Avstrijske dežele. Kakor druga leta, tako obišee svitli cesar tudi letos visocega gosta v (iostiaja, nemškega cesarja Viljelma. Letos izgodi se to 6. avgusta. Tadi miaistra Bismark pa Kalaoky saideta se te dai v Kisaiageau. Iz tega se lehko posaame, da hodite Avstrija pa Ncaičija ista pota, kar zadeva vuaaajo politiko. Drž. zbor skliče se jeseai, dae 24. sept., zborovaaje bode pa le kratko ter pridete bitro po ajem delegaciji aa yrsto. — Lieabacher, zaaai aemški katolik, hodi aa aaše obžaljevaaje svoja pota ter dela vedao aa to, da se ločijo koaservativai Nenici od slovaaskih poslaacev tcr si osaajo za-se aeko osredajo aemško atraako. Doslej se še sicer to ai izgodilo, a kdo ve, če se ae izgodi to v prihodaje? Poteai pa je sedaaja večiaa v drž. zboru aa kosce ia aemškim liberalcem vzcvete pšeaica. — ,,Šulvereiu za Neiace" pridobiva si vedao več tal v Gradcu ia sedaj sauje že otroško zabavišče v Celju. Sloveacem je ta šalvereia, aa čegar čelu stoji vitez Schoaerer, ravao tako sovražea, kakor dr. Weitlofov »aeinški šalvereia", po vrhu pa še ae mara judov. — Na slov. Koroškem že ima ta šulvereia več Ijudskili šol v rokah, v Borovljah, v Pustrici ia v Bajarjah. ,,Nemški šulverein" pa stavi ravaokar šolo v čisto slov. Golševeai in to s privoeljajem kr. šolsk. sveta. Oj slepote! — Bratje Čehi pridejo dae 8. avgusta skozi Koroško aa Kraajsko. V vaem jih pride 469. Ljubljaaa se že pripravlja, da jih lepo vzprejme, pa tudi v Poatojini in na Bledu se vrše iatotako priprave za- aje. Gotovo jih bode tadi drugod, koder bodo prišli, ljudstvo veselo pozdravljalo. — Nadzoraik c. kr. vojae, aadvojvoda Albrelit, je bil uae dai aa Goreajskem, aa sv. Višarjah, aa Bledu ia v Bohiaju Na Bledu je bila viaocemu goatu aa čast velika razsvitljava. — Kraajsko kat. tiskovao društvo prevzame ,,kat. bukvarao ia tiskarao", ob eaem pa meada tudi ,,Sloveaca" v svoje roke. Mi mu želimo veliko uapeha. — Na Primorskem ia po Istri bode, ako tako ostaae, letos veliko viaa. •—• Na Brda ustaaavlja se podružnica sv. Cirila ia Metoda. Primorsko polit. društvo ,,Slov. jez" pripravlja častao adreso prof. Aadr. Eiaspielerju, vodji koroških Slo veacev. Dobro, če atore to tudi aaša društva. — Pokoj. uredaiku. ,,Ediaosti" v Trstu, Vikt. Doleacu, se aapravi spomeaik ia aabira posebea odbor, na čegar čelu stoji iažeair M. Živec, zaaj deaarja. Doslej ga imajo že fl. 583. — Pekovska zadruga se je dae 3. avguata astaaovila, stavilo se ji je od več straai veliko zaprek, da-si tako zahoteva celo postava. — ,,Hrvaška matica" ravaokar razpošilja svoje letošaje kajige, lepe so, a so le bolj za učeae ljudi. — Na Ogerskem je veliko ia bogatih judov. Tem pa je veliko za to, da se vgajezdijo lehko tudi v kršč. družiae, doslej to ai mogoče, ker ae velja zakoa aied judi ia kristjaakami. Za to pa delajo aa vse kriplje, aaj se ta zavera odstraai ter vpelja civilai zakoa, to je tak, pri katereai aima cerkev aio opravka. Ako je resaica, izdeluje se že eaak aačrt postava v pravosodaem miaisterstvu. 0 srečai Madjari ia — judje! Vunanje države. Kar ae sliši iz Bolgarije, gre vse križem ia je le malo kaj resaice v ajem. Le to je gotovo, da še priac Ferdiaaad ai v Bolgariji ia da še ajegove izvolitve ai potrdila aobeaa vlada. Tarčija sama aiu bojda odsvetuje, aaj ae pride v Bolgarijo, predao se ae potrdi volitev. Da vro v srcu Bolgarov, umeva se lehko, saj že dolgo ae vedo, pri čem da so. — Na Srbskem se vrše volitve v skupščiao ali drž. zbor, iz večiae so aovi poslanci prijazai aovi vladi. — Tarčija aazaaaja iz aova, da se aredi k malu meja med ajo ia Craogoro. Kdor verjame, pa verjame. — Ruski politik, Katkov, je dae 1. avgusta uinrl. V ajem izgubi ruski aarod aioža, ki je krepko ia možato delal celo življeaje za povzdigajeaje ruske raoči. Iz raske Poljske izžeao se vsi tuji uradaiki v tamošajih tovaraah; zadeva pa ta ukaz aajbolj Neaice. — Nemčija si je v vedaih straheb, da se ae raz vaaaie vojska zavoljo Loreae ia Alzasije. Taaiošaji cea. aamestaik, kaez Hohealohe, pride celo v Gostiajsko kopaliače h cesarju ia pravi se, da ravao vsled teh strahov. — Aagleška vlada je vso Irsko deželo dela v obaedaji staa, s tem je seveda težek križ naložila ubogim Ircem. Nova postava ji to sicer dovoljuje, toda težko, če bode s tako silo kaj opravila. — Miaister Ferry ia geaeral Boulaager, oba imeaitaa moža fraacoske repablike, sta si v laseh ter pride med njima do dvoboja. Uzrok raz prtije je politika. Dvoboj pač ae spravi njuae razprtije iz sveta. — Depretis, predsedaik sedaaje vlade kralja Umberta, je uai petek umrl, ter so ga pokopali aa drž. stroške. Vsled tega pa se veadar-le ae izpremeai ai notraaja ai vuaaaja politika ital. vlade. — Piamo sv. Očeta do ajib kaacelarja, aisg. Rampollija razkriva razmere, v katerib stoji sv. cerkev s posvetao oblastjo po celem kršč. svetu. 0 aašem avitlem ccsarju ia sedaaji vladi govorš sv. Oče s posebao hvalo. — Grška vlada ia Turčija ste v aovem čaau precej prijazai. — Italijaaski vojaki trpe v vročiai, ki je sedaj v Masavi ob Rdečem morju silaa, veliko vsled razaih bolezai. — Vlada aeverao-ameriških držav je izročila avstrijskeiau koasalu v New - Yorku poštaega tatu, Zalewskija ter je le-ta že aa potu aazaj v Evropo.