokazal izredno živahnost in Prvi , Ila. letošnjem pr- odličen repertoir od najbolj var-venstvu je moral Kitajec s presto-1 ljivih pa do najbolj močnih udar- ■MiiiiiiiiiiiiiiiiHim,umi,n„„lllml|IIIIIIII(l(IIIIIIIIIII((1n||l|||||||nm,|||||,||||||||||||||,|||||IIIllH|,||,||j|||| Turistične informacije Turistične zveze Slovenije Gorenjska: V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih, razen v brunaricah na Voglu, ki sta zasedeni, in v Mladinskem domu, ki bo zaseden od danes dalje. Prostor Je tudi v Domu na Komni. Za prvomajske praznike Je Dom na Komni že zaseden. Vlečnice in žičnica obratujejo. Na Bledu in na Pokljuki je dovolj prostora Od včeraj je na Bledu odprto igrišče za mali golf. V Kranjski gori sta zaprta hotela «Erika» in «Prlsank». V ostalih hotelih in pri zasebnikih je dovolj prostora. Prostor je tudi v Ratečah, Planici in Gozd Martuljku. Na Vršiču je prostor v Erjavčevi koči. Tičarjev dom je zaprt, Koča na gozdu in Mihov dom sta odprta ob sobotah in ob nedeljah. V Domu na Črnem vrhu nad Jesenicami in na Planini pod Golico je še dovolj prostora. Prostor je tudi v Tržiču, na Kofcah in pod Stor- \ žičem. žičnica na Zelenico obratuje vsak dan od 9. do 16. ure. Prostor Je v Kranju, Preddvoru, Naklem, na Krvavcu in na Jezerskem, žičnica na Krvavec in vlečnica obratujeta. V Škofji Loki imajo prostor pri zasebnikih. Prav tako je prostor pri zasebnikih v Sorici, Železnikih, Selcah, Poljanah, Gorenji vasi in Trebiji. Prostor Je v Domu pod Planino v Trebiji, na Lubniku in na Starem vrhu Ljubljana z okolico: V Ljubljani So zasedeni vsi hoteli. Prostor je v Logatcu, na Rakeku, v Cerknici, Rakovem Škocjanu, planinskem domu na Slivnici, žilcah, Bloški planoti in Loški dolini. Dovolj prostora je na Starem gradu nad Kamnikom in na Veliki planini. Prostor je tudi na Kureščku, v Medijskih toplicah, Litiji, Vačah, Gabrovki, planinskih domovih v Zasavju. na Polževem, v Kočevju in Dolu ob Kolpi. Prireditve: V času svetovnega prvenstva v namiznem tenisu (do 24. aprila) so v Ljubljani številne zabavne in kulturne prireditve. Dolenjska: Dovolj prostora Je Se v Novem mestu, medtem ko Je hotel Grad Otočec zaseden. Prostor je še v Dolenjskih in v šmarjeških toplicah. Dovolj prostora Je tudi v planinskem domu na Mirni gori in na Bohorju. Dom Vinka Pader-šiča na Gorjancih je odprt samo ob sobotah in nedeljah, od 1. maja dalje pa bo odprt vsak dan. Štajerska: V Celju je danes vse zasedeno. Medtem ko bo v ostalih dneh še nekaj prostora. Pro • or je tudi v Celjski koči in na Svetini. V Rogaški Slatini, Dobrni in Laškem so zasedena zdravilišča, vendar pa je v hotelih in pri zasebnikih še nekaj prostora. Nekaj prostora imajo tudi v Rimskih toplicah. Prostor je v Logarski dolini, vendar priporočajo za gostišče «Pri sestrah Logar», in za hotel »Rinka« v Solčavi za ob sobotah rezervacije. Prostor Je v Lučah, Ljubnem, Mozirju, Gornjem gradu, Šoštanju, Vitanju in Vranskem. Za hotel «Paka» v Velenju priporočajo rezervacije. Rezervacije priporočajo tudi za planinski dom na Rogli. V Tončkovem domu na Lisci in gostišču na gori Oljki je še dovolj prostora. Prostor je še v vseh hotelih v Mariboru. Na Mariborskem Pohorju bo do 20. aprila zaseden Poštarski dom. V ostalih domovih je še dovolj prostora. Pomurje: Dovolj prostora je v obeh hotelih v Murski Soboti. V Radencih so za zdravilišče potrebne rezervacije en mesec vnaprej. Prostor Je pri zasebnikih v Moravcih in v gostišču v Beltincih, Ljutomeru in Gornjih Petrovcih. Goriška in Primorska: Dovolj prostora je v Idriji, na Vojskem, Cerknem in v črnem vrhu nad Idrijo. Na Vojskem je še 30 cm snega. Cesta Idrija-Vojsko je prevozna za vsa vozila. V Kopru je dovolj prostora v vseh hotelih. Gostišče v Rižani je odprto. V Piranu in Portorožu je dovolj prostora v vseh hotelih. Samo hotel «Palace» js v glavnem zaseden. Prostor je tudi pri zasebnikih. V Piranu in Portorožu je do 25. aprila turistični teden s številnimi predavanji in tekmovanji na turističnem področju. cev. Predstavnik Kitajske se je takoj zbral in za Korpo, ki se je verjetno zadovoljil z edinstvenim uspehom, katerega niti sam ni pričakoval, je bilo konec vsake nade. Kljub temu pa je Kitajcu odvzel 15 točk. Bliže zmagi pa je bil Markovič v tekmi s Chou Lan-sunom. Najboljši jugoslovanski i-gralec je odvzel Kitajcu že prvi set. žal je v drugem orecej popustil, a se je zato bolj potrudil v zadnjem. Malenkostno prednost pa ni znal braniti in nasprotnik si je po 18 točki nabral še ostala tri in zmagal. Med najbolj ostre in zanimive igre današnjega dopoldneva (žal zaradi zgodnje zaključitve redakcije ne moremo postreči z vsemi današnjimi rezultati) je spadal dvoboj Japonska-Severna Koreja. Borba je bila silovita, burna, razburljiva in še kar dolga. V tekmovanju ženskih ekip za Marcel Corbillon Cup pa je Jugoslavija klonila boljšim Romunkam, ki so hitro opravile z manj tehničnimi tekmicami. Tudi Japonke so gladko odpravile Čehinje, medtem ko so Italijanke nudile predstavnicam Danske le malenkostni odpor. MARJAN DOLGAN Kako bo Triestina opravila s Palermom IZIDI SWAYTHLING CUP I. SKUPINA PODSKUPINA A: Kitajska - Jugoslavija 5:0, Sovjetska zveza - Zahodna Nemčija 5:4, Romunija -CSSR 5:3 PODSKUPINA B: Japonska - Severna Koreja 5:2, švedska - Anglija 5:2, Madžarska - Iran 5:1 Nasprotnik Triestine bo danes na občinskem stadionu Palermo, eden izmed «velikih» v seriji B. In to je še edina draž tekme, kajti govoriti ali pisati o tem, kako lahko Triestina zaigra, ko ji gre voda v grlo, Je pač dokaj jalov posel. Saj bo mogoče res dobro zaigrala, toda morali bi pa že verjeti v čudeže, če bi se zgodilo, da bi se v tej sezoni še rešila izpada iz B lige. In mogoče je današnja tekma prav zaradi tega še bolj privlačna — kot ena izmed le še maloštevilnih, na katerih nastopajo moštva, ki bodo mogoče kmalu ,-pet v A ligi. Kajti prihodnjo se zono se bomo morali zadovoljiti z mnogo bolj skromnimi gosti (ki pa najbrž ne bodo skromni, ko bodo Triestinl -- odjemali točke). Palermu se zadnje čase ne godi dobro. Potem «o Je pred dobrim mesecem zmagal v Alessandriji. Je doživel na lastnem igrišču poraz z Venezio in neodločen rezultat s Padovo ter se poraz v Busto Arslzio. Res ni potrebno, da bi bila prav Triestina tista dobrotnica, ki bi se ga spet usmilila in mu darovala — zmago. Predvsem pa ne zato, ker Je treba končno le izkoristiti vse možnosti, vsako priložnost, dokler je vsaj še teoretična možnost za rešitev. Tekma bo torej lahko zelo napeta in zanimiva. Bela golobica CORBILLON CUP I. SKUPINA PODSKUPINA A: Japonska - CSSR 3:0 PODSKUPINA B: Romunija - Jugoslavija 3:0 II. SKUPINA PODSKUPINA A: Portugalska - Indija 3:2, Avstrija - Švica 3:0 PODSKUPINA B: Danska - Italija 3:0, Nizozemska - Wales 3:0 IV. SKUPINA PODSKUPINA A: Gana - Kanada 3:0 Sodniki danes Današnjo tekmo med Triestino in Palermom bo sodil Acemese (stranska sodnika: Chiari in Sani) Ostale tekme B lige bodo sodili: Brescia—Bari: Piantoni; Catanza-ro—Pro Patrla: Laureti; Livorno— Napoli: Barolo; Modena—Verona: Rancer; Parma—Monza: Gonella; Potenza—Alessandria: De Robbio; Spal—Lecco: Monti; Tran'.--Reg- glana: Schinetti. SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 ........... Lahka atletika v Evropi ■II. V metih je bil svetovni rekord dosežen še v disku in tudi tu je nova znamka fantastična. Rekordni met do znamke 64,83 m je opravil češkoslovaški reprezentant Da-nek, ki je z izredno serijo metov čez 60 m celo leto obljubljal nekaj velikega. Danek je bil lani nedvomno najboljši metalec na svetu in kar čudno zveni, da se je vrnil iz Tokia brez zlata. V direktnem dvoboju z «zlatim» Oerterjem so njegovi živci popustili in njegov disk je poletel samo nekaj čez 60 m, čeprav je med treningom dvakrat premagal celo 65 m! Za Danekorn je kopica zelo dobrih metalcev, nihče pa še ni zrel za prve vloge v svetovnem merilu. Kot ekipa so vsekakor najzanesljivejši Poljaki, ki imajo kar tri atlete čez 59 m, odpovedali pa so Sovjeti, ki nikakor ne morejo več poseči v borbo za mesta na vrhu niti v evropski konkurenci. Krogla doživlja v Evropi razvoj, sicer počasen vendar temeljit. Metalcev nad 18 m sedaj kar mrgoli, nekateri pa se spravijo tudi čez 19 m, to Je čez mejo, ki je bila do pred kratkim domača le v ZDA, če izvzamemo redke izjeme. Kontinentalni rekord Angleža Rowa ni še padel. Madžar Varju, tretji v Tokiu, ln Poljak Komar pa sta sposobna znamk okoli 19,50 m. Krepko čez 19 m se je lani premaknil tudi Sovjet Lipsnis, nekaj mlajših pa Je prvič doseglo to znamko. Od metalcev, ki so nastopili v Tokiu, Je zelo dober vtis napravil posebno Sovjet Karasiov, ki se odlikuje z dobro tehniko in znatno močjo. Kljub vsem napred- kom so Evropejci zelo oddaljeni od ameriških pozicij, saj znaša zaostanek dober meter. Zaradi velikega napredka v ZDA za sedaj še ni realnih perspektiv, da bi premoč prekoračila ocean. Popolnoma je dozorel tudi svetovni rekord Američana Connolly-ja 70,66 m v metu kladiva in če pomislimo na množico odličnih ev ropskih metalcev, se nam zdi kar neverjetno, da rekord še ni padel. Junak lanskega leta je Sovjet Klim, ki Je zmagal v Tokiu, malo pred odhodom na Japonsko pa v Moskvi, sicer z malenkostnim prestopom, Je dosegel več kot 71 m. Madžarski atlet Zywotsky je žal imel lani veliko smolo. Resno je zbolel in komaj okreval za nastop na olimpia-di. Popolnoma nepripravljen je Madžar startal v Tokiu s težko nalogo, da osvoji zlato kolajno, ki se je zdela pred boleznijo trdno v njegovih rokah. Vsa znanost madžarskega atleta ni nadomestila slabe fizične kondicije In osvojena kolajna Je bila srebrna. Novo ime v kladivu je tudi mladi Nemec Uwe Beyer, ki Je presenetil v Tokiu z zel" dobro serijo metov in z znamko nad 68 metrov osvojil tretje mesto. Kot na dlani je, da bo letos svetovni rekord padel že v začetku sezone. Skakalci so v Evropi živeli največ od palice iz fiberglasa. Samo v tej panogi Je bil večkrat izboljšan evropski rekord, katerega je nemški specialist privedel do nadvse spoštljive znamke 5,15 m. Na olim-pladi v Tokiu smo doživeli prvi velik dvoboj ZDA — Evropa po uvedbi palice iz umetnih vlaken. Kljub zmagi Američana Hansena lahko trdimo, da so ta dvoboj svojo korist odločili evropski skakalci, predvsem Nemci. Na olim piat’1 je mladi Reinhardt s 5,05 za mafo izgubil zlato, Lehnertz In Preussger pa sta se s skoki 5 metrov v prvih poizkusih uvrstila na tretje in četrto mesto. Za Nemci pridejo še Bliznecov, Tomašek in Nlkula, preden najdemo na olim-piadi drugega Američana. V prihodnji sezoni pričakujejo rekordne skoke Reinhardta, strokovnjaki pa menijo, da bi moral v borbo za najboljša mesta poseči tudi Bliznecov. Skok v višino ni bil lani monopol Brumelja. Sovjetski atlet Je sicer prvi s skokom 2,24, njegov narmal-ni standard pa Je bil pod 2,20 m, Z odlično formo, ki Je trajala celo leto, se Je izkazal Poljak Czernik, ki Je kot peti atlet na svetu dosegel 2,20 m. žal je poljski atlet tik pred olimpiado zbolel in se v Tokiu predstavil zelo šibak, sicer bi lahko z uspehom posegel v borbo SZ—ZDA za prvo mesto. Anglež Lynn Davles je nepričakovano prinesel z seboj iz Japonske zlato kolajno za skok v daljino. Premagal je ne samo Ter-Ova-nesiana, temveč tudi svetovnega rekorderja Bostona, ki skoraj ni verjel porazu. Davies je bil že pred Tokiom znan kot odličen skakalec, saj je imel osebni rekord 8,03 m, na Japonskem pa se je v zelo težkih tekmovalnih pogojih znašel z 8,07 presenetil oba favorita. Ter-Ovanesian Je lani doživel nekaj porazov tudi v domovini in še zdaleč ni izpolnil svoje izjave iz 1. 1963, da bo v olimpijski sezoni dosegel znamke blizu 8,50 m, čeprav Je z lanskim skokom 8,18 še vedno naj boljši na svetu za Bostonom, lanski sezoni se ni slišalo nič posebnega od Fincev Eskole in Ste-niusa, nova zvezda pa lahko postane Poljak Stalmach, ki je skočil le nekaj manj kot 8 m. Svetovni rekord bi lani kmalu in zelo nepričakovano padel v tro skoku. Blizu izrednega podviga Je bil poljski svetovni rekorder «Ju-sik» Scmidt, ki Je v 1. 1964 doživel pravo športno tragedijo. Prav v začetku sezone se Je namreč Schmidt težje poškodoval na kolenu in moral Je pod nož kirurgov. Kazalo Je že, da Schmidt sploh ne bo mogel več nastopati, fizična moč ln Izredna volja pa sta premagali vse in dober mesec dni pred odhodom v Tokio so Schmidtu sneli mavec in komaj tri tedne pred startom Je začel počasi trenirati pod vodstvom trenerja Starzsynskega. čeprav Je atlet iz dneva v dan napredoval je bilo skoraj neverjetno, da bo lahko konkuriral Sovjetom in obranil zlato kolajno iz Rima. Na tihem pa sta trener In atlet upala in prav izredna volja Je rodila sadove. Po hudi bolezni in po slabem mesecu treninga je Schmidt Tokiu dosegel take rezultate: 16,37, 16,65, 16,58, 0, 14,55 in 16,85 fantastična serija z najboljšim skokom le 17 cm od svetovnega rekorda! Po zmagi sta bila atlet ln trener ginjena do solz saj je bil med blestečimi uspehi za oba ta najlepši. Privatno je po igrah Schmidt povedal, da misli zaključiti kariero z novim svetovnim rekordom, čeprav ni z 30 leti prav mlad. Kdo ve, da ne bomo Poljaka srečali še v Mehiki! BRUNO KRIŽMAN in nedeljo bom porabil za to, da te bom hranil.« Spet je napela vse sile in moral sem Jo trdneje prijeti. Vse je bilo tako zmešano. Nisem hotel, da bi se zgodilo karkoli proti njeni volji, seveda pa sem jo hotel obdržati zase. Ko se je pomirila in sem že mislil, da razume, da hočem biti njen prijatelj, se ji je kljun razprl in majhna kaplja krvi je pripolzela po jeziku ter kanila na hrbet moje dlani. Osuplo sem gledal, kako mi toplo curlja proti zapestju. Obšel me je silen kes. «Oprosti mi! Oprosti mi!« sem vpil in stiskal toplo telesce k prsim. »Nisem ti nameraval storiti nič hudega! Hotel sem biti samo tvoj prijatelj! Ali mi boš oprostila? Mi Je odpuščeno?« Podržal sem Jo stran od sebe. V upanju, da bo vse popravljeno, če ji vrnem prostost, sem razprl dlani: če ne bo odletela, pomeni, da mi je oprostila. Ali komaj so se moji prsti odmaknili od perja, so se krila razprla in bela golobica se je brez glasu pognala kvišku, šinila skozi zrak kakor črta in se vzpela proti črnim oblakom. Izginila je. Svet se Je spremenil v brezmejno kletko in ostal sem sam, sam kakor morje v viharni noči. Srce ni moglo več vzdržati in nebogljeno sem zajokal, medtem ko sem tekel proti sivi hiši. «Pasijon» pretiravanjem v smehljanju), nagrobni govor Silvija Kobala kot soseda, močno čustveno poudarjene igre matere Leli Nakrstove, prikupen vložek mrlička Nadje Raztresenove in sploh vseh nastopajočih otrok (v Kmečkem rekvijemu) in končno Razstrese-nova kreacija Kristusa, ki jo je odlikovala dosledno seriozna in naturalistična igra, Lukešev Lucifer, Kobalov Judeš, Mati Jezusova Zlate Rodoškove, Nakrstov Pilatus, Miličev Adam Bajčev Joanes, Turkov Kaifs in še drugi v ((Škofjeloškem pasijonu«. Za vse tri pasijone pa ne morem mimo ugotovitve, da jih je odlikovala tudi krasna dikcija domala vseh nastopajočih, kar je brez dvoma posledica ene izmed odlik Mahničeve režiserske natančnosti in pedagoške strokovnosti zlasti na tem področju. Menim, da je to še posebno važno poglavje, saj se je doslej v na- šem gledališkem ansamblu na lepoto odrske besede polagalo razmeroma premalo pozornosti. Kar velja za režijo ln igro velja v polni meri tudi za sceno inž. arh. Viktorja Molke, preprosto toda učinkovito v »Soldaškem mizereru« in «Kmečkem rekvijemu«, nujno znatno bolj razčlenjeno in funkcionalno v ((Škofjeloškem pasijonu« z odlično tehnično rešitvijo postavljanja križev, za kostume Alenke Bartlove, ki jih je odlikovala časovna vernost, za glasbo Marijana Vodopivca, ki je smiselno poudarjala določene, zlasti najbolj dramatične momente in končno še za svetlobne efekte, ki so bili zlasti pri ((Škofjeloškem pasijonu'* njegova bistvena sestavina, ki pa kljub nekaterim res mojstrskim učinkom, v tehničnem smislu vendarle niso bili vedno popolni. Pohvalo pa zaslužijo seveda še vsi ostali, ki so kakorkoli sodelovali pri tej Igralsko izredno uspeli predstavi, s katero je tržaško Slovensko gledališče pokazalo ne samo svojo umetniško zrelost, temveč tudi občutljivost za vse vrednote našega umetniškega snovanja. JOŽE KOREN Pred koncertom V Beethovnovem violinskem koncertu je le malo mest, ki so izrazito tehnično zahtevna. V njem prevladuje liiričnost in spevnost, zato pa mora izvajalec v prvi vrsti skrbeti za lep in plemenit izraz. Popolna izvedba dela je težka preskušnja za največje koncertante ker zahteva poleg dovršene tehnike Skrajno poznavanje in poglobljenost v muzikalno in oblikovno stran. Solistični part Beethovnovega violinskega koncerta bo izvajal mladi slovenski violinist Rok Klopčič. Mladi slovenski umetnik je z odličnim uspehom di-plomiral na Akademiji za glas-bo v Ljubljani v razredu prof, Leona Pfeiferja. Izpopolnjeval se je kasneje pri znamenitem violinskem pedagogu Haxu Ro-sta-lu v Londonu in Bernu. Že vrsto let je stalen gost na koncertnem odru Slovenske filharmonije, poleg tega pa je koncertiral v vseh večji jugoslovanskih in francoskih mestih; redno pa nastopa tudiv oddajah jugoslovanskih radijskih postaj, v Radiu Trst in v BBC-evrop-Ski program. Kritiki pomembnih časopisov priznavajo Klopčiču smisel za muzikalno^ podajanje ter izvrstno tehnično pripravljenost, ki pride do izraza v najzahtevnejših delih violinske literature. V zahteven spored petkovega koncerta sta tako ansambel kakor njegov dirigent Oskar Kju-der vložila obilo truda. Da je mladi slovenski orkester v tako kratkem času uspel poseči po vrhunskih delih simfonične literature ter dosegel tako močan vzpon, je za našo kulturno javnost zares razveseljiv pojav. Pri tem je treba izreči vse priznanje tako članom ansambla kakor dirigentu Oskarju Kju-dru, saj deluje orkester Glasbene Matice v zelo težkih pogojih, praktično brez vsaike finančne podpore in na prostovoljni bazi svojih članov. Te veže na skupno muziciranje edinole velika ljubezen do glasbene umetnosti in zavest, da s svojim delom izpolnijo pomanjkanje tiste glasbene dejavnosti, v našem kulturnem življenju, po kateri občutimo nujno potrebo. Prepričani smo, da bo %aša kulturna javnost pravilno ocenila napore našega orkestra ter s svojim obiskom dokazala, da ne stoji ravnodušno ob strani prizadevanj mladega orkestralnega ansambla glasbene Matice. HOTEL SLON LJUBLJANA M HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NAR00NA RESTAVRACIJA • NOČNI u BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 3» • KAVARNA • SLAŠČIČARNA # KLUBSKI IN 25 BANKETNI PROSTORI 3» VOZNIKI MOTORNIH VOZIL .................::5sz!H»5»ISniii:i!ž!in::li:555::-:S5:i::jiS!i::5ii5:S:!sS:::::i:j5ii:il:in;ž:H!!i!!i5:;;!iiH;;5;5!i:!!j5::::;iii!:::!:;::5i:5ii:IHj:HH!5liHI!i obiščite naš nov sodobno opremljen avtoservis v Kopru in avtonegovalnico v Luciji pri Portorožu V želji, da vam omogočimo ko-riščenje naših uslug objavljamo sezonski delovni čas; SERVIS KOPER, odprt dnevno od 6-20 ure, nedeljska in praznična dežurna služba od 9-21 ure AVT0NEG0VALNICA LUCIJA, odprta dnevno od 7-21 ure, nedeljska in praznična dežurna služba od 8 - 13 ure Slovenija avto (Ljubljana, Prešernova št. 40) DR. DUŠAN KERMAVNER TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki iz knjige «Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894» 19. «V smislu hainfeldskih sklepov sem kot zastopnik iz Ljubljane čutil dolžnost, da omogočim slovenskim delavcem časnik, posebno ker je bilo tudi v (koroškem) Šentvidu (ob Glini) sklenjeno, da se mora za alpske dežele brezpogojno ustanoviti slovenski list. Hoteli so dodati graškemu listu slovensko prilogo, toda pokazalo se je, da ta načrt ni izvedljiv; zato smo šli v Ljubljano in nato v Trst.» Tisti »graški list«, ki so mu nekateri »hoteli dodati slovensko prilogo«, je začel izhajati šele 9. julija 1890 pod imenom «Arbeiterwille» (Delavska volja) in s podnaslovom «So-zialdemokratisches Organ der Alpenlander« (Socialnodemokratsko glasilo alpskih dežel); leta 1891 so ta podnaslov spremenili v «Glasilo delovnega ljudstva alpskih dežel«. Sprva je izhajal dvakrat mesečno, izdajal ga je Eduard Ehrlich, ki je bil po poklicu klobučar, doma pa z Moravskega, odgovorni — in tudi dejanski — urednik pa je bil Johann Resel. Tudi v obliki priloge k temu listu bi se bil lahko začel slovenski socialistični periodični tisk in prav zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj »se je pokazalo, da ta načrt ni izvedljiv«, štiri tedne pred izidom lista «Arbeiterwille», v začetku Junija 1890, je bilo v Šentvidu ob Glini na skupni poziv celovškega, belja-škega in šentviškega delavskega društva «obče delavsko slavje, kamor so povabili poleg vseh drugih delavskih društev na Koroškem še ona na štajerskem, Tirolskem, v Gornji Avstriji in na Kranjskem; društva so tudi res poslala naravnost impozantno število zastopnikov«. Posvet socialnih demokratov «alpskih dežel« o priliki tega slavja je vsekakor v prvi vrsti sklepal o ustanovitvi socialističnega časnika v nemščini za delavstvo teh dežel; pravi «odmev» tega sklepa najdemo v prvi številki lista «Arbeiterwille»: «Upamo, da bodo sodrugi v alpskih deželah list, ki smo ga ustanovili vendar z njihovo privolitvijo, najkrepkeje podpirali.« Na tem posvetu je pač ljubljanski delegat — bržčas Zadnik — obrnil pozornost na prav takšno nujnost slovenskega lista tako za slovensko področje alpskih dežel kakor tudi za slovenske delavske priseljence v rudarskih in industrijskih krajih nemškega področja. DEJAVNOST ANDREJA KLEMENČIČA V TRSTU Toliko lahko pojasnimo porajanje novega načrta za ustanovitev slovenskega socialističnega lista v času, preden je 1 julija 1890 Klemenčič pisal iz Trsta Zadniku: «Dragi prijatelj' Prosim te, piši mi, kako v Ljubljani kaj s časnikom stoji' ker tu se ga jako poželjuje. Daj mi vedit, če ste bili v zvezi’ z Beljakom, Celovcem, Mariborom in Celjem. Ce drugače ne gre, uredujte ga v Ljubljani in pošljite ga (nemara: pošiljajte gradivo zanj) sem in jaz odgovorno uredništvo na moje rame vzamem s pogojem, da bodem jaz uvodne članke pisal. Jaz se vam ponudim za ta posel, ako vam je ljubo, da delamo vsi za skupni napredek; govor berite v .Confederazione ope-raia’ in se (o smeri) moj ga srca prepričajte. Prosim, vprar šajte g. Premeliča, če je prejel z Dunaja od .Arbelterzeitung’ 3 goldinarje 20 krajcarjev, katere sem bil tu nabral in tje poslal, ker sem njegov naslov pozabil (in) ker zadnji list (Arbeiterzeitung) ni nič razjavil o tem. Prosim odgovora in vas bratovsko pozdravim. A. Klemenčič.«* Dobro je poznal Zadnikove ljubljanske »časnikarske« namere in skrbi; bržčas se mu je tokrat prvič ponudil za uvodničarja, ko je to po-nudbo lahko oprl na objavo svojega govora v tržaškem socialističnem listu. A ta govor Je šele imel iziti v naslednji šte-vilki; verjetno si je Klemenčič zamišljal, da bo list prinesel izčrpnejše poročilo o njegovem govoru na rednem občnem zboru »Delavske zveze« 15. junija, ko ga je tako priporočal v branje Ljubljančanom, da bodo iz njega spoznali «njegovo srce«. Objavil pa je le kratek povzetek Klemenčičevih izvajanj v prid predlogu, ki ga je zbor v načelu sprejel: «Sodrug Clemencich se opravičuje, da ne zna perfektno' italijansko, in bere dolg govor, ki so ga zborovalci pogosto odobravali’ in ki je skušal prikazati, kako ima kapitalist na voljo vsa sredstva, da bi zatrl težnje delavskega razreda. Končno Je predložil, naj se ustanovi blagajna za podpiranje delavcev ki pripadajo našemu podobnim društvom in iščejo dela (v Trstu) Zbor je predlog soglasno sprejel in naložil novemu vodstvu naj ga prouči.« Novemu vodstvu je od tega zbora ki se ga je udeležilo okrog 200 članov, načeloval Ucekar (namesto čica omenjenega govora, ki ga je dal uredništvu lista »La Confederazione operaia«; italijanščina tega zapisa kajpada ni slovnična, vendarle še precej književna, a omejujemo se le na prevod nekaterih idejno važnejših odstavkov, da ne bomo Klemenčičevih izjav preveč ponavljali. ((Poklicani smo«, je dejal nekje v začetku, «da predstavljamo v Trstu misel sodelovanja vseh narodov po socialističnem načelu.« Prav učinkovito je znal uveljaviti osnovno okolnost, da delavec nima drugega ko dvoje rok in da v tej družbi ni od njega odvisno, ali se more z njimi preživljati, ali ne. Vladajoči razred je označil takole: ((Kapitalisti so dobro organizirani zato, da nas sistematično držijo v verigah«, ((predvsem je tudi skoraj ves tisk v njihovih rokah« in ga uporabljajo za to, «da bi laže zmedli delavčev zdravi razum z narodnostjo«. Ko Je govoril o odpustu plinarniških delavcev, je najostreje napa-ael liberalni občinski svet, zraven pa še Nabergoja in tovariše, ki «tudi niso našli dobre besede v korist teh ubogih delavcev«. Napadel je subvecioniranje mestnega gledališča kot razkošje, zgrajeno na krvi plinarniških delavcev, in presodil da ((kapitalist ne gleda, od kod mu prihaja denar in na’ kakšen način ga je pridobil«. pD nekaj zaletih v razkošie posedujočih, n. pr. v ((dragocene slike«, ki nudijo «zgolj lastniku užitev posesti«, ali v klavirje kot «odvečno luksuzno Gerina), za odbornika pa je bil tedaj izvoljen tudi Klemen- hištvo7 za katere«sene dE? nnh ««^"0 luksuzno P°- čič kot edini Slovenec, Mlchele Bresciacka kljub priimku ne sistem ’ ban«- L ben davek>)’ Je grajal tudi moremo 5t.ll ta Slovenc, dojder n. bo tSVS&ta SSto''S*b tiST <£“' s Klemenčiča, ki Je 16. moramo ‘,m “Tč™£|e“ čtoveSm to Totim ? aprila 1890 pristopil v »Delavsko zvezo«, kakor je zapisano razjeda človeško rtmžhn« PniiH*™ ,1 , t 0Jem> kl v njegovi članski knjižici (ta je po zaplembi ostala v arhivu), vseskozi prav bistro- »Predolgo smo zauoah"naše^kori^H3^al pa so kmalu nato izločili iz odbora, ker ni bil še polnoleten, ' S ° zaupali naše korisH ,*~* t.j. Še ni imel 24 let, kakor so pravila predpisovala za odbornike. A dotlej je razvil zelo razgibano dejavnost in jo še nekaj nadaljeval. Sodimo, da je zapis govora na petih straneh z naslovom «Onorevoli compagni!« (Spoštovani sodrugi!) le ina- , - . — - zaupali naše koristi leDo donečim besedam klerikalcev in ultranacionalističnih liberalcev. *) Pisma navajamo kajpada skladno originalom; dodali le manjkajoča ločila in razrešili dandanes malo znane kratice goldinarje in krajcarje. auce za (Se nadaljujeJ teletoD 22-207, tekoči račun Narodni banki Ljubljani din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din 2 400* din "m 'leto '1965™- PnitoZ' f«Y FRANCISKA st 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrt- - uttLASI: c™ o«.,.., itoto «J5 So,„“ trgovski STltoS; „££ S^SSSJISST .“Si, -Li* ""dSt “"»“k.8« A W- naročajo pa upr.n. - K ang, pokrajin nan,. pn .socaett zrnati Itm.na. - čSovoVm Itoaj. to ...k. ga.ototovo ««Mk.g.-„,,A"; - °S“ “““ " » »Marčni pojejo samo do vstajenja...« Illllllllllllllllf II1IIIIM1IIH1IIIII IZ ŠPANIJE Otročad je že zapustila lopo, »kedenj, senik in vse notranje prostore, kjer je z igro odganjala zimske mesece, nič kaj všečne. Na kalu je bila nekajkrat le tenka ledena streha, ki je zahtevala od dveh drznežev, da sta izmerila njegovo globino; v nastavljanju progel za lov brinjevke so *e zaman vadili, ker to leto ni bilo »kanca« snega, celo burja, ki s svojim pobalinskim in mačjim zavijanjem človeka tako lepo uspava, je odpovedala. Kaj imajo od takšne kilave zime? Otroška druščina se je torej še zbirala na vaški križadi in kmalu za tem že tu in tam izven vasi. Kaj bi ne bili tja sledili Tonečkovemu, ki je že skušal cepetati na golih podplatih. »Prezgodaj, dragi moj. Ce si že čul čebljati kosa, nisi še videl kuščarice. In pred njo ni boso-možcev,« ga je posvaril največji Vrstnik. Tončkov, najubožnejši v tej mladi četi, a zdrav in odporen kot dren, pa je potegnil iz nederij razcefrane copate in jih nataknil na noge. «Pa so talki bosonožci,» je zav-P&l in zdirjal čez njive proti bližnjemu dolu. Druščina pa za njim. Bila je že navada, da je Tončkov vedno igral vlogo vodnika. A se v dolu ni ustavil. «Kam nas vodiš?« «Kar naprej... Ndsmb več daleč,« je rekel Tončkov radovednežem. «Daleč od česa?« «Boste kmalu videli.« Hiteli so skozi grmovje, preskakovali zide, se nalepljali na robido in trnje, a nihče ni zaostal, čeprav je tega in onega tu in tam močno skelelo. «Glejte!» je z mehkobnim glasom dejal Tončkov in se ustavil ob dolini, zaščiteni z gostim grmičjem. Skupina je obstala in občudovala pisano preprogo, stkano iz trobentic, zvončkov in pod-leskov ter to cvetje nabrala v Veljke šope. «Podleska ne-, .ker če ga kokoši vidijo, ne bodo več nesle,« je nekdo glasno odsvetoval. «Saj res... jajce je belo in ru meno... kot zvonček in trobentica; nima pa podleskove barve,« še je pošalil nagajivec Božičeve Ni Jtilo časa .za uadalj-njar .dokazu-varja o učinku podles.ka na Jco-., koši’ ker je Tončkov že bšžal dalje in zavpil: «Za mano!« «Kam gremo?« so vpili za njim. »Nekam« je odsekano odgovoril, se ustavil in preštel trojico, ki se mu je uprla in želela vrniti se domov s šopi. "Dobro«... A se boste kesali,« 5e rekel samozavestno in bežal dalje. Zadnje njegove besede, skrivnostne in mikavne, so iih zvabile za njim. Po nekoliko skokih so dospeli v podolgovato preksončno globel, ki je na svoji severni strani imela bežen (brezno), ves zakrit z grmovjem, zavitim v šopasto sro-botje. Visoka stena ob beznu je bila gosto pokrita z bohotnim bršljanom; menda mu je ta mirni in zavetni dom izredno ugajal, ker na take, velikim kačam Podobne, razrastke in bujno listje naletimo le redkokdaj. Celotna slika je bila nenavadna, nekaj, v kar se je pogreznila otroška domišljija. Druščina je molče in Previdno stopicala okrog brezna in -od vseh strani merila steno. Takrat je nekaj plašno odletelo iz bršljana. «Je», je vzkliknil Tončkov. "Kaj je?« «Se vprašate... Kaj naj bi bilo, če ne gnezdo!« «Letošnje?» »(Letošnje... Marčno kosovo gnezdo.« Skupina se je spogledala, češ: in če je, kdo more do njega? In je Tončkov še dostavil: "Marčni kosi so najbolj črni, 1-htajo najbolj rumen kljun in naj-iepše pojejo. Med petjem čepijo Pa na najvišjem vrhu visokega drevesa, stegnjeni proti nebu. Marčnih je malo... A tukaj ima gnezdo in gotovo že jajčka. Moramo do njega.« «Kako, če pa niti ne veš, kje le? Sicer pa, kaj ti bo gnezdo? Kosa boš preplašil in ga bo zapustil.« S tem mnenjem najmlajšega vrstnika se jih je dosti strinjalo. "Ne bo ga, saj je to samo enkrat... samo danes,« je vztrajal Tončkov, ne da bil odmaknil oči od stene. Cez hip pa je zmagoslavno zavpil: «Ga že vidim... med dvema vejama v luknji stene kakšne tri metre po vrhom. Lep dom si je kos izbral. Veste kaj? Srobot je kut vrv. Nekoga privežemo nanj pod pazduho in ga z Vrha spustimo do gnezda. Kdo se javi?« Nihče se ni prijavil. «Pa grem jaz,# se je oglasil Tončkov. Četverica ga je na srobotu z vrha stene spustila do mesta, kjer naj bi bilo gnezdo. Kosa sta Priletela v bližino, preplašena letala z drevesa na drevo, mimo glave Tončkovega in žalostno čivkala. «Jajčka, štiri jajčka v toplem gnezdu... Potegnite srobot!« Potem so v globeli vsi obljubili, da ne bodo nikomur o tem povedali. A naslednjega dne je ves vaški drobiž šepetal o marčnih kosih «V stenah«, kot so pravili tej globeli. A nihče se ni upal tja, nihče razen Tončkovega. Kar čez noč je od vsepovsod zavel pomladni šelest. Zganilo se je na polju, trati in v lesu, v srcu im duši. V vasi je zaživelo kot v mravljišču, ko dregneš vanje. Tončkov je čez čas še enkrat pogledal «V stene«, kjer je takoj ugotovil, da so se kosi razpeljali. Tisto jutro, ko je navsezgodaj slavnostno pritrkovalo in je godba igrala pred dolgo procesijo, je kos čepel na najvišjem vrhu visokega kostanja ob zvoniku, stegnil kljun proti nebu in neprestano žgolel, zasanjan v svojo pomladno pesem. «Ga čujete? Ali nisem rekel, da je petje marčnih najlepše! A marčni pojejo samo do vstajenja,« je samozavestno pošepnil Tončkov svojim tovarišem, ko so šli v procesiji skozi vas. J. F- aRario de Santa Cruz«; v ozadju stolp katedrale v Sevilli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliii, Danes je v vsej Sevilli -naj večji praznik «Feria» (velikonoč) Je največji praznik leta za Andaluzijo, posebno pa še za Sevillo, glavno mesto te španske pokrajine. V noči na veliko soboto utihnejo po ulicah Seville žalni in tožni zvoki bobnov, ki so več dni spremljali številne procesije, ki so na sporedu velikega tedna. V tem času so ulice zaradi teh procesij kar pokrite z desettisoči in stotisočl kapljic voska s sveč, ki se svetlikajo, tako da se zdi, da so trgi in ulice že nekakšna zamrzla jezera. Vse ozračje pa je prepojeno z vonjem kadila, ki so ga v teh dneh med procesijami porabili na kilograme. Na velikonočno jutro pa je vse mesto preprečeno z zelp živobarvnimi zavesami, trakovi in vsem mogočim lišpom, med katerim je tudi veliko cvetja. Isti ljpdje, ki so v dneh proce- v petek in soboto med verskimi svečanostmi resnično bičali, vsi tl ljudje so ta dan že zgodaj zjutraj kot prerojeni: vsi so sveže opravljeni, preoblečeni v svečane praznič. ne obleke, skratka povsem drugi ljudje. (Ko smo gledali v Kulturnem domu uprizoritev Škofjeloškega pasijona, smo se v mislih znašli v Sevilli. Pri tem pa smo se spomnili, da je škofjeloški pasijon star stoletja, v španski Sevilli in v Španiji nasploh pa se ljudje resnično bičajo še danes.) Ves teden so mnogi seviljski ljudje resnično doživljali svoj oseb. ni pasijon. Bičali so se in mučili, vlekli za seboj težke verige, da bi si s tem trpičenjem oprali grehe, ki so jih napravili čez leto. Danes, na veliko, nedeljo, pa so že vsi «čisti», kot je čista in snažna njihova nova obleka. In vendar so prebivalci Seville sicer najbolj veseli ljudje vsega Iberijskega polotoka. Ce so se ves teden mučili in se vzdržali vsakih ugodij, se v nedeljo, na veliko noč, povsem sprostijo. Posebno na ta dan je ulica njihov dom. Zato so ulice vse prepolne ljudi, kot so prepolni vsi javni lokali, klubi in dvorane, v katerih boš težko našel prostor, da bi sedel za mi- zo. Tu se ne pojejo več žalostln-ke iz prejšnjih dni, pač pa so na Vrsti sedaj vesele narodne pa tudi modeme pesmi. Ljudje se ne mučijo več z Jesihom, pač pa si natakajo odličnega vina, likerjev in drugih pijač. Tu ni več raztrganih, razcefranih in izmučenih žensk, ki si jih srečaval prejšnje dni, pač pa rinejo vate z raznimi slaščicami in pijačami in tudi s čim drugim lepo oblečena in na-lišpana dekleta, tipično temnopolta in temnolase španske ženske. Ves teden so molile In se pokorile za grehe iz prejšnjega leta. Sedaj, ko je njihova duša čista, si lahko privoščijo več veselja in zabave, pa tudi kak greh, saj bo čez leto spet veliki teden, ki bo prinesel pokoro in odvezo. Brž ko v Španiji omeniš «ferio», je že dovolj, da se ve, da gre za seviljski jražnifclSM .f&ftRgv. imajo skoraj vsa španska mesta svojo «ferio». S tem dnpm se v Španiji začenja sezona bikoborb, najbolj priljubljene španske zabave. Zato se tega dne zbere v Sevilli veliko bikoborcev, ki se morajo izkazati skoraj vsi, saj je na programu cela vrsta bikoborb. Iz vseh koncev in krajev Andaluzije se za ta dan zgrne v mesto veliko plemičev, ki se okoli poldne pojavijo na ulicah mesta na konjih, da bi jih videli vsi znanci in prijatelji. Je to nekakšna «parada», na kateri se vsak potrudi, da se čim bolj izkaže, seveda zaradi svojega prestiža. Po, navadi sta na konju po dva; kavalir in njegova dama, seveda oblečena v slikovito andaluzijsko narodno nošo. V teh dneh boš zaman iskal v Sevilli sobo. Vsi hoteli so že tedne, celo mesece prej za te dni rezervirani. Sedaj pa malo zgodovine: Seviljska «feria» je bila ustanovljena že leta 1847. Ustanovila io je kraljica Izabela II., vendar pa le kot sejem. Občinska uprava je priredila ta sejem na Trgu sv. Sebastjana, ki je bil tedaj' izven središča. Z leti pa se je sejem sprevrgel v slavje, vendar pa o-hranil svoj prvotni naslov «Real de la feria«. Pred sto leti je bila Vesele velikonočne praznike 1 na tem trgu — tedaj še travniku — postavljena le tu pa tam kaka baraka, danes pa se je okoli trga razvrstila cela vrsta lokalov, ki jih obiskujejo ne le domačini, pač pa tudi tujci. In Spanci — posebno gostinci — še raje vidijo tujca kot domačina, ker prinese tujec tujo trdno valuto, ki je tudi španskemu gospodarstvu hudo dobrodošla. V teh lokalih boš videl najprist-nejše španske narodne plese, kot n. pr. "flamengo«. Pa tudi najboljša pristna španska vina boš tu okušal. Med temi so tudi slovita «manzanilla», «jerez» in druga. Vtem ko se odrasli ljudje zabavajo v že omenjenih lokalih na Trgu sv. Sebastjana, se po uličicah stare mestne četrti «Ba-rio de .Santa Cruz« podijo otroci. Če, pa> malo bolje pogledamo, opazimo, da ne gr« za navadno otroško igro, pač pa se dečki in deklice učijo španskega narodnega plesa «la sevillana«, med tem pa ves čas slišiš tipično špansko «g!asbo» — bobniče, ki jih mora znati uporabljati vsak Spanec ali Španka, če hoče kaj veljati. Bobniče in kitara sta pač dva značilnosti Spancev. Resnično jutro se v Sevilli začne šele okoli poldne. Spanec dolgo spi. Takoj nato gre v cerkev. In ko se okoli poldne usujejo množice vernikov iz 264 cerkva, kolikor jih je v tem mestu, ulice dejansko zaživijo. Med množico se pomešajo nešteti trgovci in mešetarji, ki ponujajo in vsiljujejo najrazličnejše blago, od pečenk in cigaret do vezalk in mila. Po kratkem sprehodu po ulicah se ljudje vrnejo na svoje domove, na kosilo, takoj potem pa se spet zgrnejo na igrišča, da bi uživali ob bikoborbah. Te trajajo do mraka, nakar se začne spet ulično življenje, ki se razpotegne daleč v noč. In jutri zjutraj se bo to nadaljevalo, ali bolje ponavljalo, razen za tiste, ki bodo morali na delo ali v službo. MARIO MAGAJNA ARETTA ULTRA THIN med elegantnimi in preciznimi urami ie naicenejša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPOPT Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT Izredni popust — Garancija — SEVILLA. KITARE, PETJE, PLES MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO GRGIČ Padriče it. 43 - Telefon 226-112 sprejemamo vsaka popravila avtomobilov in karoserije — hitra postrežba In ugodne cene vošči cenj. klienteli, in znancem vesele velikonočne praznike Jestvine HERMAN KRIŽMAN BAZOVICA (center) Dr. PAVLICA STANISLAV IN PAVEL zobozdravnika TRST, Ul. Ghega 9 . Tel. 31813 voščita vesele velikonočne praznike Gostilna MARCELLO TRST - Ul. Crlspl 33, Tel. 50289 Zobni zdravnik Dr. R. HLAVATY TRST, Ul. Lavatolo 4/1. vošči svojim klientom vesele velikonočne praznike Trgovina Jestvin GIZELA MEDEN TRST, Ul. Lamarmora 19 Ribarnica MARCELA PERTOT TRST — Barkovlje, Perarolo 2 TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR OPČINE — Narodna ulica 42 Telefon 221-026 se vljudno priporoča svojim odjemalcem tu in onkraj meje URARNA IN ZLATARNA ANTON MALALAN OPČINE — Proseška ul. 18 (pri cerkvi) Tel. 221465 Popolni asortman ur kZENITHv in zlatih predmetov MANUFAKTURNA TRGOVINA S. PERTOT TRST — Ul. G. Vasari 4/a — Tel. 94457 Vedno zadnja novost moškega ln ženskega perila ln drugo Cvetličarna « S A V I N A » TRST — Ul. dellTstria 10 — Tel. 55-590 Vedno sveže in vsakovrstne cvetlice trst ut Boccacdr 3 POŽAR ARTEMIO Telefon 28-373 TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi v Inozemstvo MADAL0SS0 v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne ZALOGA VINA IN LIKERJEV UVOZ — IZVOZ MIRAN KURET TRST — Ulica Valdirivo, 3 Telefon 28-926 G1AC0M0 VATOVEC Succ. TRST, Ul. Torreblanca 19 - Tel. 23-587, 37-561 E X P O R T — IMPORT specializirano podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih predmetov ter poljedelskih strojev ter kolonialnega blaga na debelo DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI IN TORBICAMI Lastnik A. G E C R0IAN0 TRST, ROJAN, TRG TRA I R1V1 2 - TEL. 31-198 VAM NUDI — ZENSKE IN MOŠKE POMLADANSKE ČEVLJE NAJBOLJŠIH ZNAMK TER TORBIC ZADNJE NOVOSTI CENE UGODNE — OBIŠČITE NAS! TRST, Čampo S Giacomo 11, telefon 50-057 je vaš zanesljiv optik Očala za vid, fotografske aparate, nalivna peresa, toplomeri Itd., vse primerni predmeti za darila TRGOVINA S KOLESI IN MOTOCIKLI TER MEHANIČNA DELAVNICA FRANC BRUNDULA OPČINE, Narodna št. 118 Telefon 21-022 Mercerie - foderami MARIO VERH TRST, Čampo S. Giacomo, 9 — Tel. 55-886 GOSTILNA ALBINA DRAGA št. 22 — Tel. 97673 GOSTILNA PETER UMEK GROCANA FEKARNA IN SLAŠČIČARNA T E N Z E najemnik ANTONIČ SV. KRIZ, 35 vošči vsem veselo veliko noč PEKARNA IN SLAŠČIČARNA GUSTINČIČ SV. KRIZ (KriŽada) DROGERIJA - MIR0DILNICA NABREŽINA - center FOTO BARIČ ■N./vttnJiZilNA - center PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA , center — Tel. 20174 MESNICA IVAN P A C 0 R NABREŽINA — center vošči vsem prijetne velikonočne praznike GOSTILNA IN PEKARNA GRILANC NABREŽINA — Tel 20231 SEMENARNA RADOVAN ZORN PROSEK, št. 160 TRGOVINA JESTVIN MARUŠIČ SALEZ, št 20 TRGOVINA JESTVIN MARTA HUSU GABROVEC, št. 42 MIRODILNICA ROMAN DANEU PROSEK, št 154 ■ MESNICA ELSO LAZ Z ARO NABREŽINA — postaja MESNICA REMIGIO LIČEN OPČINE. Proseška ulica 6 vošči svojim klientom vesele velikonočne praznike. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH OPČINE — Alpinska ulica 85 Tel 221-054 - TRGOVINA ELEKTRIČNIH HIŠNIH POTREBŠČIN • RADIO TV Itd BRUNO BRESCIANI OPČINE — Narodna ulica 38 — Tel. 221-711 vošči vesele velikonočne praznike in se priporoča za obisk GALANTERIJSKA TRGOVINA USNJENIH IZDELKOV. TORBIC itd. JOLANDA BABICH OPČINE — Proseška ul. 16 a vošči vesele vel. praznike ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Cvetličarna «1V A N K A » TRST — Ulica dellTstria 19 — Tel. 95-052 Vam postreže z vedno svežimi cvetlicami BAR SPORTIVO TRST — Ulica dellTstria 10 PrBnoFIflTEGvmk Vesele velikonočne praznike BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA OLAVNIČA LIP 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 trst • ULICA FABIO FILZI ST. 10 TELtFON ST. 33-101, 38-045 brzojavni naslov j SANKREO TRST - ULICA RISMONDO 9 - TELEFON 30-100 VELOX Soc. a r. I. vošči vesele velikonočne praznike IMPONT KX POKI ZASTOPSTVA Ekskluzivna glavna zaloga: , RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA in KRIŠKA VINA KRAŠKI TERAN in PRŠUT Pivo; PUNT1GAM in REININCBAUS JESTVINE VALENTIN SANCIN BOLJUNEC St. 63 JESTVINE RADO ŽERJAL BOLJUNEC St. 76 — Tel. 97614 TRGOVINA JESTVIN JERKIČ Strada Vecchia per 1’Istrla St. 64 — Tel. 41175 GOSTILNA . motokultl-vatorjev «SIMAK> ter »COFU-v A», naravnega ln osušenega gnoja v prahu. I KMEČKA BANKA GORICA r. z. s o. s. Ulica Morelll 14 Tel 22-06 gouua plasira ANDREJ BOLKO mr. ph. Ulica delPlstria H, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse blšne potrebščine. torbe, igrače, lutke, pla-stiko za pode imitacija par. ketov Vse po konkurenčnih cenah! UVOZ - UVOZ Telefon 31-315 farmaoovtski proizvodi in kpmtkatllp TRSI - UL. I ORhtb s AH O A 81. K CINE EOTOMATEKIALB SEČUL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiičejo T E L L NASCIMBEN IMPOIIT EXPORT NADOMESTNI DEU ZA AVTOMOBILE Til Sl, Ul. Gorom-o sl. 39, 1. 21-955 <9>XVI5TA TRST - UL. CARDOGCI, 15 Tel 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala Vsak dan prihajajo novi moderni in sodobni pomladanski vzorci moških in ženskih blagov MOŠKE SRAJCE - PRIKUPNE ŽENSKE BLUU ■ SPODNJE PERILO ■ GALANTERIJA /. f. d. * A. PERTOT TRST, Ul. Olnnastica St. 22 - Tel. 95998 TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE, Narodna ulica «1 — Tel. 221-046 ELEKTROMEHAN1CNA DELAVNICA ZA AVTOMOBILE IN MOTOCIKLE VLADO ŠVARA TRST, Ulica Giulia 23 - Telefon 96-742 V TRGOVINI VELIAK - ŠPORT TRST Ul. deiristria 13 — Tel. 44-237 dobite VSO POLETNO ŠPORTNO OPREMO za v hribe, morje ln za jezera kopalne obleke — kvalitetno blago. Autoforniture CARLO LUPO TRST — Via S Francesco 18 — Tel. 28677 Koncesija za prodajo nadomestnih delov «ABARTH» FRANC BERGINC IMPORT — EXPORT — PREDSTAVNIŠTVO TRST — Ulica Gatteri 5/III. - Tel. 96-941 vošči svojim poslovnim prijateljem srečno in veselo veliko noč Brivski in damski salon STANKO DEVETAK NABREŽINA (center) — Tel. 20123 priporoča svoje usluge UR AKNA IR H A TARNA SEDMAK trsi - ui. n «*pt. is - r.i.ion 9501« Sesljan 45 se vljudno priporoča in vosa vesele velikonočne prašnike tJRARNA IN ZLATARNA V. BRATINA TRŽIČ (MONFALOONE) — Korzo 28 — Tel. 72674 Velika Izbira ur priznanih znamk ter zlatih predmetov KMETUSKA ZADRUGA V TRSTU TRST — Ul. U. Poscolo 1 — Tel. 94386 — Ul. Flavia 62 — Tel. 99209 MILAN AMBROŽIČ ELEKTRO-IN6TALACIJSKO PODJETJE IN TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI PREDMETI: lestenci, štedilniki, pedi, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine DREVORED MIRAMARE ST. 29 — TELEFON 29-322 STOJAN UDOVIČ-FRANC TRST — Trg Ponterosso 5 ln Plazza Vecchia 2 — Tel. 29686 Manufakturam trgovina z veliko iablro moškega ln Sanskega blaga ter vsakovrstne konfekcije ieli svoji cenj. klienteli vesele velikonočne praznike GORIŠKA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA GORICA — Ul. Don Bončo 104 — Tel. 364» Najboljši v konfekciji TRST Pl TA S SI GORICA vošči svoji klienteli vesele velikonočne praznike Gostilna OSTROUSKA TRST - Ul. S NiCOlb 1 Cvetličarna «MARIJA» Vedno sveže raznovrstne cvetlice za vsako priliko TRST, Trg Giambattlsta Vico 1 GOSTILNA MARCELA TUL MACKOVUE St. 106 KROJAČ NICA Gostilna MAHNIČ najemnik Danilo KRAU PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA MESNICA ALBIN BAK PADRICE Mesnica A. MEVUA BAZOVICA (center) GOSTILNA IN TOBAKARNA «P R 1 M 1 Č E T U» TREBČE TRGOVINA JESTVIN BERCl BORŠT - Tet. 97650 vošči vsem veselo veliko noč TRGOVINA JESTVIN KAREL PAHOR TREBČE št. 111 GOSTILNA JOŽE MOŽINA TREBČE št. 49 GRILANC r podružnica na KONTOVELU, 93 Jestvine GUŠTIN najemnik SILVAN GRGIČ PADRICE št. 37 GOSTILNA Mizarska delavnica MILAN KOVAČIČ TRST, Ul Cunicoll 13 Tel. 76213 Trgovina jestvin FRANC RESINOVIČ TRST, Trg sv. Frančiška 8 ieli vesele velikonočne praznike JESTVINE KAREL ČOK * LONJER St. 369 Manufakture Kleparstvo JULIJANA SOSIČ VIKTOR drobnarije delavnica OPČINE, Alpinska 87, tel. 221385 4JNIVERSALTECNICA> RADIU - lhl.KVIZOK.il - AVTOMATIČNI IN SUPKKAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - KLEK-TROGOSPOIHNJSKI PREDMETI CANDV - KKX - CGK Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALIKCNICA Irleste - I r s t Corso Garibaldi št. 4. tel. 41243 In Trg Goldoni št. I GRGIČ PADRICE — Tel. 226112 TRGOVINA JESTVIN KAREL KALC GROPADA št. 97 JESTVINE AMALIJA KRIŽMANČIČ TRGOVINA JESTVIN DANILO KOS MACKOVUE . Tel. 97630 Mlrodilnlca-Drogerlja V. GULIČ OPČINE, Narodna ul. 48 Železnine Trgovina Jestvin C. BUDIHNA GORICA, Ul. Veniero 6 Josip Terčon NABREŽINA — Tel. 20123 Tvrdka E. CUK GORICA, Trg Cavour 9, tel. S535 vam nudi Šivalne stroje ln radijske aparate Gostilna in trgovina jestvin GRUDEN SEMPOLAJ — Tel. 20151 Trgovina s Športnimi predmeti R. VUGA GORICA, Ul. Carducd 13 Trgovina jestvin DANICA KOCMAN SUVAN Avtoprevozništvo JOŽE GORJAN GORICA, Ul. Ufo Fosoolo 14 Gostilna BLAZINA najemnici Zofka ln Miranda VIŽOVUE - Tel. 20152 KMETJE. VRTNARJI Za viako vašo potrebo te obrnile na domaro tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena 1938 TRST, Ul. Milano 18 TE LE F. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših Inozemskih krajev ln semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna tn organska gnojila teT vsakovrstno orodje m stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo — Julijsko krajino; svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRIA» Za Goriško in čedadsko se obrnil« na trgovino: Zavadlav Orlando, Ulica Trieste — Gorica. PRIZNANO MEONARODNO mOPREVtUKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul Duca d'A os ta 180 - Tel 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Tvrdka IVAN VETRIH GORICA, Ul. Lantieri 5 _ Trgovina jestvin ADRIANO BRAVIN DEVIN - Tel. 20644 Tvrdka GIUSEPPE KERSEVANI dl B. Kersevanl Sc C. Soc. n. c. GORICA — Corso Italia 78 Samopostrežna trgovina Jestvin MARIJA DANEU PROSEK, it. IM ELETTROMARKET S o> M PRALNI STROJI - HLADILNIKI -ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih znamk REX, CANDV, CASTOR, HOOVER ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI — LESTENCI — KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA — TRIESTE - TRST, Strada Vecchia deUTstrla I Tel. 81*23* (Na trg« pri tv. Ani) GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA — Tel. 226130 KAVARNA - BAR " GUŠTIN PADRICE — Tel. 226136 KROJACNICA SILVESTER MM KUŽA SESUAN št. 10 ~~ TRGOVINA JESTVIN “ " HILARIJ CEJ RICMANJE št. 111 MESNICA KJUDER RICMANJE JESTVINE KLAVDIJ ULIVETTI RICMANJE St. 88 PEKARNA ŽULJAN RICMANJE št. 99 GOSTILNA - TOBAKARNA in TRGOVINA JESTVIN ADAMIČ DOMJO št. 205 MESNICA BRANKO ŽERJAL BOLJUNEC St. 41 — Tel. 97623 TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA ČELEST1N ŠTRAIN DOLINA št. 55 — Tel. 97MB