Poštnina plačonn v gotovini "n N&JN3VEJS! 60G8BH1 Dinamo: Enotnost 1:0 (0:0) Poljska : Romunija 0:0 Met diska: Silva Medveš 36,05 m J Ob 30-Ietgici Oktobrske revolncife Spominjamo se (asov, ko so pro-tiljudski režimi proslavljali najrazličnejše dogodke, razne zmage kraljev. Danes imamo priliko spoznati, da te zmage in slični podvigi bivših roparjev ne le da niso bila častna dejanja, ampak enostavni roparski pohodi, ki so terjali od napadenih in branečih se narodov samo žrtve, samo trpljenje in bedo. Mnoge take in druge podobne sramotne spomenike so proslavljali in opevali, samo o veliki Oktobrski socialistični revoluciji niso hoteli govoriti ničesar, boječ se, da bi se pošteno delovno in tlačeno ljudstvo ne »okužilo« s spoznanjem veličine in posledic tega edinstvenega dogodka v zgodovini človeštva. Ko je delovno ljudstvo Rusije obračunalo v februarju leta 1917 s carjem in njegovim jarmom in v oktobru istega leta pod vodstvom boljševiške Partije in Lenina še z buržoazijo — z nasledniki izkoriščevalskega carskega režima, se je Popolnoma in za večno osvobodilo. Tako je po zaslugi velike Oktobrske socialistične revolucije zrasla prva demokratična država na svetu, je ljudstvo prvič v zgodovini iztrgalo izkoriščevalcem iz rok oblast in samo zavladalo. Toda ni samo v tem ogromen pomen socia/liistične revolucije. Oktobrska revolucija je ustvarila Sovjetsko zvezo, prvo državo enakopravnih narodov, v kateri je postalo bratstvo in enotnost raznih narodov različnih ras, verskih pripadnosti, kulturnih stopenj in drugega, dejstvo. Iz te revolucije je zrasla država delavcev in kmetov, država, ki ne pozna gospodarskih kriz, ki ne pozna lakote, ki ne pozna izkoriščanja. Ta država je znala ustvariti Rdečo armado, ljudsko vojsko, vojsko delavcev in kmetov, katere sila in moč se je izkazala v zadnji svetovni vojni. Ta država je izšla iz druge svetovne vojne še močnejša iir stopa iz socialističnega v poslednji in najpopolnejši družbeni red, v komunizem. Oktobrska revolucija je s tem, ko je ustvarila Sovjetsko zvezo, pokazala vsem kolonialnim narodom in tudi narodom v samih imperialističnih in kapitalističnih deželah pot. ki vodi v tako družbeno stanje, ki ne pozna ne kriz, ne vojn, ne ničasar drugega, kar je nujna posledica roparskih dejanj kapitalizma, ampak pot v srečno in mirno bodočnost. Danes imperialisti grozijo prav zaradi tega Sovjetski zvezi in deželam. ki so se osvobodile po drugi svetovni vojni, ker je Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni, pa tudi Jugoslavija, živ vzgled zatiranim narodom sveta. Toda danes Sovjetska zveza ni več izolirana sila, ampak je sila, Id javno pred vsem svetom razkrinka je umazane roparske tendence imperialistov. Danes Sovjetsko zvezo ne morejo preplašiti nobene grožnje, ki jih bruhajo imperiali- sti, kajti grožnje pomenijo strah imperialistov pred prebujajočimi se demokratičnimi silami sveta, istočasno pa pomenijo moč Sovjetske zveze, ki z vsakim dnem pridobiva nove simpatije. V zadnji roparski vojni so so narodi Jugoslavije osvobodili izpod jarma fašistov in imperialistov. To je bilo možno le zato, ker jih je vodila v borbi Komunistična Partija Jugoslavije, ki je imela ogromno izkušenj iz časov borbe po prvi svetovni vojni za demokracijo. Oktobrska revolucija je pokazala tudi našim narodom pot v socializem, v katerem se danes nahajamo. Izkušnje Oktobrske revolucijo so popeljale narode Jugoslavije v osvobodilno borbo, tekom katere so narodi Jugoslavije izvedli svojo ljudsko — demokratično revolucijo in jih popeljale v socializem. Danes predstavlja naša nova država skupno s Sovjetsko zvezo važen faktor borbe za mir in demokracijo na vsej zemeljski obii. Naša država sc danes v socializmu razvija in se vsestransko krepi. Krepi se predvsem na področju narodnega gospodarstva. Krepi se na kulturnem, na notranjepolitičnem in na vseh drugih področjih. V naši državi ni več starega stanja, iz katerega bi mogli še razpoznati priviligiranost raznih strank in razredov, ampak je skovana enotnost in poznamo samo silo ljudstva, ki se bore zase, za svoje narode, za svojo srečnejšo Imdočnoat. V tej državi so samo silo. ki ne trpe poleg sebe reakcionarnih in narodom škodljivih razbijalcev in zatiralcev, so samo silo, ki so danes združene v borbi za svojo ljudstvo. Pri nas je že udomačena parola: »Širokim množicam kulturo, širokim množicam umetnost in znanost, širokim množicam izobrazbo.« Zato je tudi med nami fizkulturniki osvojena parola: »Fizkulturo delovne- mu 1 j u d s t v u«. Zato danes ne moremo imeti več organizacij, ki bi vsaka zase vodila fizkulturo, kajti to bi pomenilo razbijanje našo narodne enotnosti, razbijanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavijo. Mi vemo, da je naša enotna fizkulturna organizacija, ki je poklicana, da dviga delovno sposobnost kmeta, delavca in intelektualca, ki dviga obrambno moč našega ljudstva, poklicana, da je v službi ljudstva in da mora koristiti samo delovnemu človeku in poštenemu državljanu nove Jugoslavije. Izkušnje iz preteklosti nas dobro spominjajo na vlogo bivših režimskih izdajalcev bivše Jugoslavije, na katere se mora vsak pošten državljan novo Jugoslavije spominjati le z gnusom in jezo v srcu. Žalostne izkušnje iz preteklosti in perspektivo v bodočnost nas bodo vodile k še večjemu poletu, k se večjemu ustvarjanju, za kar imamo danes pogoje, ki so zrasli iz narodno-osvobodilne borbe in iz velike Oktobrske socialistične revolucije. V. K. Prva zmaga Hajduka nad Partizanom Dinamo jesenski prvak v I. zvezni ligi Moštvo zagrebškega Dinama, Id je zmagovalec jesenskega dela nogometnega prvenstva v I. zvezni ligi Ljubljana, 2G. okt. Danes je bil s tremi preostalimi tekmami IX. kola zaključen jesenski del nogometnega prvenstva v I. zvezni ligi. V najvažnejši današnji tekmi se je Hajduku v Splitu posrečilo, da je prvič premagal moštvo CDJA Partizan, s čemer je zasedel drugo mesto v lestvici, dočim je Partizan s prvega padel na četrto oziroma tretje mesto, ki ga deli s Cr-veno zvezdo po njeni neodločeni današnji tekmi z beograjskim Metalcem. Jesenski del prvenstva je z današnjo visoko zmago nad FD Sarajevo osvojil zagrebški Dinamo. Tekma med Lokomotiv« in Ponziano se je prejšnjo nedeljo v Trstu končala z zasluženo zmago domačinov. LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Dinamo 9 6 1 2 27:12 13 Hajduk 9 6 0 3 16:8 12 Crv. zvezda 9 3 5 1 14:8 11 Partizan 9 4 3 2 21:12 11 Lokomotiva 9 4 2 3 11:12 10 Metalac 9 2 5 2 8:8 9 Spartak 9 3 1 5 8:15 7 Ponziana 9 3 1 5 7:22 7 Sarajevo 9 1 4 4 8:18 6 Vardar 9 1 2 6 9:14 4 Hajduk: Partizan 2:1 (2:0) Split, 26. okt. V skrajno neugodnem, deževnem vremenu in na zelo slabem, blatnem igrišču je bila danes odigrana nogometna tekma I. zvezne lige med Hajdukom in Partizanom. Hajduk je zmagal z rezultatom 2:1 (2:0). To je prvo srečanje med Hajdukom in Partizanom, v katerem je zmagal Hajduk. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Hajduk: Stimčič, Kokeza, Broketa, Batinič, Katnič, Mrčič, (Lokošek), Arapovič. Malešič. Vidjak, Lokošek, V ukas. Partizan: Šoštarič, Brozovič, Oilif, Čajkovski, Firm, Jovanovič, Mihailovič, Palfi, Bobek, Atanackovič, Simo-novski. Že 20 ur pred tekmo je neprestano deževalo, tako da je bito igrišče popolnoma razmočeno in povsem nesposobno za normalno igro. Tudi veis čas tekme je deževalo, od časa do časa pa se je vlila ploha, tako da so se morali igralci zelo težko boriti na povsem neprimernem terenu. Že prvi gol, ki ga je dosegel Hajduk, je bil odločilen v tem srečanju. V drugi mi- nuti je sodnik po faulu na Vidjaka prisodil prosti strel iz daljave 30 m. Frane Matošič je s sijajnim udarcem poslal žogo neubranljivo v desni kot vrat. Ta nenadni gol Hajduka je psihološko dvignil moralo Splitčanov in deloval dokaj porazno na moštvo Partizana. Po tem prvem uspehu je Hajduk zavladal na terenu ter je v 13. minuti dosegel še drugi gol. Hajduk se je razvnel in vsi napori Partizana niso pomagali, da bi razbili čvrsto obrambo Hajduka. Vse do konca prvega polčasa se je razvijala lepa in napeta borba, toda Hajduk je (Nadaljevanje na 6. strani) V solioto nedelje lio svečana frofjlasitev prnizJje Ljubljana za vseasmljskep fšzkulturnega prvaka Ob tej priliki bodo prireditve na Taboru, stadionu in v operi! Tekfttrsvanie šulskih llzkultiirtilti aktivov Po sklepu I. kongresa r'lSAJ-a se v kt en jem letu vrše kompleksna tekmovanja vaških, sindikalnih in šolskih aktivov po vsej državi. Namen tekmovanja je poživiti fizkulturno delo na vasi, v tovarnah in šolah in vključiti čim več delovnih ljudi, predvsem mladine, za aktivno fizkultnrno življenje, 'red kratkim so se vršila sindikalna prvenstva v mnogobojih, ki so sice. dobro uspela, vendar pa še nimajo osnove v množičnem udejstvovanju najširših delovnih množic. Toda začetek je storjen in lahko pričakujemo vedno boljših uspehov. Šolska mladsna je sicer bolj aktivna in je imela že celo vrsto uspelih prireditev in tekmovanj, vendar še ni zajela prav vsega dijaštva. Razpis tekmovanja šolskih fizkulturnih aktivov za šolsko leto 1947-48 je osnovan na bazi množičnosti, kvalitetnih uspehov poedincev, s posebnim poudarkom na panoge, ki jih vsebuje tekmovanje za fizkulturni znak. Tekmovanje se vrši torej v dveh delih. Najprej tekmujejo vsi učenci(-ke) od 5. do 8. razreda srednje šole in 1. do 4. razreda srednjih strokovnih šol, ki jim je zdravnik dovolil gojiti tizkulturo. V vseh panogah tekmuje ves razred in se ocenjuje odstotek izpolnjenih norm v odnosu na celokupno število učencev. Poleg tega se ocenjuje še število članov šolskih fizkulturnih aktivov in število položenih norm za fizkulturni znak in njihov odstotek na skupno število učencev onih razredov, ki imajo pravico do tekmovanja. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini, program pa obsega naslednje panoge: moški: 1. skupina (5. in 6. razred srednjih šol im 1. in 2. razred srednjih strokovnih šol): 1. prosta vaja — mla- dinski fizkulturni znak — 7 točk; 2. skok v višino. 115 cm; 3. skok v daljino, 3.80 m; 4. tek na 60 m, 9 sekund; 5. met krogle 5 kg, 7 m; 2. skupina: (7. in 8. razred srednjih šol in 3. in 4. srednjih strokovnih šol); 1. prosta vaja — mladinski fizkulturni znak — 7 točk; 2. poznanje puške, opis puške, razstavljanje in sestavljanje — 7 točk; 3. plezanje po vrv; (p< ljubnO) 3 m v 7 sekundah; 4. skok v višino, 1.25 m; 5. skok v daljino 4.?.3 i 6. tek na 100 m 13.8 sekund: 7. tek preko ovir 100 m — mladinski fizkulturni znak — 30 sekund; 8. met krogle 5 kg, 8.5 m. ženske: 1. skupina: 1. prosta vaja — mladinski fizkulturni znak — 7 točk; 2. met male žogice (200 g) 25 m; 3. tek na 60 m, 12 sekund; 4. skok v višino, 80 cm. 2. skupina: 1. prosta vaja — mladinski fizkulturni znak — 7 točk; 2. tek čez ovire — mladinski fizkulturni znak — 40 sekund; 3. met krogle 2.5 kilograma, 7.5 m; 4. tek na 60 m, 10.8 sekund; 5. skok v višino, 90cm. Drugi del tekmovanja je za prvenstvo šole in to iz vseh panog druge skupine (razen poznavanja puške). Na teh prireditvah sodelujejo tekmo-vald(-&-) ki so dosegli na razrednih tekmovanjih najboljše uspehe. Tako damo pravilni poudarek množičnemu in individualnemu tekmovanju, poleg tega pa pospešimo izpolnjevanje norm za fizkulturni znak. Tisti pa, ki se še niso prijavili, o o spoznali, da norme niso pretežke in jih s pravilno, redno vadbo lahko v celoti izpolnijo. To tekmovanje naj bo torej tudi široka propaganda za prijavljanje in izpolnjevanje norm v tekmovanju za fizkulturni znak. Povsem jasno je pa, da bo tekmovanje uspelo le, če bodo vse šole, fizkulturni učitelji in funkcionarji mladinskih šolskih aktivov vložili v delo vse svoje sil Dočim bo tehnično delo, pravilna in redna priprava obremenila najbolj učitelje fizkulture na rednih urah, morajo mladinski aktivisti prevzeti predvsem propagandno delo in pomagali pri organizaciji :n pri ugotavljanju končnih uspehov. Tekmovanje mora aktivizirati in strokovno izpopolniti tudi nov mladinski kader, ki se bo tako usposobil za samostojno vodstvo sličnih prireditev. Prav sedaj ob povratku mladinskih brigad z delovnih akcij imamo najlepšo priliko pritegniti vse mladince in mladinke v aktivno fizkultnrno delo ter jih tako obdržati v svojih vrstah kot aktivne fizkulturnike. Naj bo to tekmovanje prva preizkušnja naše zrelosti in sposobnosti v letošnjem šolskem delu. nas pa se v tem pogledu postavljajo tele naloge: a) Pripravljanje v novembrski rok mo- ramo končati do 15. decembra. b) Mobilizirati moramo tekmovalce av- gustovskega roka, da polože norme do 1. decembra. c) Nosilce znaka ponovno vključiti v tekmovanje za fizkulturni znak. d) Izvesti priprave za polaganje norm v zimski sezoni. Suru POSVET FUNKCIONARJEV TEKMOVANJA ZA FIZKULTURNI ZNAK Pred kratkim je bil v Beogradu posvet vseh funkcionarjev tekmovanja za fizkulturni znak. Posvet je bil sklican predvsem zaradi tega, da se pregleda uspehe in napake dosedanjega dela in se iz tega potegnejo zaključki, ki bodo olajšali administrativno delo in spremenili kompleks znaka, da bo postal tekmovalcem še dostopnejši, ter prinesli vrsto drugih važnih sklepov. Na dnevnem redu so bili referati: a) Kompleks tekmovanja, b) administracija, poslovanje in sta tistika, c) organizacija tekmovanj — decentra lizacija, d) pripravljanje tekmovalcev za tekmo- vanje, e) agitacija in propaganda. Glede norm je bila sprejeta vrsta sklepov, katere je objavil »Polet« že v prejšnji številki, vendar se je z ozirom na vnašanje norm administracija bistveno izpremenila. Tu so enoletne izkušnje in nova organizacijska struktura tekmovanja pokazale, da je dosedanje administrativno poslovanje preveč komplicirano in je kot tako oviralo delo centrov. Zato je bilo sprejeto, da se uvede nov način administrativnega poslovanja. Tekmovalec se ne prijavi več s prijavo, temveč se obrne osebno na aktiv ali društvo, ki ga vpiše v knjigo evidence, v kateri vodi tekom roka točno kontrolo nad polaganjem norm, skupinsko prijavo pa pošlje društvo na center, kateri uvede prijavljen-ce v svojo evidenčno knjigo. S tem se Izognemo morebitnemu izgubljanju izpolnjenih norm. Organizacijo in izvedbo tekmovanj moramo decentralizirati, kar je bilo sklenjeno že na I. kongresu. Zato se morajo društva in aktivi zavzeti za prirejanje bi organizacijo tekmovanj. Te osnovne enote imajo nalogo izvajati široko propagando za prirejanje tekmovanj v okviru splošne telesne vzgoje, ter predvideti za tekmovanje komisijo. Na teh komisijah pa ne leži samo sojenje tekmovanj in registracija, temveč naj one, ker so v stalnem stiku s tekmovalci, izvajajo široko ustno propagando in z njo zainteresirajo tekmovalce, da pridejo na tekmovanja. Zaradi prenosa izvedbe tekmovanj na društva in aktive se vloga centrov menja. Centri ostanejo organizacijsko vodstvena telesa, ki bodo imela nalogo kontrolirati in pomagati pri izvedbi tekmovanj za fizkulturni znak. Osnovne napake so bile kampanjska agitacija, nezadostno pojasnjevanje kompleksa znaka, manjkalo je poudarjenje znaka kot osnove fizkultumega dela, v tisku so se registrirali (število norm, število nosilcev), ni pa se pisalo o stvarnih problemih na tekmovanjih in ni se da-jaio dovolj strokovnih navodil za delo. Zato je potrebno, da se naša propagan- sikupina tekmovalcev za fizkulturni znak ob izpolnjevanju norme v planinstvu na Kamniškem sedlu O pripravljanju tekmovalcev je bilo ugotovljeno, da tekom leta ni bilo o tem nobenega sistema in ne plana. V večini primerov se tekmovalci niso pripravljali za polaganje norm. Ta nepravilnost je izvirala iz napačnega pojmovanja pomena tekmovanja za fizkulturni znak. Društva in aktivi so pozabili, da bi znak smatrali za sredstvo, ki bo navadilo našo mladino ha sistematično in plansko vež-banje. Zaradi tega je posvet sklenil, da se v zvezi z odločbo IV. plenuma FISAJ-a vrši pripravljanje tekmovalcev v okvirn splošne fizične vzgoje. Tekmovanja sama naj se predvidijo po koledarju, tako da bo izvajanje tekmovanj plansko in bodo norme razporejene po letnih dobah. Da pa se ne bi tekmovalci zanašati na zadnje mesece, je bilo določeno, da izpadejo iz tekmovanja vsi oni tekmovalci, ki v roku 6. mesecev ne polože nobene norme. Tudi agitacijsko propagandno delo je, primerjajoč število prijavljenih tekmovalcev s številom nosilcev znaka, precej slabo, kar je vzrok nekonkretnega propagandnega dela v fizkulturni organizaciji. da usmeri tako, da bo fizkultnrna organizacija v celoti odgovorna za organizacijo znaka, pa tudi za propagandno. To vprašanje mora postati naloga propagandnih odborov, vodij športnih sekcij in referentov za znak v društvih in aktivih. Splošni fizični vzgoji moramo dati z vsemi propagandnimi sredstvi prvenstveni pomen, tekmovanje za znak pa bomo popularizirali kot rezultat tega sitematičnega in stalnega dela. V pogledu spoznavanja in mobilizacije za sodelovanje na tekmovanjih je treba tesne povezave z množičnimi organizacijami, organizirati bomo morali predavanja tez in referatov o znaku po vaseh, podjetih in šolah, organizirali bomo odhode športnih ekip in tekmovalcev za znak po vaseh, prirejali skupna tekmovanja za znak. Agitacijo pa moramo usmeriti tudi v to, da se vključijo v tekmovanje mladinci in mladinke, ki so začeli tekmovati na mladinski progi. Za stalno propagando je treba imeti izdelan okvirni plan nalog in polaganja norm za leto dni, ter ga kot takega uporabljati za pravočasno agitacijo. Pred Gornje naj vsa društva in aktivi proučijo, ter začnejo z intenzivnejšim delom, da bomo rok uspešno zaključili. Izpremeujeue norme V zvezi s posvetovanjem Zveznega centra tekmovanja za fizkulturni znak so bile olajšane nekatere norme, katere stopijo takoj v veljavo ter se jih lahko poslužujejo tekmovalci novem-berskega in decemberskega roka 1946-47, DELO NA OBNOVI. Fizičnega dela se oproščajo vsi specialni delavci, ki jim delo ne dopušča težka dela (to so: glasbeniki, kapelniki, topografi, tehnični risarji, kirurgi, mehaniki za precizna dela, optiki itd.). Navedeni naj določeno število ur izpolnijo v svoji specialni stroki ali z administrativnim delom, ter o tem prinesejo potrdilo forumom tekmovanja za fizkulturni znak. Ravno tako se lahko oprosti norma ^Delo na obnovi dežele« funkcionarjem, ki so prezaposleni s svojim delom, ter se njihovo prckourno delo šteje kot izpolnjena norma, o čemer mora njihova sindikalna podružnica izdati potrdilo. Norme »delo na obnovi dežele« so oproščeni vsi tekmovalci, ki so proglašeni za udarnike. NORMA IZ PLAVANJA IZ 1 5. V krajih, kjer ni v razdalji 15 km vede za plavanje, se oprosti tekmovalce norme za znanja plavanja in sicer: za mladinski, bronasti in srebrni znak, dočim za zlati znak ostane neizpre-menjeno. Tekmovalci za zlati znak morajo položiti normo iz smučanja. Tekmovalci za mladinski, bronasti in srebrni znak pa lahko zamenjajo normo smučanja s pohodom brez smučanja. II. GRUPA. Norma za kolo se olajša za 3 sek. V. GRUPA. Skok v daljino se skrajša za 35 cm pri vseh stopnjah znaka. __________________ DAN »TEHNIKE IN ŠPORTA« V BEOGRADU Beograd, 26. oktobra. Včeraj so bile v Beogradu na progi okoli Kalemeg-dana avto-moto dirke, na_ katerih eo dosegli zagrebški vozači za videa uspeh. Zmagali so v štirih od petih kategorij. Najboljši čas na progi 2800 m je postavil zagrebčan Metz (kategorija 350 ccm), katero je prevozil v 1,43 min. Tehnični rezultati so naslednji: 250 ccm (pet krogov): Metz 9:25,2; 2. Gorjup (Lj.) 10:21,2. Prikolice:. (6 krogov); 1. Kamenar (JA) 12:04.8; 2. Ribič (Lj.) 14:00,0. 350 cem (6 krogov): 1. Metz 10:41,0, 2. Jaklič 11:35,0. Avtomobili so tekmovali v kategoriji 1500 in čez 1500 cm. Vsi so etar-taii istočasno. V kategoriji 1500 ccm je zmagal Svatič (5 krogov) 13:00 min. V kategoriji čez 1500 ccm je zmagal Gulič v času 15:0,6 (6 krogov). VESLAŠKA BEGATA V ZAGREBU Zagreb. 26. okt. Danes je bila v Zagrebu kljub sk rajno neugodnemu vremenu (ves dan je snežilo) — tradicionalna veslaška regata na 15 km dolgi progi od Zagreba do Podsuseda. V skupini osmercev je zmagal Dinamo v času 1:03, v skupini četvercev je zmagala Mladost, v skupini trojk pa Dinamo. V skupini skulov je dose; gel prvo mesto Zagreb, v skupim skifov pa Mladost. Ncs G^refijskem so skočili s paclolom mlcidifiol in mladinke! ki se doslej še niso bavifš s športnim letalstvom in padalstvom .............................................................................................................................................................................................................. ............................•v':.................................. ..... • ..................................... •" padala. Ko se odrine s kabinske plo- nato je zaplavalo v zraku še pet pa-ščadi, mora hiti sklonjen čim niže, dal, ki so se zdela kot veliki beli cveti, da s padalom na hrbtu ne zadene ob ki vidno rastejo in se večajo. Nt:ka-gornji rob vratič. Na povelje: »za te ra so se odprla šele po 7 sekundah, skoke pripravljeni«, se padalci razvr- kar priča o preciznosti in točnosti ste pred vrati v kabini in skačejo v avtomata. globino (približno tako, kot pri start- V letala so ostali še trije. Zanje je nem skoku v vodo) šele na inštruktor- ladalo najveeje zanimanje. Med jovo povelje. Ta mu t,k pred odrivom njimi }c brila namreč tudi mlada Jese. potegne za vrvico samoprozdea - ničanka Burnikova. Skočila je tudi ivtomata, ki mu iMprc padalo po sed- ona. Med letom smo jo S[}02Jnali po milisekundah. giasu, ko je klicala svoje tovariše. Skočila je mehko kot mačka. Med pripovedovanjem vsemogočih vtisov okoli zbranim gledalcem, je hitro zvila padalo. »Mislila sem, da bom najprej mih POIZKUSNI SKOK S ŠOLSKEGA LETALA Medtem je v zraku že tretjič za Mladinci-padalci vstopajo v letalo, ki jih bo poneslo v sinje višave, odkoder se bodo s padalom spustili na tla Sonce si je moralo utirati pot skozi ostali so bili iz raznih krajev Slove- zvollrastn padalo. Majnik je prenehal gosto jutranjo meglo, ki je ležala nad nije. padati kot kamen v splošno veselje širnimi travniki ob vznožju gorenj- ’ . . zbranega ljudstva in začel lahno pa- skih vrhov, nad katerimi je cesto vzle- "sak dan so se učili 12 ur. Inetruk- dati. dokler ni pristal nedaleč od trav-telo motorno letalo, ki je na jekleni *orIa, s^a T'1 poučevala o ravnanju s nika. Pred doskokom je nekoliko skr-vrvid vleklo v višine jadralna letala, padalom v vetru (za katerega, je naj- čil noge. v kolenih, in lepo doskoči! zdaj »vrabca«, zdaj »čavko* ali »žer- o°'ie; ofl ti P, a v hrbet) m kako na zemljo. Takoj je potegni! za zgor-java«. Le-ta so se visoko v zraku spu- n)0/38 pred odskokom z letala pripra- nje vrvice padala in na ta način one-ščala, nato dvigala in končno brez TlJ1 'rm1e?, P ie zvezana s samopro- mogočil vetru nadaljnji upor v oblo šuma pristajala na velikem travniku, zilcem, ki ti v zraku sam odpre pa- razpetino. Sit i k? ^ ” 4- s«*; kiienovali rradalre n TnodplarskpTn in ^e*€8a v jermenih padala med pa- «Kacejo aa docio pa so se nekaten nameščali v skočili po kratkem teoretičnem pouku, spuscali na zemljo. Ce hočeš skočiti 20.3 kg, in padaš z njim (z neodprtim) čimbolj udoben, to je sedeč po- kar priča o pogumu naših mladinskih s padalom m brez najmanjših poškodb s hitrostjo 193 m na sek. Med vžiga- ložaj, in se uri tem z rokami obešali ‘n fizkulturnih voditeljev. Njihov pn-pristati na zemlji, ni potrebno, da si njem letalskih motorjev si je prvih 13 za vrvi padala, kar je povzročilo nje- mer nai služi za zgled vsem fiz.kuL letalec Naučiti pa se moraš pravil- padalcev pripelo padala in se postro- govo močno zibanje. Vsi padalci so tuimikorn. nega odskoka z letala, a se prej dobro jilo pred avionom. Vsakdo je za no- srečno pristali brez najmanjših po- Po tem že drugam lečah, nadairtv« spoznati padalo, (na prsih nosiš re- skušnjo odskočil s ploščadi letalskih škodb: eni na travniku, drugi na po- in sk-kov se ie Smani, r^d našo zervo), knnartti z odprtim padalom v vratič. Pr, tem ie važno predvsem to, lju, a nekaterim je obviselo padalo mladmo M to nOTO Mnogo Tfi.niS zraku m ga po pristanku na zemljo da se z levo roko pr.me za ročaj ka- na drevesu; vsi z veselimi obrazi na “ šn a« še T^rrtičn V- pravdno in hitro zlozati Doskok na binskih vratič, z desno pa drži za ro- katerih si čital. da so doživeli tisto, Lii bodo Se Ekom te z me a o-S° e C1C° 1 k’ JC ^ ,eVi fftran' 0 čemer so doslej samo sanjali. Kmalu tični bodo spomladi 1 im Skakale - “ ^ J — s padali ima pri nas vse pogoje, da se treba vse to sistenia tsko vaditi in spoznati .padalo v podrobnosti za kar je dovolj en teden praktičnega ali teoretičnega pouka (toliko časa je tudi trajal tečaj pogumnih padalcev, o katerih pripovedujemo). Tečajnike sta poučevala, to je pripravljala za skoke. tov. Gorjup in Majnik, oba inštruktorja padalstva. Majnik je skoči! že 26 krat, a Gorjup še večkrat. V TEČAJU STA RILI DVE ŠESTNAJSTLETNI DELAVKI Z JESENIC Pred tem tečajem na Gorenjskem so skakali žc » Ribnici. Prva Slovenka. ki je skočila ob tej priliki, je bila Cvetka Majcen. Tildi na drugem tečaju na Gorenjskem sta bili dve šest-paistletni mladinki, delavki z Jesenic, in sieer Jelka Burnikova in Mimi Ku-sova. Z Jesenic je bilo še 10 tovarišev. razvije v množični šport, do katerega ima pristop vse ljudstvo prav tako kot v vse krožke, panog »Tehnike In športa«, organizacije, ki igra eno najpomembnejših vlog v dvigu tehnične ravni naše države, in to še p isebno v prvem petletnem planu. Padalec je pravkar pristal Stran 1 Nasnhaai tenis I D SOBOT i : FD ŽELEZNIČAR 6:4 Namizno teniška sekcija FD Soboie je otvorila sezono z gostovanjem Že-lezmčarja iz 1 a ribona, ki je dne 21. t. m. nastopi! < Murski Soboti. 1. moštvo Železničarja sta zastopala Škof in Koh, za II. pa Tomovič l in Tomovič II. Za I. moštvo FD Sobote je nastopil Neme. Janez in Han za 11. Klojčnik in Meglič. Drugo moštvo FD Sobote je zmagalo z rezultatom 4:1. Rezultati so naslednji: Tomovič II je porazil Kk>jč-nika, Meglič Tomoviča 1. Klojčnik Tomoviča I, Megnč Tomoviča II. V igri parov je par FD Sobote porazi! par FD Železničarja. Prvo moštvo t D Sobote je podleglo z rezultatom 3:2. ilezultati so naslednji: Nemec We/ je porazil škofa. Loch Hana, Nemec Janez Kocha, Škof Hana. V igri parov je zmagal par Železničarja. Igra prvih moštev je navdušila gledalce. S ploskanjem so pozdravljal' lepe poteze, katerih ni priman jkovalo Nemec Jane/ je ostal neporažen. Ob činstvo je presenetila igra Hana, ki je sicer pod.egel, pokazal je pa lepo in uspešno igro. Fomagalsmo pri graditvi vzpenjače tta črni vrli Fizkulturniki Jesenic, kovinarji in delavci velike železarne, že vso jesen grade na Črnem vrhu nad Jesenicami, na priznanem smučišču alpskih smučarjev, kjer seje vzgojilo že toliko naših najboljših smučarskih reprezentantov, smučarsko vzpenjačo, ki bo prva te vrste v republiki in bo služila splošnemu usposabljanju naših alpskih smučarjev. To delo za skupnost pa ne zmorejo sami Jeseničani, zato vabijo in pozivajo smučarje in vsa FD ter FA, da pridejo pomagat, da se gradnja dokonča še pred nastopom slabega vremena. Prepričani smo, da bodo ljubitelji alpskega smučanja upoštevali naše povabilo in poziv in da bodo tudi FD in FA organizirali na črni vrh množične izlete, kamor bodo prišli aarniško pomaga* Jeseničanom pri delu za koristi našega alp-skegj smučanja. Ne samo sedaj na udarniško delo, ndi poozneje vabimo vse pomagače, da se pridejo vozit in po-služt /at nese prve smučarske vzpenjače. Vsako nedeljo se dela od jutra do večera. Vabimo vas vse tovariško ir. pokažimo, da gradimo radi za splošne koristi in za napredek alpskega smučanja v naši fizkut-turi. Delovna obveza nas vseh je, da do zime zgradimo prvo smučarsko vzpenjačo na črnem vrhu. kjer je visoka šola alpskega smučanja. 4©d telovadcev Isa telovadk na zletu v Mežici Fizkulturn. društvo Peca v Mežici je priredilo v nedeljo dne 21. septembra meddruštveni fizkulturni nastop, na katerem so sodelovala poleg domačega društva fizkulturna društva Slovenjgradec, Žerjav, Prevalje in Guštanj. Tekme v odbojki v Brežicah V pon del jek di.e 13. okt. je bila na letnem stadionu brežiške gimnazije odigrana tekma v odbojki med Dijaškim domom h. reprezentanco gimnazije. Za gimnazijo so nastopili: Krofi, Lebar, Verstovšek. Gregorič, Čurin (K omšeiK) in Graul, Dijaški dom pa so repr«zentatirali: Galič, Ku-■?onif, Filipčič, Janežič, Tancer in Stergar., V zanimivi in živahni igri je zmagala / »tirih setih reprezen‘anca gimnazije 1(.:U, 8:15, 15:4 in 15:8. Najbolj zanimiva ;e bila igra v prvem setu. ko sta ob/ strani vložili vse sile, da bi zmagali. Dijaški dom je že vodil s 14:11. Nato pa so-se nasprotniki zbrali in najprej po težki borbi z večkratno izmenjavo servisa izenačili in nate zabili zmagonosna poena. V dragem setu so bili dijaškodomci boljši od svojih nasprotnikov in so i: sluga strokovnega sekretarja najstarejšega ftzkuhurnika Staneta Vončine. Nastopilo je preko 400 telovadcev. Po končaaem nastopu je bila tekma v odbojki meti FD Peco, Mežica : FD Žerjav, v kateri je zmagalo moštva FD Pece, Mežica. Pri izvedb« telovadnega nastopa je sodelovala rudniška godba iz Mežice. Nastop sam 'e pokaza., da imamo tudi v koroškem kot.čki; dobre telovadce, predvsem mladince, ki so nastopili na bradlji in pokazali dobre vaje. Člani so nastopili na bradlji in na drogu, kjer je bil mjboljši znani telovadec Dvornik Franjo, ki obeta mnogo in je mnog pridobil samo s tem, da je Ob 10. uri dopoldne se je vršila balkanska štafeta, v kateri je dosegel . . . I. mesto FD Slovenjgradec, II. mesto prisostvoval tekmam za balkansko pr-SFD Fužinar, Guštanj in Ul. mesto * ~ ’ FD ''eea, Mežica. Po končani balkan- venstvo na orodju v Ljubljani. Videli smo prj n.,em nekaj novih gibov in računamo, da na. bo v prihodnjem letu častno zastopal v vrsti najbolj- ših jugoslov. telovadcev. ski štafeti: se je razvila skozi trg Mežico povorka fizkulturnikov. Ob 15. uri se je pričel javen telovadni nastop vseh telovadnih oddelkov. Domači predsednik inž. Slavko Dular je pozdravil vse zastopnike fiz-kulturnih društev im zastopnike oblasti, nakar je v imenu okrajnega fizkulturnega odbora spregovoril predsednik Cajn ko Vinko. Telovadni nastop je odlično uspel, kat je za- Stndllcalni turnir v odbojki v Ljubljani Zorko 17. in 18. okt. je bil sindikalni V naslednji igri ie zmagala Narod-v odbojki med naslednjimi na banka, lu je odpravila Gustroj z Dne turnir ________... ____ . . . aktivi: rezultatom 2:1 (15:9, 3:15 in 15:10). DOZ, Gustraj, Narodna banka. Tretji par ni nastopil, ker je moštvo limetniški zavoo za litografijo, Fi- finan. min. odstopilo vsled česar je i.znčno ministrs4 vo in D ES. moštvo DES zmagalo z rezultatom TO Ob napovedanem začetku so se ja- (15:0, 15:0). vili zastopniki navedenih aktivov in V drugem kolu je po propozicdjah set osvojili z lahkoto. V odločilnem tretjem četrtem setu, ko se je reprezentanca gimnazije razigrala, so postali jaškodom 1 nervozni in nji-ho'o podajanje je postalo netočno, kar je sigurno vzrok visokemu porazu. Ta tekma nam je pokazala, da na naši gimnaziji deluje poleg drugih tudi zelo mariji /o sekcija za odbojko in da že prav dobre igralce odbojke, ki jim je potreben le sistematski trening, da bodo dvignili kva-L.eto gre vse šeslorice. B. V. Nogoniiet v Murski Soboti in okolici Dne 1_. t. m. je v Murski Soboti prijateljski nogometni tekmi nastopila enajstorica FD Nafte iz Dol. Lendave. Igra je bila raztrgana ter ni bila na višku:, kot se je pričakovalo. FD Sobota je tekmo zasluženo odločila v svojo korist. Poedini igralci FD Naft so ponovno pokazali nediscipliniranost. ki jo je treba ostro grajati. Taki fizkulturniki se verjetno ne zavedajo, da s svojim ponašanjem kvarijo tudi ugled društva. Tekmo je sodil Kukanja. OKRAJNO PRVENSTVO Fizkultu.ni aktivi mursko soboškega okraja so tudi za nogomet pokazali veliko zanimanje. Za okrajno prvenstvo se je prijavilo 8 aktivov, od katerih se FA Črnelavci udejstvuje z dvema enajstericama. Aktivi imajo lepa igrišča, na katerih redno trenirajo. Uspehi treningov so že vidni. Pr: izvajanju treningov, kakor tudi v tekmovanju so igralci disciplinirani. Tabela po drugem kolu je sledeča: pristopili k žrebanju. Žreb je določil sledefi vrstni red; v I. kola v katerem se je igralo po istemu izpadanja: l. par l. Finančno ministrstvo, II. DES; !l. par III. DOZ, IV. Umetniški zavod lil. par V. Gustroj, VL Narodna banka. Ker ekipa finančnega ministrstva n: bila še zbrana, se je sporazumno določilo. da tako; nastopi drugi par. DOZ je v uadmočni igri odločil tekmo v svojo korist z rezultatom 2:0 (15:11 in 15:4). igralo vsako moštvo z vsakim moštvom: DOZ je premagal DES z rezultatom 2:0 (15:4 in 15:7) *er Narodno banko 2:1 (15:1, 6:15, 15.2), Narodni banki je DES predal igro 2.-0 (15:0, 15:0). Končni vrstni red je sledeči: 1. DOZ 4 točke, 2. Narodna banka 3, 3. DES 0, brez točke so tudi Gustroj, Jmet. zavod in Finančno ministrstvo. Tekme so sodili izmenično tov. Pod-bršček Milan, Kosec Miloš in Žgajnar Vinko. Zmagotalno moštvo DOZ je prejelo v trajno last darilo in sicer zastavico na '-ovinskem podstavku. Lahkoatletski miting FD Erotnosti V sredo, 12 L m., je bil na stadionu v Ljubljani interni lahkoatletski miting FD Enotnosti, na katerem je bilo dose Ženih nekaj izvrstnih rezultatov. V prvi ^A FA FA FA FA FA FA FA FA Norši.ioi Moravci Teša novci Črnelavci II Črnelavci 1 Predanovci G. Petrovci Rakičan Moščanci 2 1 1 0 3:0 3 2 1 1 0 5:1 3 1 1 0 0 2:1 2 1 1 0 0 3:2 2 2 1 0 1 5:3 2 2 1 0 1 4:5 2 2 1 0 1 2:4 2 2 0 0 2 2:4 0 2 0 0 2 0:6 0 Novak Stefan Jože Obcršek (Enotnost) vrsti moramo omeniti lep uspeh Oberška na 1500 m, ki je z rezultatom 4:06,4 min. dosegel najboljši rezultat po osvoboditvi v Sloveniji. Njegovi vmesni časi so bili oaslednji: 400 m 62 sekund, 800 metrov 2:10,5 min., 1000 m 2:47,0 min., 1200 3:17,5 min. Za posameznih 400 m so bili doseženi naslednji časi: 62 sek., 67,5 sek., 67,0 in za zadnjih 300 m 48,9 sek. Kot vidimo je bil njegov začetek nekoliko prehiter, tako da bi bil sicer njegov rezultat verjetno še znatno boljši. Drugo presenečenje je pripravil Olivieri v teku na 400 m, v katerem je z rezultatom 52,9 sek. dosegel svoj osebni rekord in za 1,2 sek. premagal Novaka, ki Je bil favorit teka. Izkazal se je tudi Miler metu diska, ki ga meče že skoraj v istem slogu kot Žerjal, le da je še prepočasen. Tudi vrsta novih mladincev je pokazala precej znanja in je posebno v metu krog le dosegla lepe rezultate. Podrobni re zultati tekmovanja so bili naslednji: Met krogle (člani) 1. Miler (Enotnost) 11,88 m, 2. Furman (E) 11,65, 3. Vehar (E) 11,61; met krogle (mladinci) I. Nerima (E) 12,00 m, 2. Kocutar (E) II, 52 m, 3. Miler (Triglav) 11,45 m; tek na 400 m; 1. Olivieri (E) 52,9, 2. Novak (E) 54,2, 3. Cop (E) 55,0; tek na 1500 m: 1. Oberšek (E) 4:06,4; tek na 100 m: I. Rožman (E) 12.0, 2. Cop (E) 12.0, 3. Levstik (E) 12,1; met diska: 1. Miler (E) 38,41, 2. Vehar (E) 36,13, 3. Furman (E) 33,54. V št. Vidu so tekmovali v vseljudskem peteroboju SFD St. Vid nad Ljubljano je izkoristilo zadnje lepe jesenske dni In priredilo v nedeljo 5. oktobra za svojo članstvo vseljudski peteroboj. Uuelež-ba ni bila polnoštevilna, vendar je bilo med nastopajočimi opaziti precej novih fizkulturnikov, ki bodo ob primernem vadenju dosegli še lepe uspehe. Posebno žalostno je dejstvo da se je tekmovanja udeležilo le sedem mladincev, medtem ko med tekmo-vaici ni bilo opaziti niti enega člana sindikatov, čeprav so bile vse podružnice ctavočasno obveščene o kraju in sporedu Prvak med člani je postal Gol ar Janez, k: je dosegel skupno 4724 točk, drugi Je bi) Erman Tone s 4572 točkami In tretji Erman Franc s 4488 točkam). Med članicami je tudi letos uspešno branila svoje prvo mesto Štrukelj Ivanka — nosilka zlatega fizkulturnega znaka — ki je zbrala skupno 4868 točk, za njo je Merhar Štefka, prav tako nosilka zlatega fizkulturnega znaka s 4783 točkami, tretja pa je Erman Roza s 4604 točkami. Mladinci so se zvrstil) tako-!e: Briški Slavo 4470 točk, 2. Gorišek Janez 4194 točk In tretji Rozman Marijan 3960 točk. Med mladinkami je bila prva Erman Mara s 4464 točkami, druga pa štrukelj Zvonka s 4102 točkami. Omembe vrednejši rezultati na tekmah so bili: met krogle Erman Franc 11,28 m in Goljar Janez 11,20 m, skok v višino Goljar Janez 150 cm ter mladinec Briški 145 cm. Največ točk v prosti vaji je dosegel Erman Tone 987, v preskoku čez kozo Gorišek Lado 994, v vaji na gredi pri člancah Erman Roza 992, v prosti vaji pa Merhar Štefka 960. G. J. SPORED ZIMSKIH OLIMPI5KIH IGER V ST. MORITZU Dne 30. januarja 1948 se prično v St. Moritzu v Švici V. zimske olimpijske igre, na katerih bo polnoštevilno sodelovala tudi smučarska reprezentanca Jugoslavije, ki se od 15. oktobra že pripravlja v Ljubljani za te tekme. kot v St. Moritzu, kjer je poleg tega na razpolago veliko žičnih železnic in smučarskih vzpenjač. Posebnost in novost olimpijskega zimskega sporeda je peteroboj, ki je podoben modernemu peteroboju, v katerem tekmujejo na letnih olimpii-I. zimske olimpijske igre so bile na 4X10 km, ob 10. pa bodo umetni skik igrah, le da sta plavanje in tek leta 1924 v Chamonixu v Franciji, drsalci nadaljevali z obveznimi liki, zamenjana s tekom po snegu in spu-torej v istem letu, kot so bile letne hitrostni drsalci pa s tekom na 10.000 stom in da je jezdenje s konjem po ojimpijske igre v Parizu. II. zimske metrov ter peteroborci s tekmova- snegu. Od ostalih petih disciplin -e olimpijske igre so bile leta 1928 v St. Moritzu, dočim so bile letne olimpijske igre isto leto v Amsterdamu. III. tekmuje še v sabljanju in streljanju. Favoriti za peteroboj so ravno zaradi redu ob 9. uri noekey in vožnja na zadnjih disciplin švedski tekmovalen njem v sabljanju. V sredo, 4. februarja, je na spo JUGOSLAVIJA SE JE ŽE PRIJAVILA Dosedaj se je prijavilo za zimske Skakalnica v St. Moritzu zimske olimpijske igre so bile le ra skeletonih. Ob 10. uri bo start za 1932 v Lake Placidu v ZDA, isto leto slalom za kombinacijo, dočim bodo pa so bile letne olimpijske igre v Los na dirkališču na jezeru tekmovali Angelesu.v ZDA. Zadnje olimpijske udeleženci modernega peteroboja v . ..... igre. to je četrte, so bile leta 1936 jezdenju na konjih. Umetne drsalke olimpijske igi'e 23 držav: Anglija, v Garmisch Partemurchenu v Nem- bodo tekmovale ob 10. uri še v ob- Argentina, Avstralija, Belgija, Kana-čiji, isto leto so bile letne olimpijske veznih likih, dočim bodo umetni dr- da, Čile, Koreja, Danska, ZDA, Fin-igre v Berlinu. Torej vidimo iz tega snlci začeli ob 14. uri s prostimi liki. fika, Francija, Grčija, Madžarska, pregleda, da bodo prihodnje zimske Sedmi dan iger, to je v četrtek 5. Iskmd, Italija, Lichtenstein, Norve-olimpijeke igre že drugič prirejene februarja, igrajo hockevisti kot obi- ška- ..Nizozemska, Poljska, Švedska, v St. Moritzu. čajno od 9, ure dalje. Ob 10. uri bo Turčija, Švica in Jugoslavija. V naj- PROGRAM IP.FR TI? nm start za s|alom, ob 14. uri pa bo fi- krajšem času pa pričakujejo prijave .1 IGLR JL ŽL DOLOCLN najna tekma umetnih drsalk v pro- Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Slavnostna otvoritev z olimpijskim stih likih. Portugalske, Španije in Avstralije, ceremonielom bo v petek 30. januarja V petek, 6. februarja, začnejo tek- V80 organizacijsko delo vodi Hans 1948 ob 10. uri dopoldne. Izvedena rnovati smučarji v vztrajnostnem V- Feldman v sodelovanju s F. Erbom, edino Kanadčani odklonili udeležbo, bo na hockeyskem stadionu. Ob 15. ku. Ob 8. uri zjutraj bo start za tek M. Koblerjem in E. Rothovom. ker ne soglašajo z olimpijsko defini- na 50 km. ob 9. uri se nadaljujejo OSFM DR? V RO rririunv Ar o ^ amaterja- To vprašanje bo, kot uobM UKZ..V BO TEKMOVALO izgloda, vazen problem tudi za p.ri- V HUOKLVU reditev olimpijskih iger leta 1952. nju, ob 14. uri pa prva vožnja štiri- Veliko vprašanje je bilo v pogledu Hockeyskega furnirja na petih' sedežnih bobov. udeležbe ameriških^ hockeyistov, ker olimpijskih igrah se bodo udeležile V soboto, ?. februarja, je na spo- Je spor med AHA in AAU, ameriški- naslednje države: Francija, Italija, redu ob 9. uri hockey, ob 13. uri tek- ma hockeyskima zvezama, skoraj po- Poljska, Avstrija, Švedska. Švica, smučarsko tekmo, in sicer v teku na ma štirisedežnih bobov in ob 14. uri vzročil, da hocz;eyisti iz ZDA ne bi ZDA in Češkoslovaška. Belgija bi bi- 18 km, ki_ se _ bo štela za norveško tekma za olimpijsko prvenstvo v smu- paatopili na zimskih olimpijskih la pripravljena nastopiti, če bi so- kombinacijo in moderni peteroboj, carskih skokih. lsr?, , “ evropske države Švedska, delovala tudi ekipa katere od slabših Ob 10.30 začnejo svoje tekme hitrost- Zaključek iger, to je deseti dan, bo Češkoslovaška in Švica niso kazale držav v hockeyu, na primer Finske ni drsaloi s tekom na 500 m, ob 13. v nedeljo, 8. februarja. Ob 8. zjutraj P036-nega zanimanja, da bi tekmovale ali Jugoslavije. Ni pa še popolnoma-uri pa se nadaljuje tekmovanje dvo- bo start vojaških patrulj, ob 10. in aa zitmakih olimpijskih igrah. Kos- nemogoča udeležba Kanadčanov ka-i-~i—. ob )4 ur. bodo Uigrane fjnaine j,0. eno se je kongres LIGH v Zurichu terim je predsednik LIGH, Švicar dr. na- ckeyske tekme, ob 16. uri pa bo ofi- odločil za udeležbo m priredbo olim- Krafz, predlagal, da pošljejo kako „ -----pijskega hockeyskega turnirja ih so visokošolsko moštvo. uri bodo otvorjene olimpijske tekme dvosedežnih bobov (sani) na olimpij- tekme v hockeyu ob 11. uri bo za-eki progi, ob 14. uri pa bo odigrana eetek tekem parov v umetnem drsa- prva hockeyska tekma. nju, ob 14. uri ------ ------ ’"‘“' V soboto 31. januarja bodo začeli sedežnih bobov, igrati hockey že ob 9. uri dopoldne. Eno uro pozneje bo start za prvo sedežnih bobov. V nedeljo, 1. februarja, se daljuje hockevsko tekmovanje ob 9. cielna zaključitev iger uri zjutraj, ob 10.30 bo tekma hitrostnih drsalcev na 5000 m, ob 11. uri bodo tekmovalci peteroboja ab-solvirali streljanje, ob 14.30 pa bo otvorjena olimpijska skakalnica za tekmovanje v skokih za kombinadjo KAKŠNE BODO TEKMOVALNE PROGE? Najbolj se zanimajo tekmovalci za proge, na katerih bodo tekmovali. Tekmovalci v vztrajnostnem teku bo- OB VSTOPU V SMUČARSKO SEZONO Vzgojiti moramo kader mladih tekačev Tudi v ponedeljek 2. februarja za- do tekmovali na 18 in 50 km po isti Komaj smo uspešno zaključili plavalno terenu bo brez dvoma rodilo dobre re- čno hockeyisti igrati že ob 9. uri. Ob progi, z višinsko razliko 110 m. Start sezono in so množična lahkoatletska tek- zultate, ki so nam nujno potrebni. 10. uri začno tekmovati umetni dr- za obe tekmi bo v višini 1790 m. Pro- moranja še na sporedu, sta Fizkulturna Organizirati moramo v najkrajšem času salci, moški in ženske, in sicer v ob- ga se počasi dviga in doseže po 8.5 *VC7-a Jugoslavije in Jugoslovanski olim- številne pionirsko in mladinsko smučar- veanem drsanju. Tekma v spustu, tu- kilometra največjo višino 1900 m, na- Pjjski odbor pozvala naše predstavnike ske tečaje, ki nam bodo pomladili našo di za kombinacijo in moderni petero- to pa zopet pada do cilja, ki je na zimskih športov k intenzivnemu vežbanju. smučarsko reprezentanco in izučili vrsto boj, se bo začela ob 10. uri. Pol ure istem mestu kot start. V štafeti je vi- Vestni smučarji, katerim je količkaj do uspešnih Knificev, Klančnikov in mno- pozneje se začno tekme hitrostnih -----^ — --=—•*=- »'»•'»ti«- *“ "k-*— — ............................ drsalcev na 1500 m. Peti dan zimskih olimpijskih iger, to je v torek 3. februarja, bodo za- movati tudi sanka« na skeletonih. Ob istem času bo start smučarskih štafet šinska razlika samo 90 m, najvišja uspehov, so že skrbno na delu in pre- gih drugih, ki bodo lahko odlično na-točka pa je pri 6.5 km — 1870 m. gledujejo svojo opremo. Mnogi med nji- domestili naše najboljše na vseh domačih Olimpijsko skakalnico so pohvalili mi.80 tuJl tokom letne sezone pridno va- in tujih tekmah. Veliko dela bo treba . . tudi mnogi inozemski strokovnjaki, ‘j*1* ‘n se udejstvovali v vseh panogah vložiti v naše podeželje. V Bohinju, kla- čeli ob 9. uri poleg hookeyistoy tak- celo Sigmund B n ud je prišel sveto- hzkulture, da obdržijo kondicijo in se s sični deželi našega smučanja, moramo po-i- 7 — 1y' ‘'■ ' l '' '~v' vat. Za slalom in spust pa verjetno tem pripravijo na predstoječa zimska tek- iskati še mnogo vrednih naslednikov To- nikjer na svetu ni toliko lepih prog jnovanja. Dokaz temu je vsekakor dobra maža Godca, v Mojstrani in Kranjski go- izvedba in obisk smučarskega tekmova- ri pa mora znova vstati mnogo Janšev, nja v začetku septembra »Za Akomc. Jakopičev in Klančnikov. Pa tudi našo-i izkulturna zveza Slovenije je poskrbela, mu osamelemu Razingerju mora slediti da bodo naši smučarji preskrbljeni z iz- številen kader mladih tekmovalcev, datnim in koristnim treningom, ki jim bo Pripomniti pa moramo, da je v po-mnogo pripomogel, da bodo uspešno gledu alpskih panog smučarskega športa vstopali v borbe, ki jili čakajo na olim- položaj bistveno različen. V teh discipli- pijskem prvenstvu v St. Moritzu in nas nah imamo poleg starih »kanonov«, ki nas še vedno častno zastopajo na vseh inozemskih tekmovanjih, še mlad kader, kt že danes uspešno odriva naše dosedanje najboljše tekmovalce. Vsekakor jim v bodoče a •v. v * • - *■ 'ife - U ., -V U. { |§P^: m{ m častno reprezontirali. Pred vstopom v zimsko smučarsko sezono pa se moramo seznaniti tudi z nekaterimi pozitivnimi in negativnimi dej-_________________ __ ____________ stvi y razvoju našega smučarskega špor- moremo zaupati, da bodo ta. Nikakor no moremo od Smoleja ali uspehom nadomestili naše dosedanjo prod našega »večnega« prvaka Zemvo, po- vake. Prepričani smo, da bomo imeli že r tej sezoni priliko glodati, kako uspešno pod strokovnim vodstvom vadijo naši najmlajši, med njimi tudi tovarišice, in usposabljajo za velike cilje. Tako žrtvovalnega Knifica in drugih, ki so mnogo lot dajali vse za dober plasma našega smučarstva, zahtevati, da nas bodo zastopali v nedogled. Priznati jim moramo vse uspešne nastope v medna- V** mik m im išSi mm rodnih tekmovanjih, moramo jim pa tudi usmerjeni zimski 6port nam bo odprl zagotoviti dobre naslednike, ki bodo čast- prave in lepe perspektive na domačih in no nadnmfMtili naŠA nrvalrn a..-**- _______::i_ ■____ m Togled na letovišče St. Moritz no nadomestili naše prvake. Zato je nujno potrebno, da v najkrajšem času vzgojimo sposoben kader mlajših smučarjev, predvsem tekačev, ki jih imamo priliko gledati že dolga leta. Občutna vrzel, ki se pojavlja med teka či, bi bila lahko za naš smučarski šport usodna. Zato jo treba pristopi vsepovsod k smotrnemu delu. Šolske oblasti naj bi začelo z živo propagando med mladino in jo navduševale za zimsko udejstvovanje v fizkuHuri, prav tako pa naj bi v tem cilju pristopila k intenzivnemu delu tudi vsa fizkulturna društva in aktivi. Složno, skupno in organizirano delo na tujih tekmovanjih, kjer bomo lahko pokazali pravo sliko naše mlade fizkulluro, ki bo v ponos mladi generaciji. N!aro$afte se na Poleti I. £v@zna liga (Nadaljevanje s t. strani) otuval svojo prednost in stanje 2:0 vse do konca prvega polčasa. Takoj v začetku drugega polčasa se je Partizan znašel in že v prvi minuti znižal stanje na 2:1. Mihailovič je zelo lepo prodrl po desnem krilu, pobegnil obrambi Hajduka in poslal žogo neubranljivo v mrežo. To je moštvo Partizana zelo ohrabrilo in si je zelo prizadevalo, da bi izenačilo. Izglodalo je, da mu bo to uspelo, zlasti še, ker je bil Mrčič poškodovan. Zaradi tega Frane Matošič (Hajduk) jo moral Hajduk spremeniti postavo svojega moštva. Vukas je igral zvezo, Lokošek pa krilca. Toda požrtvovalna in borbena obramba Hajduka je v defenzivni igri preprečila vse poskuse Partizana, čeprav je bil odslej Partizan v premoči, je bila ta taktika Hajduka uspešna. Rezultat je ostal do konca igre nespremenjen. Zmaga Hajduka je povsem zaslužena. V splošnem je moštvo Hajduka predvedlo boljši in zrelejši nogomet kakor Partizan, kar prihaja do izraza tudi v končnem rezultatu. Treba pa je naglasiti, da sta se borili obe moštvi zelo požrtvovalno kljub skrajno neugodnim vremenskim in terenskim razmeram. V moštvu Hajduka Stim-čič ni imel mnogo posla in je bil zelo siguren. Oba branilca Kokeza in Bro-kata sta bila požrtvovalna, hitra in zanesljiva. V srednji vrsti je bil naj-boljiš Katnič, ki je zelo uspešno pokrival nevarnega Bobeka. V napadu so se odlikovali Matošič, Vidjak in Vukas. V moštvu Partizana sta bila najboljša igralca Čajkovski in Jovanovič. V napadu sta bili najboljši obe krili. Bobek je bil skrbno krit, branilca sta bila na težkem terenu dokaj neokretna in nesigurna, prav tako tudi srednji krilec Firm. Vratar Šoštarič ni mogel ubraniti obeh gotov. Tekma je potekla v živahni, zanimivi in napeti borbi ter je bila kljub težkemu terenu na dostojni višini. Nekaj ostrejših startov je bilo neizogibnih. Po končani tekmi so igralci Partizana čestitali zmagovitemu Hajduku. Tekmi je prisostvovalo okrog 6000 gledalcev. Sodil je Epert iz Zagreba. Dinamo: Sarajevo 6:1 (3:1) Zagreb, 26. okt. Danes je bila odigrana zadnja prvenstvena tekma v jesenskem delu tekmovanja med zagrebškim Dinamom in FD Sarajevom. V prvem polčasu je bilo moštvo Sarajeva povsem enakovreden nasprotnik. V tem delu igre je bila tekma na lepi višini. V drugem polčasu Sarajevčani niso mogli vzdržati ostrega tempa in so znatno popustili, tako da je bil Dinamo gospodar na igrišču. Visoka zmaga Dinama je sicer zaslužena, toda Sarajevčani bi po svoji igri zslužili boljši rezultat. V moštvu Dinama sta se posebno odlikovala Čajkovski in Horvat II., v moštvu Sarajeva pa srednji krilec Mantula in v napadu Sraka in Lazrevič. Za Dinamo so dali gole Volfi 3, Reiss 2 in auto-gol Glavočevič, edini gol za Sarajevo pa je dal Jordanovski. Tekmo, ki ji je prisostvovalo okrog 4006 gledalcev, ;e sodil Erlih iz Ljubljane. Metalac: Crvena zvezda 2:2 (2:0) Beograd, 26. okt, V zelo vetrovnem vremenu je bila danes odigrana nogometna tekma med beograjskima moštvoma Me ta la c in Crvena Zvezda Tekma, ki ji je prisostvovalo 5000 gledalcev, se je končala neodločeno 2:2 (2:0). V prvem polčasu je bil Metalae mnogo boljši in je v tem delu igre dosegel tudi oba gola. Splošno se je pričakovalo, da bo Metalae zmagal Toda v drugem polčasu se je Crvena Zvezda znašla ter ji je uspelo izenačenje. Izguba točke pa je znižala iz glede Crvene zvezde na prvo mesto V moštvu Metalca so bili najboljši Živkovič, Petrovič in Reberški, v moštvu Crvene zvezde pa Drenovec, Djurdjevič in Mitič. Gole za Metalca sta dala Petrovič in Stankovič, za Cr-veno zvezdo pa Atanackovič in Šapi-nac. V 39. minuti drugega polčasa je sodnik izključil igralca Metalca Kon-stantinoviSa. Sodil je Branko LaliČ iz Beograda. Ponzlana: Lokomotiva 3:0 (1:0) Prejšnjo nedeljo je bila odigrana na stadionu San Saba v Trstu prvenstvena nogometna tekma I. zvezne lige med zagrebško Lokomotivo in tržaško Ponziano. Po živahni in zanimivi igri so zasluženo zmagali domačini z rezultatom 3:0 (1:0). Gole so dosegli Stivoli. Colombini in Toma- smi. Tekmo je pred 4000 gledalci vo- Metalae: željezničar 2:0 (0:0) dil zagrebški sodnik Podubski. ske Sloge v prvenstvenem tekmovanju II. lige. Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev, sodil jo je Barjaktare-vič iz Beograda. železničar: Dinamo 1:0 (1:0) V četrtek je bila v Pančevu prvenstvena nogometna tekma II. zvezne lige med sarajevskim Železničarjem in domačim Dinamom. Tekma je bila zelo živahna in zanimiva. Dinamo je imel več ugodnih prilik, toda njegov napad je bil neodločen pred nasprotnikovimi vrati. Tako so zmagali gostje, ki se jim je posrečilo doseči edini gol tekme po Bajramiju. Binarno: Enotnost 1:0 (0:0) Pančevo, 26. okt. Današnja prvenstvena nogometna tekma med Dinamom in ljubljansko Enotnostjo se je končala z zmago Dinama 1:0 (0:0). Tekma je bila odigrana v zelo hladnem vremenu^ Ves čas je bila močna burja, košava, tako da se igra ni mogla prav razviti. Edini gol je dosegel Šebec v 25. min. drugega polčasa. Zaradi mrzlega vremena je bilo na tekmi komaj 1000 gledalcev. Zagreb, 26. okt V deževnem vremenu in na razmočenem terenu je danes premagal Metalae sarajevskega Zeljezničarja z rezultatom 2:0 (0:0). Gole sta zabila Capeta in Gruškov-njak. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 3000 gledalcev, je sodil Božina iz Slavonskega Broda. Mornar :TekstHac 6:2 (1:1) Varaždin, 26. okt. Današnja tekma med Mornarjem in Tekstilcem je bila odigrana na zelo težavnem terenu, ker je bilo igrišče zaradi deževja popolnoma blatno. Zmagal je Mornar z rezultatom 6:2 (1:1). Gole so dali za Mornarja Hirman 2, Gemery, Smole, Marčetič in Petrovič po enega, za Tekstilca Solerti in Janušič. Tekmi je prisostvovalo 1000 gledalcev, sodil je Madjarac iz Zagreba. Kvarner: Rabotnički 4:0 (2:0) Reka. 26. okt. Danes je bila tu odigrana prvenstvena nogometna tekma II. zvezne lige, v kateri je končno Kvarnerju uspelo doseči prvo zmago v jesenskem delu prvenstva s precej visokim rezultatom 4:0 (2:0), ki popolnoma ustreza poteku igre. Ml&Sisiei EK&tnssti zassagaii v tekm&vatsju za jsMeotstfial Z&made Pepeta64 I " ■"""* f ■ ’ :: 1 Mladinsko moštvo FD Enotnosti, kije zmagalo v pokalnem tekmovanju »Memorial Zornade Pepeta« Preti saMpetom feseoskega prwii§t¥a v II. zvestSi ligi Ljubljana, 26. oktobra. V predtekmi prvenstvene nogometne tekme Garnizon Lj. : Krim sta odigrali mladinski moštvi Enotnosti in Rudarja iz Trbovelj finalno tekmo za »Memorial Zornade Pepeta - brenka«. Prvo srečanje med obema moštvoma se je končalo v Trbovljah z zmago Enotnosti 2:0, dočim so v današnji tekmi nepičakovano zmagali mladinci Rudarja 2:1. Ker pa je razlika v doseženih golih iz obeh tekem v korist Enotnosti, so mladi ljubljanski nogometaši osvoji! lep prehodni kip in dobili v znak priznanja diplomo. Tekmovanje za »Memorial Zornade Pe- peta-Frenka«, partizana borca, komisarja VII. korpusa, ki je dal v svojih mladih letih življenje za boljšo bodočnost svojega naroda, bo postalo tradicionalno, kajti lepi kip, ki si ga je letos osvojilo mladinsko moštvo Enotnosti, je neosvojljiv in bo le vanj vgravirano vsako leto ime zmagovalca. Današnja tekma je bila živahna. Vj prvem polčasu so imeli več od igre gostje, po odmoru pa so prevladovali domačini, katerim na se kljub temu rezultata ni posrečilo vsaj izenačiti. Tekmo je sodel Žitnik iz Ljubljane. PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Ljubljana, 26. okt- Vodilno društvo II. zvezne lige, novosadska Sloga, je pretrpela v tem kolu že tretji zaporedni poraz. To pot je izgubila z Bu-dučnostjo v Titogradu, tako da imajo vsa tri vodilna društva enako število ločk. Velika verjetnost pa je, da bo postal prvak jesenskega prvenstva II. zvezne lige zagrebški Metalae, ki mora odigrati še eno tekmo. Ljubljanska Enotnost je radi poraza v Pančevu padla iz četrtega na šesto mesto v lestvici. Na Reki je Kvarner osvojil prvi dve točki z zmago nad Rabot-ničkim. V H. zvezni ligi morajo bili odigrane še tri zaostale tekme. Edino presenečenje lahko priredi Metalae, da se povzpne iz četrtega na prvo mesto, medtem ko ostale tekme ne bodo bistveno spremenile položaja na lestvici. LESTVICA II. ZVEZNE LIGE: Sloga 10 7 0 3 18:5 14 Naša krila 10 6 2 2 26:13 14 Bmlučnost 10 6 2 2 21:12 14 Metalae 9 6 1 2 17:12 13 Mornar 10 5 2 3 21:13 12 Enotnost 10 4 3 3 19:11 11 Tekstilac 10 4 1 5 19:24 9 Dinamo 9 4 0 5 11:15 8 Željezničar 8 1 2 5 6218 4 Rabotnički 10 0 3 7 5:21 3 Kvarner 8 1 0 7 6:22 2 Budučnost: Sloga 1:0 (1:0) Titograd. 26. okt. Včeraj je bila odigrana tu prvenstvena tekma II. zvezne lige med domačo Budučnostjo in novosadsko Slogo. Edini gol je dosegel Pajevič iz enajstmetrovke. To ie že tretji zaporedni poraz novosad- P?va sScuftltsa Garnizija LJ. :Kr!m 3:2 (1:1) Ljubljana, 26. oktobra. Danes popoldne je bila na igrišču Doma ar-mije prvenstvena nogometna tekma med moštvoma Ljubljanske garnizije in Krima. Kakor je bilo pričakovati se je tekma končala z zmago vojaške enajstorice. Rezultat ne ustreza poteku igre, ker je moštvo Garnizije pokazalo mnogo boljši nogomet kakor bi človek sodil po izidu tekme. Poleg tega je moštvo Garnizije zapravilo mnogo zrelih situacij, eno ali dve pa tudi njihov napad ni izkoristil. Večino tekme so na igrišču prevladovali nogometaši Garnizije. Pred-vedli so lepo skupno igro, pokazali boga to tehnično znan je in celo vrsto smiselnih kombinacij, bili na so boljši tudi v startu na žogo. Pred vrati Krima je bilo med tekmo mnogo ko- čljivih položajev, ki so se z izjemo treh po zaslugi vratarja Logarja in precejšnji smoli strelcev Garnizije srečno iztekli. Tekmo je sodil Janežič. Kladivar: železničar 5:1 (4:0) Maribor, 26. oktobra. Današnja prvenstvena tekma v 1. skupini slovenskega prvenstva med celjskim Kla-divarjem in maiborskim Železničarjem se je končala z visoko zmago Kladivarja 5:1 (4:0). Kladivar je že v 2. min. dosegel po Dobrajcu prvi gol. Sledil je napad Železničarja, ki pa mu ni uspelo izenačiti. Prvih 30 minut je bila igra precej enakovredna, toda v 37. min. je prisodil sodnik enajstmetrovko proti Železničarju, ki jo je Dobrajc pretvoril v drugi gol za Kladivarja. Dve minuti pozneje je Kladivar dosegel po desnem krilu tretji gol. V tem delu igre je bil Kladivar v premoči ter je v E' 41. min. po Dobrajcu dosegel še četrti gol. V drugem polčasu je Dobrajc že v 3. minuti zabil peti gol, nakar je Kladivar močno popustil. Železničar je začel sedaj močno pritiskati na nasprotnikova vrata, toda ožrtvovalni vratar Kladivarja je udno branil svoja vrata, šele v 55. min. je dosegel Železničar po Pocajtu svoj prvi in edini gol. Teren je bil na igriščb zelo slab, ker je ves dan snežilo, kar je igralce zelo oviralo. Končni rezultat ne odgovarja poteku igre, ker je bil v moštvu Kladivarja Dobrajc edini strelec, medtem ko sta v ostalem bili obe moštvi precej izenačim. Tekmo, ki ji je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev, je sodil Kos iz Ljubljane. Rmfar: Triglav 1:0 (0:0) Ljubljana, 26. oktobra. Na igrišču Triglava je bila danes odigrana prvenstvena tekma I. skupine med Triglavom in Rudarjem iz Trbovelj, ki ni bila na posebni tehnični višini, pač pa vseskozi ostra. V moštvu Rudarja se je posebno izkazal vratar, dočim napadalna petorica ni znala izkoristiti mnogih zrelih situacij pred vrati Triglava. Od igralcev Triglava so bili najboljši levi branilec Osre-eki in v krilski vrsti Cehobin in Košenina. Edini gol je padel v 20. min. drugega polčasa. Zmaga gostov je popolnoma zaslužena. Tekmo je sodil pred približno 200 gledalci Perko. Nafta: Polet 3:1 (3:0) Dolnja Lendava, 26. oktobra. Prvenstvena tekma med Nafto in Poletom je bila odigrana v zelo slabem viemenn, ker je ves čas snežilo in je pihal zelo močan veter. Zaradi tega igra obeh moštev ni bila tehnično dobra. V prvem polčasu je igrala Nafta z vetrom, kar je tudi temeljito izkoristila in zabeležila rezultat 3:0 v svojo korist. Gole so dali Vidak I in Krčmar dva. V drugem polčasu bi lahko bilo obratno, Polet pa ni izkoristil prednosti, da je igral z 'vetrom. Častni gol za Polet je dal Toplak šodil je Presinger iz Celja. Druga skupiasa J. Gregorčič: škof ja Loka 5:0 (3:0) Jesenice, 26. okt. V današnji prvenstveni tekmi je doživela FD Škofja Loka na Jesenicah nepričakovano visok poraz. Domače moštvo, ki je nastopilo v pomlajeni postavi, je zaigralo dobro ter ves čas tekme prevladovalo na igrišču. Visokega poraza je delno kriv tudi vratar gostov, ki je bil zelo nesiguren. FD Gregorčič je prišel v vodstvo v 14. minuti, do konca prvega polčasa pa je zvišal rezultat na 3:0. Po odmoru so se gostje nekoliko popravili, vendar poleta domačih igralcem niso mogli zadržati ter so prejeli v 17. in 22. minuti drugega polčasa še dva gola. Tekmo je sodil Goli. Zaključni lahkoatletski miting v Celju Medveš Silva je dosegla v metu diska s 36.05 m najboljši rezultat po osvoboditvi Colje, 26. okt. FD Kladivar je priredil v soboto zaključni lahkoatletski miting v tej sezoni. Poleg domačinov so nastopili člani Enotnosti iz Ljubljane ter zastopniki iz Litije in Št. Vida. Kljub zelo hladnemu vremenu je bilo postavljenih nekaj dobrih rezultatov, med katerimi je vsekakor največji uspel Silve Medveševe v metu diska 36,06 m, kar je najboljši rezultat v državi ,po osvoboditvi. Prav tako so dobri rezultati v tekih. Močan veter je sicer v znatni meri pomagal, kljub temu pa ni oporekati dobri formi vseh nastopajočih ob koncu sezone. Organizacije mitinga je bila odlična. Tehnični rezultati so naslednji: Moški 100 m: 1. Petauer Ivo (Kladivar) 11.4: 2. Šketa Lado (K) 11.5; 3. Črepinšek Lojze (K) 11.6; 4. Čop (Enotnost) 11.6; 5. Hohnjec Boris (K) 12.0. 400 m: 1. Ferluga Vojko (K) 53.0. 2. Kopitar Marjan (K) 54.9; 3. Petauer Ivo (K) 55.3; 800 m: 1. Ferluga Vojko (K); 2:01,3; 2. Oberšek Jože (E) 2:01,6; 3. Olivi-eri Nero (E) 2:09.0: 4. Mecilovšek Roman (K) 2:12,6; 1500m: 1. Novak Janez (E) 4:20.8 2. Jovan (Št. Vid) 4:26.3; 5000 m: 1. Štajner Valter (K) 16:17.0; 2. Kalapati Ladislav (K) 16:39.2; 3. Gradišnik Franc (K) 18:08; 4. Košlomaj Janez (K) 18.09; skok ? višino: 1. Lebinger Hinko (Litija) 165 cm; 2. Zagorc Alojzij (K) 160; 3. Jovanovič Lado (E) 160; 4. Hohnjec Boris (K) 155; 5. Debeljak Ciril (K) 150; 6. Soršek Franc (K) 150. skok v daljino: 1. Črepinšek Lojze (K) 6.16 m; 2. Cop Janez (E) 6.02; 3. Pelauer Ivo (K) 5.99; 4. Zgalin Ljubo (E) 5.988; 5. Šketa Rado (K) 5.68; 6. Kopitar Marjan (K) 5.64. krogla; 1. Golc Edi (K) 11.66 m; 2. Furman Lado (E) 11.24: 3. Miler ,anko (E) 11.22; 4. Vehar Ivo (E) 10.71 m. stajnei hi Grabar disk: 1. Miler Janko (E) 38.32 m; 2. Golc Edi (K) 37.65; P Vehar Ivo (E) 36.22; 4. Furman Ladk. ,E) 36.17. troskok: Žgalin Ljubo (E) 12.96; 2. Zagorc Alojzij (K) 12.90; 3. Jovanovič Lado (E) 11.59: Čop Janez (E) 11.51. Mladinci 100 m: 1. Avguštin (K) 11.9; 2. Zupančič Igor (K) 11.9; 3 Pri-stovšek Franc (K) 11.9: 4. Sete Moj-mir (K) 12.2. Ženske 100m: 1. Šentjurc Mira (E) 13.4; 2. Rehar Fani (K) 13.6; 3. Po-sinek Vera (K) 13.9; 4. Gradišar Dagmar (K) 14.1; 800 m: 1. Repovž Milica (K) 2:32,8; 2. Jošt Zofka (K) 2:40,2; 3. Grabar Hilda (K) 2:52,8; 80m z ovirami: 1. Posinek Vera (K) 12.9: 2. Rehar Fani (K) 13.8; 3 Šentjurc Mira (E) 13.9; 4. Knez Ivanka (K) 14.0: 5. Gradišar Dagmar 'K) 15.2f skok v višino: 1. Knez Ivanka (K) '35cm; 2, Šentjurc Mira (E) 135; J> Posinek Vera (K) 135; 4. Gradi-;ar Dagmar (K) 125: krogla: 1. Medveš Silva (K) 9.05; disk: 1. Medveš Silva (K) 36.05 m; skok v daljino; 1. Gradišar Dagmar K) 4.81 m; 2. Posinek Vera (K) 4.56; 3 Reber Anica (K) 4.42; 4. Knez Ivanka (K) 4.30 m. Ullme hitrostne sss&todirke v Celju Celje. 26. okt. Danes so bile tu v izvedbi SFD Kladivarja prve ulične hitrostne motodirke. Poleg domačinov so tekmovali tudi motoristi iz Ljubljane, Kamnika in Zagreba, ki so prišli na tekmovanje naravnost iz Beograda, k jer so nastopili v soboto. Vreme prirediteljem in tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je moralo bili tekmovanje izvedeno po zasneženih ulicah in med neprestanim naletavanjem snega. Kljub temu je prireditev uspela. Vse ulice so bile polne gledalcev. ki so z zanimanjem spremljali drzno vožnjo dirkačev. Izmed favoritov je odpadel Ljubljančan Mlakar, ki je na zavoju padel in je moral izstopiti. Tekmovalo se je na 1900 m dolgi progi po mestnih ulicah z osmimi zavoji po 90 stopinj in enega z 180 stopinj, kar je glede na razmočene in zasnežene ceste zahtevalo od vozačev skrajno previdnost in veliko spretnost. Tehnični rezultati so bili naslednji: Sobota: Litija 6:3 (1:1) Murska Sobota, 26. oktobra. Današnja tekma med domačim moštvom Sobote in Litijo se je končala z nepričakovano visokim porazom gostov 6:3 (1:1). Takoj v začetku je prišla Sobota v napad, pomagal pa ji je tudi ugodni veter. Obramba gostov je brezhibno opravljala svoj posel. Čeprav je potekala v prvem polčasu igra po večini na polju gostov, žoga nikakor ni hotela v mrežo. Šele v 20. minuti je prišla Sobota v vodstvo. Pet minut pozneje je Litija izenačila. Kljub naporom z ene in druge strani je ostal rezultat prvega polčasa nespremenjen. V drugem polčasi, se je pričakovalo, da bodo gostje, ki so igrali z vetrom, uspešnejši. Toda na spolzkih tleh se niso mogli prav znajti. Sobota je zapovrstjo dosegla dva gola, nakar so gostje izenačili. Do konca igre so domačini po lepib kombinacijah dosegli še tri gole in postavili končni rezultat tekme. Gostje so se predstavili kot borbeno moštvo zlasti v 125 ccm turni motorji: 1. Horvat Albin (Maribor) DKW 125, 10.38 3/5; 2. Širca Danilo (Zagreb) Pub 125 10.43 2/5; 3. Sluzzi Valter (Kamnik) DKW 125 11.03 1/5. 250ccm turni motorji: 1. Gorjup Mirko (Ljubljana) Puh 250 10.11 3/5; 2. Horvat Albin (Marjbor) Puh 250 10.43 2/5; 3. Stuci Valter (Kamnik) A rdi e 200 10.43 3/5. 350 ccm turni morji: 1. Gorjup Mirko (Ljubljana) Puh 250 9.53 2/5; 2. Horvat Albin (Maribor) Puh 250 10.16 3/5; 3. Šurhek Ladislav (Zagreb) DKW 125 10.19 1/5. 500ccm športni motorji: 1. Cigoj Albert (Celje) BMW 500 10.58 3/5; 2. Šurbek Ladislav (Zagreb) DKW 125 11.04 2/5; 3. Derganc Alojzij (Ljubljana) NSU 200 12.21 4/5; 4. Lampe Slavko (Ljubljana) Rudge 350 12.22. Turni motorji nad 500 ccm: 1. Šurbek Ladislav (Zagreb) DKW 125 10.17; Derganc Alojzij (Ljubljana) NSU 200 11.27; 3. Štefe Matevž (Ljubljana) Harley 12.09 1/5. Športni motorji nad 500ccm: 1. Cigoj Albert (Celje) BMW 500 10.07 2/5: 2. Lampe Slavko (Ljubljana) Rudge 350 10.18 1/5 ; 3. Javornik Jože (Ljubljana) Ziindapp 600 11.20 3/5. Novinci. 125 ccm: 1. Završnik Vin ko (Kamnik) Ardie 13.16 1/5; 2. Šter 'e Leopold (Kamnik) NSU.97 14.15 1/5 Novinci, prikolice; 1. Ličen Karo! (Kamnik) Harley 1200 9.29 4/5 ; 2. Kolar Ludvik (Celje) NM BMG 750 9.59 2/5; 3. Dermastja Štefan (Celje) BM\V 750 11.58 3/5. Zmagovalci vsake kategorije so s priborili krasne pokale, drugoplasi rani so bili nagrajeni s plaketami, tretji iz vsake discipline pa je dobil lično diplomo. zalo lep ^apredek in bo v kratkem času resen konkurent Enotnosti. Kar-lovčani so pokazali tehnične finese, ki pa tim niso pripomogle k zmagi. ŽENSKE: UDARNIK : TRIGLAV 47:7 (20:2) Prva tekma nedeljskega dopoldneva ni nudila lepe igre. V tekmi se je pokazala velika premoč Karlovčank, ki so z lahkoto prehajale r«*v:grane igralke Triglava. Zmagale so premočno igralke Udarnika z rezultatom 47:7 (20:2). Igralke: ENOTNOST : UDARNIK MOŠKI 21:17 (11:8) V zadnji tekmi današnjega dopoldneva je zasluženo zmagala moška ekipa Enotnosti fgra je bila zelo hitra. polna prodorov, obojestranskih lepih potez in metov na koš. Igralci so bili zelo izenačeni, tako da v mo-š*tvib ni bilo slabega mesta. Pri FD Enotnosti je bila najboljša obramba, ki je uspešno razbija akcije gostov. Udarnikovi igralci so bili danes mnogo boljši ko! včeraj v igri s Triglavom; nekateri so dobri tehniki, toda labi realizatorji. KsMarji iz Karlovca v Milani Ljubljana, 26. okt. Včeraj in danes dopoldne je bilo v veliki dvorani na Taboru tekmovanje v košarki. Košarkarji FD Enotnosti so povabili v Ljubljano žensko in moško vrsto FD prvem polčasu. Domače moštvo je pokazalo v drugem polčasu boljšo in lepšo igro in je zmago zaslužilo. Tekmo je sodil Bergant. Gorica: Elan 5:0 (2:0) Nova Gorica, 26. okt. — V Gorici -Št. Pertor je bila danes odigrana prv. ngometna tekma II. skupine med FD Elan iz Novega mesta in FD Gorico, ki je nastala po fuziji Partizana iz Bilj, Adrije iz Mirna in ostalih okoliških društev. Gorica je zasluženo zmagala po tehnično boljši in borbenejši igri. Tekmo je sodil tov. Puciher iz Ljubljane, gledalcev okrog 500. Udarnika iz Karlovca. V soboto zve čer eta igrali ženski vrsti Enotnosti in Udarnika ter moški vrsti Udarnika in Triglava iz Ljubljane, v nedeljo dopoldne pa sta v prvi tekmi igrali ženski vrsti Udarnika in Triglava, v poslednji pa prvak Slovenije FD Enotnost in Udarnik. Tekmovanju Je prisostvovalo malo gledalcev. Organizacija tekmovanja je bila dobra ŽENSKE: UDARNIK : ENOTNOST 21:18 (6:16) Tekma je bila zelo zanimiva posebno v prvem polčasu. Igralke Enotnosti so razočarale gledalce s svojo slabo igro v drugem polčasu. Ekipa Udarnika je pokazala solidno igro tn tudi zasluženo zmagala. MOŠKI: TRIGLAV : UDARNIK 24:24 (11:15) Obe moštvi sta se trudili za zmago Moštvo Triglava je v tej igri poka- Posnetek kipa, Id ga je osvojilo mladinsko moštvo Enotnosti v tekmo* vanju »Memorial Zornade Pepeta« Se 10 dni re čas za vadbo jesenskega krosa c v * J Med treningom za jesenski kros v ljubljanskem Tivoliju buda tisočem mladincev in mladink za vključitev v tizkulturno gibanje in za vstop v kako fizkulturno društvo, kajti po sklepu IV. plenuma Fizkulturne zveze Jugoslavije v Sarajevu bo odslej dalje smatran za fizkultumika samo tisti, ki se bo s fizkulturo res tudi bavil in sicer bavil sistematično in ne morda samo tekmoval enkrat ali dvakrat na leto, kot je bila do sedaj navada pri marsikaterem mladincu in mladinki, ki se je smatral za fizkultumika. Jesenski kros je obenem tudi zaključek letne lahkoatletske sezone in bo prišel prav vsem tekmovalcem v lahki atletiki, da preusmerijo Svoj način treninga, ki odslej ne bo izvajan več na tekališču, ampak v telovadnici in deloma izven nje v lahkih, ne prenapornih tekih. Za smučarje pa bo nasprotno jesenski kros vstop v resen trening, na katerem si bodo utrjevali svoje mišice, dihala ter druge organe za napore, ki jih čakajo pozimi na snegu. Izrabimo torej še zadnjih 14 dni in se pripravimo za tekmovanje v jesenskem krosu, kajti tudi letos naj velja pravilo: nihče naj ne tekmuje, ki se ni v resnici za kros tudi resno pripravil! 3.06,? Kancler (P) 3:09,1 Tratnik (B). Edinstveni primer v slovenski plavalni zgodovini je, da imamo v eni sezoni kar tri plavalce pod tri minute. Brandner je šesti, Florjančič pa osmi na jugoslovanski lestvici. 100 m HRBTNO 1:13,2 Pelhan (E) 1:19,6 Pelan (E) 1:19,8 Ciglič (E) 1:24,4 Smrkolj (E) 1:2?,5 Jereb (E). Na tej progi smo dobili novega plavalca, mladega Pelana, ki bo z nekoliko izboljšanim slogom lahko še mnogo napredoval. Slab je na tej progi povpreček, ker imamo komaj šest plavalcev pod 1:30. Na tej progi se ne smemo posluževati crawlistov, da priložnostno plavajo hrbtni slog, temveč moramo tudi tu vzgojiti specialiste. (Dalje.) M. P. PREGLED PLAVALNEGA ŠPORTA V SLOVENIJI V LETU 1J17 Že več kot mesec dni je minilo, kar se je zaključila plavalna sezona v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji. Čas je, da podrobneje pregledamo, kaj je bilo v letošnji plavalni sezoni novega, kje smo napredovali, kje nazadovali in kakšni so izgledi za nadaljnji razvoj plavalnega športa v Sloveniji. Če smo v prejšnji sezoni trdili, da je plavalni center — in to edini v Sloveniji — Ljubljana, lahko to v letošnji sezoni že smelo zanikamo. Letos emo dobili poleg Ljubljane dve novi močni plavalni postojanki: Maribor in Gorenjsko. Ljubljanske plavalce z vso naglico dohitevajo lani popolnoma neznani plaval.i Maribora in Bleda. Poglejmo značilnosti ljubljanskih plavalcev. Največji napredek so pokazale mlade plavalke, vendar pa moramo ugotoviti, da je njih število skromno, saj osmorica prvorazrednih plavalk ne sme in ne more predstavljati vsega ženskega plavalnega kadra. Še slabše je stanje med mladinci. Medtem ko je v ženskih vrstah še nekoliko upanja za nov naraščaj, je stanje med moškimi precej slabše. Trije, štirje nadarjeni mladinci so ves naraščaj, ki lahko FD Enotnost danes z niimi razpolaga. In še ti ne pomenijo 0 niti v vrstah jugoslovanskih mladincev skoro ničesar, kar smo dobro videli letos na mladinskem prvenstvu v Splitu. Plavalno sekcijo je treba postaviti na širšo bazo, treba je pokazati pri delu več požrtvovalnosti, več vztrajnosti. Prvi uspehi ne smejo plavalca odvrniti od treninga, misleč, da je sedaj dosegel višek, temveč mu morajo hiti gonilo za še trše delo. Mladi plavalci Enotnosti bodo morali prihodnje leto marljivo trenirati, če bodo hoteli nadomestiti tiste, ki prezgodaj odhajajo iz športne arene, misleč, da so pri 20—22 letih prestari za šport, če se bodo namreč hoteli vsaj na mladinsKem državnem prvenstvu častno plasirati. Plavalcem Maribora in Gorenjake — posebno Bleda — moramo letos dati vse priznanje. Njihove sekcije sicer še niso homogene* pač pa razpolagajo z nekaterimi odličnimi posamezniki, ki so se uvrstili celo med najboljše v državi. Pri delu so pokazali veliko vztrajnost, čeprav nimajo niti strokovnih vodstev, niti takih materialnih pogojev, kot jih imajo Ijub-1’anski plavalci. Njihove vrste so sestavljene iz mladih, nadarjenih plavalcev, od katerih lahko še mnogo pričah a lemo. Značilno je. da sc že drugič zaporedoma zmagali v mladinskem te.movanju za »Ziherlov memorial* pMvalci izven ljubljanskega okrožia. Prepričani smo, da bomo kmalu dobili neka} močnih plavalnih centrov po vsej Sloveniji, ki bodo popolnoma enakovredni Ljubljani. Tabele najboljše peterice plavalcev za 1. 1947. v Sloveniji so: h - . ________________ Ciril Pelhan 10D m PROSTO 59,8 Pelhan (Enotnost) 1:08,2 Skaberne (E) 1:08,4 Smrkolj (E) 1:09,0 Kobal (E) 1:09,6 ‘totter (E). Oba lani precej obetajoča sprinterja Smrkolj in Skaberne sta letos močno nazadovala. Edini, ki na tej progi nekaj obeta, je mladi Kobal, ki je bil letos še začetnik, pa je dosegel za mladinca kar lep rezultat. Kvantitativno je na tej progi najboljši povpreček, saj je plavalo 15 tekmovalcev pod 1:13. 200 m PROSTO 2:20,6 Pelhan (E) 2:27,2 Cerer (E) 2:3?,6 Rotter (E) 2:39,6 Pleskovič (Rudar) 2:40,2 Skaberne (E) Pelhan in Cerer sta razred zase. Presenetil pa je na tej progi slovenski prvak Pleskovič .i. Trbovelj. Z resnejšim treningom in pod strokovnim vodstvom bi gotovo dosegel še lepše uspehe. 400 m PROSTO 5:20,9 Pelhan (E) 5:21,5 Cerer (E) 5:36,7 Tušek (Polet) ’ 5:40,8 Mihalek (E) 5:53,5 Kobal (E). Mariborčan Tušek je poleg Pelhana in Cererja, ki sta to progo plavala le mimogrede, nedvomno najboljši slovenski dolgoprogaš, iijogov čas je zelo dober in upamo, da ga bo prihodnje leto še znatno izboljšal. 1500 m PROSTO 22:58,5 Dular (E) 23:54,2 Rotter (E) 25:20,0 Černe (E). ;*c- Najdaljša proga je letos tudi najslabša. Res je, da so nastopili slovenski plavalci na tej progi le dvakrat, vendar je že dolga leta ukoreninjen pri nas predsodek, da slovenski plavalci nimajo sposobnosti za plavalni »maraton«. Mislim, da ni treba še posebej poudarjati, da je taka trditev nesmiselna in da izvira le iz lenobe plavalcev. Treba je vzgajati sprmterje preko dolgoprogašev. 100 m PRSNO 1:12,7 Cerer (E) 1:20,9 Brandner (Polet) 1:21,4 Kancler (Polet) 1:21,6 Tratnik (Bled) 1:22,6 Florjančič (E), Na progah prsnega plavanja presenetljivo prevladujejo plavalci izven Ljubljane. Oba Mariborčana Brandner in Kancler ter Blejčan Tratnik so še mladinci in predstavljajo gotovo največje odkritje letošnje sezone. Časa Mariborčanov sta postavljena še z mešanjem slogov in sta zato tudi nekoliko boljša, kot sta jih dosezala pozneje s klasičnim slogom. Tratnik pa je preplaval * vso progo v »metuljčku«. 200 m PRSNO 2:42,3 Cerer (E) 2:58,0 Brandner (P) 2:59,4 Florjančič (E) Obvestilo Sizkultiunsian društvom in aktivom V cilja, da se izvedejo za predstoječe letne skupščine čim boljše priprave, naj bodo občni zbori fizkulturnik društev in aktivov v času od 15. do 30. novembra t. L Pred tem rokom so lahko občni zbori le tam, kjer so temeljito pripravljeni, s tem, da bodo na njih konkretizirani sklepi seje GO FZS v zvezi z našim petletnim planom in uvedbo splošne fizične vzgoje. Iz sekretarijata FZS USTANOVITEV FIZKULTURNEGA DRUŠTVA FRANCE PREŠEREN V petek, dne 17. oktobra so se zbrali v Lescah zastopniki FA in FD Begunje, Bled, Lesce in Radovljica z naemnom ustanoviti fizkulturno društvo, ki bo zbralo in povezalo v celoto raztresene sile fizkulturnikov. Namen ustanoviteljev je izzvenel v skupnem geslu dvigniti raven fizkul-ture, dati pogum osamljenim fizkul-turnim delavcem in pritegniti mladino, da se bo skupno s starejšimi vodniki vzgajala za delo, ki jo čaka v sedanjosti in prihodnosti. V no vi odbor so bili izvoljeni izkušeni in delava ljudje vseh fuzioniranih društev, ki so se že pred občnim zborom preimenovala v fizkulturne aktive. Najlepše so manifestirali slogo, ko so soglasno izbrali in sklenili, da se novo društvo imenuje po največjem slovenskem duševnem velikanu Francetu Prešernu. Upamo, da bo novo društvo opravičilo nade vseh sizkulturnlkov tega okoliša in da bo doseglo zastavljeni cilj ter dvignilo raven fizkultu-re do višine, ki bo vredna imena nove ustanoveljenega društva. PRVENSTVO SINDIKALNIH PODRUŽNIC KSS — LJUBLJANA V STRELJANJU BO 2. NOVEMBRA Fizkulturni aktiv DES Ljubljana obvešča vse prijavljence za tekmo v streljanju, napovedano za 26. t. m., da se ta tekma zaradi jesenskega krossa preloži na nedeljo 2. novembra z. začetkom ob 9. uri. Dostop na strelišče je mogoč samo s fizkulturno izkaznico, na kar se udeleženci še posebej opozarjajo. KSS je za to tekmo razpisal prehodno darilo. Vsa že objavljena navodila ostanejo v veljavi. FA — DES LJUBLJANA Ali si že poravnal^ naročnin© m Mariborčana Brandner in Kancler Kuj si žele Meškov, ©zerov, Nina Bnmadze In drugi sovjetski športniki V pogovorih, o čem sanjajo in kaj si žeHjo v si >ji bodočnosti, so najboljši sovjetski športniki in rekorderji Jajali take odgovore: Večkratni sovjetski plavalni prvak in neoKcielni svetovni rekorder Leonid Meškov je dejal tole: »Želim si še dolgoletnega športnega udejstvovanja, da bi še zboljšal svoje rekorde, da bi dosegel še nove uspehe, da bi lahko čimveč preda! naši športni mladini. Prepričan sem. da bo iz naših dečkov iu deklic izšlo na desetine n stotine prvorazrednih plavalcev, ki bodo izboljšali vse naše sedanje rekorde in bodo še bolj proslavili sovjetski šport.« Teniški prvak sovjetske zveze, k: je obenem tudi filmski igralec, N. Ozerov, je dal tole izjavo: »Zelo težko je biti dober filmski igralec 'n obenem dober teniški igralec. Jaz stremim za tem. da bom do podrobnosti uspel v obeh strokah. Ne vem. če d bo to uspelo, tolaži pa me dej stvo, da so podobni primeri že bili. Za primer mi služi moj starejši tovariš zaslužni umetnik republike Vse-volod Verbicki, ki je slaven umetnik in odličen teniški igralec. Hočem še bolje igrati tenis, posebno sedaj, ko želim sodelovati v mednarodnih igrah in se pomeriti z močnimi mednarodnimi mojstri v tenisu. O svojih nmet. niških sanjah nočen, govoriti. Kakor v vsakem mladem umetniku tako so tudi v meni zelo obširne. Govoriti o njih glasno pa je slab znak. Rečem le toliko: Biti hočem sodelavec pri velikih nstvarjalnib zmagah, katere doprinaša sovjetske izkustvo.« Evropski rekoider v metanju krogce Heino Lipp: »V meni sta dve želji, dva »tovariša«, ki mi ne dasta nikoli mini. Hočem še izboljšati rekord v metu krogle in postaviti rekord v deseteroboju. »Pomiril« ju bom z naslovi: »vsezvezni«, še bolje »evropski«, a najbolje »svetovni«. Svetovna rekorderka v metu diska Nina Du nbadze: »V pretekli sezoni je bil. v zvezi z mojim svetovnim rekordom, med moškimi metalci takle pogovor: »Če bo ženski rekord v metu diska prekorači! moškega, bomo zgoreli od sramu« Moji dragi bratje — metalci diska, če letos ne boste izboljšali svojega rekorda, se bojim, da boste morali kmalu zardeti.« Zvezni nogometni sodnik Latišev: »Cim ooljše moštvo je. tem manj sodnik žvižga. J sanjam o taki igri, kjer bo cim manj žvižgov, toda da bo temperamentna, polna lepih kombinacij in naporov. To bo naj višji razred sovjetskega nogometa.« Svetovni rekorderki v metu kopja K. Majnčaja in L. Anjokina. »Medve imava obe isto željo, da bi kopje poletelo za 30 metrsko mejo. Kateri izmed naju se bo o posrečim, ni važno. Obedve bova srečm, kajti ta rezultat bo še rišje dvkrnš! slavo sovjetskega športa.« Rekorderka v skoku v višino Bo-rodma: »Prve korake v športu sem napravila pod odstvom moje najljubše trenerke Zoje Romanove. Ona me je mučila dobivati uspehe v športu pa tudi v šolskem učenju. Preteklo leto mi je prineslo rekord v skoku v višino in medaljo zn dovršeno srednjo šob. Študiram poligrafski institut in želim postati enakopravna državljanka svoje velike domovine, kateri poklanjam todi svoje rekorde.« Sovjetska in svetovna rekorderka v metu krogle Tatjana Sevrjukova: »Imam samo dve želji: Moja največja želja je, da bi vrgla kroglo preko 15 m, druga pa je, da bi moja hčerka Ala dobro igrala klavir in postala glasbenica.« Sovjetska smučarska prvakinja Plolnikova: »Srečna sem, da se mi je v letu 1947 izpolnila želja, da sem postala absolutna prvakinja v smučanju, ker sem premagala vse svoje nasprotnice v vseh kategorijah. To zimo .K>m nadaljevala, da doprinesem s svojimi uspehi nov delež k povečanju sl .ve svoje domovine. Napravila bom vse, kar je v moji moči. Nadaljevala bom s študijeii na medicinski fakulteti. Dobro hočem vzgojiti svojo hči jn ji vliti ljubezen do domovine, športa in umetnosti. Boksarski prvak Sovjetske zveze V. Mednov: »ndo izmed mojih sovrst-nikov-športn.iko nima želje, da bi bi! nekoč prvi? Tudi v meni počiva ta želj*. P :tati hočem najboljši. Nič manj kot jaz. želi to tudi moj trener Vj.česlav Rčerbakov. človek, kateremu moram biti hvaležen za uspehe v ringu, kakor 'udi uspehe za v živ- ljenju. V s. - <1.* željah mislim na boks in na svoje tovariše. Ko bom končal fizkulturni institut, bom na vseh tečajih, k: jih bom vodil, pravi sovjetski človek, kulturni športnik in dober prijatelj te dece, katerih fizična vzgoja mi bo prepuščena.« Direktor stadiona Dinama B. Budov: »Stadion Dinama obstoja že 20 iet. Toda nihče izmed nas ne pomni slučaja, da bi nilo za časa velikih tekem vsem, ki bi si jih radi ogledali, zadoščeno. Mi hočemo le to, da nihče nikoli ne bi bil zavrnjen v prošnji za vstopnico. Za sedaj tega še ne moremo realizirati. Toda v teku je že akcija, de. se bo stadion povečal rn imel prostora za 100.000 gledalcev. Hočemo, da bi bil stadion Dinama še bolj udoben za športnike in za gledalce. V kratkem bo polepšan park. izgradili bomp krasen zimski bazen in če nam bo mogoče tudi dirkališče. Sovjetski rekorder v dviganju uteži J. Kucenko: »Ali niste tud' vi moji športni tovariš: sanjali o tem, kako se boste uvrstili med športne prvake in kako so vas poslušali dečki in fantje željno in pazljivo. AH vam ni srce močneje tripalo ko ste mislili o tem. da boste iz teh dečkov napravili Idealne atlete mogočne, močne, predane z vso dušo svoji materi domovini? Pri nas so Aleksejev. Sumin, Romanov. Porfirjev, Sčerbakov pretvorili svoje sanje v ustvarjanje. Sovjetsko občestvo z zanimanjem sledi vzgoji mladine. Preteklo leto sem na svetovnem prvenstvu v Parizu dosegel drugo mesto. Kaj bi skrival — strastno si želim prihodnje leto osvojiti zlato medaljo :a stovnem prvenstvu. Ho čem, da bi moji tovariši — dvigalci izboljšal svoje uspehe in da bi vsi svetovni rekord dviganju nteži pripadali sovjetskim atletom Mladini bom dal vse svoje znanje, mišljenje in silo, vse kar sem zbral v letih svojega športnega udejstvovanja, za kar sem hvaležen svoji domovini in tovarišu Stalinu, za katere živim in elam« Lahkoatletski četvereboj V Kijevu ;e bil lahkoatletski četve-roboj mest Moskve, Leningrada, Kijeva in Markova. Moštvo Moskve je nastopilo precej oslabljeno, kajti mitinga se niso udeležili nekateri najboljši tekmovalci kot Karakalov. Se čenova, Pngačevski, Cudina in Ozolin. Močan veter v prša ni dopušča) sprinterjem. da bi dosegli svoje od govarjajoče rezultate. Zato so rezultati v teku na 100 m Tereščenkove 12,8 med ženskami in jarka 11,6 med moškimi, daleč od njihove sposob nos ti. V .»koku v višino je zmagala naj-starejša tek no.alka leningrajčank« Sabova, ki se je že leta 1928 udeležila tega prvega tradicionalnega mitinga. Skočila je 1.53 m, druga pa je bila Galina (Harkov) z 1.50 m Mošk: so zaključili skok v višino pri 1.80 m in sicer Reš in RohHn {Leningrad) ter Agajekov (Moskva). Zelo dober rezultat je dosegla Zoja Siniekaja (Ki 'v). ki je vrgla disk 44.35 m, kar je tretji na jboljši rezultat letos na svetu Med mošk:m: je v tej disciplini zmaga! Isnjev (Moskva). le z nekoliko boljšim rezultatom 44.75 m. Svetovna rekorderka Moskovčanka Tatjana Sevrjukova je zmagala v metu krogle z rezultatom 13.92 m. druga pa je bila A. Andre-jevna 1 ~ 35 r MImII sovjetski lahkoatlet K n jazov je skodij na dvoboju štirih mest v skoku v višino ob palici 4 m Drug: dan se je pričel s tekom čez ovire. V mošk: skupini je zmagal Bu-lančik s čason 15.8. Na 80 m med ženskami se ,e razvila ostra borba med Turovo m Adamenkovo. S časom 11,8 je zmagala Adamenkova (Harkov), ki je imela boljši preskok čez zapreke in večjo borbenost. Tenis: »rvak ZSSR N. Ozerov Leningrajčan Gorjainov je vrgel kroglo 14.91 m in zasedel prvo mesto. Odličen rezultat je dosegel v skoku ob palici mladi Viktor Knjazev. ki je učenec zaslužnega mojstra športa Djačkova. Preskočil je 4 metre, drugi pa je bil Rajevski s 3.8(. m. Najstarejši ukrajinski športnik, zaslužni mojster športa Kanalu, je zmagal v metu kladiva z dobrim rezultatom 52.06 m in s tem premagal državnega rekorderja Aleksandra Sek-tela. ki je zasedel drugo mesto z 51.69 m. V končnem stanjn so zmagah Moskovčani 23o točkami. Drugi je bil Leningrad z ’39 točkami, tretje mesto je zasedel Kijev z 22.5. horkovski atleti pa so zbrati 128 točk Drobne zanimivosti iz SSSR Po vseh mestih Sovjetske zveze se vrše priprave za jesenski kros. ki bo oosvečen 30-letnici Oktobrske revolucije. Posebno velike priprave so v Kijevu in Voronežu. • V Lwown je bilo prvenstvo vojnih si! ZSSR v plavanju in skokih v vodo. Rezultati so bili zelo dobri. Najboljši čas je dosegel na fOO m prosto podočnik A. Libelj. ki je preplaval progo v 1:00.0 min. Moštveno prvenstvo so osvojili predstavniki moskovskega vojnega okrožja. • Na nrvenstveni nogometni tokmi med Dinamom (Moskva) in Dinarrora (Tbilisi) se je posebno odlikoval napa-ialec Dinama v Savdunin. Savdumin 'e še zelo mlad igralec (š«'e v **j «ezon! je bil sprejet v prvo moštvo), vendar ga že sedaj smatrajo za enega •'aiboliših igrjtlcev s Sovjetski /vezi. • Na lahkoatletskem tekmovanin za orvenstvo mladinskih športnih šnl se ie posebno odlikovalo moštvo Moskve. Postavili so nov sovietski mladinski '•eko d v štafeti 4XtoOm v odličnem *asn 44.5 sek. Na -todionu Dinama (Tbilisi) je mojster športa Helena Gokieli postavila nov gruzinski rekord v teku na tnftm v času 12.4. • V Minsku je ilo zanimivo tekmovanje v težki in lahki atletiki, katerega so se udeležili naiboliv' športniki Belorusije in Litve. V težki atletiki so -/marali Litvanei. v lahki atletiki pa Belorusi. ¥ETU 3&&SM£R}&i 14DŽAE SZEGEDT JE NAMEM5M 4 IZFREMENiL SLOG PLAVAH JA? Muro je poteg janyja eden naj večjih alentov evropskega plavalnega šp Plava s posebnim, popolnoma neobičajnim eravvlom. Gibe v vodi izvaja tesno pod trebuhom in križno pro sebi. Preval j u je se z boka aa bok. dek nog pa je zelo nepravilno. Je pa zato neobičajno lahek, leži visoko na vodi, k ha pravilno in močno »vleče« Prvo nagrado za najlepši slog craw-la ie dobil Jugoslovan Stipetič, ki plava zelo lahko, elegantno in kar najbolj o- ;mično. Veliko se je govorilo in pisalo o Angležu Romainu, ki je zmagal nepričakovano na 200 m prsno pred Madžarom Nemethom in Jugoslovanom Cererjem. Osvojitev tega naslova je zanimiva že zaradi tega, ker v Angliji metu! fokov slog sploh ni »i! ebvoljen pri tekmovanju. Romain ne izgloda niti koi Anglež, niti kot športnik. Nosi črne brčice in spominja tako po postavi kakor po zunanjem 'Z- (.etosu je evropsko plavalno prvenstvo v Monte Carlu je še vedno predmet razpravljanj v športnem tisku, saj je bilo na njem tenko dogodkov, da ne moremo iti preko njih molče. Naj večje presenečenje prvenstva je bil Fivncoz Alex Jany, ki . zmagoval brez posebnega truda. Od ostalih pa je posebno presenetil Madžar Mitro, ki je zmagal na 1500 m z izvrstnim rezultatom 19:28 minut giedu na barskega plesalca. Ima pa zato veliko in odločno voljo. Plava s posebnim, deloma težkim metuljčkovim slogom. Zmaga Romaina je zasenčena z vestjo, da je baje Madžar Szegedy, ki je še 50 m pred ciljem vodil z velikim naskokom, namenoma izpremenil slog plavanja, da bi bil diskvalificiran. Za to nešportno dejanje je bil baje dobro plačan od Francozov, katerim bi moral s tem pripomoči do končne zmage, ki so jo pa kljub temu osvojili Madžari Tega njegovega nešportnega ponašanja, ki bo imelo gotovo posledice, prav nič ne zmanjšuje dejstvo, da živi Szegedo že dve leti v Monacu in namerava sprejeti francosko državljanstvo. Med plavalkami je vzbudila največ pozornosti svetovna rekorderka na 100 in 200 m prsno Nizozemka Nel van Vlietova, ki je dekle srednje postave in prostega obnašanja. Plava v klasičnem slogi, z visoko dvignjeno glavo. Izredna prednost njenega sloga, ki je zelo lep, je popolna skladnost gibov in ritem. Njena največja nasprotnica je Madžarka Szekelvjeva, edina plavalkaf ki je tekmovala v metuljčkovem slogu. Je zelo mlada in močna ter plava izvrstno tudi crawl. ČSR, POLJSKA IN NORVEŠKA SE POTEGUJEJO 23A IZVEDBO BOKSARSKEGA PRVENSTVA EVROPE I948 Za izvedbo boksarskega prvenstva Evrope 1949 se potegujejo tri države, in sicer Češkoslovaška. Poljska in Norveška. Delovni odbor Mednarodne boksarske zveze (AIBA) je pri razpravljanju o teh prošnjah odločil, da bo pozval vse evropske člane zveze. da pošljejo sekretariati) ponudbe z navedbo finančnih zagotovil, ki morejo zagotoviti redno izvedbe evropskega prvenstva. Dokončno bo določen kraj evropskega prvenstva na seji delovnega odbora Mednarodne boksarske zveze, ki bo v Londonu, na katerem pa ne bo zasedal niti en zastopnik slovanskih narodov. Delovni odbor Mednarodne boksarske zveze je m svojem zadnjem zasedanju definitivno potrdil članstvo naslednjih narodnih zvez: Ceylona, ČSR, Madžarske, Romunije, Južne Afrike in Turčije. Prošnje za sprejem v člarst-o pa so prispele iz Birme, Koreje, Filipinov in San Marina, o katerih pa še ni odločeno. Prošnje za vpis so prispete tudi iz ZSSR, Ekvadorja in Grčije. Dosedaj še niso postali člani Mednarodne zveze niti ZSSR, niti Bolgarija m Jugoslavija. AIBA je ponovno opozorila vse svoje člani. _ da ne smejo navezovati športnih stikov z državami, ki niso njeni člani in jih obenem poziva, da pošljejo sekretariatu poročila o vseh mednarodnih tekmah od novembra 1946 zaradi naknadne potrditve. Obiskovalce olimpijskih iger v Londonu opozarja prireditveni odbor iger, da se trudi preskrbeti stanovanje za tuje obiskovalce in AIBA zato poziva svoje člane, da čimpzej sporoče število tekmovalcev na olimpijskih igrah, Kongres AIBA bo v Londonu ob priliki olimpijskih iger 1948. TUDI NA AMERIŠKE UNIVERZE JE PRODRL PROFESIONALIZEM VVilliamsa, ki je prestopil v West Point, potem so mu pa v Mississipi ponudili 15.000 dolarjev v primeru, da bi se vrnil. Ta denar pa n! bila pripravljena dati država Mississipi, ampak neki privatnik, ki je bil mnenja, da je to koristno za šolo in za igralca. Tako kupovanje nogometnih igralcev za posamezne šole Je v Ameriki tako staro kot nogomet sam. Neki izvrstni igralec nogometa je n. pr., še preden je leta 1945 odložil mornarsko uniformo, dobil ponudbo od 25 šol, da bi igral za njihova moštva. Vsi ti podatki so veren dokaz, kako globoko je že padlo športno udejstvovanje v Ameriki, kjer goje šport zaradi športa in ne zaradi krepitve in povečanja zdravja, kakor tudi, da je šport namenjen samo inteligenčnim slojem, ne pa tudi delovnemu ljudstvu. Samo tri nepremagane države Vsaj dokler so lahkoatleti še študentje, bi morali biti pripravljeni dati za šport vse svoje sile in ne stremeti za tem, da bodo tekmovali za denar. V Ameriki pa ne obstojajo v tem pogledu niti 50 odstotni amaterji. Če kaka šola ponudi športniku določeno vsoto, se navadno zgodi, da mu druga šola ponudi še več. To stanje je doseglo tak obsega, da so celo že v Ameriki sami uvideli, da tako ne more iti dalje, ker danes v ameriških šolah študira mnogo športnikov samo zaradi podpore, ki jo dobiva od svojega športnega udejstvovanja. Kadar pa ta vsota doseže več tisoč dolarjev na leto — nekateri prejemajo celo do 15.000 dolarjev —, se takšna vsota ne more več imenovati ^podpora«, ampak zaslužek, tekmovalec, ki se da tako »podpirati«, ya ne zasluži drugega imena kot profe-sionat. Značilen primer prekupčevanja s štu-denti-športniki je primer nogometnega igralca v državi Mississipi Thomasa Mc Letos samo tri državne reprezentance v nogometu niso doživele nobenega poraza v mednarodnih tekmah. To so: Češkoslovaška, Švedska in Italija, do-čim je bila Anglija premagana, prav tako pa tudi Francija, Jugoslavija in Madžarska. Anglija je poleg neodločenega rezultata s Škotsko 1:1 v Londonu pretrpela v Jurihu poraz od Švice s tesnim rezultatom 0:1. V Bruslju je pred 70.000 gledalci ob močnem nalivu premagala reprezentanco Belgije z visokim rezultatom 5:2. Prvi gol je dosegla že v prvi minuti, v 2t. minuti pa je vodila že 3:0, nakar so do 15. minute drugega polčasa dosegli Belgijci dva gola in je bilo stanje 3:2. Nato pa je Fi.nney pokopal vse upe Belgijcev s četrtim golom, takoj za njim pa je Laivton dosegel v IS. minuti še peti gol. Anglež« so bili -do konca igre v premoči in so zmagal: brez posebne težave. Angleži imajo trenutno zelo močno moštvo iu imajo po odhodu srebrnolasega Carterja zasedeno mesto levega krila z igralcem, ki igra z desno nogo, kajti Finney igra desno krilo v svojem društvu Preston NE. Lawton je še vedno mojster v igranju z glavo, dooim Mat-thievvsa evropski igralci ne znajo blokirati. Uspehi Aleša Jsasyfa Aleks Jany je nedavno osvojil tri naslove evropsicega prvaka v plavanju in izboljšal dva svetovna rekorda. Ihteresentno je, da je v razdobju od 9.—15. septembra nastopil 13 krat in skoro vedno dosege! rekordne rezultate. Tu prinašamo kronološko njegove nastope in uspehe: 9. Pariz — 209 m — 2:17,0 10. Monte Cario — 100 m — 56.2 (evropski rekord) 11. Monte Cario — 100 m — 56,9 12. Monte Cario — 4X200 — 2:04,9 (boljše od svetovnega rekorda) 12. Monte Cario — 400 m — 4:35,2 (svetovni rekord) 14. Monte Cario — 4 X200 m — 2:05,2 (tudi bolje od svetovnega rek.) 14. Monte Cario — 3X100 m — 56,0 (boljše od evropskega rekorda) 15. Mentona — 100 m — 55,8 (svetovni rekord) 17. Marseille — 100 m — 57,7 21. Casablanca — 100 m — 56,2 22. Casablanca — 4 X 200 m — 2:07,3 25. Casablanca — 300 m — 3:21,0 (svetovni rekord). Drobne zanimivosti V Barasu je plaval Šved P. O. Oestrand na 400 m v odličnem času 4:51,1. Drugi je bil znani švedski rekorder Bjorne Borg s 4:52,2. V. Tutevič je pred kratkim postavil nov moskovski rekord v metu krogle z rezultatom 15,20 m. » V ITRŠEVEM DOMU V PRAGI so bile 4. in 5. oktobra prve izločilne tekme članic ČOS v vajah na orodju za olimpijske igre leta 1948. Vrstni red tekmovalk je bil naslednji: 1. M. Misakova (Vinohrady) 93.2 točke, 2. Vermirovska (Vinohrady) 92.3, 3. K. Jiravova (Pro-stejov) 89.7, 4. L. Oralkova (Brno) 89.5, 5. M. Mullerova (Vinohrady) 86.9 točke. PRVENSTVO ZSSR v orodni telovadbi sta osvojila Beljakov med moškimi in Urbanovi če va med ženskami. V konkurenci moštev so zmagali člani glavnega gasilskega zbora. Lavrušeenko jo zmagal na konju z ročaji. IZBRANO češkoslovaško moštvo odbojke je igralo na svojem gostovanju po Franciji pretekli ponedeljek v Toulouaeu in zmagalo po zelo dobri igri 3:0 (15:9. 15:7, 15:2). B'RANCOSKI boksar Marcel Cerdan bo nastopil 31. okt. v chicaškem stadionu proti estonskemu boksarja Antonu Ra« adiku. • NA LAHKOATLETSKEM mitingu v Bologni sta bila izboljšana dva italijanska rekorda za ženske. Piccinini je vrgla kroglo 12 95 m daleč, Cordiale pa disk 42.56 m daleč. • SLOVAŠKI LAHKOATLETI SO NASTOPILI v Carigradu. V metu krogle je zmagal Janik z rezultatom 13,29 m m prav tako v metu diska z rezultatom 40,40 m. V skoku v višino pa je slovaški skakalec . Tonko dosegel z rezultatom 170 cm drugo mesto. Kot je videti, lahka atletika v Turčiji po vojni ni ravno na zavidljivi višini. • V PRAGI in Bratislavi bo v dneh od f. do 10. novembra izveden boksarski dvoboj med reprezentancama češkoslovaške In Poljske. »Polski Zwiazek BokserskL se na ta dvoboj že dalje časa skrbno pripravlja in je že izvedel izbirne tekme dveh moštev v Gdansku. FRANCOSKI tekač na srednje proge Hanseune je v Poitiersu izboljšal zadnji državni rekord svojega rojaka, bivšega svetovnega rekorderja Ladoumeguea. in sicer na tri četrt milje (1207 m) v času 3:08.3 minute, torej za tri desetine sekunde- • V STOCKHOLMU se je pričelo 20. t. m. veliko mednarodno tekmovanje v petih olimpijskih panogah. Tekmovanje je označeno kot generalna Izkušnja za olimpijske Igre. Na njem sodelujejo štiričlanske ekipe ZDA, Anglije, Finske, Francije. Švice, Madžarske In Švedske. V LONDONU je bilo preteklo nedeljo končano državno prvenstvo v tenisu. V finalni tekmi je Nizozemec Rlnker premagal Poljaka Vittmana 3:6. 7:5, 7:5. V igri parov sta Hinker in Carter (Nizozemska in Anglija) premagala par Bil-ilngton in TIoczynski (Anglija In Poljska) z rezultatom 3:6, 6:4, 6:3. * TEKMA AMERIKA-BMRpPA v hocke-jii na ledu bo verjetno odigrana po končanih olimpijskih igrah v St. Moritzu. Moštvo Evrope bodo verjetno sestavili Šved Ahemer, Švicar dr. Kratz in Oehoslovak Loos. Predvidevajo, da bo obramba sestavljena ir Švedskih igralcev, prvi napad iz češkoslovaških, drugi pa iz švicarskih igralcev. *ailnjem mestu je mojstrski kanduku Ra-doičič, ki ua turnirju ni pokaza! niti dobre igre, niti znanja ■/ otvoritvah, včasih pa tudi ne dovolj resnosti v borbah. Tretji šampionat FLRJ v Ljubljani je bil za razvoj šaha v Jugoslaviji, zlasti Dr. Muitovič in Uiigcrtč zmagala na III. šampionatn FLRJ Velik uspeh slovenskih mojstrov Ljubljana, 26. oktobra. Včeraj je bil Izmed obeh, ki delita prvo mesto, je Drugo polovico tabele otvarji s 50 V« nekončan III. finalni turnir za šahovsko dosedanji državni prvak dr Trifunovič Žič, ki ima pač napako, da igra svoje oi ••• - - prvenstvo FLRJ. Zadnja kola so bila dosegel znatno boljši rezultat proti zma- partije običajno samo v obrambnem slo- ^ v Sloveniji ogromnega pomena. Za- prav tako živahna kakor začetek turnir- govalcem, t. j. proti onim, ki imajo nad gu. Tako mu tudi izredna žilavost ni mman'|e občmslva Jf bll° 'zredno. Sistem ja. V borbi za prvo mesto pa je odločilo 50*/. točk, poleg tega pa je dal brez pomagala do višjega mesta. Na nasled- pre“osa.. p.artlJ .na demonstracijske deske 13. kolo, ki je bilo za nekatere tekmece dvoma tudi po kakovosti boljšo igro kot njem mestu je zaostal mojster Tot, ki je f* ^e- SIb',-l.no °bnesel in posameznim ko-res izredno nesrečno. Do tega kola je Gligorič. Njegove glavne odlike so še močan v kombinacijah, slabši pa v po- ‘0m ,e. Prl8°?*ivovaI°. nad 600 gledalcev, bilo 6 tekmecev za prvo mesto, poleg vedno odlično znanje otvoritev in sijajno zicijski igri Prvak JA Germek je stal PovPre(;nl ?blsk Pa le.bl1 300 do 400, s prve peterice na turnirju namreč še To- obvadanje končnic. Gligorič je imel, da spočetka na turnirju zelo slabo, potem , -p . Pr , em,v8i dosedanji re-movič V 13. kolu pa sta se igrali partiji se tako izrazimo, več »sreče« na turnirju, pa se je bistveno popravil in je dal tudi °r l* urnlr je pokazal, d , u a m« suuuin o » v osnovi čl. 24 točka e v zvezi s čl. 16. točka od Gajzcrja In nato od Berllča Ime iz- 4 XI «1 „ » .1* , • ..1 • „1____^_____________ z_______s _______________ 4 in čl. 21 točka I. disciplinskega pravil* nika s prepovedjo VSAKEGA UDEJ ključenega Gajzerja: dalje ni poskrbel, da bl vsaj na pismeno obvestilo Zveze o STVOVANJA V NOGOMETU ZA DOBO sospenzo Merca In Turka javil prava 1 LETA, kot glavni povzročitelj nedisci- Imena krivcev kot načelnik nogometne pline PD Ptuja pri nogometni tekmi v Škofji Loki dne It. avg. 1947. Ker nj hotel dati svojega Irnena na sodnikov poziv, kar sam prizna In ker Je s tem po- sekcije, ki je poslala v kratkem razdobju Itn tekmi v Škofji Loki dva dopisa na Zvezo, dalje ker Je podal ob zaslišanju dne 27. avg. 1947 na zapisnik netočne in vzročil In dopustil, da le bil suspendiran delno neresnične izjave o vsebini In po- tekn razgovora s predsednikom d*«"ii*11n- čimer jo od' • aost mesto njega Merc Alfred, dalje, da Je nagovarjal moštvo naj zapasti igrišče ob skega odbora v Ljubljani, s priliki dosojene H-metrovke, da je z br* skušal prevaliti krivdo In o canjem žoge v ant preprečil redni zaklju. nanj, kar Je obtežilna okolnost ček tekme in končno, da je žugal sodnika. _itx.8«*,55;J’AN,LO "* ,«„..1, »c. j. . ,, , (k:i ® T e čl. 1«. točk« 2 nermi suspenz« m prestnnek. ki ir:! te disciplinske*« pravilnik« 8 PREPO- vršil GjiJzcr Otmar, g čimer bl ramenja- 5. MERCD Al.FREDI! »e dve. spenz, vendar se mn Izreče opomin (brc* značaja kazni!! ker nl ugovarja! izreče- VEDJO VSAKEGA UDEJSTVOVANJA V NOGOMETU ZA DOBO C MESECEV ZARADI DEJANSKEGA NAPADA na v« imen ♦»kol nn i n n H C. TURKU OTMARJU se dvigne sn. spenz. Izreče sc mn opomin (brez zna- ~s,*,rdLejreabM mVte^Ui^^p^m kaznlb lz >*t®ka iazloka kot M"CU' diran Turk Oto (Otmar). 3. BERL1C MARJAN se kaznuje na osnovi čl. 24, točka d v zvezi s čl. 16. točke 5 disciplinskega pravilnika s prepovedjo izvrševanja VSAKE FUNKCIJE V NOGOMETU ZA DOBO 2 MESECEV, ker kot kapetan moštva kljub sodnlko- Vsem navedenim članom FD Ftiij tečejo kazni od rine prestopka, L j. od 19. AVG. 1547 dalje In se jim kazni priobčijo preko društva nnlec v Poletu. 8. POLANC TONE, član FD Škofja Loka se kaznuje na osnovi Čl. 24. točke vemu pozivu ni hotel povedati imena iz- 8 z aiadpun. sega ključen e*a Gajzerja Otmarja In ker na pnmnr»Ii V A DORnJi' vr^Fr'-Iir,01,n,r^?,V,0^^t‘;kl '''V3" 'e d„°eJ prestopki0”0!4 U 8 1,47. tn stee, pocledii dlsrlntlne « čim.”'lo n10 nre.ef zaradi dejanskega obračuna z nasprotnim ^,nmri^S^;sra.*elmaei.^aTp?r^ ‘®kmt d“® « ^ ' Skof3' ml v Škofji Loki. 4. MOJZER MILAN se kaznuje nn osno vi čl. 24. točke d v zvezi s čl. 16. točke Po predlogu zbora nogometnih sodnikov pri GO FZS se črta STUPICA MILAN iz seznama nogometnih sodnikov II. raz- ^zvrAevan.ta^KAKRSNE^OLT FUNKCIJE nešpir.nc*. obnašanja na V NOGOMETU ZA DOBO 6 MESECEV. (Nadaljevanje na zadnji strani) OS> %mMimeku iimu Nogmetna prvenstva evropskih držav Moskva, 26. okt. Danes je bila v Stalingradu odigrana zadnja tekma letošnjega nogometnega prvenstva ZSSR. v kateri je premagal Traktor z rezul-0. Po tej tekmi je letsvica prvenstva za leto 1947. Torpedo tatom 1 nogometnega naslednja: CDKA (Moskva) Dinamo (Moskva) Dinamo (Tbilisi) Dinamo (Kijev) Torpedo (Moskva) Zenit (Leningrad) Krilja Sov. (Kujb.) Spartak (Moskva) Traktor (Stalingrad) Dinamo (Leningrad) Krilja S. (Moskva) Dinamo (Minsk) VVS (Moskva) Iz prve skupine izpade torej VVS, novi elan pa postane Lokomotiva (Moskva), ki je premagala v finalnem turnirju prvaka ostalih 6 skupin. 24 17 G 24 19 2 24 14 5 24 9 9 24 9 6 24 24 24 .24 24 24 1 Gl :16 40 3 57 :15 40 5 57 :30 33 G 27 :31 27 9 36 :29 24 24 10 2 12 35 :49 22 24 8 6 10 32 :45 22 6 9 9 34 :26 21 7 7 10 34 :39 21 7 5 12 32 :48 19 G 6 12 22 :37 18 5 4 15 17 :46 14 3 5 16 21 :54 11 Praga, 26. okt. Tradicionalni derhy med praškima moštvoma Sparto in Slavijo je bil na sporedu VII. kola nogometnega prvenstva CSR. Pred 40.000 gledati se je ta 118. tekma med obema moštvoma končala z neodočenint rezultatom 1:1. Prvi gol je dal v 5. minuti prvega, polčasa za Sparto Cejp, izenačil pa je v 25. min. drugega polčasa desna zveza Savlje Sobotka. Tekma je bila na slabi tehnični višini in prikazana igra ni izponila pričakovanj števinega občinstva. Rezultati naslednjih tekem v tem kolu so naslednji: žilina : Cedile Karlin 1 .-O, Jednota Košiče : Trnava 1:0, Bratislava : Češke Budjejovice 6:0, Bohemians : Sleszka Ostrava 3 :3. V lestvici vodi še nadalje Bohemians pred Slavijo, oba po 9 točk, sledita Sparta in Sleszka Ostrava S, Bratislava, žilina in Jednota Košiče 7, Trnava 5, Viktorie Plzen in Cechie Karlin po 4. Ceske Budjejovice 2 točki. CUKA prisfiel v Prago Praga, 26. okt. Včeraj okoli 12. ure 3e prispelo na praško letališče nogo-metno moštvo CDKA iz Moskve. Na letališču so pozdravili goste predstavniki mesta Prag-e, sovjetski veleposlanik in športne organizacije. Po prisrčnem pozdravu so spremili goste v ho-tel »Zlata Husa«, kjer bodo nastanjeni. Popoldne si je moštvo CDKA raz- (Nadaljevan je z 11. strani) Igriščih O tem je obvestiti sindikalno podružnico Ljudske pravice ter objaviti v I-oledu. Prošnja jMaKuV_.h r o