SPOMNITE 8E SLOVENSKIH BEGUNCEV, S KAKIH DAROM/ D©M©WNA AMERICAN IN SPIRIT—* ' ®/, IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 49 CLEVELAND 8., 0., TUESDAY MORNING, MARCH 11, 194T LETO XLIX-VOL. XLIX Jugoslaviji preti velika lakota DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Treta) ALOJZIJ KOQMUR JE UMRL. — 4. februarja je umrl v begunskem taborišču v Spittalu ob Dravi dolgoletni ravnatelj Prvega ljubljanskega konsumnega društva. Ta velika konsuma zadruga je bila tako združena z njegovim imenom, da si je bilo težko predstavljati konsumno društvo brez Kocmurja. Delaven in požrtvovalen je vedno mislil na to ustanovo. Z njo je prestal težke čase po prvi svetovni vojni. S svojo pridnostjo in s svojim nesebičnim delom jo je spet dvignil na visoko višino. Sedaj služi ta zadruga komunistom kot osnova za njih “Naprozo.” Rodil se je leta 1877 v Ljubljani. Po rodu Ižanc se je z vso ižansko odločnostjo vrgel v vrste mladega krščanskega socialnega preporoda na Slovenskem pod vodstvom ranjkega Kreka. In tak je ostal do zadnjega diha. Kot izrazit nasprotnik komunizma se je umaknil z drugimi pred partizanskim navalom. Svoje delavno življenje je končal v begunstvu. Zadnje čase je hodil okoli čisto poduhovljen in je mnogo premolil. Ni molil le za svojo ženo, ki je ostala s tremi hčerami doma, ampak tudi za ________(Dalje na 3. strani) VBARBERTONUSO IMELI SINOČI MAL POTRES Akron, 0. — Sinoči ob 8:40 je bližnje mesto Barberton dokaj močno streslo. Stresi ja j je bil tako močan, da je vrglo ljudi s stolov in da so kozarci žvenketali po barah. škode ni bilo nobe-| ne, kot poročajo, i „6iuoči ni bilo še nikogar, ki bi pppsfs! ™ _ Diego, Kalifornija, med 8:36 in 8:42 zvečer zaznamovali tak stresljaj. Taki inštrumenti v John Car-roll univerzi v Clevelandu niso zaznamovali pa nobenega potresnega sunka. Mestni inženir Bushey v Bar-bertonu je sinoči rekel, da se je zemlja v zapadnem delu Barber-tona v zadnjih 20 letih vsedla za približno 2 čevlja. Malo drago je, toda se izplača St. Louis— Mrs. Mary Linder je te. dni obhajata 100. rojstni dan. Ob tej prilila je tudi povedala recept za dolgo življenje in sicer je priporočljivo, je rekla, spiti vsak večer kozarec piva in vanj ubiti eno sveže jajce. Fin recept, bi človek rekel, posebm0^§j/g^ Molotov je prinesel na dnevni red zadevo Kitajske Marshall je rekel, da bo povedal svoje mnenje jutri, ker ni bil pripravljen Moskva. — Ministri Rusije, Francije, Anglije in Zed. držav so se'zbrali včeraj k zborovanju in so zborovali eno uro. Vse je presenetila zahteva ruskega zu nanjega ministra Molotova, ki je zahteval, da pride na dnevni red tudi vprašanje Kitajske, poleg vparšanja Nemčije in Avstrije. To zahtevo je takoj ustavil ameriški državni tajnik Marshall, ki je rekel, da bo o tem premišljal in odgovoril jutri, če se naj kitajsko vprašanje načne ob tej priliki ali ne. V decembru 1945 so zunanji ministri Rusije, Anglije in Zed. držav sklenili, da je treba ustvariti zedinjeno in močno Kitajsko. Rusija in Amerika sta pa istočasno obljubili, da bosta vzeli svoje čete iz Kitajske, čim prej mogoče. Potem je tajnik Marshall predlagal, naj ae določi dovolje-| ENC .AH CE KO AVTNE LIC SEDAJ ŽE L KUPITE Lastniki avtov v. okraju Cuyahoga že lahko kupijo avtne plošče za leto 1947. Licence so po $10 in $16, kolikor konjskih sil ima pač avto. Licence za truke se računajo po teži in se dobe samo v gl. uradu na 708 St. Clair Ave. Druge se dobe pa v 46 raznih krajih po okraju.,, Za vsak avto se bo dobilo letos po dve plošči, eno za spredaj, eno za zadej. Vsak avto mora imeti nove plošče do 1. aprila oziroma od 1. aprila naprej. -----o—;— Gradbeniki se boje, da se bo razširil spor v uniji po deželi C1 e v e 1 a n dski gradbeniki upajo, da spor v gradbeni industriji ne bo dosegel tega okraja, toda nič se ne more se reči, kako še bo. V mestih kot je St. Louis, Cincinnati in nekaterih drugih mestih gradbena industrija že počiva radi spora med unijo karpenterjev in unijo delavcev-težakov. Spor je radi tega, kdo naj Imeriiko poslaniitvo v Belgradu apelira na svetovno tržnico, da polije Jugoslaviji 100,000 ton žita. MED PRIZADETIMI KRAJI JE TUDI , NAŠA SLOVENIJA Belgrad. — Ameriško poslaništvo v Belgradu je pristalo na to, da naprosi Mednarodni živilski koncil, naj pošlje Jugoslaviji 100,000 ton žita. Odkar so Nemci odšli iz dežele, ni bila kriza še tako resna in brezupna. Jugoslavija je naenkrat spre- videla, da preti pravcata lakota' priskočila za pomoč? In to v po-kakim 6,500,000 osebam po Bos-| vračilo za brutalni umor ameri- J sejo v navadn hpro o-operaciji, katero je srečno pre-jrlh' Vse *anlce naJ 86 udeležu°' stala, želimo, da bi se kmalu' Trinajsta obletnica— boljšega zdravja vrnila domov k| Vj četrtek ob 8:30 bo darova-možu in družini, ki jo težko pri- na v cerkvi sv. Vida maša za po-čakujejo kojno Gertrude Možina v spo- Livingston, 111. _ Od vlaka je' mi" 1» obletnice n*ne smrti' bil ubit John Widmar. Star je1/* bolnišnice- , bil okrog 63 let, doma iz kam-j Miss Agnes Klemenčič se je niškegh okraja, žena mu je umr. povrnila iz St. Luke’s bolniš-la pred 11 leti. Zapušča sina nice. Prijateljice jo lahko obi-Johna in štiri hčere — Mary,'ščejo na novem naslovu 1164 Agnes, Paulino in Julijo, vsi v Yellowstone Rd., Cleveland Chicagu. ■ " 1 -V" Po 438 dneh stavke so je položaj prehrane v Jugoslaviji tak, kot je bil pred dvema letoma ko so odšli Nemci. In ven- , „ «•■«. -— — ir zi»k««» p°r,™,li Jugoslavijo, da nobena dežela ni prejela toliko. Titova vlada ni do zadnjega hotela priznati resnosti položaja. Šele, ko je postala zadeva skrajno kočljiva, je jugoslovansko zunanje ministrstvo naprosilo Johna Cabota, ki vodi posle ameriškega poslaništva v odsotnosti poslanika, za nujno pomoč. Heights. raznih krajih za ladje zaveznikov tekom 2. svetovne vojne, morje sčasoma odtrga in splove. Te mine je težavno iskati, še bolj nevarno jih je pa uničevati. Nemci in Japonci so namreč pri teh minah uporabjali tako zvane pasti, ki so ubile vsakega, kdor jih je hotel uničiti ali odstranili. In samo oni so vedeli, kakšne vrste past je to in kje se nahaja pri mini. Mornarica svari pred temi mi nami in priporoča, naj se jih nihče ne dotakne, razen mornariškega osobja, ki je posebno treniran?) za tako delo. Spozhal je, da je bil tank res poln Darovi za begunce V našem uradu so izročili za Racine, Wis. — Ena najdalj-^ pomoč slovenskim beguncem na- XVtHJlllC, TT*o. - | pomoč BlUVCIIOlVim UCJJUWCHl u«- ših stavk v zgodovini Amerike je ji rojaki sledeče darove: Neime-končana. Delavci pri J. I. Case; novana je darovala $3, Mrs. Ma-Co. so odglasovali, da sprejmejo ^ Vidmar $2.50, Mrs. Frank pogoje podjetja in gredo nazaj, jun8 iz Hampshire, Illt$2, Mrs. na delo. Na stavki so bili polnih Mary Vidmar, Ramah, Colo. $2 438 dni | in Mrs. Ignatz Pancar iz Forest Za konec stavke je glasovalo city, pa $i, 927 delavcev, proti 448. Delavci | za župnika Brgleza so daro-nosti posianiKa, za nujuu so sprejeli višji plačo, kakor jo vaij. Mre. Johana Kirn, Milwau- Mr. Cabot je obljubil, da bo pre- je kompanija ponudila. V pogo- kee> y/\s jn Mrs. Jennie Barle, gledal položaj, predno kaj ukre- jih, ki so jih delavci sprejeli ni 7701 l8Sier a. Cleveland ,O. po nobene določbe za zaprto delavni- |5 ygaka jn Mrs. Mary Vidmar, co. To je bil glavni spor z unijo Ramah, Colo. $1. CIO, ki je zahtevala zaprto de- iskrena hvala vsem skupaj za ložaj v Jugoslaviji, v nuvemuru lavnico. Pozneje je unija toliko | ve]ikodušne darove. Priporoča-je Titova vlada dala Romuniji odjenjala, da je zahtevala umj-^ mo ^ drugim, da bi darovali po ■ 20,000 ton žita. To je bilo ravno sko delavnico in nazadnje prista-, SVoii moči. • i*i______• .. Dnmiinni V llCi Kot poroča New York Times je več vzrokov za ta brezupni položaj v Jugoslaviji. V novembru — . pred volitvami v Romuniji. V Los Angeles, Cal. — Eugene AiKgHijo ie poslala Titova vlada Kerr, star 19 let, bi bil rad vedel, ...... — —— «>-- koliko gazolina je v tanku njegovega avta. Prižgal je žveplen-ko in posvetil v odprtino. Res, tank je bil poln, a fanta so oni dan nesli k večnemu počitku, kar ga je še ostalo od eksplozije. „„______Jt slovenskih beguncev s kakih dahom pa 10,000 ton žita. Hrvaška via- p, da je ponudila Angliji osladkano kondenzirano mleko, sirovo maslo in sir. Jugoslovanska vlada je obljubila tudi Češki, da ji bo poslala živež v zamenjavo za druge stvari, največ orožje in municijo. (Tako se glasi poročilo naravnost iz Belgrada. Kje so zdaj tisti ali tiste, ki so pisarili v Ameriko, kako imajo doma vsega dovolj in kje so oni, ki so ta- GUjCUjnta, JV ”— a j mu ge uiugl sko delavnico in nazadnje prista- gvoji moči. la na to, da bi tovarna čeki rala' 0 11 je veljavna n sladkor od 1. aprila Francija je dobila iz Anglije pšenico Pariz.— Ker je francoska ozimna pšenica trpela vsled hude zime, je poslala Anglija za se- ga auvuij m ~ —» *** — — me dva parnika pšenice. Tudi iz ko preklinjali v pismih to kapita-■----.1- •- jjgtično Ameriko. Kaj bo, se Amerike je obljubljene Franciji mnogo pšenice za seme. stroje. Generalu Clayu so ukradli avto v Berlinu Berlin. — Ameriškemu generalu Clayu, ki je poveljnik ameriških čet v Nemčiji, so ukradli osebno limuzino. Ameriška vojaška policija in nemška policija jo iščeta. Generalov šofer, narednik Robert Zundell, je samo Washington. — OPA naznanja, da bo za racionirainje sladkorja od 1. aprila naprej veljavna znamka št. II iz vojne knjige. Vsaka znamka bo dobra za 10 funtov sladkorja. Sedanja znamka 53, ki velja za 5 funtov, bo neveljavna po 31. marcu. Znamka 11 bo veljavna do 30. septembra, toda 1. julija bo pri- za trenutek pustil avto na cesti I šla v veljavo še ena znamka za in stopil v bližnje poslopje. Ko 10 funtov, če bo dovolj sladkorja llSvlcno Amermu. jvoj uu, ^ v ^ vprašamo, če Amerika ne bo spet je prišel nazaj, ni bilo limuzine, za to. AMTBMftgA DOMOVINA. MARCH 11, 1947 AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMEB DEBEVEC. »Utor) (111 H OWr Are. ____ _____ Cleveland I. OMn Published (toil; except Eaturdayi, Sunday* and Holiday*___________ zastopniki iz Moskve dirigiranih držav odločitev zavlačujejo, kakor pač vedo in znajo. NAROČNINA: Za Ameriko na leto 17.00; za Cleveland ln g.ntji. po poiti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland to Kanado po poiti pol leta S4JS0. Za Ameriko četrt leta 1240: m Cleveland to m«n«An po poiti četrt leta $2.79. Za Olveeland ln okolico po raznaialdh; celo leto MM. pol leta 14 00. četrt leta $340. Posamezna Številka stana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United Btatea $7.00 (* year; Cleveland and Canada by mall $800 per year. U S 14.00 lor 8 month*. Cleveland and Canada by man »440 lor 8 month*. U 8. $340 for 3 months Cleveland and Canada bv mall $2 75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $100 for 8 months. $340 for 3 months. Single copies $ oente each._____________ Entered as seocnd-olaci matter January 6th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. __________________________ »83 No. 49 Tues., March 11, 1947 Grčija Grčija je mala evropska država, vendar se zadnje čase o njej več govori in pi8e kot o velikih. V čem je njen sedanji pomen? Grčija meri komaj 54,000 kvadratnih milj (malo manj kot na primer Illinois, ki meri 56,400 kvadratnih milj) in ima nekaj nad 7 milijonov ljudi. Ko bo stopila v veljavo nova mirovna pogodba z Italijo, dobi Grčija še male otoke-Dode-kaneze— ob južnozapadni Mali Aziji, ki so jih leta 1911 Italijani vzeli Turkom, ki pa so naseljeni z Grki. Grčija ni bogata dežela. Njeno kmetijstvo je zaostalo. Narava je na Grškem skopa z dobro zemljo in s potrebnim dežjem. Dežela tudi nima velikih industrij. Znan pa je Grk kot trgovec in mornar. Med zadnjo vojsko so na Grškem gospodarili Italijani in Nemci in je dežela kot vsaka okupirana pokrajina mnogo trpela. Kljub zelo velilki pomoči od strani UNRRA se grška država gospodarsko še ni opomogla. Gospodarska stiska je tolika, da njena vlada ne ve, kako bi se sama izvlekla iz težav. Te gospodarske po vojni povzročene težave so toliko večje, ker na Grškem še vedno ni nehala domača vojska. Kakor v Jugoslaviji so se tudi na Grškem polastili osvobodilnega boja komunisti z namenom, da ustvarijo po končani vojski grško sovjetsko državo. Še predno so Nemci odšli iz dežele, so se Grki borili med seboj z orožjem, ki so ga jim pošiljali zavezniki za boj proti okupatorjem. Po padcu Ita- 6b teh homatijzh raste gospodarska stiska grške države. In ta gospodarska kriza je grško vprašanje v vsej celoti postavila pred ameriško javnost. Grkom je doslej gospodarsko pomagala Velika Britanija. Ona je imela poseben interes, da sovjetski vpliv preko Grške ne prodre v Sredozemlje. Toda Anglija je izčrpana in tega ne more več tajiti. Povedala je Ameriki naravnost, da ne more "več nuditi Grkom potrebne pomoči. Angleži so tudi povedali, da mislijo iz Grčije odpoklicati še zadnje svoje vojaštvo, ki menda šteje še okrog 8,000 mož. Takoj pa je tudi grška vlada sama zaprosila Ameriko za finančno pomoč. Povedala je precej odkrito, da si ne upa vzdržati reda na Grškem, ker sama ne more rešiti dežele pred gospodarskim polomom. Ko prosi Ameriko pomoči, v lepi obliki pove tole: “če nam ne boste priskočili na pomoč, bo pri nas nastal tak nered, da bodo prišli komunisti na vrh. Tako bo tudi Grčija v sovjetskem objemu.” Amerika je sedaj pred vprašanjem, ali naj podpre Grke in jih skuša rešiti pred komunistično poplavo, ali naj jih prepusti njih usodi in tako dopusti, da si komunizem osvoji eno državo več. .Zdi se, da se Amerika odloči, da zopet šteje dolarje. Zakaj ? Zato, ker se dejansko že bije (kot ie zapisal neki komentator) nenapovedana in za enkrat nekrvava vojska med komunističnimi državami in Ameriko. Grčija ie ena izmed bojnih postoiank v tem boju. Amerika misli, aa je treba postojanko aržati. Da so razmere na Grškem tako slabe, so gotovo Grki sami mnogo krivi. Dežela je znana po korupcijah svojih vlad. Tudi to je gotovo, da bodo Grki-zelo izrabili ameriško pomoč, če ne morda naravnost zlorabili češ, če nam ne daste dolarjev, gremo pa h komunistom. Pri vsem tem pa je na drugi strani tudi gotovo težko v tem velikem boju med komunizmom in nekomunističnim svetom, ki postaja vedno bolj boj med Ameriko in Sovjetijo, izpustiti iz rok tako bojno pozicijo kot je Grčija. Amerika je v boju proti komunizmu in vsem njegovim pomagačem tako daleč, da se ne bo več umaknila. $8IH>t**«48llll686l«IIIItl*I«$H$$$l*»l*»m>»tt**; BESEDA IZ NARODA $♦$$$«♦*♦♦♦ 11 $1» $ * 11111II H ♦**♦$$ 4 4 H++++4 ltH)4.4.+4-+. Glas naših naročnikov lije so dobili komunisti orožje italijanskih divizij, kot so ga "®s‘ enako dobili v Jugoslaviji. Angleški general, ki je bil tedaj asnr^niki So. Chicago, lil.-----Dragi urednik! Pošiljam vam naročnino za list “Ameriška Domovina,’’ ki se nam prav dopade, ker je še edini domač pogovor našega slo-’ venskega naroda tukaj v Ameriki. Prav srečni se lahko štejemo, da lahko živimo v tej srečni naši novi ameriški domovini in kakor so je kljub temu dalo naročilo, da italijanske divizije oddajo svoje orožje partizanom. Tako so ti bili in so še oboroženi s pomočjo zapadnih zaveznikov. Tako se maščujejo napačne poteze iz vojne dobe še danes. Skrajni levičarji pod vodstvom komunistov so nadaljevali boj za oblast nad deželo tudi po prihodu zavezniških čet na Grško. Zadivjala je krvava domača vojska. Da se komunisti že pred dvema letoma polastili vlade na Grškem je preprečila samo navzočnost angleških čet. > Boji tudi kasneje niso nikoli popolnoma ponehali. Lansko poletje pa so se razvneli z novim plamenom zlasti v severni Grški ob albanski, jugoslovanski in bolgarski meji. Nobenega dvoma ni, da imajo grški komunisti, ki se hočejo polastiti vlade na Grškem, močno oporo v Jugoslaviji. Mnogi jugoslovanski partizani so se borili preteklo jesen na Grškem skupaj z grškimi uporniki. Kdo ve, koliko prostovoljno in koliko prisiljeno? Celo iz Slovenije, iz krškega okraja, je v teh bojih padlo več fantov. Naš list je o tem že poročal. To je zadosten dokaz, da jugoslovanski komunisti aktivno sodelujejo z krškimi uporniki. Pri tem seveda ni pozabiti na dejstvo, da živi ob jugoslovanski meji na grških tleh še mnogo Slovanov — v tako imenovani grški Makedoniji. Točno število teh slovansko govorečih prebivalcev je težko dognati, ker Grki teh Slovanov pri ljudskih štetjih nikoli niso šteli kot Slqvane. Tako je bila pred prvo svetovno vojsko vsa okolica Soluna slovanska. Prebivalstvo je govorilo jezik, ki je najbližje pismeni bolgarščini. Nekateri so po deželi Makedoniji tudi ta jezik imenovali makedonščina. To prebivalstvo je bilo tu od dobe preseljevanja narodov. Sv. Ciril in Metod sta se v devetem stoletju tu naučila slovanskega jezika, da sta mogla prestavljati svete knjige v tako imenovani staroslovenski jezik. Ko so dobili po prvi svetovni vojski Grki Solun in južni del Makedonije v trajno posest, so večino prebivalstva iz solunske okolice pregnali. Na deset in desettisoče beguncev iz Grške naši Slovenci v stari domovini, ki so bili krščansko vzgojeni, pa morajo danes toliko po krivem pretrpeti in ki si tega niso zaslužili. Vsa čast clevelandskim Slovencem, ki še vedno tako skupaj držijo v vseh ozirih, v gospodarskih kakor tudi v verskih. Tako nas zelo veseli, ko čitamo, kako se naši Slovenci razvijajo v tej dolini solz. Razširjajte list “Ameriška Domovina,” da bomo še močnejši. Pozdravljeni, M. Shifrer. same ne vedo, kam bi se obrnile ali podale nazaj v ljubljansko okolico. AH bodo mogoče poslani kam v tuje države. Pišejo mi, da se bojijo vrniti v svoj kraj, ker v njih domovanju je sedaj partizanska partija, če se one povrnejo, ne bodo imele svoje strehe, ker tam živijo sedaj drugi ljudje — partizani. Imam postarano sestro, ki pa mora sedaj živeti pod tujo stre- ■ ho na Igu. Dotično domovanje finejša, ker se je bilo v Kuga y starem veku Žrtve narodne revolucije iz fare Sv. Gregor Dobrih 400 let pred Kridtu-som je divjala v Grčiji bratomorna vojna. Atenci,bo hoteli biti prvi v grškem svetu, Spartanci pa tudi. Odločiti je moral meč. Veliki dvoboj, ki je trajal 30 let, je dobil v zgodovini naziv "peleponeska' vojna”. Spočetka je kazalo, da bo vprav ta 30 letna vojna ena najkrajših. Cim so se boji namreč pričeli, je navalil na Atene zahrbten sovražnik — bila je kuga. Ponosna stavba atenske države se je 'omajala in že so Spartanci v tihi, veseli gotovosti šteli dneve, kdaj propade. -Pa so se uračunali. Daši izmučeni do skrajnosti, se Atenci niso vdali. Znova se je tedaj pokazalo, kaj zmore duh. Vztrajali so, dokler kuga ni odnehala. Potem je šla vojna dalje svojo pot. Atenski zgodovinar Thuky-dides, ki je dogodke sam doživel, je potomcem živo opisal ona strašna leta kuge. Bolezen se je najprej pojavila v Egiptu. Kar nenadoma se je prikradla v Atensko luko. Gotovo so jo zanesli v deželo mornarji. Kmalu je bilo sredi velemesta polno bolnikov. Zagonetna mrzlica se je poloteva-la ljudji. Kdor je zbolel, je kar obležal, kakor da ga je izčrpal neznaski napor. Smrdljiv duh je silil bolniku iz ust in po telesu so se prikazale čfl-dne lise. Grlo se je vnelo tako silno, da je bilo videti, kakor bi krvavelo. Tudi oči so se mnogim vnele. Že samo gledati te oči, gnojne in s krvjo zalite, je bilo kaj mučno. Zdravniki niso vedeli, kaj bi. Stali so pred uganko. Niti z najdražjimi zdravili niso znali nikomur pomagati. Bolezen se je vsemu rogala. Bogatin ali siromak, vse je enako umiralo. Žetev smrti je bila tem obi- V letih narodne revolucije (1941 — 1945) so morali dati svoja mlada življenja v fari Sv. Gregor na Dolenjskem, ker so branili vero in domovino pred bresbožnimi partizani sledeči fantje: Iz vasi HUDIKONEC: Adamič Jože (ubit na Vel. Osolniku), Adamič Rudolf (ubit v Kočevskem rogu), Trhljan Jože (ubit v Kočevskem rogu), Trhljan Ivan (ubit na Jesnicah v vlaku), Zabukovec Ivan (ubit v Kočevskem rogu), * Čampa Alojzij (ubit v Kočevskem rogu). Iz vasi GRABEN: Oblak Stanko (ubit na Blokah). Iz vasi HOJČE: 1 Adamič Franc (ubit v Kočevskem rogu), Adamič Jože (ubit v Kočevskem rogu), Marolt Anton (ubit v Kočevskem rogu), Marolt Jože (ubit v Kočevskem rogu). IzvasiGAšPINOVO: ’ Lovšin Jernej (ubit v Velikih Laščah), Lovšin Jože (ubit na Vel. Osolniku). Iz vasi PUSTI HRIB: Marolt Metod (ubit v Kočevskem rogu), Marolt Stanko (ubit v Kočevskem rogu), Marolt Jože (ubit na Vel. Osolniku), Kljun Matevž (ubit na Vel. Osolniku), pili, da bodo v njem živele moje časov, zateklo vse prebivalstvo Bessemer, Pa. — Cenjeno uredništvo! Priloženo vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, ker jo jako rada čitam, ko prinaša toliko novic .katere mene zanimajo. Posebno pa me zanimajo novice iz starega kraja in raznih taborišč s Koroške, kjer se nahajati tudi dve moji hčeri in na tisoče sirot, ki sedaj hčere in moja ostarela sestra. Sedaj pa mi pišejo, da tam žive drugi ljudje. Parkrat sem že pisala domov, pa ne dobim nobenega odgovora, da bi zvedela, čigava last je sedaj tisto nekdaj naše domovanje, žalostna sem, ker so moje hčere pobegnile z drugimi na Koroško in da se sedaj sirote potikajo po tujini z ostalimi zapeljanci in pregnanci. Pišejo mi, da jih mislijo maja meseca nekam odpeljati. K&or se hoče, se lahko vrne v svoje kraje, ali pa naj se poda v razne tuje države. Pisala sem jim, da naj se vrnejo domov v Iškovas, kjer so prej živele. A ne vem, kaj bodo naredile. Temu listu, ki nam prinaša toliko zanimivih novic, katere jaz tako rada berem in vem da jih tudi drugi, pa želim veliko novih naročnikov. Pozdravljeni, Mary Likovich. ii$nM$i»iwm a Kljun Anton (ubit v Kočevskem rogu). Iz vasi MARŠIČI: Marolt Ivan (ubit na Vel. Osolniku), Prijatelj Jože (ubit v Velikih Laščah), Prijatelj Anton (ubit v Kočevskem rogu). IzvasiPRAPROčE: Rigler Anton (ubit na Vel. Osolniku), Rigler Matija (ubit v Kočevskem rogu), Rigler Ivan (ubit pri Celju). Iz vasi RIGELJ: Rigler Jože (ubit v Žužemberku), Rigler Ivan (ubit na Vel. Osolniku). Iz vasi SV. GREGOR: Levstik Jože (ubit v Kočevskem rogu). Iz vasi ANDOL: Jaklič Franc (ubit pri Celju), Adamič Ivan (ubit v Kočevskem rogu). Iz vasi KRNCE: Perovšek Jože (ubit v Kočevskem rogu), Zabukovec Jože (ubit v domači hiši). Iz vasi LEVSTIKI: _ ' Ogrinc Jože (ubit v Kočevskem rogu), Marolt Franc (ubit v Kočevskem rogu), Grebenc Ivan (ubit v Velikih Laščah). Iz vasi MAROLčJ: Modic Stanko (ubit v Kočevskem rogu), z dežele. Zg trdnim obzidjem so bili begunci sicer varni pred Spartanci, ki so vsenaokrog grdo plenili, a tem huje so se morali tresti pred nevidno sovražnico, ki je zavratno kosila. Begunci so živeli natrpani v slabih, nesnažnih lopah. Zaradi neurejenega življenja, ki je naravno združeno z begunsko usodo, so duševno in telesno slabeli. Tem manj so mogli boleznim kljubovati. Da so Atenci od vsega začetka ločevali bolne od zdravih, bi bili morda kaj opravili. A kaj, ko je pa bilo mesto prenapolnjeno z ljudimi. Vsak dan bolj so se morali zavedati, da so zoper kugo brez moči. To spoznanje je učinkovalo različno. Nekaterih se je lotevala malodušnost v toliki meri, da so postali brezbrižni za vse, kar _________(Dalje na 3. strani! Ogrine Jože (ubit v Kočevskem rogu), »MI».(MtMMMiHB!- Maina Jože (ubit v Kočevskem rogu). Iz vasi JAZBINA: Levstik Franc (ubit v Kočevskem rogu), Levstik Alojz (ubit v Kočevskem rogu). Iz vasi BRINOVŠČICA: Levstik Ivan (ubit*na Vei. Osolniku), f Levstik Anton (ubit v Kočevskem rogu), Modic Jernej (ubit v Kočevskem rogu), Modic Anton (ubit v Kočevskem rogu), Modic Ivan (ubit pri Sv. Gregorju). Iz vaši CRNEC: Petrič Jože (ubit v Kočevskem rogu), Petrič Alojz (ubit pri Gorici), Levstik Alojz (ubit na Vel. Osolniku). Iz vasi ZADNIKI: Levstik Matevž (ubit v Kočevskem rogu). Iz vasi PUGLED: Mestek Jože (ubit v Kočevskem rogu) , Mestek'Franc (ubit v Kočevskem rogu), Vintar Jernej (ubit priCelju). Iz vasi šKRLOVICA: Petrič Jože (ubit v Mokercu), Prijatelj Franc (ubit v Jelendolu). Vsi navedeni niso padli v borbah, marveč so bili odpeljani, mučeni in zvezani postreljeni. __________________- £e VEBJAMHE AL PA NE “Mislim, da bomo morali kre- je pribežalo v Bolgarijo pred grškim nasilstvom. Obdržali j Te'S'tafrel pa so se Slovani še v gorah zapadno od Soluna. Grki so se proti temu prebivalstvu vedno nasilno obnašali, zato so ga uporniki proti atenski vladi lahko dobili na svojo stran. To slovansko prebivalstvo tedaj grški in jugoslovanski komu-n sti močno uporabljajo v boju proti grški vladi. Pri tem govore prebivalstvu o,samostojni Makedoniji, v kateri bi bili združeni vsi prebivalci grške in jugoslovanske Makedonije. Glavni cilj vsega komunističnega boja na Grškem je jasen. Komunisti se hočejo polastiti Vlade. Tako ti bil cel Balkan v njihovih rokah. Vse države bi imele režime, ki so v tesni zvezi z Moskvo. Sovjetska zveza bi po tej poti prišla j nik, “tako nekako mi govori moj spomin.” “Le kar vedno za nosom, pa ne moremo zgrešiti,” mu potrdim in naglo dodam, predno bi mi dal naš glavni blagajnik ukor, “je pa ie vse boljše urejeno na naši Me-nišiji — tam se človek ne more zgubit5, če ni na oba polkna brljav.” “Pa se ti je vendar enkrat pri- mi Sredozemeljsko morje. Obšla bi Turčijo in vprašanje merilo, da nisi mogel najti niti Dardanel in fronta med komunističnimi in nekomunistični- svoje domače hiše,” mi oponese mi državami bi se pomaknila daleč nazaj na škodo protiko- Jakšičev Francelj, munistov. Ker tega zapadne velesile ne marajo, zato pri- j “Kje si pa spet to bral, bi rad haja Grška vedno bolj v ospredje diplomatskega boja. I vedel?" zahtevam neizpodbitnih Prav sedaj dela na Grškem komisija Združenih n aro- dokazov za tako strašno oprav- ko so te vpričo mene doma spomnili, ko sva bila v stari kontri, na tisto tvojo pomoto.” ’ “Coprnice so ga nosile, drugače ne more biti,” je modro pripomnil Mr. Grdina, ki je v tem zavil napočez, da se kje zaletimo v iskano slavno Mineral avenijo. “Ali pa luna, ki je imela v starem kraju ob gotovih prilikah je tako neznansko skupaj pasala. In poteni so imeli po Munišiji toliko in tako važnih opravkov, da Japčku absolutno ni bilo mogoče stopiti domov in povedati, da je prišel na obisk. Ko je potekel urlaub, se jim je pa spet tako mudilo na Rakek, da so še vjeli gemištar, da še misliti ni bilo, da bi rekel domačin vsaj dohpr ve- hudo moč,” poredno doda gospod j čer in lahko noč. No, zdaj pa ti “Po kaj ste pa tako radi hodili domov?” je vprašal gospod Fronc. dov, pos’ana tja, da preišče grške pritožbe proti Albaniji, | ljanje in objedanje. “Veš, Fran-' ’.......i Bolgariji. Grki so se namreč pritožili pri Ze-j «, taka namigavanja lahko pri- Jugoslaviji _ dinjenib narodih, da zlasti Jugoslavija podpira grške upor-; vedejo do kontumaca na krvavi pike. Jugoslavija to seveda taji in komisija ima sedaj dogna- rihti, če nimaš prič zi'dokaza” ti, kdo ima prav. Preiskava se bo verjetno dolgo vlekla, ker “Aha, si menda že pozabil, ka Fronc, ki ife sin slovenske kmetske korenine, torej so mu taki prividi dobro znani. $ “Ali naj povem, saj ne bo dolgo vzelo,” napeljuje Jakšič z veliko ihto. Kaj vem, kdaj sem se mu zameril, da me hoče spraviti na vsem lepem ob dobro ime. “Daj, da boš sit in ki vem, da itak ne bom ubranil,” mu dovolim. “I, saj ni bilo nič posebnega. Tam na Rakeku so se bili sešli: Matičičeva dva iz Ivanjcga sela, Tonkov Lojze iz Bezuljaka in pa tale naš sopasažir. Pri Domicelu so začeli, v Podskrajniku dodali, pri Žumru v Cerknici dolili in ko so se peljali mimo Grmkove hiše, Japček ni hotel doli, ker ni hotel razbiti odlične družbe, ki povej, kaj so ti potem oče pisali v Ljubljano, da ne boš rekel, da kaj zavijam.” “Kaj so mi pisali neki. Zalep-ko so mi napisali in rekli: “Ljubi Jakob! Torej zdaj je Cencov-ka tvoja mati in Bonač tvoj oče. Zbogom, tvoj nekdanji oče Matevž.” Veste, pri Cencovih je bila oštarija in pri Bonaču je bila oštarija, da boste prav razumeli ganljivo pisanje mojega dobrega očeta, čuden mož so bili. Ko sem potem poleti hotel zamujeno popraviti in sem pribrkljal skoro vsako soboto domov s kolesom, jim pa spet ni bilo prav. “I, kaj si že spet doma?" so me pozdravili. Pa naj jim človek ustreže, če jim more.” “Murenčke sem hodil poslušat, ki so prirejali ob sobotnih večerih svoje mile pevske koncerte po naših livadah in pa...” “K-hm____” se je zaletelo Jak- šiču, menda je preveč potegnil iz cigare, da me je zmešal in sem pozabil povedati do kraja. Naj le kašlja, kanalja grda. “Aha, tamle je tisti park, čez cesto je cerkev sv. Janeza Evangelista in onstran nje je farovž,” nam je razodel veselo novico naš voznik. Radovedno smo si ogledovali našo božjo pot, kjer pase sem čakal, da’ s« cenjena ekspedicija izkobaca iz avta, se pretegne, popravi zmečkano obleko, da se bomo kolikor mogoče v dostojni zunanjosti predstavili gospodu Tonetu. “Vi pojdite naprej,” so me silili fantje, “ki ste se prej bahali, da brez vas ne bi bilo te prilike.” “No, ja, eden mora iti naprej, ker vsi nakmalu se ne bomo rinili med vrati, ali pa kakor je bilo pri procesiji v Ribnici, kjer so hoteli biti vsi namaprej. Bom pa jaz vodil ekspedicijo, ampak da mi boste tesno za petami, če se mi kaj primeri v tuji hiši. Kaj se ve, če me bo gospod Tone spoznal in me ne bo imel za kakšne- ovce in morda tudi koštrune naš ^ ga agenta, ki metle prodaja. Da prijatelj, gospod Tone. Res, da bi le jaz prej prišel do besede kot ni kakšna katedrala, pa je kar čedna cerkvica. Mr. Grdina ustavi pred župniščem in lepo povr-sti se zrinemo iz Buicka. Prifurali so furmani tri sode slad’ga vinca; pred farovž ga zapeljejo, ustavi se jim z’vinca ... Tako sem poiahna godel, ko s. on, pa se bo lepo sešlo. Ali bi morda .kateri izmed vas rad go-goril pozdravni govor?” “Tok stopite no do vrat in pozvonite! Tamle že vidim, kako nas neka ženska sumljivo ogleduje, ki se obnašamo tukaj, kot bi prišli farovž šaevat,” ukaže Mr. Grdina. Torej naprej, korajža velja. Kar bo, pa bo. ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV tggPTflKA X10H0VnT^MABCI^1^1947 DROBNE VESTI IZ SLOVBOJE (Doto preko Tito) JANEZ CIGLER Luka P. in njegov brat Jakob sta oba srečno zdrava prišla v Moskvo, toda zdaj se ločita. Jakob gre nazaj z vojno trumo, kjer je bil korporal. Luka pa je moral iti z več drugimi tovariški v daljino vas iskat živeža. Rusi jih tam primejo, jim pobero orožje in ne pustijo nobenega več nazaj, ampak dajo jih kmetom za hlapce. Luka in tri druge tovariše je vzel neki premožen kmet, ki je imel velike gozde in je kuhal oglje ter ga prodajal. Vse štiri fante pelje v gozd in jim odkaže, koliko drv morajo posekati in razcepiti. Luka je moral celi dan drva sekati; ker pa ni bil nič trden, zbolel je precej prvi dan tako miočno, da so ga morali nesti domov. Lukov gospodar, Jurij po imenu, in njegova žena Ana, nista bila trdega srca, čeravno sta zelo sovražila Francoze, kakor so jih sovražili vsi Rusi. Gospodinja je imela do bolnega Lu ka usmiljeno srce in mu postregla, kolikor je mogla. Posebno se ji je dobro zdelo, ker je Luka, ko mu je že odleglo, nekatere besede izrekel, ki jih je gospodinja lahko razumela. Zato mu reče: “Ti nisi Francoz, ki znaš tako govoriti, da skoraj vse urnem, kar praviš; Francoza ni moč razumeti.” Luka pravi: “Mati, nisem Francoz, Francozi so me po sili vzeli, da sem moral z njimi iti se vojskovat. Jaz sem Slovan, kakor ste vi; mi smo otroci ene matere Blavije. Vaš jezik in naš jezik sta odrastek istega stebla. Zato se Rus in Ilirec kmalu razumeta.”—Zd#j je gospodinja toliko rajši postregla Luku in’mu kaj dala, Gospodinja je prosila svojega moža, da je Luka doma pustil, da naj pomaga gospodinji, in ga ni več silil v gozd drva skat. Kakor so povšod vriva grda nevoščljivost in naredi veliko hudega, tako je tudi nevoščljivost tovarišev Luku napravila veliko kridkost.— Oče Jurij je šel vsak dan v gozd obiskat svoje drvarje. Oni mu začno pripovedovati, da to ni prav, zakaj drži Luka vedno doma. “Luka in vaša žena sta se preveč seznanila ,zato ga drži doma in vam pripoveduje, da ga doma potrebuje.” Še več hudega so govorili o Luku in tako v srcu očeta Jurija užgali sovraštvo in hude misli do žene in do njega. Posebno je potrdilo Jurija v hudih mislih do žene to, da je neko soboto večer malo prej kot havadno prišedši domov našel Luka, da je ženi lase spletal. Zelo se razjezi rekoč: "Aha, zdaj vidim, da je res, kar mi pripovedujejo delavci. Ti imaš z Lukom preveliko prijaznost, zato pojdem k višjemu vojaškemu oblastniku prosit, naj Luka od tukaj vzame in ga dene kamor hoče.” Žena odgovori: “Jaz nimam nič posebnega z Lukom. Da ga rada obdržim pri domu, storim to le zato, ker mi pri vseh ženskih opravkih pomaga, mi vse prav stori in me veliko dobrega novega nauči. Ce mi Luka spraviš ti od hiše, hočem jaz pa one tri, da ne boš imel nobenega, če mi je Luka lase spletal, to je prava reč. Ali je s tem storil kaj hudega? Saj jih je tudi drugi n? sosednjim ženam in dekletom! Pokazal nam je, kako imajo ženske na (Nadaljevan* ■ 1. itnafi svoje sinov«, izmed katerih je eden v Italiji, drugi v Celovcu, tretji pa, ki mu je bil najljubil, je bil leta 1946 po perfidnih Angležih izročen v Vetrinju komunistom in neznano kje v domovini umorjen. Prav posebno pa je molil za ves slovenski narod, za tiste, ki trpe in za tisto, ki tava-jo v zmoti. Žale besede ni bilo slišati iz njegovih ust in tudi tožbe ne. Komunizem ga je zelo bolel, ker je vedel, kaka nesreča je za duhovno rast Cerkve in naroda. še zdaj v begunstvu je venomer premišljeval, kaj bi se dalo storiti zoper to zlo, da bi zapeljani bili rešeni. Ko je prebiral evangelij, seje kar naenkrat spomnil na to in začel govoriti : “Bog ve, ali smo dovolj storili, da bi bili za Cerkev in Kristusa pridobili tiste, ki so zašli v socializem in komunizem ” LEPA SMRT. — Ranjki Kocmur je bolehal za naduho. Ta je postala v begunstvu hujša in Stregla L/UAU 1U mu nam jc, non« jv —-------- tako da je kmalu ozdravel. Lu- slovenskem lase spletene ka je bil^brihten injttj pomagal je---------- dinij pri-ženskih delih. Naučil jo je žgance kuhati, kakor jih le Slovenci znajo dobro narediti; gospodarju Juriju so bili prav.všeč. Pokazal je Luka, kako se vkup skuha kaša in.kislo zelje ali pa kaša in ki-I sla repa. Tudi to je rad uži-| kite zavite. Saj to ni nič hujša. Zadnje dni je večkrat rekel, da mu škoduje klali in težki kruh, ki ga Je kot begunec dobi-val. “Pa ga moram jesti, če hočem živeti,” je rekel prijateljem. 4, februarja je sedel do desetih zvečer v baraki pri mizi in bral evangelij. Potem se je odpravil v posteljo in začel moliti rožni vene«. Njegov zet je sedel naprej za mizo in pisal. Okrog enajstih je nehal Kocmur hrep-sti, kot je moral v svoji naduhi, in zet je mislil, da je zaspal. V barako sta prišla druga dva begunca in se začudila, da Kocmur ne hrope stopila bliže in videla, da ne diha ved. Zdravnik, ki ao ga poklicali je mogel le povedati, da je za vednp zaspal. Zaspal med molitvijo svojega rožnega venca. Ranjki ravnatelj Kocmur je bil tudi mnogoletni predsednik delavskega stavbinskega društva, Krekove ustanove, ki je pozidala veliko število delavskih hišic v ljubljanski okolici. V Mostah pri Ljubljani, kjer je stanoval, pa je bil zlasti znan kot delaven predsednik Vincencijeve konference. Kot tak je storil nešteto dobrih del, ki niso zapisana drugod kot v nebeških knjigah. ------- ----------■? oprostiti, ko sem spoznal svojo ŽUPNIK IGNACU NADRAH pomoto, pa sta mi mladeniča ta-je umrl 12. januarja v bolnišnici jjvo jn prepričevalno dopove- KUGA V STAREM VEKU (Nadaljevanje • 1. Sranb se je dogajalo okoli njih. Drugi so kakor brez uma begali sem in tja. Tretji so se vdajali uživanju, da bi od poslednjih ur svojega življenja nekaj imeli.. Boječ se okužbe, si mongi sploh niso več upali med ljudi. Tako je postajalo vsak dan težje, kogarkoli pripraviti do tega, da bi se brigal za bolnike ali celo za mrliče.. Po ulicah, po trgih, po svetiščih so ležali nesrečneži in umirali brez strežbe, brez tolažbe. Povsod po mestu so se kopičila trupla in nikogar ni bilo, ki bi jih bil hotel pospraviti’ Zamrl je smisel za red, za skupnost, za požrtovalnost. Človeška družba se je začela rušiti, rodbinske vezi so po- JC — ,— puščale, družine so se razteple . j0 gg, je bil nasprotnik komu-vetrove in drug ni več ----1*-•*,” Jugoslovani v Nemčiji Pravkar je bila končana predstava v kinu. Zunaj je snežilo. Na mokre zasnežena ulice je padal nov, južen sneg. široke mlaka po ulicah in trotoarjih so silile ljudi z lahno in slabo obutvijo — in teh je v Nemčiji toliko! — da so se le počasi in previdno pomikali po ulicah naprej, življenje je tu težko, težje kot bi si ga mogel predstavljati, če ga ne bi sodoživljal. Strahotnim naporom in trpljenju vojnih let so se pridružila težka leta povojnega pomanjkanja. Premišljal sem, na katero stran se naj obrnem, da pridem prej do kake tramvajske postaje, ko mi je udarila na uho znana beseda. Ozrl sem se. Za mojim hrbtom sta se lovila po zasneženem trotoarju dva mladeniča v črno pobarvanih ameriških uniformah, kot jih nosijo Poljaki v Nemčji, ki vrše za a-meriško vojsko pomožno policijsko službo. Prav gotovo ju ne bi nadlegoval, pa sta se mi njuna obraza zdela preveč domača, da bi ju mogel smatrati za Poljaka. Stopil sem za njima ter ju vprašal, če sta Slovenca. Takoj sta se veselo odzvala ter povedala, da sta Srba. že sem se hotel Par išče stanovanje Zanesljiv in miren mlad zakonski par bi rad vzel v nsjem 3 do 4 sob«. Pokličite do 2:30 pop. PO 9682, ali kadar hočete LI 8607. —(52) Popravimo Popravimo in pretkemo luknje na blagu, ki jih napravi cigareta, ali molji ali se kako drugače raztrga in poškoduje. Magic Weaving Co. 2800 Mayfield Rd. vogal Coventry Rd. Tel. FA 6665 (62) Harmonika naprodaj Naprodaj je importlrana harmonika, 80-120 basov, krasno izdelans, razni šifti. Pokličite YEllowstone 7858 kadar hočete. (52) v Mariboru v starosti 51 let. Deloval je poprej na Primorskem. Pod italijanskim pritiskom pa se je moral umakniti, ker ni imel italijanskega državljanstva. Bil je potem župnik sv. Marije v Puščavi v Dravski doTini. ŠE EN BEGUNEC JE ZAPUSTIL to Solzno dolino. V begunskem taborišču v Senegalliji v Italiji je umrl 21. januarja Rudolf Bitenc. Rojen je bil leta 1903 v Clevelandu, pa se je še kot otrok preselil s svojimi starši v Temeniško dolino pri Št. Vidu na Dolenjskem. Kasneje se je oženil pri sv. Križu nad (Liti ko živo in prepričevalno dopovedovala — kakor sem mogel razumeti, saj sta govorila srbsko — naj grem z njima, da mi pokažeta Slovence. Kaj sem hotel storiti? čas sem imel, vabila sta me tako prisrčno, da bi ju razžalil, če bi njuno vabilo od klonil. Na prvi postaji smo vstopili v tramvaj. Veliko nismo govorili, saj smo vsi trije videli, da se le malo moremo razumeti. Sicer pa v tramvaju tudi ni prilike za pogovarjanje. Ta je vedno nabito poln. Vozili smo se le par postaj, ko sta mi dala mladeniča vedeti, da moramo izstopiti. 3mM MALI OGLASI Iščejo 3 ali 5 sob Vdova z dvema hčerama, vse tri delajo, išče stanovanje 3 do 6 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. —(51) DELO DOBIJO VEt POMOČNIC ZA CAFETERUG SE SPREJME Delo je v čisti, zdnvl okolici :$] 1 Stanovanje iščejo Tri odrasle osebe iščejo stanovanje, 4 do 5 sob, v'st. clair-Ski okolici ali v Collinwoodu. Kdor bi vedel za kaj primernega, naj pokliče EX 2968 kadar hoče. —(52) Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plači . j Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bdi Telephone Company ^ soba 901 700 Prospect Ave. Dvorana za bankete Se oddaja za ohceti in ples. K. P. HaU 1624 E. 55. St. (*) INCOME TAX g veseljem naznanjamo našim številnim klijentom, da smo letos zopet pripravljeni dati jim našo najbolj postrež- _______(_ bo pri izpolnitvi njih dohod- Po kakih sto Umskih davkov za leto 1946. Za varstvo otrok želi se dobiti ženska, da bi varovala tri male otroke, ker mati dela. Podnevi ali ponoči. Naslov izveste v uradu tega lista. -(49) ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93%c na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway. ________pa so bili veseli, !a*| j so Luka pri očetu Juriju počrnili. Ostudna hudobija je nevoščljivost ali zavist. -Luka P. umora obdolžen Ravno v tem času, ko se je zvedelo po vsej soseski, da se oče Jurij in njegova žena Ana prepirata zavoljo Luka, prigo- val oče Jurij. Ko je bil Luka di se huda nesreča, katera Lu- že bolj trden, naredil je pinjo, kakršno imajo na Slovenskem, da ž njo metejo surovo maslo. Tam, kjer je bil Luka, so pa narejali maslo tako-le; Smetane in surovega mleka so dejali v meh, pa ne poln. Meh je moral biti prav'dobro zavezan in na vrvici obešen za žre-belj, ki je tičal sredi hišnega stropa. Potem vstopita dva možaka vsak v en kot in meh drug drugemu podajata v roke. Včasih morata dolgo premetavati ta meh, preden se naredi maslo. Z Lukovo pinjo pa en sam človek to kmalu naredi. Toje Rusom tako ugajalo, da je hotel vsak imeti tako pinjo. Luka jih ni mogel zadosti narediti. Še več drugega domačega orodja je na pravil Luka, kar je bilo zelo všeč domačim ljudem in vsem sosedom. bo YOU GET ENOUGH VITAMINS? You amt (eel and look your toil eel«« you do. If you or* In goto wo lovilo you to malm the toowlng Mt at am ritk. Oat ■ podenje el tixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Captulev toko on* captul* every day for tixty doyt. If you or* to raddled your druggi* wBI to-|*od your money. B* air* to (W On*-A-Doy (brand) Multiple Vitamin Capsule,, the kind ito to dde trademark 0Ne1a|DAY MTIPtE VITAMIN CAPSULES petite LABORATORIES, MC. ku napravi velike bridkosti in kdtero mu privoščijo njegovi zavidni tovariši. Oče Jurij je prišel vsak večer navadno ob svojem času domov. Nekega večera so ga čakali jako dolgo, pa ni ga bilo. Mislili so, da je ostal pri delavcih, ugasnejo luč in gredo spat. Kar drugi dan pride nekdo povedat, da oče Jiurij leži nedaleč od doma blizu- pota mrtev. Ana vzame tri sosede, da gredo ž njo gledat, kje leži Jurij umorjen. — Kmalu pridejo za klanček in ga najdejo mrtvega. Vso glavo je imel razbito. Sosedje naznanijo to hitro gosposki. Prišli so pisarji in zdravniki ogledovat mrtvega Jurija, da bi izvedeli, kake smrti je umrl in kdo je mar njegov ubijalec. Nikomur ni bilo mogoče zaslediti, po kom in zakaj je bil Jurij umorjeh. Sodnija je okoli in okoli poizvedovala po Jurijevem ubijalcu, pa ni se dalo zvedeti. Natihoma pa so se začeli ljudje meniti, da Jurija ni ubil nobeden drugi kot Luka po Aninem nasvetu. Luka pokličejo h gosposki in sodnik ga vpraša naravnost: “Zakaj si ubil svojega gospodarja Jurija ” Luka pravi: “Kdo more meni to dokazati?” Sodnik: “Ljudje sploh tako pravijo, da ga ni ubil noben drugi kakor ti zavoljo njegove ' žene, s katero živiš v preveliki prijaznosti.” (Dalje prihodnjič) —-----0------. — Pomaranče so prinesli Evropo Portugalci iz Kitajske leta 1547 na en in isti dan izumrle cele družine, toda kako! Vsak rodbinski član j e' izdihnil na kakem drugem koncu mesta, kamor je pač bil zablodil v svojem obupnem strahu, številne družine so dobesedno izginile. Nikoli več ni bilo mogoče najti sledu za njimi. Tri dolga leta je trajala ta trda preizkušnja Atencev. Naj-hujši udarec za atenski Jiarod je bila smrt sposobnega državnika in voditelja Perikleja, edinega, ki bi bil mogel Atene v bodočnosti rešiti, 25 let po njegovi smrti je atenska država vendarle podlegla in Sparta se je povzpela do hegemonije. Če je kuga temelje atenske države tako hudo omajala, zakaj se ni državna stavba že tedaj podrla? Zgodovinskega, resnica je, da bi se bili Spar-tanci lahko igraje polastili ve-linkanske atenske trdnjave. Zakaj torej niso vdrli v mesto? Sami so se bali kuge . . 'je na hitro; ker se mu je Stražarju p predrl tur. v želodcu. SVETOGORSKA MARIJA NA BEGU. — Ker pripade sveta Gora pri Gorici Jugoslaviji, kadar bo ratificirana pogodba z Italijo, so prenesli slovenski frančiškani čudodelno podobo v stolno cerkev v Gorici. Tako hočejo to toliko češčeno podobo Matere božje rešiti pred partizanskim oskrunjenjem. Podobo so prenesli 9. februarja med veliko udeležbo ljudstva, ki jo jokalo nad strašnim dejstvom, da mora celo Marijina podoba, ki je Slovencem tako ljuba, bežati pred slovenskimi partizani. Podobo pravtako obSkot 3dvaltekom Januarja •“ februarja' tovariša, sta ta dva nekaj dopovedovala, česar nisem razumel. Stražar, ki je bil brez vsakega orožja, mi je prijazno a dovolj resno pokazal na opozorilo, nabito na vratih, napisano v angleškem jeziku, da je dostop v taborišče dovoljen samo onim, ki tam stanujejo, in da je prav tako zabranjen ameriškim vojakom. Tovariša iz tramvaja pa sta me prijazno prijela pod pazduho ter mi povedala, da me peljeta do komandanta. Sli smo v drugo ulico. Stražar se je za nami še nekaj opravičeval, ne- slovenskimi partizani. roaoDo —“ ‘-"-j so prenesli 9. februarja s Kosta- *° P* z*eze' nazai \ stražnico. . « . . * ____• AaIa so™ nnM7.il Ha ip na njevice pri Gorici, ker po novi razdelitvi Kostanjevica tudi pride pod Jugoslavijo. 10. februarja je bila kot znano podpisana pogodba z Italijo, če tudi ne stopi še takoj v veljavo, vendar so se bali za Marijino podobo. Kaj bo s samostanom na sv. Gori, se ne ve. Govori se, da bo spremenjen v kasarno. Šele tedaj sem opazil, da je na drogu ob vhodu visela jugoslovanska zastava. Bila je že precej izprana. Ali bo res morala tu ali kje drugje v tujini vzeti konec, ali se bo kdaj bolj slavno vrnila domov? Bog ve! (Dalje prihodnjič.) Naša izkušnja mnogih let na St. Clair Ave. jim bo na razpolago. Za dobro in zanesljivo postrežbo v dohodninskem davku se zglasite pri Mr. Marian Mi-haljevichu.. Uradne ure med tednom: od 9 z j. do 7 zvečer; ob sobotah; od 9 zj. do 6 zvečer.. Mihaljevkh Bros. Co. 6424 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 6162 Tovarniške delavce sprejmemo Material handlers 40 ur na teden Stalno delo Plača Dnevni šift Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (52) KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 Real Estate Broker (Tues. X) Za gospodinjo Starejša ženska bi šla za gospodinjo k dobremu gospodarju brez otrok; razume se tudi na delo na vrtu. Naslov dobite v uradu tega lista. —(51)’ Dr. Kurt van Schuschnigg, bivši avstrijski kancler, in njegova soproga sta dospela v Hoboken, N. J. z belgijskim tovornim parnikom Houffalize. Dr. Schuschnigg namerami imeti tukaj trimesefno predarateljsko turo in nato apelirati :a priznanje Avstrije, iz katere je bil izgnan. Steel Venetian Blinds EN 0448 Miah Bubo SALtS V smet CLOTH WINDOW SHADES Drapery Materials JOS. M. LOZAR KE 8417 MALI OGLASI Fornezi Novi fumed a premog oUe, gorko vodo oil poro. Resetting $15 — člkSenJe Ib premenjamo stare na olje Chester Heating Co. UM Addison Rd. - BN OUT Govorimo slovensko Kanarčki naprodaj Jako fini pevci; zmerna cena. Zglasite se na 1419 E. 51. St. spodaj. —(49) irijiiuinrijmruTJtriJijmrLr^^ AL ULLE PUM 4 HEATING (0. BOI LE RJI NA PUN, BURN E RJI NA PUN IN PUMNMZ1 NA PLIN 15601 Waterloo U KE7248 \ — Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. rj iWriririnnjmrLanjTrLri anJTanjimirLrm ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drag ■ 15702 WATERLOO RD. JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZOUCH, agent Zavarovalnina vseh vret za vaše domove, avtomobile iu pohištvo. „ IVanhoe 422J 18115 NEFF ROAD MEHIŠKA DOMOVINA. MARCH 11, 1947 LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Naprej! medtem ko je marquis vzpodbujal kmete: “Trdno držite!” In zopet so za zažvenke-tale sablje, udarec je padal za udarcem, salve strelov so odje-kovale od sten svoda. Baklja, ki je bila vtaknjena v steno, je metala pošasten svit, v katerem se ni mjoglo ničesar razločiti: vse je pokrivala rdečkasta črnota in kdor je vdrl v notranjost, je naenkrat oslepel od jedkega dima in oglušil od hrupa. V grušču na tleh so ležali ranjenci in mrtveci, po katerih so vojaki neusmiljeno stopali. Umirajoči so jih grizli v noge in stokali ter tulili od neizrečenih bolečin. Ce je »um za čas ponehal, pa se je slišalo, kako so se ljudje spoprijemali •i. divjim sopenjem, škripanjem zob, grgranjem in kletjem; potem se je zopet vzdignila peklenska buka. Skozi raztrelino ,ie tekel krvav potok v temo in se zagatil v kadečo se lužo. Zdelo se je, kakor da stolp sam krvavi iz svoje ogromne rane. Začuda se vsa ta halabuka zunaj ni skoro nič čula; vse-naokoli stolpa v gozdu in na planoti je divjalo peklo, zunaj je mlolčal grob. Ogromne zidine in obloki so požirali ves šum, tako da so trije otročiči v gradišču mirno spali naprej. Gauvain se je v najgostejšem metežui pritlične dvorane sredi dežja krogel sukal s predrznostjo mladega poveljnika in brezskrbnostjo junaka, ki ni bil še nkoli ranjen. Ko se je zablisknila tik pred njim salva, ki je razsvetlila nek obraz. “Cimourdain!” je vzkliknil, “kaj iščete tu ” Bil je v resnici Cimourdain. “Hočem biti ob tvoji strani.” “Toda vi tvegate svoje življenje.” “Mar vi ne?” “Jaz sem tukaj potreben, vi pa ne.” “Ce si tukaj ti, moram bitj i jaz.” "Ne, dragi učitelj.” “Da, otrok moj.” In Cimourdain je ostal. Na kamenitem podu so se kopičili mrtveci. Čeprav 'se je barikada krepko držala,' prej ali slej ji je bilo usojeno, da se preda ogromni premoči napadalcev. Res, da le-ti niso imeli Kritja, in da je en padli kmet stal republikance življe- nje deset mož, toda republikanci so svoje vrzeli takoj izpolnili, medtem ko kmetije niso imeli nobenega nadomestka. Oblegovalci so rastli, obleganci so kopneli. Devetnajst ob legancev se je nahajalo za barikado; imjeli so že takoj ob začetku navala štiri mrtvece in ranjence. Eden izmed najbolj divjih, ki so mu rekali “Poj-po-zimi”, čokat Bretonec s kuštravimi lasmi, uren ko veverica, je bil strašno razmesarjen; eno oko mu je bilo izbodeno, brada pa čisto razbita in odstreljena. Ker je še mogel hoditi, je bil plezal do zavojnih stopnic in se vlekel do dvorane v prvem nadstropju, da tam pomoli in umre. Ker m(u je zmanjkovalo sape, se je naslonil na zid ob veliki strelni lini. Sopdaj je klanje pod barikado postajalo vedno bolj grozovito. “Obleganci!” je zakričal Cimourdain, ko je ujel premor med dvema salvama, “čemu prelivamo toliko krvi? Vi ste izgubljeni. Nič vam ne pomaga; predajte se! Pomislite vendar, da nas je štirdtisoč petsto proti devetnajstim, to se pravi več ko dvesto proti enemu. Predajte orožje!!” “Pustimo te ginljive govorniške vaje!” je odgovoril marquis. In dajset krogelj je zabrnelo z barikade v odgovor komisarju odbora. Sijajen strategičen domislek Barikada ni segala do stropa. doub in beg? Kaj naj to pomeni? Ko je Radoub zadihal sveži zrak, si je najprej pomencal oči, ki so bile od dima oslepljene; potem je ob svitu zvezd začel ogledovati zid. Pokimal je zadovoljno z glavo kakor človek, ki deje pri sebi: Da, tako je: nisem se zmotil. Bil je o-pazil, da je globoka zareza, ki jo je napravila v strop mina, segala nad razstrelino visoko gori do one strelne line v prvem nadstropju, koje železno omrežje je bila raztrgala to. povska krogla, tako da so železne palice, zdrobljene in upognjene ter viseče navzdol prepuščale moža, ki je bil količkaj vitek in spreten. Seveda, skozi je bilo mogoče zlezti — toda kako doseči lino? To bi mogel le maček. In to je bil Radoub. Odložil je puško in ostalo jermenje, slekel jopič in telovnik, obdržal samo dve pištoli, ki jih je vtaknil za pas, pa golo sabljo, ki jo je vzel zobe. Tako je, prost vsega nepotrebnega, začel plezati po kam|nih razpokline kakor po lestvi. Vojaki, kolikor jih je o-stalo še zunaj razstreline, so mu seveda radovedni sledili z očmi. Zelo mu je prišlo prav, da ni imel čevljev. Oprijemajoč se s prsti vdolbin, se je s koleni upiral in se z rokama potegoval gori. Bilo je, kakor da pleza po zobeh žage. “Hva-labogu, da nikogar ni v prvem nadstropju, sicer bi ne prišel daleč,” si je mislil. Imel je plezati celih štirideset čevljev visoko, pri čemer so mu bila še kopita pištol nekoliko na poti. Čim višje je plezal, tem ožja je postajala razpoklina, tako da je stvar postajala čedalje težja. Končno je le dospel do ven molečega robnika line. Odstranil je upognjene in zrahljane palice omrežja, se z vso silo vzpel, u-prl koleno na robnik, se najprej a levo, potem z desno roko nih palic in položil gornje telo v lino, medtem ko je spodnje viselo nad brezdnom. Se en vzmah in Radoub bi bil v prvem nadstropju. Toda zdajci se je pojavil v strelnici obraiz. Radoub je uzrl pred seboj v temi nekaj groznega: krvaveče lice z izteklim izbitim očesom in razbitim podbradkom. Enooka pošast je strmela vanj. Sedaj je pošast stegnila dve roki; z eno oprijel ostankov dveh omreže- mu je iztrgala iz pasa obe pi- štoli naenkrat, z drugo pa sabljo, ki jo je držal narednik v zobeh. Radoub je* bil v hipu razorožen. Koleno mu je na opolzkem robniku zdrsnilo nazaj, z rokama se je komaj še držal železa, pod njim pa je zijalo štirideset čevljevv globoko breBdno. Pošast, to je bil kmet ‘Poj-pozimi/ ki je bil skoraj zadušen od dima, ki je prihajal iz pritličja, privlekel do line, kjer je,globoko zajel sveži in čisti zrak. Zrak in nočni hlad POZABITE VISOKE ŽIVUENSKE r STROŠKE! • NI vam t^eba skrbeti radi visokih cen dobrih živil, obleke in stanovanja ko ste enkrat v Regularni Armadi. Vse to vam je preskrbljeno — poleg nove vlije plače*, ki je takorekoč čista plača. GMOTNO STE NA BOLJŠEM v armadnem poklicu. Ako ste v Starosti od 17 do 34 let, zdravi in mentalno čuječi, preskrbite si vse podatke 9edaj pri vašem najbližjem U. |S. Army Recruiting Station. A GOOD JOB FOR YOU U. S. Army FINE PROFLSSION NOW! sta ga bila osvežila, tako da si je nekoliko opomogel. V tem hipu je bil naenkrat zagledal temno postavo, in ker Radoubu ni preostajalo ničesar, kakor da se spusti v globino, ali P® se da razorožiti, je bilo kmetu, ki ga je z veliko spretnostjo in hladnokrvnostjo razorožil, delo precej olajšano. Zdaj se je razvil nezaslišan dvoboj — dvoboj med človekom, ki je bil brez vsakega orožja, in ranjencem, ki je umiral. (Dalje prihodnjič) ROOM 109 OLD POST OFFICE \BLDG. CLEVELAND, OHIO m. oblegancem, da so z njenega roba streljali na oblegovalce, je le-tem dovoljevala, da jo preplezajo. "Naskok na barikado!” je zapovedal Gauvain. “Ali se kdo oglasi, da jo prepleza prvi?” “Jaz”, se je oglasi narednik Radoub. Sedaj so napadalci doživeli veliko presenečenje, Radoub je bil vdrl v razstrelino na čelu naskakovalne kolone šesjtih mož; od teh šest junakov pariškega bataljona so štirje že padli. Komaj je bil Radoub izustil “Jaz," že so ga tovariši videli — ne kako skoči naprej, ampak kako se umika in sklonjen ter sključen tako rekoč med nogami borečih se pleza nazaj k odprtini raztreline, potem pa urno steče pa prosto. Mar naj to pomeni beg? Ra- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride 2. [f\ i id A 'lij JSaznanilo in Zahvala T, žalostnim srcem naznanjamo, da preljubi jena mati so za vedno zatisnili mile oči Mrs. Jennie Kozleuchar (p. d. ROŽIČEVA JOHANA) Pokojna mati so bili rojeni v vasi Zabreznica, fara Poslovče pri Žirovnici na Gorenjskem ter so bili ob času smrti stari ,70 let in dva meseca. Prisrčno zahvalo smo dolini domačemu župniku Rev. Dr. M. J. Set-ničar za dnevne obiske ter dnevna podeljevanja sv. obhajila; za daritev slovesne črne sv. maše ter za spremstvo na pokopališče sv. Križa. Hvaležni smo tudi domačemu kaplanu Rev. Peter L. Makk in župniku cerkve sv. Janeza Rev. Anton Schiffrerju, za asistenco pri sv. maši. Istotako smo hvaležni odraslim strežnikom pri sv. maši. Srčno smo hvaležni vsem darovalcem sv. maš, katerih je toliko, da je nemogoče jih posamezno imenovati; ravnotako vsem darovalcem vencev in cvetlic, kakor tudi vsem, ki so tako dobrodušno dali na razpolago avtomobile za prevoz na pokopališče, in vsem, ki so se udeležili pogreba. Srčna zahvala naj bo izrečena Mr. Frank Ermencu za vso tolažbo in vljudnost ter za izvrstno oskrbo pogreba. Nadalje hvala Dr. Frank X. i Schuler za njegov trud, da bi blago mater ozdravil. Nad vse smo hvaležni mojima dvema bratrancema Joseph in Tone Kozleuchar, ki sta prihitela iz Pennsylvanije na pogreb, kakor tudi Mrs. Anna Svete,, ki je prišla iz Waukegana na zadnjo pot matere. Še enkrat prisrčna zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so nas tolažili za časa bolezni ter nam stali na strani ob času smrti. Vam pa, preljubljena mati, počivajte v miru božjem ter se veselite v nebeškem raju z očetom, ki nas je tudi prerano zapustil. Tolaži nas zavest, da se bomo enkrat zopet skupno veselili pred obličjem Najvišjega. Počivajte v miru! žalujoči ostali ANTON F. KOZLEUCHAR IN DRUŽINA. West Allis, Wisconsin. IT’S HEREI ITS NEWI IT’S BEAUTIFULI Frigidaire Cold-Wall YOU DON’T HAVE TO COVER FOODS! Also Water Heaters and Deep-Freezers AND FRIGIDARE RANGES You are double-sure with two great names, for Frigidaire is made only by GENERAL MOTORS. FRIGIDAIRE LEDENICE - FRIGIDAIRE PEČI IN PRALNE STROJE, MAYTAG, ABC, APEX, H CONLON, SPEED QUEEN vam zdaj lahko takoj dopeljemo na dom. “Na lahka mesečna odplačila” NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE 819 E. 185. St KE 5700 kislnik K, Seles" Manager 1 m' » VSEH VRST RADIJE, PRALNIKE IN Čistilce popravljamo Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pokličite nas najprej Najboljše opremljena popracljanica na St. Clair A ve. MALI ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom in neUanom na zemljifta in posestva 'i£m ■'% ■ %, brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnik obrokih. Za pojasnila In Informacije pičite na: 6UVHI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-63 NORTH CHICAGO 8TRHET JOLIET, ILLINOIS