Spedtrione ta tbbonamenfo postale » Leto XXHL, št. 175, u. Ud^i^ ^—^————~————__._ — _ --------- - Ljubljana, petek 6. avgusta S943 Cena cent. 80 Upravništvo: L|ubl|aoa, Puccini|eva ulica 5. Telefon h. 51-22, 51-23. 31-24 Invracni oddelek: Ljubliana, Puccinijeva ulica S — Teletoo št. }l-25, 31-26 Podružnica . Novo nesto: Ljublianska cesta 42 Računi: za Liubljanskc pokrajino pri poštno- čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Iisliie Servizio Conn Cort. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASIOPSTVO za oglase iz Kr. Iialije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Ira liana S. A. MILANO Izhaja vsak d a o razeo ponedeljki Naročnina miis m e t e č n o Lir 18.—, za iooremstvo vključno » »Ponedeljskim Jutrom« Lii 36.)0. Uit d oi ii «o : Ljubljana, Puccinijeva ulica te. 3. — Telefoo 4tev. 31-22. 31-23. 51-24. Rokopiii »e o« vračaj o. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pub- bliciti ii provenienza italiana :d estera: Unione Pubbiicita Italiana S. A. MILANO. čen edpor osnih čet m sicilskem bnfišču Velik uspeh stesulkih bojnih letal v luki Palerma — 13 sovražnih letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo it. 1157: Na Siciliji vzdržujejo osne edinice z neuk onljivo odločnostjo ponovni zaletni naskok sovražnih sil. Nemška bo jna letala so napadla pristanišče Palermo in potopila 1 rušilec in Z parnika s skupno 13.000 tonami ter poškodovala 1 križarko, 3 rušilce in 8 trgovskih parnikov s skupno 30.000 tonami. Skupine večmotornih leta! so močno bombardirale osrednje dele Neaplja; mno- ga poslopja so se zrušila in med prebivalstvom so bile številne žrtve. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 4 letala. 3 pa itali-jansko-nemški lovci. V zadnjih dneh so naše pomorske edinice v spremstvu konvojev uničile 6 sovražnih letal. General Ambrosio. Pripomba: Žrtve napada na Neapelj so bile doslej ugotovljene med civilnim prebivalstvom v 159 mrtvih in 228 ranjenih. •Poslanka generala Ambrosia Obkroženim Rim. 4. avg. s. »Le Forze Armate« objavljajo: Eksc. General Ambrosio je ob priliki imenovanja za šefa glavnega stana Kralja in Cesarja, izdal naslednjo poslanico na Oborožene sile: Poklican od Nj. Vel. Kralja na položaj šefa glavnega stana obračam svojo misel vsem Oboroženim silam, ki bodo ponosne na to, da so zopet pridobile staro in ustavno neodvisnost, v skladu s prisego, kakor vedno, korakale z zvestobo in častjo proti ciljem, ki jih bo Nj. Vel. Kralj pokazal. Minister m Rim. 4. avg. s. »Giornale d:Italia« objavlja razgovor z ministrom za korporacije Piccardijem. Na vprašanje.'ali bo ministrstvo za korporacije ostalo in ali se je močno v sestavi spremenilo, je minister odgovoril, da izhaja ta dvom iz same označbe ministrstva. Treba ie razlikovati ime od vsebine, namreč od nalog, ki jih mora ministrstvo opravljati in ki so zelo številne in zamotane. Nastalo prvotno kot organizem, ki naj da življenje in nadzoruje ustanove z zalzonom iz I. 1926, je ministrstvo za korporacije postopno naraščalo in širilo svoje področje. Te naloge opravičujejo popolnoma obstoj Dosebnega ministrskega organizma. nastala pa je takojšnja potreba, da se spremeni označba ministrstva in se prilagodi dejanski vsebini njegovih poslov. Tozadevni ukrep se že pripravlja. Ni izključeno, da bo potrebno bolj ali manj popraviti organizacijo služb v odnosu s spremenjenimi potrebami. Na vprašanje, alj je res, da morajo korporacije izginiti iz ministrstva, je odgovoril: Je popolnoma res in tudi logično. Ustanovitev korporacij je bilo sredstvo, ki so ga vsilili pretežno ideološki, če ne samo preprosti propagandni razlogi. Korpo-racijska nadzgradba ni ustrezala dejanski Zgodovinski potrebi. Nadsocialni razred je lahko samo država, svoboden izraz narodne voijs. To razlaga, zakaj korporacije v praksi niso pokazale mnogo življenjske sile. Njihove funkcije so se celo pokazale kot nepotrebne teko v miru kakor v vojni. Njihovo udejstvovanje se je razen v nekaj izjemah izčrpavalo samo v posvetovanju. Korporacije niso izvršile, in ne bi mogle tega storiti, one unitarne discipline proizvodnje, ki jo je od njih režim pričakoval. Drugo vprašanje, ali je treba tako nepopolno izvajanje funkcije korporacij nadomestiti prej aii slej z organi drugačne narave in sestave, se bo moraio morda pritrdilno rešiti, kajti ustanovitev posvetovalnih organov tehničnega značaja ustreza očitnim zahtevam gospodarskega upravljanja, toda pri tem gre za vprašanje čisto tehničnega značaja in omejene važnosti. Glede sindikatov je minister izjavil, da je treba čimbolj zaupati sindikalnim organizmom v katere so uvrščene žive sile države, toda danes ni primeren trenutek za razpravljanje o sindikalni svobodi in o enotnem sindikatu. Prezgodaj je, da bi delali programe za bodočnost. Vlada ne namerava rešiti takoj kočljivega vprašanja, ki zahteva posebno temeljito proučevanje. že sedaj pa lahko določimo temeljno točko in ta je. da bo moral sindikat imeti v zvezi z razpuščenimi političnimi ustanovami volilno osnovo. Samo pod tem pogojem zasluži sindikat svoje ime in lahko izvršuje z zastopstvom stvarnih in ne samo fiktivnih interesov nenadomestljivo in koristno delo, ki mu je dodeljeno v življenju moderne države. Osvobojen avtoritarnih pogojev, vrnjen naravnim oblikam družbenosti in normalnim ciljem bo sindikat našel v svobodnih ustanovah najsrečnejše pogoje za življenje in razvoj. Bilo bi nemogoče in prav tako skrajno nevarno z enim udarcem pomesti kompleks organov in funkcij, kj jih je fašizem ustvaril na področju sindikatov, kajti mnoge izmed teh funkcij ustrezajo še naprej obstoječi nujnosti in so nekako tesno povezane z vojnim stanjem. Tudi jih ne bi bilo mogoče nadomestiti z drugačnimi organizacijami. Vlada pa je bliskovito posegla in postavila sindikalne organizacije pod državno kontrolo, kakor je bila doslej. V veljavi ostanejo tudi kolektivne delovne "pogodbe in razne oblike podpor v okviru sindikatov. Glede kolektivnih pogodb se je pokazal pokret za njihovo takojšnjo revizijo, sleherno pobudo v tem smislu pa je smatrati za preuranjeno. Treba je počakati, da se vodilne sindikalne organizacije' revidirajo tako, da bodo novi predstojniki lahko izkristalizirali bolj primerno zahteve in interese kategorij. Obnova osebja je neobhodna za zagotovitev delavnosti sindiklnih organizacij v sedanjem trenutku. Najbolj primerna rešitev bi bila imenovanje vladnih komisarjev. V ta namen sem že navezal stike z zastopniki sindikalne misli in akcije, upoštevajoč vedno, da naj novi možje predstavljajo razne smeri političnega in sin- crganizacij dikalnega življenja. Odločbe o imenovanju bodo kmalu objavljene. Novim predstojnikom je podeljena trojna težavna naloga: 1. Obdržati se mora kontinuiteta sindikalne akcije v sedanjem trenutku, zlasti glede d oslov, ki jih Je država poverila sindikalnemu organizmu na raznih proizvajalnih in razdeljevalnih področjih. 2. Doseči se mora potrebno ravnovesje na socialnem področju in se je treba izogniti škodljivemu pritisku kategorij ter zadrževati ekstremiste, ki se danes bo!j kakor kdaj prej ne smejo trpeti. 3. Morajo se pripraviti temelji, rekel bi: moralni, za bodočo politično in pravno ureditev sindikatov. Kakor sem že dejal, je zaključil minister. ne namerava viada uničiti vsega tega, kar je našla. Danes je najbolj nujno, da se izognemo nenadnim prelomom na tem področju in da obdržimo v polni učinkovitosti s primernimi prilagoditvami novemu političnemu položaju že prej obstoječe sindikalne organizme zaradi neodložljivih potreb resne ure. ki jo preživlja naša država. Anglosaški tsr-srlstisssi režim na SlsEiji Ankara, 5. avg. s. Iz izjav nekaterih prebivalcev Sicilije, ki se jim je posrečilo zbežati iz ozemlja, zasedenega po Angležih in Američanih, je razvidno, da je sovražnik v nasprotju z danimi propagandnimi obljubami uvedel na zasedenem ozemlju Sicilije pravi teroristični režim. Prvi ukrep sovražnih poveijn:štev je bil, da se takoj brezobzirno rekvirirajo vse rezerve živil, ki jih je imelo civilno prebivalstvo za nujne potrebe prehrane. Poudarjajo, da je to dejstvo v oč tncm nasprotju s sovražnimi izjavami, po katerih naj bi se prebivalstvu na Siciliji delil živež in druge potrebščine. Ker je razen tega sovražnik civilnemu prebivalstvu na zasedenem prebivalstvu Sicilije vsilil strogo prepoved, da ne sme iz določenih mestnih mej, se kmetje ne morejo pedati na polja, da bi jih obdelovali in nato oskrbovali mestna središča. Cesto se pripeti, da brez nadaljnjega aretirajo prebivalce, ki ne morejo potrditi svoje istovetnosti, številni lepaki, ki jih izdaja okupator in ki so pisani v najslabši italijanščini, zbujajo zmedo in negotovost, kar se v mnogih primerih končuje z incidenti in nato s šikaniranjem civilnega prebivalstva. Iz nekaterih letakov, ki so jih okupatorji razširili med svojimi četami in ki so se jih sicilski ubežniki polastili, je razvidno, da je bil Angležem in Američanom prepovedan sleherni prijateljski stik s civilnim prebivalstvom, ki ga smatrajo za manjvredno ljudstvo. Razen tega je civilno prebivalstvo utrpeio znatno gospodarsko škodo, ker je sovražnik določil vrednost funta na približno 500 lir. Naposled poročajo, da se Sicilci upirajo, da bi delali na ukaz sovražnika pri raztovarjanju gradiva z ladij, kar seveda povzroča nove incidente. Volitve v Iranu Ankara, 4. avg. s. Iranska vlada javlja, da bodo nove politične volitve po vsej verjetnosti septembra. Mnogo posiancev je zahtevalo od vlade jamstva, da notranje oblasti in inozemske sile ne bodo vplivale na volitve. Palestinsko prebivalstvo za pocenitev živil Ankara, 4. avg. s. Iz Jeruzalema poročajo, da so se zastopniki potrošnikov iz vse Palestine zbrali na kongresu in poslali vladi resolucijo z zahtevo takojšnjega znižanja cen glavnih življenjskih potrebščin. Zahtevali so tudi, da se zastopniki potrošnikov kot svetovalci pridružijo osrednjemu uradu za kontrolo cen. Velika po vodenj v Indiji Bangk"k, 4. aVg. s. Uradno poročajo 'z Rombaya, da je poplava, ki je v sredo »pustošila mesto Vijainagar v pokrajini Rai-putan, zahtevala tisoč žrtev. Udanostna poslanica kov Nj. Vet Kralju in Cesarju Rim, 4. avg. s. Predsednik narodnega združenja pešakov je poslal Nj. Vel. Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko: Narodno združenje pešakov, ustanovljeno v oddaljenem juliju 1920 na prostovoljno pobudo povratnikov iz e^ ropske vojne, ki še danes tvorijo njeno jedro in ki je imelo od tedaj čast, da je bilo pod visokim pokroviteljstvom Vašega Veličanstva, je bilo vedno vodeno m podžigano z Vašim vzvišenim imenom pr opravljanju svojega poslanstva, vzgojnega po veličevanja izroči! in slave italijanske pehote v miru in vojni. Zdaj. ko domovina doživlja najresnejšo uro v svoji zgodovini 111 ko ves narod pod varnim vodstvom maršala Badoglia vidi v Vas najvišjega čuvarja njene usode, dovolite mi, Veličanstvo, da Vam zagotovim nespremenjeno zvestobo pešaka tega združenja in da so vojaki državljani na svojem mestu dolžnosti za neločljiv blagor Kralja in Domovine. — Gino Dnllaro. Šefa glavnega stana mornarica in letalstva Rim, 4. avg. s. Minister za mornarico admiral Raffaele de Courten in minister za letalstvo general Renato Sandalli sta prevzela tudi položaj šefa glavnega stana Kr. mornarice in šefa glavnega stana Kr. letalstva. Novi šef ksfrfsrata ministra čuva?fa pečata Rim, 4. avg. s. Eksc. Gaetano Azzariti, minister čuvar pečata, je imenoval za šefi svojega kabineta 'Ir. Giuseppeia Nnmpua, predsednika ape!n< irskega sodeča, za svojega osebnega tajnika pa dr. GabrieJa Pa-scatora. sodnika. Izredni komisar ustanove za ljudske hiše Rim. 4 avg. s. S Kr. dekretom, ki se bo objavil, je bil zaradi ostavke dr. inž. Au relija Aurelija krt predsednika avtonomnega zavoda za ljudske hiše v rimski pokrajini razpuščen upravni svet te ustanove in imenovan izredni komisar gr. uff. dr. Dario Mintavalle Passtsitsv k^enskili &ol©čb Bukarešta, 4. avg. s. Z novim dekretom se določa, da bodo tatvine, roparska dejanja, tihotapstvo, ponarejanje živil, pijač in zdravil, zlorabljanje vojaških uniform in številni drugi zločini odslej za vse trajanje vojne kaznovani s smrtjo, pa naj se izvršijo ob kateri koli uri. Doslej so bili taki zločini kaznovani s smrtno kaznijo samo. če so bili storjeni med zatemnitvijo. Velikodušen &ar R'm. 4. avg. s. Grof Federieo Pavoncelli, bivajoč v Buenos Airesu. ie poslal šefu vlade 100.000 lir za prizadete ob sovražnih napadih. Eksc. šef vlade je odločil, naj se vsota pošlje neapeljskemu županu za prizadete ob bombardiranju mesta. Posvetovanja kardlssakiv v Vatikasu Rim, 5. avg. Kardinali, ki bivajo y Rimu. so se včeraj dopoldne sestali pri kardinalu državnem tajniku. Razgovor je trajal poldrugo uro. Razen kardinala Ma-gliona so bili navzoči še kardinali Granito, Gasparri, Marchetti, Sibilia. Rossi, Fuma-soni, Tedeschini, Pizzardo Canali, Verde, Cremonesi. Caccia. Dcminioni. La Puna, Massimi in Mercati. Zbor kardinalov v kuriji pri kardinalu državnemu tajniku jc dovolj nenavaden dogodek, če ne celo povsem izjemen. Nekaj izrednega bi bilo. če bi bil sestanek pri papežu, kar se je zgodilo n. pr. 1. 1930 ob priliki konflikta s fašizmom zaradi katoliške akcije. To pot pa sestanek kardinalov pri kardinalu Maglionu ni dosegel te stopnje izrednosti. vendar je nad vse pomemben dogodek v vatikanski kroniki. V ostalem pa ie to dejstvo penplnoma upravičeno spriče okoliščin in glede na poseben predmet proučevanja in posvetov med kardinali, ki je bil na dnevnem redu. Gre namreč za noto, ki jo je baje angleška vlada skupno z ameriško vlado poslala Vatikanu, kakor tudi Švici, da namreč ne dovoli azila na svojem ozemlju fašističnim beguncem. Mnenja Vatikana, ki bo sporočeno v London, seveda ne poznamo. vendar je gotovo, da papež kot neodvisni vladar nevtralne teritorijalne države. ki je nedotakljiva, ne more trpeti takšnih omejitev v izvrševanju svoje oblasti. V teh zadnjih dneh je bilo delovanje odgovornih oseb v Vatikanu in diplomatov, akreditiranih pri Sv. stolici. zelo živahno. Državno tajništvo je bilo in je še vedno odprto do 23. Državni tajnik ni že nad 10 dni zapustil Vatikanskega mesta, da bi bil vedno na razpolago papežu in da bi mogel sprejeti vse diplomate, ki žele z njim govoriti. Razen teh so v zadnjem času obiskali Vatikan Dino Grandi in Luigi Fe-derzoni. (Il Piccolo.) Vrnitev šanghajske koncesije Kitajski Nanking, 4. avg. s. Predsednik Vang-čingvej se jc ob spremstvu zuramjega ministra in drugih osebnosti vrnil v Nanking, kjer je sprejel novega nemškega veleposlanika pri narodni Kitajski dr. Wermana, ki je predsedniku izročil poverilna pisma. Predsednik bo prihodnje dni odpotoval z letalom v šanghaj. da zaključi rešitev nekaterih vprašanj v zvezi z vrnitvijo mednarodnih koncesij narodni Kitajski. Peking, 4. avg. s. Tudi tisk severne Kitajske je objavil z velikim poudarkom vest o izročitvi šanghajske koncesije kitajskim oblastem. Tisk podčrtava novo velikodušno dejanje prijateljskih sil napram Kitajski. Vangčingvei je priredil sprejem za krajevne zastopnike teh sil. med njimi Italije, ter se jim je ob tej priliki zahvalil. Odbit sovjetski ©fe Miusu 123 sovjetskih tankov in 161 letal uničenih 17. Hitlerjevega glavnega stana, 5. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo nasledn;e poreč'lc: Sovjetske čete so pričele včeraj ob Miusu z močnimi pehotnimi silami in številnimi ©klopnimi vozili močan protinapad proti novcprldobljcnlrn nemškim postojankam severno od KuJMSeva, ki psi se je z velikimi sovražnimi izgubami po]>oiiionia po. nesrečil. Tudi ob srednjem Doncu so ostali sovjetski napadi brez uspeha. \'» področju pr; Bjolgorod« sc težki In sprememb polni boji nadaljujejo. V loku pri Orlu je bila v teku skrajšanja fronte dalje časa predvidena izpraznitev mosta Orel v noči cd 4. na 5. avgust izvedena brez motnje s strani sovražnika. Vse zaloge so bile po načrtu prepeljano nazaj, za vojno važne naprave pa brez izjeme razdejane. Južno od Ladoškega jezera so sc zrušili prcil našim! črtami močni sovjetski napadi. Včeraj je h'lo na vzhodni front; uničenih 123 oklepnih vozil. Oddelki bojriti in strmoglavnih letal so zadali na težiščnšli točknli obrambnih bojev, zlasti pri Bjtdgorodu in Orlu, hude udarce sovražniku. V letalskih bitkah je bilo včeraj sestreljenih 101 sovjetskih letal. Vrnilo sc ni 7 naših letal. V bojih proti sovjetskim tolpam v zaledju, ki so se vršili v zadnjih tednih, so se posebno odlikovale madžarske čete, ki so bile uporabljene bodisi v samostojnih akcijah ali pa skupaj z nerniko vejsko in oddelki SS. Na Siciliji so poskušale severnoameriške čete tudi včeraj prodreti srednji odsek fronte. Po težkih in zelo ogojčcnili bojih so se vsi napadi zrušili z občutnimi izgubami sovražnika. Mučan oddelek nemških težjih bojnih letal jc napaJel mečno zasedeno luko v Palermu. Poleg štcviin'h bombnih zadetkov v pristanišču sta bila potopljena 2 velika parnika s skup:;o 13.003 br. reg. tonami in 1 ruširec. Ena la^rka križarka, S rušilci in 8 trgovskih ladij je bilo poškodovanih. Nad Sicilijo in italijanskim obalnim ozemljem bilo sc*>treljen5h 23 sovražnih letal. V pretekli noči je prodrla nekaj sovražnih motilnih letal nad /am.dno Nemčija. Posamič odvržene bombe so povzročile r»?-znatno škodo. ZaSčitne e.Iinlce in protiletalsko topništvo vojne mornarice so sestrelile nad zapadnim zasedenim obalnim ozemljem 10 sovražnih letal. Nemški brzi čolni so v pretekli noči p-ed angleško obalo potopili 1 angleški irinrlo-vec. AnglosaSki letalski terorizem m& Nemčijo Berlin, 5. avg »Volkischer Beobachter« objavlja dop!s švedskega poročevalca, ki govori med drugim tudi o totalitarni letalski vojni in ki poudarja, da so optimistične ma"ifestac'je Anglosasov predmet razmišljanj in kritik nevtrr.l-ih opazovalcev. Berlinski poročevalci španskih listov ugotavljajo na primer soglasno, da letališki terorzem ni izpodjedal in ne bo izpoijedel trdne st;*njerc®ti nemške notranje fronte. V ostalem pa je to priznal v nekem .vo-jem, sicer žaljivem pojasnilu londonslr list *Daily Mailn drugim v težavo 'essere di peso a). Pa me je hitro zapustila ta ielja, ker voj-ščak, ki leži težko ranjen sredi bojne poljane, ravnotako (altrettanto) nerad umrje, kakor se nerad loči od sveta bogataš, sedeč (seduto) tiri polni skledi. V takih trenotkih sel dobro vedel, da te, naj si (per... sia) še tako zapuščen in osiromašen (povero), veže trdna veriga na nekaj, česar (di cui) se vsak hip ne zavedaš (essere conscio): ta nekaj Je — zemlja, na kateri (dove) si se rodil. To (essa) je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti kaže en in isti ob^iz, in zvesta ti ostane, če jo še tolikrat zatajiš! Ko tako ležim, mi sili (penetrare) iz ruše nova moč v onemogle (debole) ude, in pr-vv vsaka (ogni minimo) koreninica pod mano poganja (penetrare) tudi v maje telo, da se čutim eno (una sola cosa) z zemljo, na kateri (su cui) ležim. Zemlja domača — ni prazna b°seda: del Je (far parte) mojega življenja, in Se se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje. Ko si oglodan (roso) do kosti, ko te povsod preganjajo kakor bi se bile gobe (la lebbra) raz-nasle (coprire) po tvojem telesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom kakor te je anreiela nekdaj, ko so te se v zibel polagali, sprejela fJ Tav6ar. Visogka kronika) znake zastrupljenih.. Povedal je, da so doma kupili marelice, košeice pa je razbil in jedrca použil, v dobri veri, da so prav tako dobra kakor manalji in orehi. * Nesreča s cirkuiarko. V Tiiestu se je hudo ranil s cirkuiarko 291etni Žagar Vin-cenzo Carahctea. Odpeljali so ga v bolnišnico. * Smrten padec z avtomobila. 42Ietni težak Anton Dociič se je te dni v Triestu peljal s tovornim avtomobilom ter je po nesreči padel z vozila na tia. V začetku je kazalo, da poškodbe niso resnega značaja, pozneje pa so nastopile komplikacije, ki jim je Dodič podlegel. * Z vrelim mvkcT- :;.»• ie o-r r>3. 2'et-v Fi-ance Lončar iz Tviesta se je te dni oparil z vrelim mlekom, ki jc kipelo na ognjišču v kuhinji. Opekline so tako hude, da so malčka morali odpeljati v bolnišnico, kjer ne vedo, če ga bodo mogli ohraniti pri življenju. * Govedo v °gnju. Na seniku kmeta Amedea Boschettija pri Mondoviju je izbruhnil ogenj, ki je zajel tudi hlev. Na seniku je zgoreli/ nad lOu stotov sena in 150 stotov slame, v hlevu pa je ogenj ožgal govedo, med katerimi so morali dve kravi takoj zakleti. U LJUBLJANE Nakazovanje sItsh Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubijan poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za prvi obrok parmezana za vgust, ki se bo delil na odrezek 705 po 50 g na osebo na No-v .m trgu št. 4/11 po naslednjem abecednem redu: dne 6. avgusta od A do L. dne 7. avgusta od M do Ž. Konzumenti pa naj dvignejo blago do vključ- ' no 11. t. m. | * u— Lea Fa tur jeva na zadnji p°ti. V te- popcldne so iz kapelice sv. Jožefa na Žalah spremili k večnemu počitku pisateljico Leo Faturjevo. žalnega sprevoda se je udeležilo mnogo pokojničinih častilcev, med katerimi so bili številno zastopani naši književniki in predstavnice ljubljanskega ženstva. Na Žalah se je od pokojne Lee Faturjeve poslovil urednik njenih Izbranih spisov dr. Tine Debeljak, ob grobu pa ga. Mara Tavčarjeva. u— Letošnji rekord vročine je bil dosežen v sredo. Po jutranji temperaturi 15.60 C je ob krasnem sončnem vreme u doseglo živo srebro nič manj kakor 32.8° C. Vendar vročina niti ni bila preveč občutna. Včeraj smo imeli zelo visoko jutranjo temperaturo 17o C; ozračje pa je bilo soparno in nebo delno pooblačeno, že dopoldne pa se je nebo sr^t docela zjasnilo. Kmalu po 13. se je nenadno pooblačilo in sledil je močan naliv, ki je nekoliko prečistil in ohladil ozračje pa tudi za silo namočil presušeno zemljo. Zadnji dnevi so silno pripomogli k dozorevanju sadežev. Zlasti ugodno so se razvili vinogradi. u— Prava sezona sadja se šele pričenja. Zorijo hruške, jabolka in marelice; na trg so prišle lubenice, ki jih Ljubljančani kupujejo po 4 lire kg ali tudi "ceneje. Spet pa je treba opomniti, naj ljudje tudi v naj. hujši vročini ne pijejo vode na sadje. Taka lahkomiselnost lahko povzroči nevarna obolenja in celo smrt. Voda povzroči v želodcu vretje in želodec je prenapet, če s takim želodcem gremo v vodo ali opravljamo težka dela, se nevarnost le še poveča. u— Preureditev železniškega nadvoza nad Tovarniško ulic°. Uprava državnih železnic namerava preurediti železniški nadvoz nad Tovarniško ulico v Ljubljani v svrho položitve tretjega tira, ki je nujno potreben za premikanje na postaji Ljubljana. Političnj obhod je odrejen na dan 7. avgusta s sestankom komisije cb 9. pri nadvozu. Zadevni načrt bo javnosti na vpogled pri mestni občini ljubljanski do dneva pred ogledom. Morebitni ugovori zoper preureditev se morajo vložiti pri mastnem poglavarstvu v Ljubljani ustno ali pismeno ali pri predsedniku komisije v teku cgleda. Za omenjeno preureditev ne bo treba pridobiti tujega sveta ali pravic. u— Ravnateljstvo III. moške realne gimnazije v Ljubljani poziva učence, ki imajo popravni izpit iz italijanskega jezika, da se zberejo v ponedeljek, dne 9. avgusta t. 1., v pritlični avli šolskega poslopja, kjer se jim bo priobčil razpored tečajev za italijanski jezik. Te tečaje morejo obiskovati tudi privatni učenci. Osebne izkaznice naj,dvignejo učenci v soboto, 7. avgusta t. 1. od 9. ure dopoldne v dijaški knjižnici. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča učence, ki imajo popravni izpit iz italijanskega jezika, da se bodo pričeli italijanski tečaji v ponedeljek dne 9. avgusta ob 8. uri. Ob navedeni uri naj se zberejo vsi učenci v drugem nadstropju gimnazije, da bodo porazdeljeni po tečajih in bodo dobili urnik. u— Tečaj za popravne izpite in počitniške instrukcije. Turjaški (Novi) trg 5. Pouk jezikov. Honorar nizek. Vpis od 9.—12. ure dop. Začetek 9. avgusta, u— Stenografski in jezikovni tečaji — novi — prično dne 9. t. m. Interesente vabimo k vpisu. — Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. u— Trgovci z živili, ki so prejeli salamo v prodajo, naj takoj v petek dopoldne sporoče »Prevodu« neprodano količino salame. u— Dijaki-inje! Popravni izpit boste najbolje položili, če se vpišete v Specialne strokovne instrukcije za gimnazije, Kongresni trg 2. Prl-četek pouka 9. t. m. u— učite se strojepisja! Novi tečaji prično 9 avgusta. Največja moderna strojepisnica. Posebni stenografski tečaji. Priporočljivo dijakom-injam. Informacije: »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u_ stenografski tečaji — začetni in napredni — prično 9. avgusta. Počitniški tečaji posebej priporočljivi dijakom-injam. Posebni strojepisni tečaji! Informacije: »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Z Gorenjskega Drugi rožanSki dan v Borovljah bo v nedeljo, 8. t. m. Pr šU bodo številni gostje občudovat stare rožanske cbičaje, naroa.ie pesmi in plese. Iz Celovca se pripelje pokrajinski vodja dr. Rainer. Prirejena bo tudi strelska tekma na največjem koroškem strelišču, ki ga bo v Borovljah svečano o-tvoril okrežni vodja dr. Pototschnigg. Pri-reien bo velik ^prevod skupin narodnih noš jz "vsega Roža. V Dolih pri Borovljah pa b.i v nedeljo znamenito žegnanje. Gostovanje vojaške godbe. Ojačena godba planinske lovske divizije s severa, k'-šteje 73 mož. prijpe te dni na Koroško. 6. t. m. bo priredila velik koncert v Pore čah za ranjence povabljene goste, naslednji dan bo koncertirala v oboroževalni industriji v Celovcu, v nedeljo pa na celovškem kopališču ob jezeru. Verjetno bo prispela tudi na Gorenjsko. Na kolodvoru v Kranju bo na pobudo okrožnega načelnika Kussa urejen urad na. rodnosociainega skrbstva. Pripravljalna d»_-la so se pričela. Počaščenje zaslužnega zdravnika. V deželni bolnišnici v Celovcu je bila proslava na čast dvornemu svetn ku primariju dr. Folgerju. Izročena mu je bila zlata doktorska diploma v priznanje za 501etno zdravstveno delo. Dr. Folger si je pridotil posebne zasluge pri pobijanju davice. 0n fravopisa. Nad 10.000 knjig je bilo zbranih za ranjence. Poročali smo že, da je bil zadnji teden julija v Zagrebu posvečen nabiranju knji^ za "hrvatske ranjence. Iz zagrebških dnevnikov povzemamo, da je imela akcija popoln uspeh. Zbranih je bilo nad 10.000 knjig. Mleko za otroke. Hrvatski l'sti poročajo, da je bila količina mleka za otroke do dveh let starosti zvišana od treh decilitrov na pol litra, za otroke v starosti od 2 dc 5 let pa od dveh decilitrov na 3 decilitre Uspešno delo banjaluške bolnišnice »Hrvatski narod« p:roča, da se je od ustanovitve NDH zdravilo v banjaluški bolnišnici poleg civ Inih bolnikov tudi okoli 1000 ustašev in ckcli 1500 domobrancev in nemških vojakov. Posebno važnost je bolnišnica polagala na pobijanje epidemije pe-gavca in trebušnega legarja. Zdravniki so požrtvovalno pomagal, bolnikom in jih je 28 obolelo, trije pa so umrli. Ker je dotoK bolnikov v banjaluško bolnišnico vsak dan večji, so začeli z gradnjo novega poslopja za 'nterai oddelek. Dober učiteljski naraščaj. Na državnem učiteljišču v Petrjnji se je 19. julija začela matura, h kateri se je prijavilo 43 kandidatov. Pismeni izpit šo z uspehom opravili vsi kandidati. Sp®rini pregled Šport v Bolgariji Bolgarski šport je na pragu velikih sprememb, ki bodo imele nedvomno da-lekosežen vpliv na vse njegovo delovanje, če bodo izvedene v določenem obsegu. Ministrstvo, ki nadzoruje v Bolgariji športno gibanje, pripravlja zakonski načrt, s katerim bo ves šport prešel v neposredno odvisnost od države. Ta pa se bo obveza!«, da mu nudi za razvoj vseh športnih panog potrebna sredstva. Najpriljubljenejši šport je sedaj v Bolgariji nogomet. Rezultati, ki so jih dosegla bolgarska moštva v tekmah z moštvi dragih držav, kažejo, da je nogomet v Bolgariji zelo napredoval. Spomladi je bolgarski državni prvak F. C. Levski dosegel leni zmagi nad dvema močnima romunskima moštvoma. Premagal je F. C. Craiovo, v prvenstvu vodilno moštvo, 3:2 in Venus. ki je bil lani romunski prvak, 7:3. Nato je bolgarska reprezentanca igra-ia neodločeno z močno nemško vojaško reprezentanco. Tekma se je končala 1:1. Dva važna remisa sta bila dosežena tudi oroti Hrvatom in Slovakom (1:1 in 2:2). Bolgarska reprezentanca se sedaj pripravlja za meddržavno tekmo z romunskim predstavništvom. Napredujejo tudi druge športne panoge. Vedno bolj priljubljeno je kolesarstvo. Nedavno je bila ustanovljena sabljaška zveza, katere predsedstvo ie bilo poverjeno majorju Nikoli Karadžosovu. Ustanovljeni sta bili tudi zvezi za ženski šport in jadralno letalstvo. V stremljenju, da se uvede na bolgarska igrišča lahka atletika, je bilo odrejeno. da morajo vsa nogometna društva gojiti lahkoatletske discipline. Z novo ureditvijo bo vodstvo vseh športov prevzela vrhovna športna zveza. Velika je propaganda za gojitev športa na univerzah. Vsi akademiki bodo morali v začetnih semestrih gojiti kakršno koli športno panogo, ki bo pod nadzorstvom univerze za telesno vzgojo. Obstoječe športne naprave so vredne okoli 187 milijonov levov. Država pa bo dala na razpolago večje zneske za zgraditev novih igrišč in stadionov po najmodernejših tehničnih načelih. Stadioni in igrišča se bodo gradili tudi v manjših mestih, povsod, kjer bo športno gibanje zainteresiralo dovolj velik krog aktivnih športnikov. V Burgasu so v 6 mesecih zgradili enega najlepših stadionov v Bolgariji. Obsega nogometno igrišče, lahko-atletska tekališča in betonsko kolesarsko dirkališče. Arne Andersson »leteči profesor« Arne Andersson, srednjeprogaš ^odlične kakovosti in vreden drug svojega sfevnega rojaka Gundarja Baegga. je s svojim nedavnim odličnim uspehom znova pritegnil pozornost vseh športnikov. Pretekel je eno miljo (1609 m) v 4:02.6 oziroma za dve destinki sekunde boljše od dosedanjega rekorda Gundarja Haegaa na tej progi. »Večni drugi« si je tako izvojeval zadovoljstvo zmage nad svojim uspešnejšim tekmecem, čeprav ta ni bil poražen, temveč samo njegov rekord prekošen. Arne Andersson nas zelo spominja na nepozabnega Edvvina Widea, ki je bil neposredni nasprotnik velikega Paavoa Nur-mija. Kakor VVide je tudi Andersson srednješolski profesor in so ga zato začeli ra-zivati »leteči profesor«, pil čemer se hoče s pridevkom leteči povedati, da teče Andersson z največ j o lahkoto, če ga opazujemo med tekom se nam zdi. da se komaj dotika tal. Naravno je da se za njegovo športno delovanje najbolj zanimajo švedski dijaki, ki so na njegovo lahkoatletsko kariero silno ponosni in ga povsod obsipavajo z dokazi velikih sin.patij. Ko je bil lani Andersson v teku na 1500 poražen od Haegga in je ta postavil nov svetovni rekord, so dijak; večnemu 'iru-gemu« dali vedeti da jih je nemalo razočaral in da ne verujejo več v njc-gove neomejene zmožnosti. Anderssonu je to nezaupanje njegovih dijakov šlo na živce, želel je vzpostaviti zopet prejšnji prisrčni odnos, ko so ga vsi občudovali in spoštovali. Prvi poskus je napravil ko je .zjavil, da je pripravljen teči na 1500 m v družbi štafete, sestavljene iz njegovih dijakov, ki bi jim dal vsakemu 100 m prednosti. Tekmovanje se je res vršilo in Andersson se je potrudil, kakor da ima opravka s Haeg. gom. Dasi je b^la prednest, ki jo je dovolil svojim dijakom, zelo velika, je vendarle zmagal. Od tistega dne je zopet imel vse dijake na svoji strani. Sedaj so še posebno navdušeni zanj. ko ;'e dosegel nov svetovni rekord izredno velihe vrednosti, Njegovi dijaki so mnenja, da se je Anderssonova doba šele začela in da bo Haegg imel z njim v bodoče velike tež..ve. Profesionalni nogemet v Francki V prihodnji sezoni bodo v Franciji profesionalni nogometni klubi prvič tekmovali v samostojnem prvenstvu. Vprašanje profesionalnega nogometa namreč do-iej ni bilo rešeno. Šele sedaj so se odločili, da ustanovijo v glavnih francoskih mestih popolnoma profesionalne klube. Zaenkrat je bilo priznano svojstvo profesionalnega igralca 240 nogometašem, ki so razdeljeni na 16 moštev. Tekme bodo v naslednjih mestih, ki so obenem sedeži novih profesionalnih klubov: Bordeaux. Clermont. Grenoble. Lens, Lile. Lyon. Marseille. Montpellier, Nancy, Niča. Pariz. Reims, Rennes. Rouen in Tou-louse. * — Pokalno tekmovanje na Švedskem. Po zaključku prvenstva so Švedi začeli pokalne nogometne tekme. Sedaj so dospeli že do finala. V četrtfinalnih tekmah je Karlskcga premagal Degerfors 1:0. NOrr-kopping je porazil Gais 3:0. Eifsborg Mal-mbja 4:1 in AIK Stockholm moštvo Lju-sneja 4:2. F p« ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali cb smrti naše ljube mame, gospe JULIJE ff* in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali krasne vence in šopke ter lajšali trpljenje v njem težki bolezni. Prav posebno se še zahvaljujemo g. dr. Boženi Merljakovi in gosp. dr. Baumgartnerju za njih požrtvovalno zdravljenje in lajšanje trpljenja. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 7. avgusta ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, dne 5. avgusta 1943. Rodbina MOČNIK in ostalo sorodstvo Emiiio Salgari: 33 KRALJICA KARIBOV »Prosti ste, madame!... Carmaux, Jara, prijatelji, proč odtod! Morda ga najdemo, preden se začne napad!« »Bodite previdni!« ga je opomnila markiza. »Moji sluge so se gotovo poskrili v grmovju na vrtu ali v gornjih nadstropjih! Puške imajo...!« »Ne bojim se jih!« »Toda jaz nočem biti odgovorna, če bi se vam kaj zgodilo!« je rekla z glasom, v katerem je odmevala nekakšna vznemirjenost, toliko da ne strah. Nato se je naglo odločila, potegnila z roke prekrasen smaragdni prstan, ga podala gusar ju in dostojanstveno rskl^ i »Obdržite ga v spomin na najino srečanje, vitez! Plemiča, ki mi je danes poklonil prostost in življenje, ne bom nikoli poza-bila!« , Ventimiljski ji je hvaležno poljubil roko, natalmil prstan na roko in se poslovil. Carmaux je bil že odprl eno okno. Kapitan je skočil na vrt, medtem ko je markiza glasno zaklicala svojim ljudem, naj ne streljajo. Carmaux, Jara m ostala dva so skočili za njim. Ubrali so jo po drevoredu proti rešetki. Tedajci pa so videli, kako se je spustilo z vrtnega obzidja nekaj riož. »Vojaki!« je zakričal Carmaux. »Prepozno! ...« Skoraj isti hip je počilo več strelov, za njimi pa je jeknil bolesten vzkrik. Gusar, ki mu je bila svinčenka čudežno prizapesla, se je obrnil, da vidi, kdo je zadet. Divji vzkrik se mu je iztrgal. »Jara, uboga moja Jara!« Mlada Indijanka se je oila zgrudila na tla in se z obema rokama zgrabila za oči. Ventimiljski se je sklonil k nji, med tem ko so Carmaux, Stiller in Moko ordito streljali po vojakih. Jara je že hropla. Krogla ji je bila prebila prsi; kri ji je curkoma tekla po mokri perlasti halji. Gusar jo je vzel v naročje in stekel v njo nazaj proti dvorcu. Na stopnicah je srečal markizo, ki sta jo spremljala dva služabnika z baklami v rokah. »Vitez,« je z razburjenim glasom zaklicala Španka, »Bog mi je priča, da vas nisem izdala. Prisežem, da ne!« »Verjamem vam, gospa.« »Ali so jo ustrelili, ubožico?« Umirajoča je bila odprla oči in je nepremično gledala gusarja. Toda luč v njenih zrenicah je hitro ugasnila. »Uboga Jara!« je vzkliknil kapitan, ves prevzet od bolečine. Dekle je zganilo ustnice in s poslednjimi močmi zajecljalo: »Maščuj ... moj... rod!« »Prisegel sem!« >Ljubim te!« je dahnila Jara. »Zdavnaj ...« Beseda ji je ugasnila kakor plamen v vetru. Gusar se je z bledim obrazom odvrnil od mrtvega dekleta. »Vsem prinašam pogubo!« je mrko za-mrmral. »Poskrbite za tega otroka, markiza, prosim vas!« »Zgodilo se bo!« Gusar se je prijel za meč in za trenutek negibno obstal pred truplom; nato je planil v tisti konec vrta, od koder se je razlegal žvenket orožja. »Kazen za Jaro!« je zavpil. Prav tedaj je bruhnil iz okopov trdnjave San Juan de Luz topovski strel. Brončena pošast je bila ustrelila po prvih flibustirskih krdelih, ki so korakala v naskok na Veracruz. 19. POGLAVJE Juriš na Veracruz Gusarji s Tortuge so bili trdno odločeni, da si osvoje to bogato mehiško mesto. Posebna sreča jim je bila omogočila, da so se približali obalam, ne da bi jih čuječi Španci opazili. Flibustirji so bih zvedeli, da pričakujejo v Veracruzu dve ladji, ki prideta s San Donvnga. Zato so pustili svoje glavno brodovje na širokem morju in samo z dvema ladjama, ki je bila njiju posadka, sestavljena iz najboljših borcev, zapluli pod veliko špansko zastavo v pristanišče. Drzna zvijača se jim je obnesla. Ker so imela pristaniška oblastva gusarska bro-dova za pričakovani ladji, so se prav tako malo pomišljala kakor prebivalci. Tisti dan zvečer so se zasidrali na skrajnem koncu pristanišča, kjer so bili zunaj dometa trdnjavskih topov. Tako so mogli hitro pobegniti, če bi prišli v stisko. Ko se je znočilo. so Grammont, Van Horn in Lau-rent spustili čolne v vodo ter jeli izkrcavati svoje ljudi. Krdelce odbranih mož je bilo že prej odšlo na kopno, da preseneti in pobije obalne straže; s tem je bilo preprečeno, da bi kdo obvestil prebivalce in guvernerja o nevarnosti, ki se je zbirala nad njihovimi glavami. Po izkrcanju so bili flibustirji, razdeljeni na tri oddelke, skrivaj prodrli v grmovje, ki je tiste čase obdajalo kraj. Vodilo jih je nekaj sužnjev, ki so jih bili zajeli. Ker pa je bilo mesto obdano z braniki, so morali počakati odprtja vrat, zakaj manjkalo jim je lestev, da bi preplezali zidovje. Ko so vodje poskrili svoje ljudi po vrtovih, so jeli ugibati, kaj naj zdaj store. »Tu nam ostane samo nekaj,« je rekel Grammont; »naskočiti moramo utrdbo, ki obvladuje mesto s kopne strani!« »Podvzetje bo težavno!« je menil Van Horn. »Nemogoče ni!« je vzkliknil Laurent, ki se ni plašil nobene ovire. »Na okopih je dvanajst velikih topov « je pripomnil Van Horn, »mi pa niti lahkih nimamo!« »Kaj bi! Naši meči bodo tudi svinčenke ugnali!« »In naše granate bodo pregnale branilce! Moji ljudje so se dobro založili!« »Ali mi hočete zaupati podvzefje?« je vprašal Laurent. »Porok sem vama. da bo trdnjava v mojih rokah, preden se zasvita dan! Samo 300 pogumnih mož mi dajta!« »Kaj pa midva?« »Vidva plani ta nad mesto, kakor hitro bodo vrata odprta!« »Naj bo!« je po kratkem obotavljanju vzkliknil Grammont. »Trdnjavo moramo dobiti, če ne. smo v nevarnosti, da nas v mestu uničijo!« »Torej naprej!« je zaklical Laurent. »Minute so dragocene!« čez četrt ure je oddelek 300 izbranih fli-bustirjev pod vodstvom dveh sužnjev tiho zapustil vrtove.