P©šfnla-a pasafcfa gstetrlhl Posairw©iMa ifie^llka 50 para LST Glasil© narodne dem^liraclle m mariborsk® ®b9asf. TeEeSon It. 276 - Ček. tažm št. 12853 O Cene Snseratom po dogovoru. O Rokopisi se ne vračajo. - Rekiama-madje (nezaprte) so poštnine proste. Ste¥» 4 iS8®a*Efat~'-»5Hn!SiB®K®saffiEi"ncEB3EH3is:T3'5--.':'1' IZHUJil mm PETEK Orecirjlilvo Sn upravnlštvo „Marodnega Usta” Je v Hariboru, Jurčičeva ulica št. 4 Naročnina: Mesečno D. 1‘25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7‘50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej. ¥ MaFlb®ry3 v pefefc 9. junija 1922- Lefo L "'S.&KS&S&PT.Z1' Za napreden kmečki in obrtniški program! h naše stranke. zadovoljni in so zadovoljni tudi danes. Dasi kmetje niso učeni, vendar so to- ■ (Resen opomin iz kmečkih vrst). Na tak način so torej naše napredne liko pametni, da sami priznavajo, da * Zaupnica načelstva JDS dr. Žer-Morda nikdar tako^ Kakor danes je vrste razbite na _ veliko veselje klerika- ne morejo razsojevati m sklepati v za- iaVu. Na včerajšnji seji načelstva JDS čas, da resni polit.cmanitelji naprednih lizma, ki edini je pri tem dejanskem devah, katerih ne razumejo. S tem bi se j6 razpravljalo o klevetah zoper dr. slovenskih strank v naši mariborski obla- stanu imel m vlekel svoj profit. • bil mir m red, ko bi ne bilo klerikalcev žerjava Po obsežni debati je načel-sti ali veliki županiji spoznajo važnost Ali in čemu je tega treba? Kar je in njihovega načela, da je treba učitelja stvo konstatiralo soglasno, da nima niti trenutka m se strnejo k enotnemu m tr- danes treznomislečih kmetov,' ki se pri- blatiti povsod in izrabiti vsako priliko najmanjšega povoda dvomiti o osebni dno organiziranemu političnemu m gos- znavajo k raznim naprednim strankam, za jezuitsko zavijanje, da je učitelj so- in politični poštenosti drja. Žerjava, podarskemu delu na podlagi naprednega povsod bote nateteli pri njih na eno vra2nik ljudstva. katerega čisti nameni in pošteno delo programa za razvoj kmetijstva ih obr- misel: kar je v naši mariborski oblasti Umevno je, da skuša, vsak učitelj šolo za idejo jugoslov. demokracije mu slej inistva. . v v narodnega in naprednega, pa bodisi povzdigniti. V prvi vrsti pride v poštev ko prej zasigurajo popolno zaupanja Fraza je razbila nase nekoč, trdno kmet, obrtnik, trgovec, učitelj ali, kdor- seveda njegovo lastno delo, podprto s vseh somišljenikov naše stranke. — sklenjene, napredne vrste. Na eni strani koli, samo da je poštenjak, vse to se priznanim idealizmom in pridobljenim Poseben odsek ho pregledal in ugotovil' fraza,^ da mora kmet sam imeti svojo naj združi v eno močno organizacijo izkustvom. Tu in tam pa so vendar uporabo podpor, danih od Jadranske1 politično stranko brez inteligence, na p0(j zastavo skupnega gospodarskega potrebne gmotne žrtve všolanih občin, banke za cilje demokratske stranke, nrugi strani pa fraza socijalizma pod programa. ° Pri sejah učitelj dokazuje potrebo, člani Shod zaupnikov JDS v Slovenski narodno krinko, . Ne eno ne drugo m Qag hiti __ in vojjtve v oblastno ^videvajo, tu pa se vzdigne katehet in Bistrici na binkoštno nedeljo je lepo prineslo napredni stvari ojačenja. Prvo skUDg^jno so precj durmi ? Ali bomo pripoveduje o težkih časih itd. ter s ta- uspel. Govorila sta dr. Miiller in dr« pac trenutno in navidezno, drugo pa m. k ^ rok čakali na raznis volitev bim zavijanjem pridobi večino proti na- Lipold o političnem položaju in o sploh ne - oboje pa je slovenski m £ se pus^ Predku šole, S tem ima na mah dve predstoječi ustanovitvi mariborske ob. stvari zadalo ______„„»i: _r.___________u: _____• 1- mubi • v .smislu minnnn klerikalne stran- lasti in volitvah v oblastno skunščkiot ne jugoslovanski napredni mmm smm lesu mms fm onih ljudi, ki vsa.K mesec iščejo oslona ^ es n s] p o c]ei0 VSe one'ki vas varova^ kmeta novih davčnih bremen, Shod demokrafske sfrank'e v Liiuto* v kaki novi stranki; so pa to nestalni ua Vclt> _. _Y„ •• . ,• <_±_ elementi in Samostojna kmetijska stranka P°' programih bistveno ne loči ničesar d!. je torej največji prijatelj kmeta, uči- iheru na MnkoštM nedeljo na vrtir go- danes 'že sama to britko občuti, j stane izjave bivših klerikalnih m: jev, ki so za trenutek iz korist« n(pk.?ePce Pa Je stranka na stotine vrlih . 1., S . P +rph!i nnnraviti farnvSki hlev ali nlnt viničarskem redu, o hrvaškem vpraša- srranKa druzega ne^o imena strank Ako hočete tdj, naprednjak, pa seveda sovražnik, stilne Vaupotič je lepo uspel. Govorila! Pri volitvah v oblastno skupščino doseči Gospodje župani! Za seboj imate mnogi sta dr. Eeisman in urednik Špindler o alnin matador- | , horptp ha cp vnrP7Pio v precej izkušenj. Zamislite se v dve sliki 1 programu m delu demokratske stran- jev, ki so za trenutek iz koristoljubja p0jit;cx’no de!o zlasti po deželi oni ne- Župnik pri seji krajnega šolskega sveta, ke, o poilitienem položaju, zlasti 0 pohtKnir^cev^^Sr^a^v hočete, na k načii izzvati ^ f Poprhi ^ MevaU plot nedejavnost. Kaj pa naj-stonn. pr. učitelj dobfček le on? a vendar ie m J meso- la v .^ošno zadovoljstvo. V kratkem! na deželi, ki je ostal, skoro sam. kot „SinTuT pd rolitvah^^oblastno skup- se vrši občni, zbor demokratske orgamV demokrat v sredi onih svojih bivših ^ _°bI!!tnRfk“.P . „nL«, beseda n revžčiniIn težkih časiT. aaciDe za Iflutomer m okokco. ščino zadati klerikalizmu in drno-im nobena beseda o revščini in težkih časih, & 1--.- —- — mora se zgoditi, ker neprestano grozi s Itib.sinuiFi kirietttv.!'nioim:' odtProtidržavnim, brezdomovinskim stran- kar zahteva on, - e- *6“““. f| v .. Ker IZt nf more itajiti svojega ^ec. ki ga zasluzijo, vsi na veeiimfSkfzfM pa5 DomaCC VCStl. mišljenja in svojega demokratskega pr„. S^JSSSSSl - Vladna akclla za prafaano pa. sa c irsuszrjLSmotnega kmeck0 obua!Skega zakaj mU«, v««-. fraza opijanila. Preč z einazais® rok©! (Dopis z dežele). na zakone in eksekutivo državne oblasti ? opozarja vse zadruge, kmet. podru-______________________________Jasno je, da klerikalnim voditeljem ni žnice, občine in okrajne zastopo v biv- iSSrSniSlSi v—r . Prf.Stan0j • mej ljudstvo odločevati s s0 kl^rika!cem le oroJdjej s katerim ho. sno občane koruze iz vladne akcije za Demagogija klerikalnih mogotcev in soh m da je to zahteva ljudstva samega. ~ • g0js|.v0 upropastiti. prehrano pasivnih! krajev. Okrajna!" ftjihovih sprod gre svojo pot in postaja Po pa m res. Kase šolstvo se kljub • r. a ^ pa,. glavarstva imajo nalog izročiti te pri- od pne do dne ogabnejša. Med ljudstvo nestevilnim zaprekam m težkočam, ki In čemu sklep.. Cirilica iz sole? Rav- jave pokrajinski upravi za Slovenija hočejo zatrositi zavest, da je vse za nič, so posledica vojne in sedanjih gospo- n0 tlstP kl so prej kncalij vec nemščine, v Ljubljani (oddelku za socijalno" kar je kje državnega. Po njih mnenju darskih razmer, prav krepko razvija. 80 sedaJ zakleti sovražniki zapuščine ^rj)stvo)f fetera bode izdala za koru-so finance zavožene, vojska ubija naše Razvoj pa bi bil še živahnejši, če bine slovanskih aposto.ov Sv. Cirila^in Me- ^ nakazhice in obenem določila po-! fante, notranja politika korumpirana, bilo klerikalnih, polen, če bi ne bilo naše t°da- jJemsčine bi se bih nekoč morah prj^ cenk kateri se bode pokrival, sodnije pristranske, politične oblasti z učiteljstvo na trnjevi poti, katero posi- naučiti, bratsko narečjema je pretežko ?! jz foncjai katerega je dalo ministrstvo orožništvom v službi nasilja itd. Najbolj pavajo ravno klerikalci. Ljudstvo uvideva, Kaj. je narod naš kar ciez noc izgubil m gOC]- jalno politiko na razpolago. —«! pri srcu pa je našim klerikalcem nižje da dela učitelj nesebično zanje, da se ousevno cuost. . e, ne( uospo- Zadružna Zveza v Celju bode v smisla šolstvo, oziroma, prav povedano, naše muči In trudi z otroci, da jim le zasi- d.K klerikalci vedo dobro, da v Beogradu navoc]ji ministrstva za socijalno skrb« judskošolsko učiteljstvo. Ne najdete ga gura in olajša bodočnost. Vsled tega njihovi stranki ne. cvete pšenica, postali gj^ koruzo le nabavljala in razdelje-klerikalnega lističa niti ene številke, v učiteljstvu raste ugled in spoštovanje.Tega 80 forej separatisti. Edino za Slovenijo vala po ceni, kakor se ji hode vsako--kateri bi ne biio nagromadenega toliko pa seveda farovži ne smejo trpeti in se ^P3!0* da bi morda postala njihova krat pri pokrajinski upravi (oddelku blata za našo šolo, da bi ljudstvo zaž- nagnali so v boj shode, časopisje in »grnaJn.a,“ Zato pa učeniki Krščanske za socijalno skrbstvo) naročila. Prvfl galo šole in pognalo učitelje, če bi sa- družbe. Šolo in. učitelja je treba obme- ljubezni podžigajo bratomorni boj. A pošiljaj ve dospejo po Binkoštih’, zato'; mo ne vedelo, da domači "učitelji niso tad z blatom tako na debelo, da bosta bratje spoznavajo svojo kri in si poda- so takojšnje prijave potrebne, taki. Neštetokrat slišimo značajne kleri- oba omahovala pod težo. Ker pa po- iaj° To je proti klerikalnemu na- — Samomor. 27. letni v Sv. Peter kalne kmete govoriti; ja naši učitelji so sameznikom nimajo česa očitati, začeli čelu. Njihova srena zahteva m: cirilica p,^ Mariboru pristojen Franc Maček, že dobri, drugod pa mora biti strašno 80 8 splošnim sumničenjem in natol- fz 80 ovirati ^hočejo le bratsko spoz- ki je služil kot hlapec pri posestniku ker časniki tako pišejo. Ne prerekali bi cevaniem, ki sicer ni častno, a se ven- uavanje in uničiti čut skupnosti j. a bo- Antonu Repa v Jareninskem dolu, ja se s klerikalci, a zaslepljencem je treba dar vsaj deloma obnese', posebno pri dočnost bode klerikalce naučila, da dne 30. maja skočil v samomorilskem' odpreti oči, če tudi demagogom ne bo nevednih in nerazsodnih ljudeh. slovanska kri ni voda,, da je bratska namenu v 3 m globoko mlako in se u< ljubo. Boj je seveda treba zanesti tudi v ljubezen močnejša od klerikalne dema- topil. V zadnjem času ni bil popolno- Predzadnji „Slovenski Gospodar," H- krajne šolske svete in tudi tam osovra- g0^®- Pred nami se razgrinja bodočnost ma normalen. Izrazil se je večkrat, da stič žalostne zgodovine, je prinesel poro- žiti učitelja. Gospodje župani! Mar mi- v znamenju jedinstvđ, tu že seje naša si bode sam življenje vzel. čilo s seji županske zveze v Celju in slite, da je klerikalcem do koristi kmet- 8ola kleno zrnie’ ki b? klil° ob vsakera .. —Utopljenec. Dne 2. junija so ponjenih sklepih. Govorili so tudi o šol- skih otrok? Kdor je bil član krajnega vremenu. Zato pa proč z umazano roko tegnili v Vuhredu iz Drave mepozna-stvu in sklenili, da odločuj o šoli in šolskega sveta, ve dobro, da ima krajni od., naše mladine! Kdor v bratovski nega moškega, ki je okrog 30 let star« učiteljstvu ljudstvo, ćirilica da mora iz šolski svet le malenkosten delokrog in b J n°če biti brat, mora biti tujec, ruplo je dalje casa lezalo v. vodL Ra^ sole. Čeravno vemo, odkod izhajajo taki še to samo v upravnem oziru. Na pouk ^ s,e v svobodni domovmi ne cutj zen čevljev m rjavih usnjatrh dokole-m enaki sklepi in da vir ni vreden od- in vzgojo ima le toliko upliva, da se svobodnega, je in ostane suženj. me nima mornar^na sebi. Mrliča so. govora, moramo vendar gg. članom žu- upravičene želje upoštevajo. S tem so -o-« spra.vin v mi ^a'saiacoi p panat- «*>»>. BoJasuiti.. bili zastopniki kmetskih „b£in vsikto STiJsJ£ \ rilci vlomili » podružnico Konznimne-ga društva in ukradli za 80:(KX) K manufakturnoga blaga. Nekaj blaga je bilo najdenega pri raznih kmetih. Rodni občni zbor občeslovenshega Obrtnega društva v Celju se vrši v nedeljo dne 11. junija 1922 dop, ob 9. uri, v restavraciji .Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo gospodarskega sveta. 2. Izvolitev računskih revizorjev. 3. Sklepanje o proslavi društvene 30-letnice. 4. Poročilo delegata o glavni skupščini Saveza hrv. obrtni-ka v Bakru. 5. Predavanje o volitvah ,v oblastno skupščino in sklepanje o Đvntualnih kanditaturah. 6. Slučajnosti. Občni zbor je po § 18 društvenih' pravil oh določeni uri sklepčen ne glede na število navzočih članov. Za Sokolski dom v Središču je daroval o priliki dr. Novačanovega shoda g. dr. Tone Gosak 200 K. — Stavka v Westenov! tovarni v Celju je bila 6. t. m. končana po dolgotrajnih pogajanjih. Plače delavstvu se zvišajo za enkrat za 25 do 35%; We-sten je obljubil po preteku enega meseca še povišek za 20%. Vsi odpuščeni zaupniki delavstva so sprejeti nazaj in tudi drugi odpuščeni delavci. m Znani Kampi, ki je svojčas pobegnil iz tukajšnje moške kaznilnice ter vznemirjal vso okolico in težko ranil orožnika na Težim, je 7. t.m.napravil žalosten konec. Krog 8. ure zjutraj je prišel na Priedlovo posestvo v Rogozi ter se pridružil delavcem na polju. Orožništvo, ki mu je bilo že štiri tedne za petami, ga je obkolilo in skušalo ujeti. Ko je Kampi zapazil nevarnost, je. potegnil samokres ter začel streljati na orožnike. Ko pa je uvidel, da ni več nobenega izhoda, je obrnil orožje ter že sam ustrelil. Kampi je bil znan nasilnež jn so se ga povsod bali. Potikal se je po mariborski okolici ter je bil jako drzen in surov. — V vojaško godbeno šolo v Vršeu cse sprejme letos nekaj novih gojencev. Na Slovenijo odpade okroglo 50 mest in se sprejemalo dečki v starosti od 12 do 14. leta; nad 14 1. stari dečki se sprejmejo le, ako imajo že muzikalno predizobrazbo, t. j. da igrajo kak instrument, kar je treba v prošnji navesti in priložiti tozadevno potrdilo. V prvi vrsti pridejo v poštev vojne sirote in ako teh ni, tudi đrpgj. gojenci imajo v šoli prosto stanovanje, hrano in obleko. Šola traja 3 leta: po teh treh letih bodo gojenci dodeljeni vojaškim godbam, kjer morajo služiti 6 let, s plačo, ki se jim ho odmerila po njihovi sposobnosti. Dečki iz mariborskega sodnega okraja in mesta Maribor naj vlagajo svoje na upravnika Vojne muzičke škole v Vršcu naslovljena prošnje pri Državni okrožni zaščiti de-ce in mladine v Mariboru, oni iz ostalih sodnih okrajev bivše Štajerske, Koroške in Prekmurja pa pri pristojnih državnih krajevnih zaščitah dece in mladine, in sicer do 15. junija t. 1. Prošnjam je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. šolsko izpričevalo o do vršit vi najmanj 4 razredov ljudske šole, 3. nravstveno izpričevalo, 4. dovoljenje staršev ali njih namestnikov, 5. potrdilo glasbenega strokovnjaka (kapelnika, učitelja, organista), da Ima posluh za glasbo. 6. zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju. — Prošnje in priloge morajo hiti pravilno kolekovane; ako pa so prosilci ubogi in prilože prošnji ubožni list, so prošnje s prilogami vred koleka proste. — Gad je pičil kravo posestnika Pupaherja p. d. Serjanca v Vurmatu oh Dravi. Pičil jo je, da pašniku ležečo, v vime, da je drugi dan poginila. Ljudje pravijo, da je letos nenavadno tveliko kač. — Iz ljubosumnosti je Eva Vajš udarila veleposestnika L. v Vurmatu s sekiro po glavi in ga smrtno nevarno ranila. Morala bi se zagovarjati pred sodnijo. Iz strahu pa je baje pobegnila v Avstrijo. — Nesreča v zidanmoški cementarni. V cementarni v Zidanem mostu se je 31'. maja porušila stavba, delavec L Kolander si je zlomil roko, nogo in rebra, tako da je moral v bolnico v Celje. Stavbeni mojster Cvetko se je tudi precej poškodoval. m Zasačeni tihotapci na Plaču. Zagonetna smrt zagrebškega tihotapca. Dne 1. t. m. popoldne ob 16. uri je pripeljala pogranična straža na okrajno glavarstvo v Mariboru več tihotapcev. ki jiH je zajela na Plaču, ko so brez potnih' listov po skrivnih potih poskušali priti preko meje. Med njimi je bil tudi neki Prane Keršler iz Zagreba, katerega je straža radi oslabelosti pripeljala na vozit pred okrajno glavarstvo. Med' zaslišanjem ostalih tihotapcev se je stanje imenovanega tako poslabšalo, da se je odredil takojšnji prevoz obolelega v bolnico. Toda bilo je že prepozno. Keršler je med tem že umrl. Žena umrlega, katero je tudi straža aretirala, je trdila, da je nastopila smrt njeneg moža vsled slabega ravnanja stražnikov napram njenemu možu. Priča Damljenovie, ki je tudi bil v tihotapski družbi in je bil tudi od straže predveden, ni videl, da bi kdo udaril Keršlerja. Mrtveca se je odpeljalo v mrtvašnico in so se že storili potrebni koraki, da se en gotovi /zroli potrebni koraki, da se ugotovi vzrok — Vlom. V Gradišah, okraj Ptuj, so dosedaj neznani tatovi vlomili v vi-ničarijo posestnika Filipa Mentaš iz Spodnje Šiške pri Ljubljani. Posrečilo se jim je odnesti posteljno perilo in nekaj živil v skupni vrednosti 4175 K. — Krava ukradena. Posestnici Lizi Mori na Viču, okraj Prevalje, je bila v noči na 28. maja od dosedaj neznanega. tata ukradena krava v vrednosti 12.000 K, Krava je pšenično-rumene barve ter ima na eni strani glave rjavo liso. Tat jo je odgnal najbrže čez mejo v Avstrijo, ker je sled peljala proti Labudu. — Srbski kmetski sinovi v Sloveniji. Iz raznih vasi Šumadije je pred par dnevi odpotovalo v Slovenijo 25 kmetskih mladeničev, da se na naših velikih kmetijah izpopolnijo v svoji stroki. Prekmurske novice. Beltinci. Ustanovitev trgovskega in obrtnega kreditnega zavoda. Na obrtnem shodu, ki se vrši dne 11. junija t. I. v Beltincih, se bo razpravljalo o ustanovitvi strokovnega in obrtnega kreditnega zavoda, Ker je to za Prekmurje veleva žna zadeva, se pričakuje številna udeležba. Beltinci. Koncert tamburaškega zbora. V nedeljo, dne 11. junija t. 1. se vrši po obrtnem shodu v prostorih hotela »Pri kroni« koncert tukajšnjega tambu-raškega zbora pod vodstvom gospoda Vekoslava Kralja, dramatični odsek pa priredi ob 15. uri lepo šaloigro, pozneje pa je prosta zabava s šaljivo pošto in srečelovom, Čisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Murski Soboti. Tatvina. V noči dne 24. maja t. 1. so ukradli doslej neznani zlikovci v paromlinu g. Petra Osterca v Beltincih 20 m dolg gonilni jermen. Vse zasledovanje je ostalo doslej brezuspešno, ni pa dvoma, da bo vztrajno zasledovanje tukajšnjih oblasti odkrilo zločince. o Dolnja Lendava. Sokolska društva ptujskega in varaždinskega okrožja prirede v nedeljo, dne 11. junija 1922. okrožni izlet v Dolnjo Lendavo, kjer se vrši javna telovadba in velika vrtna veselica. Pri celotni prireditvi svira bratska godba iz Središča, Ker je Dolnja Lendava važna obmejna postojanka, udeležite se bratje.in prijatelji Sokola izleta v kar naj večjem številu.'— Odbor. — Dol. Lendava. (Vlomi.) V noči na 25. maja so neznani tatovi vlomili v mlin Ignaca Ptičarja iz Kota ter odnesli 90 kg koruzne moke, 65 kg koruze in 50 kg pšenice v skupni vrednosti 3300 K. — Pri posestniku Vendalu Kovaču v Dobrovniku pa so v noči na 21. maja tatovi vdrli v klet, se napili iu odnesli 1 motiko in 1 lopato. S tem orodjem so se podali k posestniku Fr. Kovaču, kjer so vlomili v shrambo. Posrečilo se jim je odnesti 45 kg masti, 6 1 bučnega olja in večjo količino mesa v vrednosti 9520 K. Beltinci Obrtni sboid. Obrtno društvo Beltinci In okolico, je imelo dne 29. majat t. 1. sestanek, na katerem se je razpravljalo in sklepalo radi obrtnega shoda, ki se vrši dne 11. junija v prostorih hotela »Pri kroni« v Beltincih. Na shodu se je razpravljalo o aktualnih vprašanjih' in o ustanovitvi obrtne zadruge in glede udeležbe na Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru. Shoda so se udeležili tudi poročevalci iz Maribora in Celja . Iz Dolnje Lendave. Dne 1.1. m. proti večerit so se vračali iz lendavskih' vinskih goric skozi mesto Dolnjo Lendavo .kopači, fantje in dekleta, veselo prepevajo slovenske narodne pesmi. Pred Pittoperjevo gostilno pa jih je obstopilo nekaj lendavskih madžaro-nov,'ki so Slovence in slovensko petje zasmehovali. Naši fantje pa, ki so se zavedali svojih pravic na domačih tleh, so svoje motike spretno uporabili proti izzivačem ter jih pošteno naklestili. Tudi pri naših' Prekmurcih se že svita, samo nekaj zaslombe jim je treba v boju proti nekdanjim tlačiteljem, ki so zanje postavljali po vseh vogalih kipe značilnega svetnika s prstom na ustih, kakor jee sv. Janz Nepomuk. Koroške bofIc©. Guštanj. Proslava zasedbe Mežiške doline po jugoslovanskem vojaštvu se je letos (28. m. m.) praznovala posebno slavnostno na vrtu Lečnikove gostilne. Dr. Cukala, predsednik „Odbora za Malgajev spomenik" je v jedernatih besedah orisal pomen dneva, se spomnil junaka Malgaja in njegovih tovarišev in želel, da se kmalu uresniči želja „Miesstalerbunda" v Celovcu in sicer na ta način, da pride tudi on sam pod okrilje Jugoslavije in se tako združi z Mežiško dolino. Nastopilo je tudi znano „Pevsko in godbeno društvo" z orkestrom, moškim in mešanim zborom ter nas razveselilo z izbranim programom. Društvo je izvajalo zgolj jugoslovanske skladbe. Prevalje ne spijo S Čitalnica je v nedeljo 28. m. m. uprizorila igro „Cigane". Predstava je bila dobro obiskana in tudi igralci so jo dobro .pogodili. Na bin-koštni pondeljekje imela požarna hramba veselico s tombolo in godbo pevskega in godbenega društva v Guštanju; 18. t. m. pa je okrožni zlet „koroške sokolske žu.pe“ na Prevalje. Hvaležni bomo za ta izlet, kajti Mežiška dolina rabi tudi v tem oziru okrepčila. Guštanj. Pogosto prihajajo izletniki v Mežiško dolino. Minuli teden je prišla mladina meščanske šole iz Žalca, si ogledala jeklarno na Ravneh (ki žal komaj životari) ter se nato podala na Uršulo gora. Izletnikom se pot na to goro, ki je v vsakem oziru hvaležna, posebno preko Guštanja priporoča. Na gori je planinska koča, ki se je. ravno otvorila, pot pa je tudi na novo markirana. Grede pa se vsak izletnik lahko tudi okrepča v „Rimskem vrelcu" v Kotljah, kjer je izborna kisla voda. Izletniki ne zamudite lepih dni! Ptujske novice, — Vprašanje ptujske javne bolnice. Znano je, da ima Ptuj precej veliko bolnico in hiralnico. Obe ste bili pred vojno v deželni upravi, po prevratu jih je prevzela država v svojo Oskrbo. Obe imata zelo dobro stališče ter služita interesom ne je ptujskega Političnega okraja, temveč tudi Ljutomeru in Prekmurju, širša javnost je zelo zainteresirana na tem, da bolnica s sivojim kimrgičnim in internim oddelkom brezhibno deluje. Ptujska bolnica je neobhodno potrebna, česar se tudi prebivalstvo dobro zaveda in ni misliti na to, da bi se opustila ali njen delokrog zmanjšal. Sicer bolnica res ni najmodernejše urejena, vendar se je kirurgičnemn oddelku posvečala vedno največja pozornost, posebno je ki-rurgični instrumentarij tako izpopolnjen, da se s takim ne more ponašati mnogo večjih bolnic. Tudi se namerava bolnica razširiti ter dozidati primerna operacijska soba. Urediti se hoče splošno vse potrebno, da se zn sign ra uspešno delovanje. Ne razumemo tedaj, kako da je opažati tako malo nimanja za razpisano mesto primarija kirurga. Že pet mesecev je bolnica brez kirurga in sedaj je komaj novoimenovani primarij podal ostavko na službo, predno jo je sploh' nastopil. — Mesto prim arij a-kirur ga je z nova razpisano. Upamo, da bo sedaj več. kompetentov. Sumimo, da vlada proti ptujski bolnici nekakšna nezaupljivost, ki se seje iz Maribora. Izjavljamo, da bomo proti škodljivcem javnih' interesov ptujskega okraja strogo na-. ©tonili, ker ni nobenega vzroka, da bi se smelo in moglo našim zdravstvenim interesom ozir. obstoju bolnice škodovati. Zdravnike-strokovnjake prosimo, da se zanimajo za našo »bolnico ter upamo, da bo mesto primarij a-kirur-ga na največjo zadovoljnost prebivalstva kmalu zasedeno. Povdariti še hočemo, da je. dovolj zanimivih slučajev, kar dokazuje delovanje prejšnjega kirurge in da si more sposoben zdravnik svoje dohodile znatno povečati z zasebno prakso. Stanovanje se bo gotovo primerno dobilo, in novoimenovani primarij bo našel pri ljudstvu ter pri odločujočih lokalnih faktorjih največjo zaslombo. Mi ga že v naprej po*-zdravijamo! .Zainteresirani okraji. Mariborsko učiteljišče v Ptuju, Zadnje .tople majniške dneve je uporabilo naše dijaštvo v ta namen, da je priredilo svoje običajne majniške izlete v razne kraje, ki so bodisi zanimivi, Poučni žfli zgodovinsko važni. Tako je tudi mariborsko moško učiteljišče priredilo pretečeni pondeljek svoj enodnevni zlet v starodavni Ptuj. Človek bi mislil na prvi pogled, da Ptuj ne more nuditi nič važnega in zanimivega, kar pa ni res. Zgodnji jutranji vlak je odpeljal vesele udeležence do Hajdine, kjer so izstopili. Gimnazijski ravnatelj g.Vajda jih je v imenu »Zgodovinskega društva« prav iskreno po-dravil ter je omenil, da se je tu že pred tisoč leti širila človeška kultura iu o-mika. Izletniki, so si nato ogledali svetovno zpani rimski svetišči na Hajdini. V prvem mitreju je predaval g. dr, Trauner o najdenih rimskih spomenikih in drugih predmetih. V drugem mitreju je isti predavatelj omenil legendo o solnčnem bogu-Mitru ter je tako tudi označil rimsko religijo in njen izvor. Rekel je, da bi bili vsi Slovenci sedaj še vedno častilci solnčne-ga boga,, .če bi se ne bil rodil Jezus Kristus. — Nato so se podali udeleženci v gimnazijsko poslopje, kjer je glavni muzej, ki je poiln izkopanin izza stare rimske dobe, potem je tu polno srednjeveškega orožja, oklepov-in tudi mnogo drugih znamenitosti iz novejšega časa. Vsak kamen, vsak kos razbite lončene posode je vreden, da si ga vsakdo ogleda. Če si človek natančneje ogleda te staTe spomenike in druge izkopanine ter se le malo zamisli v nje, mu živo stopi pred oči tedanje rimsko življenje, vsa takratna kultura in umetnost. — Slednjič so si udeleženci še ogledali stari ptujski grad, ki je tudi vreden, da si ga vsak človek o-gleda, saj tudi ta grad je poln sred-'njeveških viteških znamenitosti. Razen tega so si še gojenci in gojenke ogledale tovarno usnja in čevljev »Petovio«, kjfer so jim vodniki razkazali vse tovarniške oddelke. Ob peti uri je bil napovedan Koncert učite-Ijiščnikov in učiteljiščnic pod vodstvom g. prof. Druzoviča. Kljub zgodnji uri in koncu meseca, se je vendar zbralo v koncertni dvorani dosti občinstva. ki je Vsaki točki burno ploskalo. Najbolj so jim ugajale: koncertni valček »Dobro jutro«, potem »Vračara« in tudi Beranovo »Kolo«, ki so ga morali ponavljati. Z ozirom na to, da so pevci še le začetniki, da niso nikako izvežbane pevske moči, so proizvajali posamezne točke precej dobro. Tako smo uvideli, da imajo gojenci veliko ljubezen do petja. — Omeniti moramo, da so se vsi udeleženci povsod lepo in dostojno vedli ter so tako pokazali, da se jzavedajo, da bodo postali v kratkem učitelji, vzgjitelji našega tro- i imonega naroda. Take izlete, oziroma slične, je , toplo priporočati naši nadebudni mladini, zakaj na takih izletih se mladina ne samo telesno osveži, temveč tudi navžije prepotrebnega duševnega znanja. Pojasnilo. Dne 27. maja t. 1. me je opozoril g. dr. T. G., da se dne 28. maja vršijo voltive v pridobninsko komisijo. Vzel sem to na znanje. Dne 28. maja sem ešel volit z namenom, da volim slovensko narodno listo. Na potu na volišče sem srečal g. A. K., s katerim sem menjal par besed v ravno tem smislu. Na volišču pa sem volil po usodni pomoti nehote nemško listo. Napravil sem s tem sebi in posebno še g. dr. T. G., kot kompanjonu skupnega podjetja »Panonije« velike neprilike. Izjavljam pa tem potom ponovno, da se je zgodil ta nesrečni slučaj le po usodni pomoti. Ptuj, dne 30. maja 1922, Mavro Toickuer, ra. » Dopisi, Sv. Stefan pri Šmarju. Ker ni o puščavniku na Babni gori nič več slišati, hočem pa kot zvest čitatelj že poprej izhajajočega „Narodnega lista" kot poročevalec zvesto poročati novice in posebne nezgode iz našega kraja. — Na križevo dne 25. maja je bila licitacija za najem občinskih travnikov. Lansko leto je dobila občina iz teh delov travnikov okrog 300 K najemnine, letos pa 8430 K. To pa klerikalcem Kotnikom, Kramarjem itd. ni povolji. Radi bi še zanaprej po tisti ceni imeli, kakor prejšnja leta. Ko bi jih bili Vi, gospod urednik, videli, kako so se same jeze penili in šopirili kakor razjarjen puran; ko so Malgaja zagledali^ na licitaciji, so enoglasno zakričali: Živijo, zmaga je naša, mi smo zmagali, mi smo znoreli, zato pa tako kričimo itd. Ljudje, ki so iz drugih občin prišli na licitacijo, so se začeli zgledovati in se povpraševati, od kod so pa si ljudje, ali iz Indije ali iz Afrike, ti, ljudje pa v svojih buticah nimajo vse v redu. Ko sem jaz Malgaju svetoval, naj za žaljivke, s katerimi so ga hoteli žaliti, toži, je odgovoril da ga je sram s takimi bebci kaj več-občevati. So vsaj svojo barvo javno pokazali. Norcem Bog daj pamet, ubogim pa denar, pravi pregovor. Čez Binkoštne praznike bomo imeli presveti misjon. Blagor nam, ki smo ubogi na duhu, ker tolažbo bomo dosegli. Kaj bodo pridigovali, že v naprej vemo. Največ pa boš ti, ljubi naš „Narodni list" trpel, kajti. smrad in žveplo sovraštva bo iz prižnice bruhalo po tebi. Za teboj pridejo demokrati, samostojni in vrag vedi kdo še vse. — V nedeljo 21. maja je imel pa tisti gospod Novačan, ki je bil že pri vseh strankah v službi, imeniten misijon, pardon hočem reči shod pri Coklcu v Drobinskem. Od vseh strani šmarskega okraja so prišli poslušalci, tako da jih je bilo vseh skupaj s Čokl-cem, njegovo rodbino in Novačanom 40 zborovalcev, če morda nisem katerega izmed navzočih dvakrat štel. — Navzoči poslušalci so bili tako ginjeni od samega smeha, da so imeli solzne uči. Ljubi republikanec, bodi rajši drugokrat doma, nego da hodiš uboge ljudi farbat. Če , le Pa ^ predolgi čas, in te narava E6™6* m!d sv,et’ pa -j° kreni rajši v kak gozd gob nabirat. Ce si bojo cigani zmishh svojo stranko, boš gotovo pustil republikansko stranko in boš pristopil k ciganski, kaj ne da, kjer pač več nese. Drugič še kaj več. Tisti. —- Sy. Trojica v Sl. gor. Dne 31. maja je umrl po kratki mučni bolezni veleposestnik Jurij Golob. Bil je obče-spoštovan in ^priljubljen ter miren značaj. Tukajšnjemu gasilnemu društvu je načeloval 16 let. Naj počiva v miru! Osluševci pri Velik* nedelji. Na bin- fcoštnj pon del jek, je št. Lenarško izobraževalno društvo priredilo veselico na vrtu gostilničarja g. Ferdo Korparja. Glavna točka vzporeda je bila uprizoritev Pinžgarjeve drame »Razvaline življenja.« Igralci so se v svoje vloge uživeli prav dobro, poznalo se je, da so imeli resno voljo in precej truda; rešili so vsak svojo nalogo izvrstno, zatorej njim vsa čast. Obžalovati je le, ker deloma občinstvo nima zanimanja za take igre ter si ne zna pravilno tolmačiti. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da društvo uprizori včasi U lir i k° šaloigro ali burko, i,, ^tenedelja, (Tatovi na delu.) V Z01!?1. Malenedelje in Sv. Tomaža s.rasi z.e kakšni dve leti dobro organi-zrrana banda uzmovičev. Odprli so že nešteto kleti m shramb in odnesli mnogo perotnine. Orožništvo jih je že zalotilo pri zavživanju ukradenih dobrot m Jih citiralo v Ljutomer, a oblast je Pmovičem dala šepet takoj zlato svo-' oao. Pred kratkim so se spravili lati Mio vi nad blagajno posestnika TToo®-™ v Moravcih ter odnesli 20 000 K gotovine. Tatove so zopet poslali na. poboljšek v Ljutomer. Dobi o bi bilo, da bj se postopalo z enakimi elementi bolj strogo iz Rdečega brega. Zadnja občinska seta je bila veleznačilna za spozna_ vanje mentalitete socialistične večine slovenskega. Pri zadnji seji se je spravil g. G. nad tukajšnje naše učiteljstvo in ga kratko kvalificiral kot ničvredno. Za vzor-učitelja starega kova pa je postavil svojega veleumnega g. občinskega tajnika. Ne vpraša pa, •kdo posebno v tukajšnjih krajih z besedo in dejanjem podira to, kar učiteljstvo v šoli z muko zida! Tudi ne more razumeti, da ima sedanje učiteljstvo čisto druge cilje in druga pota; da ono ni več s ii d mark in ali šulferajnski eksponent in da ono noče več igrati kimavcev in petolizcev. Če vam je g. G. v resnici prospeh šolske mladine tako na srcu, potem se naravnost čudimo, kako ste mogli v družbi s sebi enakovrednimi kumpani tako brezobzirno in neutemeljeno zavrniti prošnjo nekega šol. vodstva za denarno pomoč, katera naj bi se porabila za šolsko mladino v svrho dostojne proslave kraljevega poročnega dne!1? Ali ne veste, da bi bil to patrijotično vzgojni moment prvega reda, kateri bi otrokom ostal v neizbrisnem spominu!! Radi tega bi bili vi kot Jugoslovan in vnet zasebnik otrok dolžni podpirati omenjeno prošnjo z vsemi štirimi. Seve, tak način vzgoje ni po vašem receptu, zato je tudi prošnja romala v koš! Pod Habsburgove! bi bili v podobne namene kar sipali denar iz vaših žepov! Da. da, sčasoma celo lisica menja svoj kožuh, in se prilagodi novim krajem. — vi ste pa ostali stari zagrizene!. Vedite pa, da bomo vse take in enake pobotnice dobro shranili in ob priliki računa jih pošteno kvifh-ali. Pobrežje. (Dopis.) Tukaj se je koncem lanskega leta ustanovilo pevsko društvo »Zarja«. Zanimanje, za to društvo raste od dne do dne. Društvo šteje že do 40 članov. Dasi so pri društvu sami p o četniki, vendar moramo biti z uspehi prvega pol leta zadovoljni, za kar gre v prvi vrsti zalivala potrpežljivemu pevovodji. Ruše. (Dopis.) »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!« Kako pojmi občina Ruše predstojeće besede, to je pokazala zadnja seja obč, odbora, vTrateri se je enoglasno sklenilo, prispevati za gladnjoče v Kosiji 8009 kron, za otroško bolnico v Mariboru 4000 kron, za protituberkulozno ligo 4000 kron in rža'odpuščene kaznjence v Mariboru 500 1'”on. V posnemanje! Podvelko. (Dopis.) Tatovi so dna 2. t. m. (v petek) popoldan vdrli skozi okno v hišo posestnika Stopa jeka in mu odnesli med drugim vso obleko in perilo. Stopajek. ki je samec, je šel kot po navadi popoldan z voli v grad in pustil poslopje osamljeno. Ko se je vrnil, je zagledal razdrto okno ter prestrašen ugotovil, da jo hiša skoro prazna. O predrznih storilcih, ki se spravijo kar pri belem dnevu na delo. do-zdaj ni nobenega sledu. Vsekakor so . morali biti tudi muzikalični, ker so odnesli tudi harmoniko. Sv. Tomaž pri Ormožu. V zadnji štev. ?em čital, da so našli v Stoincih pri Ptuju v kupu slame gnezdo lisic. Tudi pri nas v Savskem vrhu sta se vgnezdila dva mlada lisjaka, ki- sta od hiše do hiše lovila kokoši in jih nosila stari izvežbani lisici v Trnovcih. Dne D L m. sta mlada lisjaka ukradla v Rucmancih pri Gašperinu puro in jo zanesla. stari zvitorepki. Dne 3. t. m. pa se je eden iisjak ujel in prisiljen končno povedal, kam je puro oddal. Ko so v spremstvu orožnika prišli k lisici, je trdila, da je plačala kg po 30 K (drugi plačujejo po 60—70 K). Ker je baje že delj časa Ukradeno perotnino za polovico ceneje Kupovala, se bo zvitorepka zagovarjala pred sodiščem. Tudi je baje kupovala od šolarjev in jih učila krasti. Sv. Marjeta n. Dr. p. Sokol Sv. Marjeta—Prepolje priredi dne 11. junija 1922 pri Sv. Marjeti n. Dr. p. veliko vrtno veselico v prostorih g. J. Jarca s telovadbo, petjem in drugimi zanimivostmi v prid društva. Somjšljeniki po- brošuro, v kateri dokazuje, da je Radič Na to opozarjamo izrecno, ker se si sprejemal milijone od Italijanov in Mad- cer popust na zemljarini ne dovoli, žarov za svoje protidržavno rovarstvo Naznanila o škodi vsled elementarnih In slovenski republikanec dr. Novačan, nezgod, kakor tudi prošnje za pa je s tem istim Radičem danes v najtesnejšem objemu. Smo radovedni, koliko od teh madžarskih in italijanskih milijonov je Radič že poklonil svojemu najnovejšemu prijatelju Novačanu. Ali bi, ali ne bi ? Radič s svojimi poslanci noče iti v narodno skupščino v Beograd, dasi se mu je že dokazalo, da bo edino na tak način možno priti do sporazuma. Vendar pa ga že oči-vidno peče vest, zakaj v svojem glasilu piše, da se bo udeležil volitev v oblastne skupščine, dasi izjavlja, da uredbe o razdelitvi države na oblasti ne priznava. Svoj sklep utemeljuje s tem, da bi neudeležba na volitvah pomenila politično mrtvilo. Res je tako, toda isto velja tudi zat njegovo trmo glede narodne skupščine v Beogradu. Mnogi so mnenja, da bo Radič v doglednem času zopet slekel svojo republikansko suknjo in da bo še najbolj navdušen monarhist. Spor z Italijo končno rešen. Štiri leta skoro že je trajalo nesigurno stanje z Italijo. Sklenili smo pač svoj čas z njo nesrečno rapallsko pogodbo, s katero smo vrgli pol milijona rojakov Lahu v žrelo, ker so tako hotele druge velesile, mi sami smo pa bili preslabi, da bi rekli ne. Toda tudi te pogodbe ni hotel Lah izvršiti, ampak je še vedno poskušal, da nam kaj več odščipne. Končno so se povodom konference v Genovi vršila tudi pogajanja med našimi in laškimi delegati za izvedbo rapallske pogodbe. Naši delegati šo stali na stališču popolne izvedbe rapallske pogodbe, Lahi pa so še hoteli barantati glede« Zadra, Baroša pri Reki itd. Vmes je posegel angleški min. predsednik Lojd Žorž in na njegovo zahtevo so končno Lahi popustili in izjavili, da pripoznajo luko Baroš pri Reki za našo, dalje da bodo izpraznili v Dalmaciji še vedno od njihovih čet zasedeno ozemlje (takozvano tretjo cono) ter Sušak pri Reki. Naša država bo pa dala zato ftekaj gospodarskih ugodnosti mestu Zadru v Dalmaciji, ki je pripadel po rapallski pogodbi pod Italijo. Bolgari na naših mejah še vedno ne dajo miru. Vedno novi vpadi bolgarskih komitov se dogajajo. Naša vlada je sita vsega tega, zlasti ker vidi, da bolgarska vlada ničesar proti temu ne stori, in je odločno zahtevala v Sofiji, da.se napravi na meji red in mir. Ce to ne' bo pomagalo, bo naša vlada segla po drugih sredstvih. pust zemljarine so kolka proste. Dalje prihodnjič. P&veiie -zadeve;. Odpis zemljarine vsled elementarnih nezgod. (Nadaljevanje). V zadnji številki „Narodnega lista" smo priobčili, da je treba škodo povzročeno po kaki elementarni nezgodi, pismeno ali ustmeno naznaniti davčnemu okrajnemu oblastvu. S tem naznanilom škode pa še ni storjeno vse, ampak prizadeti mora razen tega predložiti davčnemu oblastvu še posebno prošnjo za popust zemljarine. . Te prošnje za popust zemljarine je vložiti takoj potem, ko so biii spravljeni pridelki leta, v katerem so bili vsled elementarnih nezgod poškodovani, najpozneje pa do 31. decembra dotičnega leta. Tudi te prošnje se lahko vlagajo pri davčnem okrajnem oblastvu pismeno ali ustmeno. V teh prošnjah -e natančno navesti vse zemljiškoposestne pole dotične kmetije ter v istini doseženo žetev. Navesti je pa tudi višino celokapnega donosa, ki se je pričakoval, ako bi ne bila nastala škoda vsled nezgode. Ako učinkuje taka škoda za dobo več-let, sodeluje korpusa. Politieel pregled. ■ v., _VBCU1B Radić razkrinkan kot veleizdajnik. .c , občinskih^ očetov. Javna tajnost Dozdajni Radičev prijatelj, znani hrvaški 3e, da tem^nem-curskim nadutežem so- frankovec dr. ~ ' ' ........... .. , v . .-------; —se- iiaimuvc<_ Gagliardi, ki po ozan ni po godu in da blatijo prevrata sem v inozemstvu vfio -i-v .-Us muzo. ruvati oroti naši državi, ie 11 Kn.hav 1 min ftp.z netite nas, ne bo Vam žal! Pri prireditvi popS^z^m^Se6 vsakokmt, CjPspra-° ,,1P ruskih godcev krimskega vil pridelke pod streho, oziroma- najpo- ______________________________ zneje do 31. decembra tistega leta, za katero želi popust zemljarine. Iz dosedaj rečenega sledi, da v svrho odpisa zemljarine vsled elementarnih nezgod ne zadostuje, ako se naznani le škoda kot taka, ampak treba je vložiti živi že od še posebno prošnjo za popust zemljarine in pomaga in sicer najpozneje do konca dotičnega sedaj izdal leta. cene. Cene v Zagrebu 4. junija. Zadnji teden so cene žitu narasle. — Pšenica 16—16-20 K, koruza 13-40—13*60 K, rž 14 K, ječmen 12*80—13 K, oves 12‘60—12.80 K, moka št. 0 23*50—24*50, Na živinskem trgu mrtvilo. — Cene sc prekoračile svetovne tržne cene. Računa se na padec cen avgusta in septembra. Cene za kg žive vage: goveda I. 40— 44 K, II. 32—36 K, III. 22—28 K. Svinje I. 80—90 K, II. 76r—80 K, lahke I. 72-75 K, II. 68-r-70 K. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na' živinski sejem dne 23. maja se je prignalo: 7 konjev, 137 volov, 427 krav, 4 bike in 20 telet, skupaj 595 glav. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli od 35 do 38; poldebeli od 25 do 34; plemenski voli 25 do 32; biki za klanje 26 do 33; klavne krave debele 30 do 32; plemenske krave 23 do 30; krave za klobasat je 14 do 18; molzne krave 23 do 30; breje krave 23 do 30; mlada živina 22 do 27; teleta 30 do 35. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste —; IL 56 do 64; telečje meso I. 64; H. 60? svinjsko meso sveže 68 do 88. Lesni trg v Trstu. V zadnjem času so bile v Trstu sledeče cene (za kub, m):topolova debla 120—135 lir, topolove deske 235—275; bukove deske . 320—* ,375; bukovo