KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO
LETNIK 38
ŠT. 1/2
LETO 1990
KAZALO
Otorepec Božo: Gradič Mala Loka pri Trebnjem ................................... 3
The Mala Loka Manor-House near Trebnje
Goleč Boris: Načelnikov hišni arhiv v Podkorenu .................................. 7
The Home Archives of »Načelnik« at Podkoren
Bučič Vesna: Urarstvo na slovenskem Štajerskem .................................. 19
Clockmaking in the Slovene region of Styrie
Valenčič Vlado: Začetki organizacije našega mlekarstva............................. 30
The beginnings of the organisation of our milk industry
Vrišar Sergej: Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med
leti 1863- 1941 ..........................................;..................... 43
Models of the Slovene Hawks and Eagles from 1863 - 1941
Dular Anja: Katalog Okrajne učiteljske bukvamice v Črnomlju ...................... 49
Catalogue of the District Teacher's Library at Črnomelj
^va;«cer Janez/..Albin Mlakar-pozabljeni vojak ................................ 50
Albin Mlakar - the forgotten soldier
Brodnik Vilma: Dobrodelnost v Ljubljani med prvo svetovno vojno .................. 56
Charity work in Ljubljana during World War I.
Dular Andrej: Zdravstvo in veterinarstvo v občini Črnomelj od začetka 20. stoletja do leta
1985 .......................................................................... 65
Health and Veterinary Science in the Municipality of Črnomelj from the beginning of the 20th
century to 1985
Marušič Branko: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1989 67
History and historal science on the Slovenian westm border in the 1989
Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Perdo Gestrin (predsednik), Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga
Janša -Zorn, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša^Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlic, Marija
Semoder, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut
Uredniški odbor: France Dobrovoljc, dr. Tone Ferenc, Dr. Perdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni
uredniki dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr.
Zmago Smitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Zvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman
Hribar - Prevodi: Baukje Ojganič - Bibliografska obdelava: Anja Dular - Uredništvo: Narodni muzej, Prešer-
nova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218-886 int. 17) uprava: Filozofskr fakulteta. Oddelek za zgodovino,
Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofinancirata Republiški komite za znanstveno raziskovanje in tehnologijo
in Republiški komite za kulturo - Tisk: Roman Hribar
ČLANKI IN RAZPRAVE
GRADIČ MALA LOKA PRI
TREBNJEM
BOŽO OTOREPEC
Ozemlje današnje Dolenjske je že od 9. sto-
letja spadalo pod Savinjsko krajino, v kateri
so krajiško oblast izvajali krajišniki oziroma
mejni große. Med 9. in prvo polovico 11. sto-
letja so bili ti iz rodu koroške Heme. Ti so
razširili meje Savinjske krajine vse do Sotle in
spodnje Krke. Iz tega rodu so bili tudi gospo-
dje Višnjegorski, ki so po Heminem rodu po-
dedovali velike dele slovenske zemlje in ki so
se s prvotnega sedeža na gradu Pux v zgornji
dolini Mure v prvi polovici 12. stoletja naseli-
li na svoja kranjska posestva in se začeli ime-
novati po Višnji gori. Njihova posest je segala
od zgornje Krke, Višnje gore in Litije vse do
podnožja Gorjancev. Leta 1136 so ustanovili
cistercijanski samostan v Stični ter mu daro-
vali veliko svoje posesti. Stična je postala po-
memben srednjeveški kulturni in prosvetni
center tega dela Slovenije.
Med ministeriali Višnjegorskih - vitezi, ki
so jim služili z orožjem za podeljeno zemlji-
ško posest - so bili Mehovski, Kronovski,
Čreteški, Mirenski, Hmeljniški, Prežeški,
Lihtenberškil ter celo vitezi iz Reifensteina,
današnje Blagovne vzhodno od Celja. Eden od
njih, vitez Hartman iz Reifensteina je med leti
1136 in 1169 podaril stiškemu samostanu
svojo posest v kraju Loka (»Long«) pri Treb-
njem, ki ga zgodovinarji postavljajo na podro-
čje Velike in Male Loke.2 Leta 1169 je oglej-
ski patriarh Ulrik potrdil Stični poleg ostalih
tudi to donacijo dveh hub oz. kmetij v vasi
Loka.3
Leta 1277 je stiski opat Konrad zaradi do-
lgov prodal opatu Bernardu in samostanu v
Reinu na Štajerskem samostansko posest t.j.
17 hub v krajih Mačkovec, Videm in Roje.^
Zaradi oddaljenosti tega samostana pa je ver-
jetno Stična za Rein to posest upravljala pose-
bej. Tako se v odlomku urbarja iz okoli leta
1400 navaja, da je imela Stična pod odvetni-
štvom Svibenjske graščine 24 kmetij v Veliki
Loki ob Temenici in osem kmetij v Mali Loki
(»ze Klain Laakch) poleg še številnih drugih.
Omenjeni urbar dobesedno navaja: »V Mali
Loki je osem kmetij, vsaka daje (za odvetni-
štvo) eno merico ovsa in eno kokoš ter dve po-
gači (»pagatschen«), spadajo pa pod Stično«.^
Leta 1409 je avstrijski vojvoda Ernest Že-
lezni potrdil samostanu v Reijiu med drugim
tudi posest na Kranjskem in to v svibenjskem
deželskem sodišču v vaseh Zagorica, Reka,
Škovec, MALA LOKA, Žabjek, Potok in
drugje.6 Čeprav se torej Mala Loka ob prodaji
Stične štajerskemu Reinu leta 1277 direktno
ne omenja, smemo vendarle domnevati, da je
bilo med takrat prodano posestjo tudi tistih
osem kmetij v Mali Loki. Kajti dejstvo je na-
mreč, daje še mnogo kasneje, to je leta 1607,
Lovrenc Spičik kupil posestvo Mala Loka od
opata Matije in konventa v Reinu, ki je torej
vse do tedaj bil dejanski pravni lastnik tega
posestva.'7
Desetino od prosa in lanu, ki ga je pobirala
graščina v Trebnjem leta 1436 po fevdni knji-
gi grofov Celjskih, je v Mali Loki odrajtovalo
sedem in pol kmetij, očitno seje medtem od-
tujilo pol kmetije od prejšnjih osmih.8
Žal nam zgodovinski viri o Mali Loki po-
tem dolgo časa popolnoma molče. V velikem
urbarju Stične iz leta 1505 je v okrožju Teme-
nice navedena le samostanska posest v Veliki
Loki s 17 kmetijami.9 Omenjata se sicer v
Hribskem okrožju dve kmetiji v »Khleyn
Lakch«, toda tu gre za Malo Loko pri Žalni.'O
Naša Mala Loka je bila takrat pravno še last
Reina, zato se v tem urbarju ne navaja. Kdaj
naj bi graščina Mala Loka z gradom prišla v
last rodbine Gall, se ne da ugotoviti. Trditev,
da so bili »lastniki gradu« (!) leta 1471 Janez,
leta 1478-1507 Ludvik in 1598 Franc pl.
Gall, ni z ničemer dokazana.'1 V viru, kije za
to uporabljen, to je zapuščinskem inventarju
Ehrenreicha Galla iz 1653, se sicer pod temi
datumi navajajo le razna fevdna pisma oz.
fevdne podelitve na navedene Galle brez na-
vedbe, da gre za posest v Mali Loki.'2 Odgo-
vor na to vprašanje bi mogel dati le v celoti
ohranjen tekst teh podelitev, tega pa žal ni.
Prvo doslej znano dokumentirano poročilo
o Gallih v Mali Loki je šele iz leta 1585. V vi-
zitacijskem poročilu oglejskega generalnega
vikarja Bizancija iz tega leta o razširjenosti
protestantizma po Dolenjski, se omenja, da je
bil med protestanti tudi »graščak Gall iz Male
Loke«. 13
S kupno pogodbo, sklenjeno 4. maja 1607
leta v Reinu, je opat Matija iz Reina prodal
Lovrencu Spiciku oz. Spičiku (»Spizigkh«,
»Spitschigkh«, »Spitschikh«) posestvo Mala
Loka (»das Guett Khlein Lagkh«). Za to pro-
dajo cerkvenega imetja je moral predhodno
dati svoje privolenje tedanji deželni knez nad-
vojvoda Ferdinand Avstrijski, kar je storil s
Mala Loka v Valvasorjevi Topografiji Kranjske
posebno privolitveno listino izdano 7. junija
1607 v Gradcu.14 žal nam je vsebina obeh li-
stin znana le iz zelo kratkih povzetkov v za-
puščinskih inventarjih.
Omenjeni Spicik oz. Spiček pa verjetno po-
sestva ni upravljal sam, ampak je imel tam
svojega upravitelja; eden od teh je bil ljubljan-
ski meščan Melhior Foresto in ob prevzemu je
bil sestavljen popis premoženja. ' 5 V času
omenjenega Spičika je gospostvo Mala Loka
obsegalo: lastna obdelovalna polja v obsegu
petih kmetij, dalje 21 podložnih kmetij, šest
gostačev, mlin pod gradom, šest kmetij v Ja-
vorju (»Jauar«?) s štirimi vinogradi v Novi
gorci ter vinograde v Papina Gorici (»Papina
pergkh«?).i6
Toda že leta 1634 je7anez Krstnik Spiček s
kupno pogodbo, sklenjeno 18. marca, prodal
posestvo Mala Loka z vsem pripadajočim
Ehrenreichu pl. Gallu.i'^
Ta je umrl decembra 1652 ali v začetku ja-
nuarja 1653, kajti zapuščinski inventar, sesta-
vljen po njegovi smrti v Mali Loki, nosi da-
tum 16. januarja 1653 in med drugim našteva
mnoge listine za Malo Loko. 18
Lastniški delež na Mali Loki je imel tudi
Maksimiljan Spiček, čigar vdova Marija Šalo-
ma je njun delež tudi prodala omenjenemu
Ehrenreichu Gallu s pogodbo sklenjeno 13.
aprila 1653.19
Kdo je bil Ernest Zupančič pl. Rosenhof, ki
ga kot lastnika Male Loke navaja tudi Valva-
sor, ni točneje znano.20 V zapuščinskem in-
ventarju se omenjata prodajna pogodba za
Malo Loko, sklenjena v Ljubljani dne 4. mar-
ca 1686 med Zupančičem in Jurijem Andre-
jem Lukančičem »von Hertenfels und Alten-
lagkh«, ter predajna listina datirana 6. maja
1686.21
Jurij Andrej Lukančič je bil iz znane rodbi-
ne Lukančičev, loških meščanov, ki so oboga-
teli z železarstvom in bili lastniki starološke
graščine, po kateri so imeli tudi plemiški
predikat.22
Toda Jurij Andrej Lukančič je še isto leto
meseca decembra umrl, kot to slikovito poro-
ča tudi Valvasor. Tudi v njegovem zapuščin-
skem inventarju se navajajo listine o Mali
Loki, ki smo jih omenili že zgoraj.23
Njegova vdova Ana Katarina Lukančič, hči
Janeza Adama Galla z Gallensteina, je bila
lastnica Male Loke v Valvasorjevem času, to
je ok. leta 1688-1689.
Valvasor imenuje Malo Loko v svoji Slavi
Vojvodine Kranjske kot »gradič«, nemško
»Schlösslein Klein-Lack«, ki je bil oddaljen
od Ljubljane šest milj in od Novega mesta tri
milje. Leži na prijetnem in veselem kraju na
zračnem hribčku. Pod sabo gleda Temenico,
ki teče tod mimo. Nemško ime Klein Lack iz-
vira iz kranjskega imena tega gradu »Malalo-
ka«, kar pomeni toliko kot majhen travnik.
Nekoč je pripadal baronom Gallom (a ri so
postali baroni šele 1650! - op. B. O.) pa je s
prodajo prišel na gospoda Jurija Andreja Lu-
kančiča, kateremu pa je risu bledi sel, ki trka
tako na vrata gradov kot beraških koč, leta
1686 odpovedal tako gradič kot njegovega
lastnega telesa stanovanje. Zato vodi gospo-
darstvo sedaj njegova vdova Ana Katarina, ro-
jena Gall, kar sama. - Tla tod okoli so lepo
oblikovana in plodna, zato se najdejo tod do-
bra polja, lepi travniki, mnogo sadja, nedaleč
pa tudi vinogradi.«24
Sliki gradu Mala Loka je Valvasor objavil
dvakrat: prvič v Topografiji vojvodine Kranj-
ske in drugič v Slavi vojvodine Kranjske. Prva
risba je nekoliko daljša in se zato vidijo tri ko-
lesa na grajskem mlinu, dočim se v Slavi vidi-
ta le dve. Risba v Topografiji je izdelana bolj
skrbno in natančno. Prikazuje preprosto eno-
nadstropno poslopje s stolpiči (erkerji) ob vo-
galih in večjim stolpom nad vhodnimi vrati.
Pred gradom je večje gospodarsko poslopje,
spredaj levo je manjša zgradba, ob Temenici
pa grajski mlin na tri kolesa.
Leta 1718 je bil 28. marca v Mali Loki se-
stavljen zapuščinski inventar po pokojni Ma-
riji Frančiški pl. Wallensperg. Ta je bila prvič
poročena s Francem Viljemom pl. Gallom, ki
ji je zapustil posestvo Mala Loka. Leta 1712
se je drugič poročila z Janezom Jožefom pl.
Wallenspergom.25
Kdo je bila Marija Sidonija, ki se je leta
1693 poročila z baronom Karlom pl. Baum-
gartner in dobila to leto zaščitno listino za po-
sestvo Mala Loka kot pripadajočim po poroč-
ni pogodbi,26 ni iz virov prav jasno razvidno.
Vsekakor pa ni bila vdova po Juriju Andreju
Lukančiču, kajti njegovi vdovi je bilo sigurno
ime Ana Katarina.
Marija Terezija Lukančič pl. Hertenfels se
je 25. 9. 1715 poročila z Avgustom Ludvikom
pl. Wiederkehrjem, s katerim je imela tri
sinove.2'7 Tako je Mala Loka vse do sredine
19. stoletja bila v lasti rodbine Wiederkehr pl.
Wiederspach (tudi: Widderspach), ki je razen
tega bila še lastnica gradov Griča pri Zabrdju
(južno od Mirne), Zapric pri Kamniku ter hiše
v Ljubljani.28 Rodbina poteka od Hansa Hen-
rika Widerkehija, ki se je menda okoli 1609
priselil v Ljubljano iz Švice,29 postal bogat in
ugleden meščan in v letih 1634, 1640 in 1641
celo mestni sodnik,30 kasneje pa je dobil
plemstvo s predikatom vitez »von Widders-
pach«. V grbu je imel tudi črnega ovna (nem-
ško Widder) v srebrnem polju. 31
Okoli leta 1790-1800 je pisal svoja »Dopol-
nila k Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske«
starograjski graščak Franc Anton Breckerfeld,
ki je Valvasorjevim opisom dolenjskih gradov
dodal še mnogo podrobnosti, zlasti historič-
nih. O Mali Loki piše tako-le:
»Mala Loka (Kleinlack) ima ime iz slovan-
ske oznake Mala Loka, s čemer se označuje
mali log ob tekoči vodi - tukaj pač Temenici.
Nedaleč od tod, bližje komercialni cesti, kjer
se pelje ob vznožju Medvedjeka proti Mokro-
nogu, leži Velika Loka; to je vas, kjer imajo na
25. julija vsako leto dobro obiskan živinski se-
jem. Oba sosednja kraja Velika in Mala Loka
počivata v krilu mikavne prirode, ki jima ne
odreče nobene blaženosti. Radost za oči je vi-
deti, kako tu plodna polja, grmovite živinske
paše, lepo pisani travniki, gozdnati griči in vi-
nogradi tvorijo slikovite scene: daljina je zase-
dena s spodobnimi cerkvicami v Skovcu, Na
vrhu (?) in v Šentlovrencu z župniščem in
drugimi ličnimi hišami. Mnogo tega vabi tu-
kaj k veselemu uživanju: prijeten lov, prijazno
sosedstvo, z ribami bogata Temenica, dra-
žestni sprehodi, dobro oskrbovani gozdovi, ki
kličejo v hladno senco z igro listov visokih
trepetlik, bukev in jelš, delno pa visokih hra-
stov in dišečih lip, predvsem pa gostoljubni
lastnik plemiškega sedeža Mala Loka. On vla-
da tu na področju, kjer mu daje dajatve več
kot 38 urbarskih podložnikov; je gospodar
mnogih žitnih polj, pisanih travnikov, pro-
stornih gozdov, dobro oskrbovanih vinogra-
dov in sadovnjakov, bogatih žitnih in žival-
skih desetin in še drugih zemljiškogosposkih
ugodnosti. Zunanjost grajskega poslopja ozna-
čuje ista plemenita preprostost in veselost, ki
vlada tudi znotraj po sobanah. Hišna kapela v
gradu je podružnica fare Šenlovrenc v Veliki
Loki; tudi v njej odseva enostavnost in sve-
tlost. Za češčenje postavljena oltarna slika
Marije Pomagaj, od umetniške roke Metzin-
gerja (Menzinger) je čisto primerna, da dvigne
dušo k pobožnosti. - Okoli gradu se kažejo
skrbni nasadi oplemenitenih sadnih dreves in
murv, ki stojijo pripravljene za pridobivanje
svile. Tukaj se vidi tudi velik čebelnjak in gos-
podarsko poslopje.
Ko so bili große Celjski še lastniki obširne-
ga gospostva Trebnje, je bilo obenem njihovo
lastništvo tudi posestvo Mala Loka, ki pa se je
pozneje ločilo od Trebnjega in prišlo na baro-
ne Gall. Po njih je s prodajo prišlo na gospoda
Emesta Zupančiča pl. Rosenhof, od katerega
je posestvo odkupil gospod Jurij Andrej Lu-
kančič; ta je umrl leta 1686 in njegova vdova
Ana Katarina, rojena baronica Gall von Gal-
lenstein, je ostala lastnica tega posestva. Poro-
čila se je kasneje z gospodom baronom Kar-
lom Henrikom pl. Baumgarten zum Hochen-
schwangau und Ehrbach, ki je po njeni
smrti v letu 17.. posestvo prodal gospodu Av-
guštinu Ludviku pl. Wiederkehr zum Wid-
derspach. Njegov sin gospod Anton Medard
pl. Wiederkehr ni samo posestva postavil v
zboljšani gospodarski položaj, ampak ga je
celo povečal z nakupom, nekoč pod Rakov-
nik spadajočih vasi in podložnikov v Čatežu,
Zgornji in Spodnji vasi ter gozda Zaplaz.«32
Zadnji moški potomec Wiederkehrejev je
bil Anton, ki je imel hčer edinko Justino. Ta
se je leta 1853 poročila s c. kr. stotnikom
Markom Trebuhovičem plemenitim Schlach-
tenschwert, ki je to plemstvo dobil dedno,
potem ko je prebil v vojaški službi 40 let in 8
mesecev. Vendar se je spri s predstojniki in
odšel že 1866. v pokoj. Potem ko mu je 1865.
umrla prva žena, s katero je imel tri sinove, ki
so po materi podedovali Malo Loko, se je še
1880. drugoč poročil z ženino sestrično Mari-
jo pl. Wiederkehr. Marko Trebuhovič je bil
svojevrsten original, ki ga zanimivo opisuje
Fran Šuklje v svojih Sodobnikih. Umrl je leta
Mala Loka v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske
1902 in se dal pokopati v Zagrebu. Sin Evgen,
ki se zaradi bolehnosti ni maral ukvarjati z
Malo Loko in posestvom, je vse skupaj prodal
leta 1914 kranjskemu deželnem odboru za
prav nizko ceno.33 Kasneje je bil grad Mala
Loka last dravske banovine, leta 1938 pa Gos-
podarske zveze v Ljubljani. V njej je bila ta-
krat banovinska gospodinjska šola.34
OPOMBE
1. Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana
1955, str. 176, 258-9. — 2. Metod Mikuž, Topo-
grafija stiske zemlje, Ljubljana 1964, str. 32; Jože
M. Grebene, Gospodarska ustanovitev Stične ali
njena dotacija leta 1135, Stična 1973, str, 14-15;
M. Kos, Gradivo za historično topografijo Sloveni-
je (za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975, str.
337. — 3. Mikuž o.d., str. 134-135. — 4. Grebene
o.d., str. 134-135. — 5. Wlad. Milkowicz, Beitrage
zur Rechts - und Verwaltungsgeschichte krains,
Mittheilungen des Musealvereines für Krain II,
1889, Str. 20. — 6. Grebene o.d., str. 134. — 7. Ar-
hiv Slovenije, Zapuščinski inventar G-28, str. 2, št.
1; str. 6, št. 22. — 8. Arhiv Slovenije, Fevdna knjiga
grofov Celjskih 1436-1456, nekoč rokopis B 313 v
Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju,
fol. 89v (prej:80v). — 9. Grebene o.d., str. 108, št.
151. — 10. prav tam, str. 106, štev. 97. —11. Maj-
da Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Lju-
bljana 1982, str. 280. — 12. Arhiv Slovenije, Za-
puščinski inventarji G-20, Zapuščinski inventar
Ehrenreicha Galla od 16.1. 1653, str. 9, Štev.
44^6, 48. — 13. Ivan Steklasa, Zgodovina župnije
Sent Rupert na Dolenjskem, Ljubljana, 1913, str.
79. — 14. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inventar
G-28, str. 2, štev. 1; str. 6, štev. 22; L - 28/11, str. 5,
štev. 4. — 15. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inven-
tar L-20/II, str. 6, štev. 19. — 16. prav tam, str. 13,
štev. 80. — 17. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inven-
tar L-28/II, str. 4 šev. 3. — 18. Arhiv Slovenije, Za-
puščinski inventar G-20. — 19. Prav tam, str. 11,
štev. 59. — 20. J.W.Valvasor, Die Ehre des Herzog-
tums Krain, 1689, XI, 310-311. — 21. Arhiv Slo-
venije, Zapuščinski inventar L-28/II(^str. 3, štev. 1;
str. 6, štev. 8. — 22.^Pavle Blaznik, SkoQa Loka in
Loško gospostvo, Školja Loka 1973, str. 226,
328-329. — 23. Arhiv Slovenije, Zapuščinski in-
ventar L-28/II; Testamenta št. 18; Valvasor, Ehre,
XI, 310. — 24. Valvasor, Ehre, XI, 310-311. — 25.
Arhiv Slovenije, Zapuščinski inventar W-78, str.
21. — 26. Prav tam, str. 24, štev. 6. — 27. Zgodo-
vinski arhiv Ljubljana, Lazzarinijeva genealoška
zbirka. — 28. Smole, o.d., str. 701-702. — 29. Fran
Šuklje, Sodobniki mali in veliki, Ljubljana 1933,
str. 43. — 30. Vladislav Fabjančič, Ljubljanski sod-
niki in župani, rokopis v Zgodovinskem arhivu
Ljubljana. — 31. Neuer Siebmacher IV, 2: Otto Ti-
tan von Hefner, Der Adel des Herzogtums Krain
und der Grafschaften Gorz und Gradiska, Nüberg
1859, S. 21, Tafel 21.-32. Franc Anton Brecker-
feld, Supplementa zu des Freyherm von Valvasor
Topographie von Krain, fol. 68 (slika gradu) in fol.
69-69v., rokopis Ms. II/26r v Arhivu Slovenije v
Ljubljani. — 33. Šuklje, o.d., str. 42^3, 144-146.
— 34. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1938,
str. 495.
NAČELNIKOV HIŠNI ARHIV V
PODKORENU
(UTRINKI IZ PRETEKLOSTI
GORNJESAVSKE DOLINE)
BORIS GOLEČ
Ko sem se pozimi 1984 mudil v Podkorenu,
prijazni gomjesavski vasi na področju križa-
nja cest čez prelaz Korensko sedlo na Koro-
ško in čez savsko razvodje v Furlanijo, sem v
hiši št. 64, po domače pri Načelniku, skoraj
po naključju našel vse prej kot skromen, nekaj
deset dokumentov obsegajoč hišni arhiv. Že
na prvi pogled je obljubljal marsikaj zanimi-
vega in izkazalo se je, da je poleg množine
listin, spisov in računov iz 19. stoletja ohra-
njenih tudi sedem starejših listin iz 17. in 18.
stoletja, od katerih jih je šest datiranih med le-
toma 1640 in 1738, ena fragmentarno ohra-
njena pa je brez označbe datuma in kraja na-
stanka. Navedeno gradivo je v kserokskopira-
ni obliki postalo poseben fond Arhiva Slove-
nije med družinskimi fondi, originali pa so
ostali v lasti Alojza Kramarja, Načelnika, či-
gar prednikom so listine tudi pripadale.
Ker izvora najdenih dokumentov zaradi ča-
sovne oddaljenosti ni bilo moč precej določiti,
se je zdelo verjetno, da so jih posedovali nek-
danji gospodarji današnje Načelnikove hiše.
Kramarje najstarejša ohranjena pisanja, shra-
njena skupaj z listinami njegovih znanih so-
rodnikov v ovalni leseni škatli, povezoval s
preteklostjo same hiše, ki je ena devetih v os-
novi gotskih in poznogotskih stavb v vasi.
Hiša je šesta v vrsti gruntarskih hiš, ki so nani-
zane na levi strani tik ob stari korenski cesti,
gledano od vaškega središča na gorici navzgor.
Ze dolgo pa Načelnikovo ne zasluži atributa
gruntarske hiše, saj pri hiši ni več nikakršne
zemlje. Na nekdanje domovanje trdnih kme-
tov spominja le še nekoliko ambiciozna
kmečka arhitektura z gotskimi oboki v sever-
nem kletnem delu, rozeto in v tram vrezlja-
nim napisom 17-INRI-49 v spodnjem bival-
nem prostoru, ki je tudi po izročilu mlajšega
nastanka, ter z nadstropjem z lesenim zuna-
njim hodnikom. Nekdanje Pleševo, kot se Na-
čelnikove hiše spominjajo le še najstarejši Ko-
renci, so stari gospodarji razprodali že konec
19. stoletja, hišo z vrtom in gospodarskimi po-
slopji pa je leta 1904 kupil od Alojza Grilca
ujec sedanjega lastnika Janez Petras (vi. št.
313, h. št. 33). Ta je bil načelnik podkoren-
skega gasilskega društva od njegove ustanovi-
tve leta 1908 in po njem je hiša z izgubljeno
kontinuiteto gospodarjev Plešev dobila novo
ime pri Načelniku.
Preden se lotimo predmeta obravnave - li-
srin iz Načelnikovega hišnega arhiva, povej-
mo nekaj besed o vasi Podkoren. Naselje je
bližnji zahodni sosed Kranjske gore in je na-
stalo v najbolj neposrednem vplivnem obmo-
čju stare poti na Korenski prelaz. Ime je dobi-
lo po gori Koren, v katere vznožju se je razvi-
lo, prebivalci pa so Korénci. Gre za razmero-
ma starejše naselje v vrsti naselij Gomjesavske
doline ali Doline, tukajšnjo poselitev pa pove-
zujejo s srednjeveško kolonizacijo s koroške
strani. Poleg arhivskih virov osvetljuje naseli-
tev Doline tudi njena narečna podoba, saj go-
vore najzahodnejši Ratečani koroško - ziljski
govor, od Podkorena pa se začenja območje
druge govorne skupine, kompromisa med ko-
roščino in gorenjščino. Podkorenski kmečki
domovi so drug ob drugem nanizani tesno ob
korenski poti, ki se vije nad grapo hudourni-
škega Krotnjeka, predstavljajo pa starejše je-
dro vasi na izoblikovanem skupnem vaškem
prostoru - gorici, kjer se stekata stari poti iz
Kanalske doline in s Koroškega. Z razvojem
kajžarstva se je pozneje »Pod bregom«, prav
nasproti kmečkega jedra vasi razvilo strnjeno
območje kajž. Domovi vaške revščine, ki v
dolinskih vaseh povečini združujejo pod eno
streho hišo in manjši hlev z enim samim pro-
storom za živino, so v večji meri raztreseni še
ob glavni vaški poti v severnem delu vasi.
Prav tod, med socialno šibkejšim slojem Pod-
korena, so živeli in z listinami varovali svoje
skromno imetje ljudje, ki nastopajo v doku-
mentih Načelnikovega arhiva.
Kot se je pokazalo po skrbni obdelavi gradi-
va, je prav vse dokumente prenesel v kupljeno
Pleševo - Načelnikovo hišo šele Janez Petras
(1867-1945). Nekaj dni po nakupu kmečkega
doma je prodal svojo kajžo nedaleč stran pod
korensko cesto, v kateri se je rodil in kjer so
stoletja domovali njegovi predniki. Kajži seje
reklo pri Kavču in je stala kakšnih petdeset
metrov severno od Načelnikovega doma. Za-
dnji starih gospodarjev, Janez Petras, jo je leta
1904 prodal svojemu svaku Jožefu Kramarju,
očetu sedanjega Načelnika Alojza Kramarja.
Nato sta v obdobju med obema vojnama sle-
dila Jožefu Kramarju še dva lastnika, od kate-
rih je drugi nadomestil kajžo s še stoječo Gre-
gorijevo žago. Ko so podirali leseni Kavčev
dom, je bil njegov hišni arhiv že več desetletij
spravljen pri Načelniku. Le v špranji med le-
senim tramovjem so našli cesarski bankovec,
ki ga je tja založil kateri od starih gospodapev
Petrašev, manj verjetno pa še zadnji s priim-
kom Kave. Njegov potomec Janez Petras je
bil izobražen in vešč nemščine, zato je rodbin-
ske listine verjetno tudi razbral in jih skrbno
hranil še po preselitvi v novi dom.
Listine si po kronološkem zaporedju sledijo
takole:
1) Prodajno pismo Matevža Schneiderja za
Blažeta Webra, datirano: Bela peč, 21. 05.
1640;
2) Odpovedno pismo Magdalene, žene Janža
Vulca in hčerke Tomaža Webra, datirano: 11.
06. 1657;
3) Odpovedno pismo Marine, žene Luke Aic-
hleiterja in hčerke Tomaža Webra, datirano:
Bela peč, 08. 05. 1665;
4) Odpovedno pismo Jakoba Geraucha in
njegove žene Marije, hčerke Matevža Webra,
datirano: Landškron, 24. 11. 1700;
5) Odpovedno pismo Janeza Kastelica in nje-
gove žene Uršule, datirano: Št. Štefan v Ziljski
dolini, 14. 06. 1719;
6) Zapoved belopeškega oskrbnika podkoren-
skim podložnikom na prošnjo Valentina Kav-
ča, datirano: Podkoren, 19. 12. 1738;
7) Vzorec za pisanje dediščine z naslovom:
Schreiben angefallner Erbschafft, fragment, s.
d., s. 1.
Prvih šest pisanj je namenjenih gospodar-
jem iz Kavčeve rodovine: Blažetu (ok.
1570-1640/41) Tomažu (ok. 1599-1645), Ma-
tevžu (ok. 1640-1702), Juriju (1665-1736) in
Valentinu (1713-1779). Pisali so jih gospo-
ščinski oskrbniki in pisarji okoliških kranjskih
in koroških zemljiških gosposk, ki so jim bili
podložni naročniki listin. V zadnjem primeru
pa gre zgolj za fragment vzorca pisanja dediš-
čine, ki je po vsej verjetnosti služil pri sesta-
vljanju zapisnika dediščine ob smrti ene Kav-
čevih gospodinj. Gospoščinski uradnik je brž-
kone predlogo pozabil v Kavčevi kajži in tako
se je ohranil ta fragment.
Podrobneje in v slovenskem prevodu bodo
listine predstavljene v naslednjem poglavju
med pripovedjo o preteklosti Kavčeve rodbi-
ne in hiše. Na tem mestu naj pojasnim še ne-
katera poimenovanja, ki bi utegnila bralca
motiti ali zmesti. Hišni arhiv, ki je sicer mno-
go obsežnejši od njegovega predstavljenega
starejšega dela, imenujem Načelnikov hišni
arhiv, pač po kraju najdbe. Za objavo le sed-
mih njegovih dokumentov sem se odločil na
podlagi dejstva, da tvorijo povezano časovno
in rodbinsko celoto, nato pa zija med zadnjim
iz leta 1738 in mlajšimi manj j)omembnimi
spisi skoraj stoletna praznina. Člane rodbine
imetnikov obravnavanih listin imenujem z
njihovim hišnim in rodbinskim imenom, kot
mu lahko sledimo zadnjih osemdeset let nje-
govega obstoja - z imenom Kave, Kavčeva
rodbina. V posebnem poglavju bomo videli,
da se je ime skozi 17. stoletje korenito zredu-
ciralo iz prvotne oblike Hkalic ali Tkalic, s či-
mer pa nisem hotel bralce motiti v osrednjem
delu sestavka, temveč sem razlago imena pri-
hranil za konec. Prav tako naj ne moti listin-
sko izpričana označba Weber, ki je v prevodih
ne slovenim, potrjuje pa ugotovitev, da se je
hišno in rodbinsko ime razvilo iz poimenova-
nja vaškega tkalca. Listine se mi zdijo toliko
pomembnejše, ker niso pripadale gospodar-
jem kakšne trdne kmečke hiše, ampak izvirajo
iz kajžarske hiše podkorenskih tkalcev, iz za-
selka vaških nižjih socialnih plasti.
KAVČEVA RODBINA IN NJENE LISTINE
Kavčevemu rodu po arhivih zemljiških gos-
postev in kranjskogorske župnije ni moč sledi-
ti prav daleč v preteklost, niti malo dlje kot ga
omenja najstarejši ohranjeni dokument iz nji-
hovega hišnega arhiva. Kdaj se prvi iz te rodo-
vine pojavi v Podkorenu, ni znano, vsekakor
pa je hišno in rodbinsko ime nastalo po tkal-
stvu, ki je bilo v teh krajih, morda pa že prej
kje drugje, osnovna hišna dejavnost. Kavči so
bili vseskozi podložniki zemljiškega gospostva
Bela peč s sedežem v graščini tik ob kranjsko-
koroški meji, vendar že onstran savskega raz-
vodja, ki danes določa državno mejo med Slo-
venijo in Furlanijo-Julijsko Krajino. Belope-
ška gospoščina je bila obenem teritorialna ze-
mljiška gosposka za Dolino in je izvrševala
tudi deželskosodno oblast. Kljub njenemu po-
menu v preteklosti pa danes zaman iščemo
kakršnekoli urbarje, sodne spise in podložni-
ške listine, ki bi pomagali osvetliti življenje
Kavčevega rodu. V Arhivu Slovenije sta sicer
ohranjena dva fascikla spisov iz časa od 17. do
19. stoletja, vendar za raziskovanje podložni-
ških zadev noben dokument ne pride v po-
štev. Nekaj več, predvsem genealoške podat-
ke, najdemo v kranjskogorskih cerkvenih ma-
ticah, ki so z eno samo dveletno vrzeljo v ce-
loti ohranjene. Krstne matične knjige segajo v
leto 1642, poročne v 1638 in mrliške v leto
1641, torej v desetletje po osamosvojitvi žup-
nije Kranjska gora, do katere je prišlo leta
1630.
Najstarejši podatek o rodbini hrani, kot smo
orrienili. Načelnikov hišni arhiv. Gre za pro-
dajno pismo Matevža Schneiderja, namenjeno
Blažetu Webru (Kavču) in datirano v Beli peči
21. maja 1640. Njegova vsebina se glasi:
Jaz, Matevž Schneider, stanujoč v Podkore-
nu in podložen gospostvu Bela peč, izpovedu-
jem za vselej zase in za svoje dediče, da sem v
dogovoru z gosposko prostovoljno prodal in
izročil, kar potrjujem vede tudi s tem pismom,
svojo podedovano posest, t.j. košček zelnika
poleg svoje hiše skupaj z dolžnostjo desetin-
skega pfeniga, svojemu častitemu in drage-
mu sosedu Blažetu Webru in vsem njegovim
dedičem za pet guldnov in trideset krajcarjev
dobre kranjske deželne veljave, ki sem jih do-
bil v svoje popolno zadovoljstvo odštete in po-
plačane v gotovini.
Nato se zase in v imenu vseh svojih dedičev
na vseh mestih odpovedujem zadevajočemu
zelniku in njegovim pravicam in hočem, naj
bo za vselej predan in prodan. V moči tega
pisma in s pridržkom splošne deželne obveze
za škodo na Kranjskem itd. sem zgoraj ime-
novani prodajalec zvesto in brez bojazni po-
korno naprosil plemenitega in častitega
oskrbnika zadevajočega gospostva, Martina
Seenusa, naj Blažetu Webru pred pričami,
poštenimi možmi ....................... ,
Boštjanom Hribarjem in Jurijem Sednikom iz
Podkorena, izda, potrdi in s svojim podpisom
in z železnim pečatom opremi proti plačilu
desetinskega pfeniga tole kupno pismo. Nje-
mu in njegovim dedičem kot tudi oskrbnin-
skemu uradu in gosposki ni bila prizadejana
nikakršna škoda pri činžu in pravicah, proda-
no pa je bilo kot je od starine sem navada.
Dne enaindvajsetega maja od rojstva Kristusa
našega Gospoda leta šestnajsto štiridesetega.
pečat
Martin Seenus
oskrbnik
Listina, ki jo je izdal belopeški gospoščinski
oskrbnik, je od vseh največja, saj meri 32,5 x
21,5 cm, ni pa najobsežnejše njeno besedilo.
Pisana na papirju kot tudi vse ostale mlajše li-
stine, je najbolj okusila zob časa. Prepognjena
po dolžini in širini meri sicer le 15 x 6 cm, od
tega formata pa je bil odtrgan košček papirja,
tako da krasijo dokument danes štiri luknje,
vsaka s približno 12 cm2 manjkajočega bese-
dila. Odtrgana mesta je bilo povečini moč re-
konstruirati, neznano pa ostane ime ene od
treh prič.
K imenoma Schneider in Weber povejmo,
da ju zaman iščemo v kranjskogorskih župnij-
skih maticah. Weber se seveda skriva za slo-
venskim Kavčevim imenom, kdo pa je Martin
Schneider iz Podkorena, ni moč ugotoviti.
Nemški poklicni poimenovanji navajata na
misel, da je belopeški oskrbnik imel pred se-
boj dva obrtnika, krojača in tkalca, in tako
njuno hišno oziroma rodbinsko ime tukaj po-
meni predvsem poklic, ki še ni jasno ločen od
priimka. Priči Boštjan Hribar in Jurij Sednik
pa sta domačina, katerih rodbinski imeni sta
prisotni v Podkorenu vso obravnavano dobo.
O eni Hribarjevih družin vemo, da je bila
podložna kranjskogorskemu župniku. Plače-
vala je majhno denarno dajatev, zato gre naj-
verjetneje za kajžarja ali vaškega obrtnika.
Blažeta Webra, prvega znanega predstavni-
ka Kavčevega rodu, nato zaman iščemo v mr-
liški marici, ki so jo začeli pisari leto dni po
nastanku prodajnega pisma, točneje" 1. okto-
bra 1641. Skoraj zagotovo je umrl v tem krat-
kem obdobju in zapusril ženo Maro ter tedaj
že odraslega sina Tomaža, drugega znanega
Kavča. V mrliški matici namreč najdemo za-
pis, daje 22 septembra 1642 preminila Marta,
vdova iz Podkorena in mati Tomaža Kavča
(Thoma^ Hkalizs mater, vidua). Glede na po-
datek, da se je Tomaž rodil okoli leta 1599,
moramo rojstni letnici zakoncev Blažeta in
Marte Kave pomakniri v čas okoli 1570. Ali
se je Blaže rodil v Podkorenu in ali je njegov
rod že prej bival tod, pa ostane še naprej
skrivnost. Razen njegove družine ne poznajo
kranjskogorske matične knjige v tem času no-
benega drugega Kavča ali Webra.
Precej več kot o očetu vemo o Tomažu,
drugem znanem podkorenškem tkalcu in gos-
podarju na Kavčevem. Rodil se je nekako leta
1599, umrl pa 13. aprila 1674, ko mu mrliška
matica prisoja 75 let. Njegovi ženi, katere iz-
vora ne poznamo, je bilo ime Marija in jo za-
man iščemo po kranjskogorski mrliški matici.
Zapis njene smrti je morda po naključju izo-
stal ali pa je umrla pri kateri od hčera, omože-
nih izven domače župnije. Po imenu pozna-
mo pet Tomaževih otrok; naslednjega nosilca
rodovine sina Matevža, ter štiri odrasle hčere.
Tako kot Matevž sta se hčeri Magdalena in
Marija rodili pred letom 1642, mlajši Uršulo
in Marjeto pa že najdemo v najstarejši krstni
matici. Uršulo so nesli h krstu 18. septembra
1644 in sta ji botrovaja župnikov brat Janez
Šinkovic in Doroteja Žeijavka, griče pri krstu
pa so bili Urban Smolej, Ana Sturmovka in
Elizabeta Olševica. Pri tem krstu se prvič sre-
čamo z značilnostjo kranjskogorske župnije,
da v krstne matice poleg imen botrov vpisuje-
jo tudi imena prič, vselej pa najmanj tri osebe,
kar je bilo drugod redkost. Tudi Marjeta, krš-
čena 12. julija 1648, je imela ob krstu iste lju-
di, le da v nekoliko zamenjanih vlogah in da
je Elizabeto Olševico zamenjal neki Jurij
Smolej. Obenem je to tudi edini podatek o
Marjeti, ki nam je na voljo. Ostali otroci so se
poročili in razen edinega znanega sina Matev-
ža zapustili očetovo hišo, ena hči pa tudi do-
mačo župnijo. Prva je šla od doma Magdale-
na, ki seje 1. oktobra 1656 omožila z domači-
nom Janezom, sinom Janeza Volca iz Podko-
rena. Osem mesecev zatem je nastalo pri belo-
peškem gospoščinskem uradu naslednje odpo-
vedno pismo, časovno drugi dokument našega
hišnega arhiva:
Jaz, Magdalena, zakonska hči častitega
Tomaža Webra, v Podkorenu stanujočega
podložnika, zdaj pa zakonska žena Janža
Volca, priznavam s tem odpovednim pismom,
da me je moj častiti ljubi oče v celoti izplačal
po materi in očetu z vsoto 32 guldnov v obliki
petnajstih srebrnih kron od svoje zgoraj ome-
njene hiše, tako da je moj ljubi oče Tomaž
Weber povsem odvezan meni pripadajočega
deleža. In jaz Janž Vole priznavam s to odpo-
vedjo, da sem kot doto svoje žene dobil ta de-
nar v celoti v roke od njenega dragega očeta
in mojega tasta Tomaža Webra. Svojo zemlji-
ško gosposko obenem ponižno prosim, naj
Tomažu Webru izda in izroči zakonito odpo-
ved. Priče tega dejanja so: tukajšnji župan
Urban Cuzner, Janž Bercé, Gašpar Cuzner,
Jožef Wert mljaši, Jožef Ceri in Janž Pire.
Narejeno 11. junija 1657.
Listina velikosti 29,2 x 20,2 cm je najprej
na robeh, nato pa čez polovico zložena v pis-
mo velikosti 14,8 x 8,2 cm, v skrajnem des-
nem kotu pa manjka približno 10 cm2 velik
odtrgan košček papirja. Na njeni hrbtni strani
je zabeležena kratka vsebina: Odpovedno pis-
mo neke Magdalene zakonske hčerke Tomaža
Webra, zdaj pa zakonske žene Janža Volca za
vsoto 32 guldnov.
Magdalenina odpoved je najstarejša priča
Kavčevega gospodarskega položaja. Doto 32
guldnov je mogoče primerjati s petimi in pol,
ki jih je Magdalenin ded Blaže sedemnajst let
poprej odštel za ne posebno velik zelnik. O
pričah, navedenih v odpovedi, pa še povejmo,
da so bili po imenu sodeč vsi domačini, le
rodbinskega imena Jožefa Cerija v teh krajih
ni bilo zaslediti.
Sedem let za Magdaleno je šla 2. februarja
1663 v zakon njena mlajša sestra Uršula, ki ji
je bilo tedaj komaj osemnajst let in pol. Za
ženo jo je vzel ovdoveli domačin Gašpar Lav-
tižar (tudi Vavtižar - priimek iz osebnega
imena Boltežar), kako pa se je glede dediščine
pogodil z nevestinimi starši. Načelnikov hišni
arhiv ne pove ničesar.
Naslednje leto se je ženil tudi tretji nosilec
Kavčevega rodu, Matevž. Njegova izbranka je
bila Korenka Marjeta, hči Jurija Resmana iz
obrtniške rodbine krojačev, vzela pa sta se 16.
januarja 1664. Pri njuni poroki je prav zani-
mivo dejstvo, da nastopa kot poročna priča
neveste ženska (!) Uršula Kristan. Da bi se
ženska kjerkoli mogla uveljaviti kot poročna
priča, doslej še nisem zasledil in očitno gre
tako kot pri številu krstnih botrov in prič tudi
v tem primeru za posebnost, če že ne kar za
izjemo kranjskogorske župnije.
Načelnikov hišni arhiv nam nadalje razkri-
va, da je imel Tomaž Kave še eno omoženo
hčer z imenom Marija. Nenavadno pa se zdi,
da se po tedanji navadi ni omožila v domači
župnjiski cerkvi, marveč je šla k poroki tam,
kjer je bil doma njen ženin. Tokrat pa ne gre
za izjemo ali redkost, saj se običaj pojavlja
večkrat v Kavčevi rodo vini.
Tudi pri porokah je imela kranjskogorska
župnija nekoliko drugačna pravila. Tako za-
sledimo v najstarejši poročni matici za obdo-
bje od 1638 do 1721 precej primerov, ko so se
prišle v ženinovo župnijo poročat neveste in
ne obratno. V Kranjski gori so na primer sto-
pila pred oltar dekleta iz razmerorna oddalje-
ne Soče pri Bovcu, z Jesenic, iz Š. Martina
nedaleč od Beljaka, iz drugih koroških krajev
in še od kod. Iz sosednih in bolj oddaljenih
župnij so prišli tudi številni ženini, tako deni-
mo iz Trente, z Bleda, iz »Windisch Feistritz«,
ki pa ni štajerska Slovenska Bistrica, temveč
kraj Bistrica v Ziljski dolini, pa še iz Blač in
Sovč onstran Karavank. Poročne vasi Koren-
cev in Dolincev so torej tekle ne le po savski
dolini v druge gorenjske kraje, ampak prek
Korenskega sedla na Koroško in čez sila težko
prehodne planine v Trento in naprej v dolino
Soče. Redkejše so bile poroke med Dolinci in
koroškimi Kanalci, mladoporočenca iz Bene-
čije pa nisem zasledil niti enega. Gotovo so
bili v preteklosti tudi kranjsko-furlanski zako-
ni, na kar spominja po svoji obliki že sredi 17.
stoletja izpričani priimek Kavalar.
Marija Kave je šla po vsej verjetnosti na
Koroško. Pred nastankom tretje listine iz
obravnavanega arhiva se je neznanokje omo-
žila z nekim Luko Aichleiterjem. Njegovo ne-
mško rodbinsko ime še ne pomeni, da po rodu
ni bil Slovenec, saj prav s Koroškega pozna-
mo že v tej dobi primere ponemčevanja slo-
venskih priimkov. Klasičen primer je nasta-
nek ziljskega priimka Grafenauer, prednikov
literarnega zgodovinarja dr. Ivana Grafena-
uerja in njegovega sina zgodovinarja dr. Boga
Grafenauerja. Prav lahko bi bili predniki '
Luke Aichleiterja slovenski Hrastniki, Hra-
starji ali kako drugače imenovani. Listina, ki
je edina priča obstoja Marije Kave, poročene
Aichleiter, je nastala 8. maja 1665 pri belope-
škem gospoščinskem uradu in je precej obsež-
nejša kot osem let starejše odpovedno pismo
Marijine sestre Magdalene. V dolžino meri
32,2 cm, v širino 20,7 cm, zložena pa 16 x 7,8
cm. Po Vsebini gre tudi v tem primeru za od-
poved dediščini ali bolje rečeno za poravnavo
pripadajočega dednega deleža. Besedilo se v
prevodu glasi takole:
Jaz, Marina, zakonska žena častitega in
skromnega Luke Aichleiterja mlajšega, pri-
znavam in oznanjam zase in za vse svoje
dediče, da sem imela do svojega ljubega zako-
nitega očeta Tomaža Webra zahteve glede
svoje bodoče pričakovane dediščine po očetu
in materi, iz katere ni bilo izzveto ne nepre-
mično ne gotovinsko premoženje, da pa smo
se danes spodaj navedenega dne za vselej in
nepreklicno pogodili, da mi je izročil 37 gul-
dnov v rajniših, s čimer je popolnoma zado-
voljil moje zahteve, zadovoljni pa morajo biti v
bodoče tudi moji dediči. S tem naj bodo moj
omenjeni ljubi oče in vsi njegovi dediči glede
zahtev po dediščini po mojem očetu in materi
povsem odvezani. Obljubljam mu tudi, da ne
bom po pravici ali brez nje, kot bi utegnila
misliti človeška pretkanost, ničesar več ne
zahtevala ne terjala, temveč se zase in za svoje
dediče za večne čase v celoti vsemu odpovem.
Na koncu se popolnoma odrekam tudi vse že-
nine pravice in prostosti ter pravice staršev-
skega posveta, ker sem jih izkoristila s poroko
s svojim ljubim možem. Le kar zadeva dedi-
10
KAVČEV ROD
OK. 1570- 1779
I URSULa|- osebe, ki so omenjene v listinah.
Scino v primeru smrti, jo želim sebi in svojim
dedičem pridržati. Zvesto in brez bojazni ter s
pridržkom splošne deželne obveze za škodo v
Vojvodini Kranjski itd., je, da bi trdno in ne-
zlomljivo držala ta trdna listina, moj zgoraj
imenovani ljubi mož v mojem imenu naprosil
častitega gospoda Petra Wiserja, oskrbnika
gospostva Bela peč, naj sestavi, potrdi in opre-
mi pričujočo odpoved z lastnim podpisom in
pečatom brez škode ali izgube zanj in njegov
urad. Priči tega dejanja sta bila častita in
skromna moža Jurij Pečar in Jurij Gašpar
mlajši. Izdano v Beli peči, dne 8. maja leta
1665.
pečat
Peter Wiser
oskrbnik
V tej odpovedi edinokrat zasledimo tudi
javno odpoved pravici staršev do urejanja za-
dev omožene hčerke in določbo, da si že iz-
plačana hči pridrži pravico do dedovanja v
primeru očetove smrti.
Marija ali Marina je torej dobila 5 guldnov
več kot njena sestra Magdalena, njen dedni
delež pa je bil povrhu izplačan še v renskih
guldnih. Kje natanko je živela in kateremu ze-
mljiškemu gospostvu je bil podložen njen mož
Luka, odpovedno pismo ne pove. Odpoved so
pač pisali v belopeški gospoščinski pisarni, za
njeno potrditev pa sta bili tokrat potrebni
samo dve priči iz domačih rodbin Pečarjev in
Gašparjev. Pečarje najdemo v tem času v Pod-
korenu, Gašparji pa so v matičnih knjigah
označeni kot belopeški tržani.
Iz Kavčevega rodu v Podkorenu utegne
izvirati tudi edini poleg korenskih Kavcev iz-
pričani Kave v Kranjski gori. Gre za Jurija
Kavča, poročenega z neko Nežo, ki se mu je
od leta 1672 naprej rodilo več otrok, nadalje-
valcev kranjskogorskega Kavčevega rodu. Po
starosti sodeč bi mogel biti Jurij prav lahko
Tomažev sin in Matevžev brat.
Naslednji gospodar na Kavčevem in podko-
renski tkalec je bil Tomažev sin Matevž, po-
ročen z Marjeto Resman. V zakonu sfe imela
osem otrok, od tega pet sinov in tri hčere.
Kranjskogorska krstna matica beleži njihove
krste v naslednjem zaporedju: Jurij - 19. apri-
la 1665, Janez-10junija 1668, Pavel-24. ja-
nuarja 1670, drugi Janez - 28. avgusta 1671,
Marjeta - 24. maja 1674, Anton - 14. januarja
1677, Marija - 10. februarja 1679 in Elizabeta
- 16. novembra 1684. Poleg Matevževe in
Marjetine družine sta prva leta njunega zako-
na živela tudi še stara starša Tomaž in Marija.
Koje Tomaž leta 1674 umrl, v mrliški matici
ni zapisano, da bi bil tedaj že vdovec, zatorej
ga je žena skoraj zagotovo preživela.
Rodoslovni podatki te družine so popolne-
jši kot generacijo poprej, v hišnem arhivu pa
najdemo le en dokument iz časa Matevževega
gospodarjenja. O življenjskih poteh petih
otrok vemo razmeroma precej, ne poznamo
pa življenjskih poti drugorojenega Janeza, tre-
tjerojenega Pavla in najmlajše Elizabete. Med-
tem ko so se trije otroci zanesljivo poročili, sta
dva umrla že v rani mladosti. Najprej je smrt
pokosila 28. julija 1678 poldrugo leto starega
Antona, 27. junija 1682 pa je umrl Janez, ki
mu mrliška matica prisoja dvanajst let. V res-
nici je bil leto dni mlajši, storil pa je žalostno
smrt, ko ga je ubil kamen (interfactus uno la-
pide). Ob tem velja omeniti, da sta imela za-
konca Kave poleg omenjenega Janeza še tri
leta starejšega sina z enakim imenom. V mrli-
ški matici ni zapisa, da bi starejši Janez umrl
pred soimenjakovim rojstvom. Bila so to pre-
tresljiva leta, ko je na Slovenskem morila
kuga. Morda se pojav črne smrti zrcali tudi v
kranjskogorski mrliški matici, ko je v letih
1666-1669 zabeleženih le enajst smrti, šriri
leta 1666, dve leta 1667, naslednje leto tri in
slednjič leta 1669 spet le dve, vsa ostala leta
pa je bilo pokopanih po nekaj deset mrličev.
V krstni in poročni matici ni opaziti tako ne-
nadnega padca krstov in porok, zato se zdi
verjetno, da umrlih za kugo niso vpisovali v
mrliško matično knjigo. Prav mogoče je, da
Janez Kave starejši tedaj sploh ni umrl, tem-
več odraščal skupaj z bratom soimenjakom.
Ne tako redko se je v tej dobi namreč dogaja-
lo, da sta hčerki ali sinova istih staršev nosila
v osnovi enako ime. Glede na sila skopo izbi-
ro osebnih imen to niti ni presenetljivo. Nista
pa enako imenovana sorojenca godovala iste-
ga dne. Janez Kave starejši je očitno dobil ime
po Janezu Fakundskem, ki goduje 12. junija,
Janez mljaši pa po Janezu Krstniku, saj se je
rodil dan pred praznikom svetnikovega obgla-
vljenja.
Od treh odrastlih Matevževih in Maijetinih
otrokje šla prva od doma najstarejša hči Mar-
jeta. Se ne sedemnajstletna se je 5. februarja
1691 omožila s podkorenskim domačinom
Andrejem, sinom Tomaža Pleša iz ene od več
Pleševih rodovin v vasi. Dva celozemljaka
Pleša pozna kranjskogorski župnijski urbar iz
leta 1662, v naslednjem urbarju za obdobje
1685-1746 pa Pleševega imena ni več, čeprav
ostane število župnijskih podložnikov v Pod-
korenu konstantno.
Leto dni za mlajšo sestro se je oženil nasled-
nji nosilec rodu in prvorojenec Jurij. Njegova
izbranka je bila prav tako Korenka, hči Jako-
ba Kristana, Uršula. Kaj je premogel nevestin
oče in kako so se pogodili glede dote, ne pove-
sta ne hišni ne župnijski arhiv. Vemo pa, da
Jurij ni kar s poroko prevzel očetovega gospo-
darstva, ampak je priletni Matevž gospodaril
še dve leti pred smrtjo, če ne celo do smrti leta
1702.
Iz leta 1700 se nam je namreč ohranila po
starosti četrta listina hišnega arhiva, s katero
se Matevževa predzadnja hči Marija skupaj s
svojim možem odpoveduje nadaljnih zahtev
12
do očeta. Vsebina tokrat ni tako obsežna, ve-
lik pa ostaja format, in sicer 28,8 x 19,5 cm.
Ta dokument je pisal Marijin mož Jakob Ge-
rauch iz Sovč nad Podkloštrom pri svoji ze-
mljiški gosposki v koroškem Landškronu in ni
zaradi dediščine hodil v Belo peč. Odpoved je
pisana po ustaljenem vzorcu in pravi nasled-
nje:
Jaz, Jakob Gerauch iz Sovč, obsedni pod-
ložnik svobodnega gospostva Landškron, pri-
znavam s tem pismom in v moči te odpovedi
javno zase in v imenu svoje žene Marije, da
sem imel in bi mogel imeti upravičene zahteve
in terjatve do svojega tasta, belopeškega pod-
ložnika Matevža Webra, da pa mi je prej
omenjeni tast danes spodaj navedenega dne v
celoti in brez primanjkljaja izročil moji ženi
dodeljenih 40 guldnov očetove in materine de-
diščine, zato v bodoče ne jaz ne moji dediči
niti kdorkoli tukaj neimenovani ne more več
ničesar zahtevati, jaz pa sem s to odpovedjo za
vselej povsem zadovoljen. Zvesto in brez bo-
jazni sem na začetku imenovani pokorno po-
prosil gospoda oskrbnika obeh svobodnih gos-
postev Landškron in Vrba, gospoda grofa
Dietrichsteina, naj mi s podpisom in pečatom
ter brez izgube in škode izda to listinsko od-
poved pristojne zemljiške gosposke. Priči tega
dejanja sta Jurij Weber in Andrej Pažlep. Na-
rejeno na svobodnem gradu Landškron, dne
24. novembra 1700.
pečat
J(a)cobus Nichtenfel(s)
oskrbnik
Kdaj natanko se je Marija omožila v koro-
ško gorsko vasico, ne vemo, ker se je tako kot
mnoge Dolinke možila v ženinovi župniji na
Koroškem. To se je zgodilo le kakšno leto ali
dve pred nastankom odpovednega pisma, saj
je bilo Mariji leta 1700 le 21 let, doslej pa smo
videli, da Kavčeve hčere niso po poroki dosti
odlašale s terjatvami po pripadajoči dediščini.
Jakob Gerauch je bil, kot pravi dokument,
kmečkega stanu, srečamo pa se tudi z izrazom
obsedni podložnik (v listini »rückhsessiger
Undterthan«). Pojem označuje v nekem po-
menu stvarno odvisnost, pri kateri je v ospre-
dju nastanjenost na kmetiji. Lahko pa pomeni
prebivanje nasploh in ne označuje osebnega
položaja. Imeni prič nam povesta, da gre v
primeru Jurija Webra za Marijinega brata Ju-
rija Kavča, ime Andreja Pažlepa ali Požlepa
pa je koroško. V zvezi s Sovčami, gorsko vasi-
co v Karavankah in sploh prvim koroškim
naseljem gledano s kranjske strani, velja ome-
niti neko posebnost. Tam in v sosedni zakotni
vasici Zagoriče so se do danes ohranili sloven-
ski protestanti. Pred leti so tod našli dotlej še
neznan protestantski katekizem iz leta 1580.
V tem kraju so protestantski bukovniki mar-
ljivo prepisovali predvsem svetopisemska be-
sedila iz redkih izvodov preostalih protestant-
skih knjig, iz bližnjega Podkloštra pa se je
ohranila obširna rokopisna zbirka cerkvenih
pesmi iz leta 1754.
Matevž Kave, tretji znani gospodar iz Kav-
čevega rodu, je legel k počitku 17. januarja
1702. Ker mrliška matica ne navaja njegove
starosti, niti približno ne moremo izračunati,
kdaj bi se utegnil roditi. Obvelja torej ugotovi-
tev, da ga v najstarejši krstni matici iz obdobja
od 1642 naprej ne najdemo. Šest let za njim je
2. februarja 1706 umrla še žena Marjeta, stara
po navedbi iz mrliške knjige 55 let, kar je vsaj
za nekaj let premalo.
Naslednji, četrti po vrsti, je na Kavčevem
gospodaril Matevžev prvorojenec Jurij, ože-
njen z Uršulo Kristan. Iz njunega zakona je
znanih kar sedemnajst otrok. Luko so nesli h
krstu 6.'oktobra 1694 in je umri že 20. decem-
bra istega leta. 18. oktobra 1695 so krstili Ka-
tarino, ki je umrla prav tako že 20. novembra.
Nato pa zija med krstnima maticama skoraj
dveletna vrzel od 14. aprila 1696 do Novega
leta 1698. V tem obdobju sta se rodili Kavče-
vima dve hčeri, ki ju spoznamo pozneje kot
odrasli in poročeni. S prvo hčerko se je rodil
tudi otrok moškega spola, ki je umrl 20. avgu-
sta 1696. Tudi Tomažu, krščenemu 21. de-
cembra 1698, ni bilo usojeno preživeti otro-
ške dobe, saj je umrl že 10. oktobra naslednje
leto. Nato je v naslednjem zaporedju sledilo še
deset otrok: 4. julija 1700 - Marija Magdale-
na, 14. maja 1703 - Urban, 14. marca 1705 -
Jera, 12. julija 1707 - Marjeta, 10. decembra
1709 - dvojčka Tomaž in Janez, 9. avgusta
1711 - Katarina, 11. februarja 1713- Valen-
tin, 23. junija 1717 - Janez in 19. maja 1718 v
sili krščen otrok ženskega spola. Pa tudi od
teh jih je nekaj umrlo že v rani mladosti. Brez
imena navedeni deček je umrl 8. julija 1702,
mesec dni stara Katarina 16. septembra 1711,
osemletni Janez 10. julija 1717, že omenjena
deklica pa takoj po rojstvu.
Jurija in Uršulo je odlikovala izredna rod-
nost, kakršno bi težko zasledili pri njunih so-
dobnikih kjerkoli v župniji. In čeprav je Uršu-
la povila sedemnajst otrok, jih ni odrastlo več
kot deset, pa še od teh za štiri ne vemo, kje so
živeli in kje umrli.
Prva je šla od hiše najstarejša živeča hči Ur-
šula, rojena neznanega dne med letoma 1696
in 1697. Kot že prej njena stara teta in teta se
je možila s Korošcem v njegovi župniji.
Možu je bilo ime^ Janez Kastelic, bil pa je
podložnik župnije Št. Štefan v Ziljski dolini in
je živel v vasi Blače v dolinskem dnu. Leta
1719, nedolgo po poroki, mu je šentštefanski
župnik kot njegov zemljiški gospod napisal
naslednje odpovedno pismo:
Jaz, Janez Kastelic, pošteni podložnik tu-
kajšnjega cesarskega župnijskega dvora, sta-
nujoč v Blačah, izpričujem s tem pismom zase
in za svojo ženo Uršulo ter za vse svoje dediče,
da sta mi tast in tašča izročila dvajset gul-
13
dnov, ki sta jih obljubila za doto moji ljubi
ženi oziroma svoji rodni hčeri kot očetovo in
materino dediščino, ter me s tem izplačala.
Zategadelj se zdaj in v bodoče za vselej razen
v primeru smrti odrekam in odpovedujem za-
devajoče očetove in materine dediščine ter ni-
mam in nočem ničesar več terjati. S pridrž-
kom splošne deželne obveze za škodo na Ko-
roškem sem zvesto in brez bojazni zavoljo trd-
nosti te listine in njene večkratne potrditve za-
prosil magistra Josepha Schliberja, tukajšnje-
ga potrjenega cesarskega župnika, naj kot
moj zemljiški gospod brez izgube ali škode
izda z lastnim podpisom pričujočo odpoved.
Priči tega dejanja sta poštena tukajšnja moža,
mežnar Andrej Golič in hlapec Adam Turk.
Izdano v Št. Štefanu v Ziljski dolini, dne 14.
junija 1719.
M(a)g(ister) Josph Schliber
cesarski župnik ^
Format listine je drugi največji in meri 31,7
X 20,2 cm, zložen pa 16x6 cm, med besedi-
lom je več jasnejših določb z manj nepotreb-
nega leporečja in podvajanja oguljenih fraz.
Na koncu navedeni priči sta, kot pove sam
dokument, dva Korošca. Rodbinsko ime dru-
gega, Turk, najdemo tudi v Dolini, zato ni iz-
ključeno, da gre za Dolinca, ki seje kot hlapec
udinjal v Št. Štefanu.
Mlajše Kavčeve hčere so se druga za drugo
omožile v naslednjih dvanajstih letih ter razen
dveh sledile Uršinemu primeru - možitvi v
sosedno koroško deželo. Izjema je bila Mag-
dalena, rojena 1696 ali 1697, ki seje omožila
8. avgusta 1723 s sosedom Simonom Oma-
nom, sinom pokojnega Mihe Omana. Po pet
let mlajšo Jero je prišel 27. aprila 1728 Mi-
hael Lešnik, sin pokojnega Jurija iz župnije
Mohliče v Podjuni. Tudi Marija je 12. julija
1730 vzela za moža Korošca, vdovca Martina
14
Landtlerja iz župnije Podklošter v Ziljski doli-
ni. Poslednja Marjeta seje 9. februarja 1731
omožila s Korencem Petrom, sinom pokojne-
ga Blažeta Žerjava.
Številne možitve na Koroško, ki niso zna-
čilne le za Kavčevo rodovino, vsaj deloma po-
jasnjuje v svojih spominih kranjskogorski ro-
jak, pisatelj Josip Lavtižar: »Kot bližnji sose-
dje smo imel Kranjci in Korošci vedno kakšne
zveze med seboj. Ločile so nas le Karavanke,
pa tudi tukaj so prišli naši in koroški pastirji
večkrat skupaj. Glavna vez pa je bila državna
cesta med Kranjsko in Beljakom, kamor je
bilo slabih pet ur pešhoje. Zato so kupovali
naši ljudje vse potrebščine v Beljaku, ne v
Kranju ali v Ljubljani. . .« Po poti čez Koren-
ski prelaz so gonili prodajat svojo živino na
velike letne sejme v Beljak in Podklošter.
Očetje so tja pošiljali svoje sinove v uk raznih
obrti. Pošiljali so jih tudi na koroške kmetije,
da so se tamkaj naučili nemščine. Naprednejši
očetje so dajali svoje hčere v dekliško šolo h
Gospe sveti. Korpška je pomenila Dolincem
deželo blaginje, napredka.
Pri Kavčevih je bilo tako največ možitev
hčera na Koroško. Vsak gospodar je imel on-
kraj sedla vsaj eno omoženo hčer, rodbina pa
sčasoma celo vrsto tet in sorodnikov. Deloma
lahko to razlagamo tudi z dokajšnjo zaprtostjo
Gomjesavske doline proti ostalim gorenjskim
krajem, z njeno redko naseljenostjo in nenaza-
dnje z jezikovno sorodnostjo dolinskega in ko-
roških govorov, ki je na nek način dajala ob-
čutek povezanosti in enotnosti dolincev s Ko-
rošci, katerih potomci naj bi bili tudi sami.
Od trinajstih odrastlih deklet iz Kavčevega
rodu jih je v obravnavanih sto letih kar šest
našlo moža na koroški strani, štiri so ostale v
domači župniji, o treh pa ne vemo ničesar,
domnevamo le, da so odrastle in bržčas je ka-
tera od njih prav tako živela v sosednji deželi.
Zadnji gospodar na Kavčevem s priimkom
Kave pa je bil Jurijev sin Valentin. Obenem
gre tudi za zadnjega, ki ga še obravnava priču-
joči sestavek in ga zasledimo v najmlajši listi-
ni iz leta 1738. V tem primeru gre za sploh
prvo pričevanje o tkalski obrti, od katere je ži-
vela že vrsta generacij Kavcev. Brez te listine
vse do nastanka terezijanskega katastra ne bi
imeli nikakršnih neposrednih poročil o tkal-
nici, temveč zgolj posredna naziva za tkalca
Kave in Weber v matičnih knjigah in hišnem
arhivu. Valentin Kave je imel hude težave s
sosedi, ki so mu ob sporu raznašali in razme-
tavali na prostem razstavljeno klobučevino.
Kave se je pritožil pri belopeškem graščin-
skem uradu, nakar je graščinski oskrbnik med
enim svojih predbožičnih obhodov na kraju
samem razsodil o sporu belopeških podložni-
kov in izdal naslednji ukaz:
Po priganjanju Valentina Kavča ukazuje-
mo vsem v Podkorenu stanujočim podložni-
kom, naj se pod kaznijo šestih tolarjev vzdrži-
jo razmetavanja in raznašanja klobučevine, ki
se nahaja nad valjalnico v grapi pod potjo. In
v toliko naj bo tožniku zaradi plačila za sneg
in zaradi njegove valjalnice prizaneseno z
vzdrževanjem. V Podkorenu, 19. decembra
1738. Oskrbnik.
Besedilo je karseda kratko in v mnogočem
tudi nejsano. Vidi se, da ne gre za nikakršen
resen dokument, temveč zgolj za nekakšno za-
beležbo razsodbe, javno razglašeno sredi Pod-
korena. O kakšni dajatvi za sneg gre, ter s kak-
šnim vzdrževanjem naj se prizanese tožniku
Kavču, ni mogoče izvedeti. Najverjetneje se
zdi, da Valentin Kave ni hotel sodelovati ali
vsaj plačati sosedom čiščenje snega, saj je
ukaz zapisan sredi zime. Sosedje so mu zate-
gadelj ponagajali in zadevo je reševal oskrbnik
na kraju samem. Neugleden kos papirja z na-
čečkanim besedilom meri 15,8 x 10,2 cm,
oskrbniku se ni zdelo vredno niti podpisati,
kaj šele pritisniti pečat. Vse skupaj je bilo
očitno zgolj enkratne vrednosti. Pomembnejši
je dokument zaradi slovenskega zapisa Kavče-
vega rodbinskega imena. Za to vidim dve raz-
lagi. Ker je šlo za javno razglasitev zapovedi
in za nikakršen resen dokument, je morda
oskrbnik prav zato uporabil edino živo in za-
koreninjeno ime. Drugi vzrok je morda ta, da
se je na dan ženitve Valentina Kavča priženil
v neposredno bližino Primož Weber iz Rateč
in je bilo potrebno pazljivejše razlikovanje
med obema.
Valentin Kave se je ženil štiri leta pred na-
stankom dokumenta, dne 3. februarja 1734.
Njegova nevesta Marija Brane je bila hči tedaj
že pokojnega Matina Branca iz sosednih Ra-
teč. Oče in ded sta se pred njim ženila z do-
mačinkama Korenkama in Valentin je bil
prvi, ki je stopil po ženo malo dlje od doma.
Ze 3. maja istega leta se je mladima zakonce-
ma rodila hči Helena, 7. aprila 1736 je sledil
sin Jurij, nato 8. junija 1738 Marija, 15. mar-
ca 1741 Jera, 2. junija 1744 Marjeta in 25.
maja 1748 najmlajša Marjeta.
Stara starša Jurij in Uršula sta živela do 5.
julija 1736 oziroma 19. decembra 1745, od
otrok pa je že v drugem letu starosti 31. avgu-
sta 1737 umrl sin in edini moški potomec Ju-
rij. S tem je prešel Kavčev rod na ženska ple-
ča, zadnji Kave, 66-letni Valentin, pa je umrl
v domači kajži št. 53 dne 14. septembra 1779.
KAVČEV GOSPODARSKI POLOŽAJ
Glavna hišna dejavnost, po kateri sta hiša
in rodbina nekoč v preteklosti tudi dobili ime,
je bilo tkalstvo. Kot nasploh pri vseh obrteh,
so tudi korenine tkalstva v nekdanjem načinu
podeželskega gospodarstva. Obrti so se oprije-
mali predvsem revnejši podeželani: mali kme-
tje, bajtarji in gostači, prepletale pa so se s
kmetovanjem. Ponekod se je z obrtjo ukvarja-
15
lo v vasi le po nekaj družin, kot v primeru
Podkorena, v krajih z manjšimi kmečkimi po-
sestvi pa so posamezne obrti zaposlovale sku-
pine vasi ali večje območje.
Med najstarejše in napogostejše obrti sodi
prav tkanje domačega platna, raševine in suk-
na. Predilstvo, tkalstvo in suknarstvo so bile
poglavitne panoge domače obrti do 2. polovi-
ce 19. stoletja. Temeljne surovine za izdelova-
nje domačih tkanin so bile lan, konoplja in
domača ovčja volna. Lan so godili na rosi ali v
vodi, sušili v sušilnicah (pečnicah) in trli s tr-
licami. Konopljo so tolkli v stopah, predivo
pa mikali na grebenih, ga povezovali v kode-
Ije in predli na kolovratu. Platno in sukno so
tkali na statvah, kar je bilo navadno moško
delo. Iz ovčje volne so predli prejo, iz katere
so tkali volnene tkanine, ki so jih gostili v suk-
no v valjalnici. Tako platno kot sukno so bar-
vali z naravnimi barvili.
Tkalci iz Kavčevega rodu so bili ena takih
revnejših podeželskih rodbin, ki si je postavila
svoje domovanje v bajtarskem delu Podkore-
na. Kakšne dajatve je gospodar plačeval belo-
peški zemljiški gospoščini in kolikšni bi uteg-
nili biti njegovi skupni prihodki, danes ni moč
ugotoviti. Večinoma so kmetje plačevali tkal-
cu delo v naturi, ker sam ni premogel dovolj
zemlje za preživetje družine.
Za gospodarsko stanje so posreden vir zlasti
ohranjene listine iz hišnega arhiva. Nekaj o
premoženjskem stanju nam namreč povedo
štiri odpovedna pisma. Ko je dajal Tomaž
Kave v zakon prvo hčerko Magdaleno, ji je
leta 1657 odštel 32 guldnov v obliki petnajstih
srebrnih kron. Osem let pozneje je dobila dru-
ga hči Marija 37 guldnov v rajniših, vnukinja
Marija leta 1700 vsoto 40 guldnov, pravnuki-
nja Uršula pa leta 1719 le še 20 guldnov. Za-
nemarimo spremembe v realni vrednosti na-
vedenih vsot in si na primeru kranjskogorske-
ga župnijskega urbarja oglejmo, koliko so v
posameznih letih plačevali podkorenski pod-
ložniki svojemu zemljiškemu gospodu, župni-
ku v Kranjski gori. Ob posameznih pregledih
sta za primerjavo navedeni dediščini dveh
Kavčevih hčera.
Prve urbarialne in katastrske podatke ima-
mo šele iz poznejših let. Imeni očeta Jurija in
sina Valentina Kavča zasledimo v urbarial-
nem gradivu šele v podkorenskem cerkvenem
urbarju za leto 1744. Popoln naslov cerkvene-
ga urbarja se glasi: »Urbar cerkve sv. Andreja
je tukaj v Podkorenu z vsemi njegovimi čin-
žninami, kapitalom in dohodki, ki so bili pre-
neseni iz starega v novi urbar.« Število hišnih
gospodarjev v urbarialnem popisu znaša 71,
saj gre za celotno srenjo in ne le za prave žup-
nikove podložnike. Kljub datiranju urbarja z
letnico 1744 najdemo v njem starejše podatke
in sicer že za leto 1730. Na strani 93 sta nave-
dena Jurij in Valentin v zaporedju Jury aniet-
zo Vallantin Kauz. Tedaj sta plačevala cerkvi
letno pet guldnov. Vpisi plačane dajatve cer-
kvi nato sledijo od leta 1744 do 1750. Po viši-
ni obveznosti je bil Kave prav na repu v števi-
lu svojih sovaščanov.
Popolnejšo sliko gospodarstva daje končno
nekaj let mlajši terezijanski kataster iz leta
1755. V napovedni tabeli belopeške gospošči-
ne je Valentin Kave med 60 podkorenskimi
podložniki naveden ne 57. mestu, na podlagi
izračuna premoženja pa ga po imovitosti
uvrščamo na 46. mesto. Tabela še pove, daje
od petih kultur, ki so jih gojili njegovi sovaš-
čani - pšenica, rž, ječmen, oves in lan - pose-
jal letno le 4 žitne bokale ječmena. Od živine
je redil eno samo molzno kravo, za potrebe
svojega gospodarstva pa je privlekel iz srenj-
skega gozda 10 sežnjev drv, hlod stavbnega
lesa in nekaj plotnine.
V obsežnejši napovedni tabeli posameznih
vasi najdemo Valentina Kavča pri Podkorenu
-pod tekočo številko 14. Njegova posest je
označena kot kupna kajža, vulgo Stanje, pri
hiši so se ukvarjali s tkanjem, obdelovali pa en
sam kos polja, na katerem so lahko posejali
pol mernika zimske rži. Posedovali so še, trav-
nik z donosom enega tovora sena ter upora-
bljali srenjski gozd.
O obveznostih korenskega tkalca do belo-
peške gošpoščine priča najzgovomeje urbarski
izvleček iz leta 1755, shranjen med rektificira-
nimi dominikalnimi akti katastra. Izvleček
navaja v Podkorenu samo 40 podložnikov,
med katerimi je Valentin Kave kot imetnik
bajte prav na zadnjem mestu. Dajatev je imel
nasploh zelo malo, davka ni plačeval nobene-
ga, novo uvedenih dajatev pa tudi ne. Gospo-
ski je bil tako letno dolžan samo 5 goldinarjev
in 14 3/4 krajcarja ter 2 goldinarja in 37 1/4
krajcaija kontribucije,^skupaj 7 goldinarjev in
52 krajcarjev dajatev. Če k temu prištejemo še
prej omenjenih 5 goldinarjev cerkvi sv. An-
dreja, so Kavčeve letne obveznosti do zemlji-
ške in cerkvene gosposke znašale manj kot 13
goldinarjev. Seveda je plačeval podkorenski
tkalec tudi nekaj male pravde, ki pa je v ur-
barju izrecno izpuščena.
Krpa zemlje okoli bajte in krava v hlevu še
zdaleč nista mogli preživeti Kavčeve družine
in osnovna hišna dejavnost, ki je slonela pred-
vsem na gospodarjevih ramenih, je bilo tka-
nje. Poleg Kavcev je bilo med 62 korenskimi
gospodarji, podložnimi gospoščini v Beli peči,
še deset obrtnikov in drugih poklicev. Vas je
imela drvarja, kolarja, sodarja, kovača, oglar-
ja, dva tesarja, prekupčevalca, mežnarja in
mitničarja. Tkalca poleg Kavcev ni bilo nobe-
nega.
Podobno je moralo biti gospodarsko stanje
še v prvi polovici 19. stoletja, ko so pri hiši
najbrž še vedno tkali. Franciscejski kataster iz
leta 1826 ne navaja dejavnosti, s katerimi so
se ukvarjali po korenskih domovih, zato pa
prvi podrobno prikazuje tloris zemljišč. Kav-
16
Podkoren (nem. Würzen)
po francijscejski katasterski mapi leta 1826
leta 1655
krištofhribar5gld.21 kr.
primož petras 1 gld. 24 kr.
tomaž pleš 1 gld. 24 kr.
gašpar petras 19 gld. 42 kr.
peter petras 1 gld. 52 kr.
jurij petras 25 gld. 29 kr.
leta 1657 dobi magadalena 32 guldnov
leta 1662
krištof hribar 13 gld. 25 kr.
primož petras 33 gld. 52 kr.
tomaž pleš 2 gld. 51 kr.
gašpar petras 40 gld. o kr.
peter petras 2 gld. 55 kr.
jurij petras 26 gld. 46 kr.
leta 1665 dobi marija 37 guldnov
17
čevina je na katastrski mapi upodobljena z
dvema prav neznatnima poslopjema v lese-
nem kajžarskem delu vasi. Njen gospodar je
bil Martin Petras, po domače Kave, posestno
stanje pa se je od terezijanske dobe spremeni-
lo le toliko, da so bile namesto ene zdaj pri
hiši tri travniške pareele in da je dobila kajža z
delitvijo srenjskega gozda parcelo srednjega
iglastega gozda. Poleg 13 kvadratnih sežnjev
obsegajočega stavbišča je bilo tako pri hiši
0,49 orala travnikov, 5,77 orala travnika z
drevjem in 0,94 orala gozda, skupno 7,21 ora-
la zemlje. Že površen pogled v kataster odkri-
va, ka so imeli Kavčevi kajžarski sosedje vsi
po vrsti več obdelovalnih površin.
Vprašanje, kdaj in kako je tkalstvo pri hiši
zamrlo, že presega predmet pričujočega se-
stavka. Nedvomno je šla tradicija iz roda v
rod in so tkali vsaj še sredi 19. stoletja.
O KAVČEVEM RODBINSKEM IMENU
Tudi sam razvoj Kavčevega hišnega in rod-
binskega imena v izgovorjavi in pisavi odkri-
va nekaj posebnosti in zanimivosti. Ime se je
vsekakor razvilo iz obrti, ki jo je rodovina
opravljala, še preden jo prvič zasledimo v vi-
rih. Med ljudstvom je bila sprva razširjena le
slovenska oblika Tkalec, izpričana v več ina-
čicah. Slovensko ime celo 17. in 18. stoletje
do njegovega izumrtja navajajo tudi latinsko
pisane župnijske matične knjige, za belopeško
gospoščino pa so bili Kavči vse do leta 1738 le
»ein Weber«. Dvotimosti v pisavi pri cerkve-
ni in posvetni gosposki lahko sledimo skozi
vso obravnavano stoletno dobo. Motita jo le
dve izjemi pri cerkvi, ko je priimek zapisan v
nemški obliki.
V matičnih knjigah je različnih zapisov
imena skoraj toliko, kolikor je vpisov Kavcev.
V šriridesetih letih 17. stoletja beremo v krstni
matici Hkaliz ali Hkalizc, kar se je moralo iz-
govarjati kot Hkalic, vkolikor ne gre za poseg
župnika nedomačina, v tedaj že zreducirano
obliko Hkavc. Hkaliz beremo še leta 1656 v
poročni matici, od šestdesetih let naprej pa
največkrat Hkauz (5x), Kauz (4x) ter po en-
krat Hauzh in Hkalz. Pri rodbini kranjskogor-
skih Kavcev je podobno, le da še leta 1673 za-
sledimo v mrliški matici daljšo obliko Hkaviz,
ki tvori prehod med Hkalicem in Hkavcem
oziroma Kavčem. Konec stoletja in v začetku
18. stoletja se prepletata samo še obe močno
zreducirani obliki Hkauz in Hkauez. V dru-
gem deserietju stoletja je dokončno zmagal za-
pis Kauz, v treh primerih pa gre zapisovalec
še dlje, tako da zasledimo v letu 1702 zapisa
Hkauziz in Kautschiz, v lerih 1717 in 1737
obliko Kauziz, leta 1718 pa Tkauz. Oblika
Kauziz je bližja latinskem zapisu v sicer latin-
sko pisanih župnijskih maticah, vsi ostali za-
pisi s končnico -z pa so pisani po nemškem
pravopisu.
Pri zemljiški gosposki pa je bil podkorenski
tkalec vse 17. stoletje, vsaj kolikor mu lahko
sledimo po listinah, le Weber. Tako so zapiso-
vali njegovo rodbinsko ime ne le pri domačem
gospostvu Bela peč, temveč tudi jia koroškem
Landškronu in pri župniku v Št. Štefanu v
Ziljski dolini v prvi četrtini 18. stoletja. Zapis
v sosedni deželi je seveda slonel na ustnem
pričevanju Kavčevih hčera, omoženih na Ko-
roškem, pa tudi na pričevanju prisotnih oče-
tov. Potemtakem je bila Kavčem znana tudi
nemška oblika Weber. Uporabljali so je tam,
kjer se je v večji meri govorilo, pisalo pa iz-
ključno nemško. Tako kot slovensko poime-
novanje Hkalic, Hkavec, Hkavc in Kave so
označbo Weber povezovali z natančno dolo-
čeno dejavnostjo - tkalstvom.
Domačemu duhovniku se je nemška, očitno
prav tako živa in bolj uradna oznaka Weber
zapisala pri osebah iz Kavčeve rodbine le dva-
krat. Prvič leta 1664 ob poroki Matije Kavča,
drugič pa 1694. pri krstu njegovega vnuka
Luke. Sicer pa najdemo v poročni in pozneje
v vseh treh maticah še enega Webra, ki pa je
bil izključno in samo Weber. Gre za Urbana
Webra, sina nekega Jurija Webra, ki se je leta
1689 priženil iz župnije Ukve v Kanalski do-
lini v kranjske Rateče. Tam je nato zasnoval
nov rod in njegov sin Primož se je na dan že-
nitve Valentina Kavča leta 1734 priženil v
Kavčevo neposredno soseščino k vdovi Mariji
Resman. Preko njegovega sina Pavla se je
nato razširil rod današnjih korenskih Vebrov,
ki s Kavči nimajo ničesar skupnega.
V 18. stoletju torej ne pri cerkveni ne pri
posvetni belopeški gosposki Kavčevega imena
ne nemčijo več v Weber. Prvič zapiše belope-
ški oskrbnik ime Kauz v napol uradni zapove-
di Korencem s konca leta 1738, terezijanski
kataster pa prav tako pozna samo Valentina
Kauza, ki je »ein Weber« samo še po poklicu.
Kavčevo rodbinsko ime je tako prehodilo
dolgo pot od zgolj poklicnega poimenovanja
preko hišnega imena do priimka, med njimi
pa ni moč potegniti prave ločnice. Imena za
poklic, hišo in rodbino so se dolgo prepletala
in vzbujala najbolj živo predstavo njihovega
izvora, tako da je bilo Kavča prav lahko ne-
mčiri v Webra glede na katerokoli omenjenih
treh označb. Modema vokalna redukcija je še
sredi 17. stoletja živo izgovorjavo Hkalic do
konca stoletja preko Hkalca in Hkavca zredu-
cirala na Kavča iz 18. stoletja, v treh zapored-
nih rodovih pri Matevžu (1702), Juriju (1702,
1717) in Valentinu (1737) pa beležimo tudi že
značilno oznako za sina - Hkalčič ali Kalčič.
Če se je sprva zdelo, da je dalo vztrajno ne-
mčenje v Webra sčasoma današnje korenske
Vebre, je odkritje priseljenega ukviško-
rateškega Webra prejšnjo domnevo povsem
ovrglo. Listinski Webri so bili vselej stara
podkorenska rodovina izumrlih Kavcev.
18
ZAKLJUČEK
Šest podatkovno skopih, po ustaljenih obra-
zcih sestavljenih listin, ne bi moglo povedati
mnogo o ljudeh, ki jih opisujejo in ki so jim
nekoč služile. Pomembnejše so morda za di-
plomatiko, dopolnjene z drugimi razpoložlji-
vimi viri pa živo pripovedujejo utrinke iz
življenja neke rodbine in krajev. Razkrivajo
jezikovno dvotimost zapisovanja rodbinskega
imena, premoženjske razmere in navade pri
dedovanju v tem delu slovenske dežele. Nekaj
povedo tudi o razmerju podložnik - zemljiški
gospod, pa o težavah, s kakršnimi se je mogel
srečati edini vaški tkalec. Potrjujejo izpričane
žive stike med življema kranjske Gomjesav-
ske doline in koroških krajev onstran Kara-
vank, po drugi strani pa omogočajo sklepanja
o načinu življenja socialno šibkejšega dela
vasi. Iz nemalokrat odvečnega baročnega le-
porečja smo iz njih vedarle uspeli izvleči ne-
kaj utrinkov iz življenja Dolincev v času pred
350 do 250 leti.
OPOMBE
Na tem mestu se toplo zahvaljujem višji arhivski
svetnici Emi Umek za pomoč pri branju nečitljivih
in slabo razumljivih delov listin.
LITERATURA - Blaznik Pavle, Freisinška župa- '[
nija Dovje, ZČ 9, 1955; Novak Anka, Kranjska ;
gora z okolico, Kulturni in naravni spomeniki Slo-
venije, Zbirka vodnikov, 143, Ljubljana 1988;;
Smole Majda, Graščine na nekdanjem Kranjskem,
Ljubljana 1982; Vole Josip, Podkoren, Črtice iz ;
preteklosti vasi in gorenjske doline, Ljubljana 1938
- Slovensko ljudsko izročilo,^ Ljubljana 1980; Ku-
mer Zmaga, Od Dolan do Smohorja, Naši kraji.
Celje 1981; Vilfan Sergij, Pravna zgodovina
Slovencev; Ljubljana 1961.
VIRI - 1. Hišni arhiv pri Načelniku, Alojz
Kramar, Podkoren 64, Kranjska gora; kopije
v: ASRS, fond Alojza Kramarja. — 2. NŠALJ,
Župnija Kranjska gora: Registrum ad libros
baptizmales parochiae B.M.V. Assumpt. in Kro-
nau (1721-1784); RMK 1721-1757; PMK
1638-1721; PMK 1721-1755; PMK 1755-1784;
MMK 1641-1714; MMK 1714-1729; MMK
1729-1754; MMK 1754-1784; Urbar 1642-1663
(Vrbarium ecle Parochialis Bssme Virgs. Mariae in
Gronau, atq eiusdem Eclae Filialium Ectarus.
Anno Virginei partus 1642 Mense lanuario; Vrba-
rium Cronauiense Parochialis Ecla Bssmae Virgs.
Mrae in Coelos Assumptae in Gronau 1655; Inven-
tarium et Vrbarium Parochial. Grainau 1655;
Extractus Vrbary B.M.V. Gronaus 1655; Confrater-
nitatis B.M.V. in Gronauio Gameriries Seu Syn-
dions de a 1663; Inventarium Sacristis B.M.V. in
Grainau 1670; Extractus Vrbary S: Andreae Apti in
Würzen Filialis 1662); Urbar 1701-1742 (Urba-
rium Infratemitatis Beatissimae Mariae Virginis
Sub Titulo in Goelos Asssumptae in Parochi-
ae Cronaensis); Urbar in inventar 1685-1746
(Inventarius et Urbarium B.M.V. in Gronau
1685-1746); Urbar Podkoren 1744 (Vrbarium
der Kirchen St. Andreae Alda an der Würzen
über alle deroselben Zinsungen wie Auch Ga-
pittal und Interessien weliche Aus dem Alten
In dis Neye Vrbarium Übertragen worden (ist)). —
3. ASRS, Župnija Kranjska gora: RMK
1642-1660; RMK 1660-1696; RMK 1698-1721.
— 4. ASRS, Gr. A. Bela peč, 1 k. + 2
f. 5) ASRS, Terezijanski kataster: Bela peč
NRO 307, Fassions-Tabbella Bey der herrschafft
Weissenfeis, No. 21; Rektificirani dom. akti, No.
11, 20, 25, 26. — 5. ASRS, Franciscejski kataster
za Kranjsko, K.o. Podkoren, L 340: Protocoll der
Bau-Parzellen der Gemeinde Würzen; Grundpar-
zellen-Protocoll der Gemeinde Würzen; katastrska
mapa.
URARSTVO NA SLOVENSKEM
ŠTAJERSKEM
VESNA BUČIČ
Izdelovanje ur je izrazito meščanska panoga j
uporabne umetnosti in na Slovenskem tej pie- ;
meniti, cenjeni in predvsem funkcionalni
stroki, ki v zgodovini umetne obrti zavzema '
posebno mesto, lahko sledimo prek pisanih :
virov od 16. stoletja dalje. Najstarejša poročila \
izvirajo iz Ljubljane^, eno stoletje pozneje pa
že razpolagamo s prvimi podatki o urarjih na
slovenskem Štajerskem, ki jih bomo skušali
predstaviti po kronološki razvrstitvi v posa-
meznih krajih.
Ohranjene hišne in žepne ure s signaturami \
mariborskih, celjskih in ptujskih delavnic \
zgovorno pričajo, da so se urarski mojstri na ¦
slovenskem Štajerskem ukvarjali tudi z za- ;
htevnejšimi naročili in da njihovi izdelki,
oblikovno in po kvaliteti izdelave, prav nič ne
zaostajajo za sosednimi graškimi in dunajski-
mi urami, izdelanimi predvsem za premožnejši
sloj meščanov. j
Proučevanje cerkvenih in mestnih arhivov
bo zagotovo osvetlilo tudi ta pomembni del
njihove dejavnosti, s tem bo pa tudi bolj po-
jasnjena diferencijacija urarjev na izdelovalce
velikih in malih mehanizmov. Urarji so se na-
mreč, po vzorcu obrtnih združenj iz nemških
dežel, delili na Großuhrmacher in na Klein-
uhrmacher. Ta diferencijacija ni pomenila, da
19
je šlo za delitev dela po velikosti mehanizma,
pač pa, da so od svojega združenja (ceha) ime-
li dovoljenje le za izdelavo hišnih in velikih
javnih ur z mehanizmi, ki jih poganjajo uteži
(Großuhrmacher), oziroma hišnih in žepnih
ur s pogonom na vzmet (Kleinuhrmacher).
Glede na razpoložljive vire lahko zasleduje-
mo urarsko obrt na slovenskem Štajerskem od
17. stoletja dalje. V zvezi s to panogo je zelo
dobro raziskan arhiv v Gradcu in prav podat-
ki o tamkajšnjem urarskem cehu tvorijo solid-
no osnovo za prikaz te obrti tudi na našem
Štajerskem.
Lukas Stolberg, odlični raziskovalec štajer-
skih urarskih delavnic, navaja v svojem delu o
štajerskih uraijih 2 imena vajencev, ki so jih
graški mojstri vzeli v uk, mi pa jih potem ar-
hivsko izpričane, kot pomočnike ali mojstre,
zasledimo v mariborskih, ptujskih, celjskih,
pa tudi ljubljanskih in zagrebških delavnicah.
Vzrok, da v slovenskem delu Štajerske ne
zasledimo urarskega ceha, je pač v takratnem
majhnem številu mojstrov, ki med seboj niso
čutili konkurence, kot meščani pa so itak uži-
vali delno zaščito. Urarji v okviru historične
Štajerske so bili sprva priključeni ključavni-
čarskem cehu s sedežem v deželnem mestu
Gradcu. Ta se je pri svojem delu ravnal po
pravilih kovaškega reda, ki jih je v 15. stoletju
potrdil cesar Friderik III. V 16. stoletju dobi-
jo ključavničarji že svoja lastna cehovska pra-
vila, ki so jih sprejeli tudi urarji, saj so od ne-
kdaj pripadali isri bratovščini. Ključavničar-
ski ceh je združeval več vrst rokodelcev. V
njem so poleg omenjenih bili še ostrogarji, pu-
šicarji, pilarji in sabljarji, in v svojem združe-
nju so imeli kar po tri cehovske mojstre naen-
krat. Pogosto je namreč osnovna surovina iz-
delkov pogojevala združevanje popolnoma
različnih obrti v en sam ceh. Pri ključavničar-
jih in njim priključenih rokodelcih je bilo
železo tista primarna snov, ki jih je medseboj
povezovala v eno korporacijo. Da bi bil nad-
zor nad rokodelci in nad kvaliteto njihovih iz-
delkov bolj strokovno upravičen, so taka
združenja imela pogosto po več cehovskih
mojstrov. Stroga cehovska pravila so določala
trajanje učne dobe, natančno opredeljevala
pravice in dolžnosti vajencev in pomočnikov
in predpisovala mojstrske izpite.
Vidni simbol ceha, zadružna skrinjica, je
bila spravljena v Gradcu pri najstarejšem ce-
hovskem mojstru in pred njo so se vršile vse
važne cehovske zadeve. Vsebovala je, poleg
cehovske blagajne (Bix), pečata, religioznih
predmetov in ostalega, še vrsto rokodelskih
knjig, iz katerih je Lukas Stolberg čipal števil-
ne podatke o urarjih, ki so delovali v okviru
nekdanjih deželnih meja štajerskega ozemlja.
Pred to skrinjico v Gradec so hodili pode-
želski vajenci iz vse Štajerske in ob odprtem
pokrovu v prisotnosti mojstrov so jih spreje-
mali v uk. Ko so se po treh do petih letih izu-
čili, so jih ob odprti skrinjici »oprostili«, kar
pomeni, da je bila s tem sklenjena njihova
učna doba. Pot do meščanskega mojstra je bila
dolga in trnova in ta naziv je bil dodeljen le
pred cehovsko skladnico v deželnem mestu
Gradcu.
Med danes obstoječimi rokodelskimi spisi v
Gradcu, shranjenimi v tej skrinjici, bomo, za-
radi pomembnosti v njej zapisanih podatkov
za štajersko urarstvo, našteli najpomembnej-
še. Najstarejša knjiga Rokodelski protokol ...3
začne z letom 1647 in vsebuje zapisnike izde-
lovalcev velikih in malih ur in puškaijev, raz-
ne odredbe o pomočnikih in vajencih, zapise
dogodkov, izide volitev, cehovska pravdanja
in kazni itd. Tu so bile še Knjiga sprejetja v
uk in priznanja izučitvc*, dve vpisni knjigi
pomočnikov^ in Knjiga prejemkov^.
Čeprav so urarji leta 1690 izstopili iz klju-
čavničarskega ceha, so se vse do 1776 ravnali
po pravilih ključavničarskega reda. Takrat so
se namreč po dolgoletnih prepirih urarji ma-
lih ur ločili od izdelovalcev velikih mehaniz-
mov, organizirali svoje lastno združenje, dobi-
li nova cehovska pravila za izdelavo malih ur
in vpeljali svoj lastni Protokol za malourar-
stvo'', ki je bil ravno tako v cehovski skrinjici.
Zraven so spadali še Knjiga prejemkov in iz-
datkovS in Cehovski akti 19. in 20. stoletja^.
Pregled urarstva na slovenskem Štajerskem
bi začela s podatki o urarjih v Mariboru, ki
potekajo v dokaj strnjenem zaporedju. Najsta-
rejši je iz leta 1628 in izvira iz Puffove knjige
o Mariboru in njegovi okolici. V registru stra-
žarjev vrat omenja Puff urarja PETRA RIL-
LA, zabeleženega med 230. osebami, ki so v
Maribor uvažale vino'O.
Pisec Ruške kronike, Jožef Avguštin Mezna-
rič, navaja v seznamu dijakov ruške gimnazije
za leto 1686 in 1692 ime učenca Neymar Jo-
annesa Michaela iz Maribora, pozneje urarja
v tem mestu! 1. Stolberg ga omenja kot urarja
malih ur z imenom MICHAEL NEYMAYER
(Niemauer). V Protokolu iz leta 1696 stoji,
daje Mich. Neumayer od ceha zahteval »da bi
mu dodelili naloge«, prošnja pa je bila odklo-
njena z razlago, da je v »mestu že itak dosti
urarjev, ki nimajo naročil«i2. Ta kratki zapis,
v kolikor se nanaša na odpiranje delavnice v
Mariboru, ki je takrat štel okoli dva tisoč pre-
bivalcev, nam nudi dragocen podatek, da je
ob koncu 17. stoletja delovalo v Mariboru več
urarjev. Leta 1698 se Neymayer kot »pomoč-
nik za male ure ponovno oglaša s prošnjo, da
bi ga sprejeli za cehovskega podeželskega
mojstra (Landmeister)... naselil pa bi se v Ma-
riboru, Ptuju ali Radgoni in jim ne bo delal
konkurence, razen ob semanjih dneh«. Ce-
hovski odgovor se je glasil, da bi ga sprejeli za
meščana le pod pogojem, če bi kupil hišo in bi
s tem lahko postal »vkupljeni« mojster.
Če je pomočnik hotel postati podeželski
mojster, se je lahko včlanil v mestni ceh, delo-
20
vati pa je smel le izven mestnega pomirja.
Cehi so namreč z omejenim prilivom novih
rokodelcev trdovratno ščitili svoje interese.
Da bi izvencehovske obrtnike lažje kontroli-
rali in imeli od njih koristi, so takim »vkuplje-
nim« mojstrom dovolili izvrševati obrt proti
vplačilu nekega zneska. Neymajerjevih ur za
sedaj ne poznamo, ravno tako ne izdelkov
njegovega sina, ki je leta 1724 zabeležen v
graški knjigi pomočnikov kot ROCHUS NIE-
MAUER, Meistersohn zu Marburg^^.
Prej omenjena kratka pripomba iz urarske-
ga Protokola, s katero so Mich. Neymayerju
zavrnili prošnjo, češ da je v Mariboru že itak
dosti urarjev, ki nimajo nobenih naročil, bi se
lahko nanašala na Christiana Neyerja in
urarja Huebra, katerega ime nam ni znano. Iz
Protokola in iz knjige sprejetja v uk izvemo,
da je CHRISTIAN NEYER, rojen na Saškem
in izučen na Dunaju, leta 1692 še enkrat vpi-
san kot vajenec pri graškem urarju Georgu
Neßlui4. Dve leti pozneje je v Protokolu
vpisan v »črno knjigo« (Schwarzen Buchi) ker
je »fretal«, kar pomeni, da je izdeloval ali po-
pravljal ure, ne da bi imel spričevalo o dokon-
čani učni dobi. Meščani so se namreč radi
obračali na t.i. fušarje, ki niso pripadali cehu,
ker so njihovi izdelki bili znatno cenejši. Ko
se je upiral plačati kazen, mu je ceh zagrozil,
da bodo za »njim poslali netopirja v Maribor«
- tiralico (Fledermaus schicken). Iz te notice
je namreč Stolberg zaključil, da je deloval v
Mariboru, kar so pozneje potrdile tudi mari-
borske arhivalije. V Mariboru sta se mu leta
1701 in 1703 rodila otroka in v Mariboru je
bil tudi pokopan leta 1719 ' 5.
Tretji mariborski urar ob koncu 17. ali za-
četku 18. stoletja je bil urar HUEBER, zapi-
san brez osebnega imena. Edini podatek, po
katerem Stolberg pravilno sklepa, da je delo-
val okr. 1700, je zapis o njegovem sinu Josep-
hu Antonu Huebru, izučenem v Kremsu, ki je
leta 1724 vpisan v knjigo urarskih pomočni-
kov kot »sin mojstra iz Maribora« 16.
Skopa notica o MICHAELU MAYERJU
(Mayr) nam pove, da je rojen v Mariboru kot
sin mizarja Lovrenca in da je med leti 1724 -
1729 bil vajenec pri graškem mojstru in du-
najskem dvornem urarju Josephu Koppu''^.
Proti koncu prve polovice 18. stoletja zasle-
dimo v Mariboru dva arhivsko izpričana urar-
ja, ANTONA IN PAVLA ONIČA, ki isto-
časno opravljata svoj poklic, njuni ohranjeni
izdelki pa predstavljajo prve znane hišne ure
iz mariborskih delavnic.
Za sedaj nam je znan le en izdelek, podpi-
san z imeni obeh bratov (?) Oničev, žal ohra-
njen izven naših meja'8. Gre za zanimivo sa-
mostansko uro s pogonom na uteži in z nena-
vadno dolgim nihalom (160 cm). Ura ima na
hrbtni strani velike železne številčnice (38x38
cm), oslikane s figuralnim prizorom izpisan
tekst: Paulus et Antonius Onitsch facerunt
Marburgi 1756. Sub P(atri)s Gerardo Cister-
ziensis Guardiano - orate pro Ulis. Za nas je
predvsem pomembna izpisana letnica izdela-
ve, kajti vsiljuje se vprašanje, kdaj in od koga
sta Anton in Pavel Onič prevzela oz. podedo-
vala mariborsko urarsko delavnico. V prvi po-
lovici 18. stoletja obstoja namreč časovna
vrzel med prej obravnavanimi urarji in dejav-
nostjo bratov Oničev. Stolberg med svojim
neutrudnim iskanjem po graških cehovskih
knjigah ni našel nobenega zapisa o njuni iz-
učitvi. Omenja njunega sočasnega sorodnika
urarja Franca Oniča iz Lipnice in našteva nje-
Žepna ura mariborskega urarja Antona Oniča, prva polovica 18. stoletja (last: Gradski muzej Varaždin)
21
gove ohranjene ure s signaturami Franz On-
nitsch in Leibniz in izdelke njegovih
naslednikov 19.
Nekaj skopih podatkov iz mariborskih arhi-
valij in štiri ohranjene ure mariborske veje
Oničev nam vsaj delno osvetljuje podatek nji-
hovega življenja in ustvarjanja. Iz signature na
njunih hišnih urah je razvidno, da domnevna
brata poslej delujeta ločeno, Anton v Maribo-
ru, Pavel sprva v Mariboru, potem pa v Gre-
binju pri Velikovcu. Anton Onič se je rodil
okr. leta 1721, kdaj je postal mojster, pa je
bilo odvisno od okoliščin v cehu, oziroma v
samem Mariboru. Bil je izdelovalec velikih
ur, meščanski urar in lastnik »hiše skupaj z
obrtno pravico« v Gosposki ulici20.
Njegova visoka podna ura iz Narodnega
muzeja v Ljubljani z vrezano signaturo Anto-
ni Anich Marpurg^^ kaže v svoji liniji obrisa
in pozlačenih aplikah slogovne značilnosti
poznobaročnega sloga. V tolčeni omamentiki,
ki v razgibanem prepletu prekriva okrasno
ploščo mehanizma, je že čutiti začetke roko-
kojskega vzdušja. Po povedanem bi lahko
sklepali, da je nastala po skupnem delovanju
domnevnih bratov Oničev, torej po letu 1756,
ko je bila izdelana njuna samostanska ura.
Druga njegova ura v obliki knjižice iz varaž-
dinskega muzeja23 predstavlja nenavadno in
domiselno zasnovano obliko namizne, možno
tudi žepne ure. zaradi izredno kvalitetne izde-
lave se vsiljuje misel, da je nastala kot Anto-
nov mojstrski izdelek, na kateri je mojster
kar dvakrat vrezal svojo signaturo; na števil-
čnici Anitsh Marb in na zadnji platini Antoni
Anitsch in Mahrburg. Pomočniki so se na-
mreč za potrditev mojstrskega naziva morali
zelo potruditi in so izbirali ure bolj nenavad-
nih oblik, da bi tako dosegli mogočnejši uči-
nek. Poleg tega samo okrasje ure govori bolj v
prid prvi polovici 18. stoletja, v tem času pa
naj bi brata Oniča delovala še v skupni delav-
nici. Ura je shranjena v še originalni šatulji,
ohišje pa je oblikovano kot knjižica z usnjeni-
mi platnicami, med katerimi sta vpeti »strani-
ci« (pri uri sta to platini) iz pozlačene medeni-
ne, ki ju je spretna urarjeva roka z gravira-
njem, cizeliranjem in perforiranjem okrasila z
razgibano baročno omamentiko, verjetno pre-
neseno iz grafičnih predlog.
Ure v obliki knjižic so zelo redke in prav
zaradi tega velja omeniti, da je zelo podobno
uro, skoraj identičnih dimenzij, izdelal tudi
njegov prej omenjeni sorodnik Franc Onič v
Lipnici24.
Nedvomno opisani mariborski uri kažeta
na visok nivo Antonove delavnice, ki je do-
mnevno pri signiranju svojih izdelkov črko O
namenoma spremenil v A, da bi se tako nje-
gova signatura čimbolj razlikovala od signatu-
re njegovega sorodnika, urarja Franca Oniča,
ki je s svojo delavnico v Lipnici bil le 25 km
od Maribora.
Žepna ura mariborskega urarja Johanna Fischerja
st., konec 18. stoletja (last: Štajerski deželni muzej
Joanneum, Gradec)
Za sedaj edina pisana omemba o Pavlu
Oniču je podatek iz leta 1763, ko mu je umrla
njegova 12 letna hči25. Njegovo dejavnost
nam, poleg samostanske ure, izpričujeta še
dve tabemakljasti uri z zastekljenimi vratci.
Te oblike ur so se po letu 1700 razširile po
vsej Evropi26 in so prek Nemčije in Avstrije
prišle tudi v naše kraje: med izdelki, signirani-
mi z imeni naših urarjev, je močno čutiti vpli-
ve dunajskih in graških delavnic.
Tabemakljasta ura v Pokrajinskem muzeju
v Mariboru ima okorno vrezano signaturo
BauCOnnitz Marburg (Paul Onitz) in v celoti
nikakor ne doseza nivoja Antonove delav-
delavnice27. Druga tabemakljasta ura28 s sig-
naturo Paul Onnitsch in Griffen nam pove, da
je Pavel po ločitvi z bratom(?) Antonom na-
daljeval svojo obrt v Grebinju na Koroškem.
Urarji so pogosto zaradi pomanjkanja naročil
šli s trebuhom za kruhom in se selili iz kraja v
kraj, predvsem tisti, ki iz kakršnih koli^razlo-
gov niso dobili pravice do meščanstva. Če drži
domneva, da je Anton podedoval »hišo z
obrtno pravico«, je gotovo Pavel svoj obstoj
iskal v drugem kraju.
Baillie v svojem velikem seznamu evrop-
skih urarjev omenja namizno uro iz 18. sto-
letja, signirano Onnitsch ..: Marburg^'^. Vse-
kakor gre za izdelek mariborske veje Oničev z
nečitljivo vgraviranim imenom urarja, verjet-
no Antona ali Pavla, možno tudi njunega
neposrednega predhodnika, ki nam je za sedaj
neznan.
Po smrti Antona Oniča leta 1789, je hišo v
Gosposki ulici z »realno obrtno pravico za iz-
delavo velikih ur« podedoval njegov sin MA-
TIJA ONIČ30. Iz zemljiške knjige izvemo, da
je bila dve leti pozneje Oničeva hiša prodana
22
Stoječa ura mariborskega urarja Johanna Nep.
Wolfliardta st., okr. 1810 (zasebna last, Gradec)
»brez pravice do urarske obrti«3i, vzrok pro-
daje pa nam razjasni tabernakljasta ura v za-
grebškem muzeju, signirana Mathias Onitsch
in Agram^2. Torej se je Matija Onič
preselil iz Maribora v Zagreb in tam nadalje-
val svojo urarsko obrt.
Po Stolbergovih ugotovitvah v graškem ar-
hivu se leta 1750 (torej še v času Oničeve de-
javnosti), pojavi v Mariboru urar ANDREAS
FICHTNER33, leta 1773 pa GOTTLIEB
GERNGROß34. Iz njunih priimkov je razvid-
no, da prihajata iz nemško govorečih dežel,
ker pa za sedaj ni drugih podatkov o njuni de-
javnosti, je možno, da gre za mojstra iz tujine,
ki potujoč iz kraja v kraj, popravljata stolpne
ure, vlagata prošnje za meščanske pravice, se
pojavita enkrat ali dvakrat, potem pa izgineta
neznano kam.
Iz tujine prihaja tudi JOHANN HÖFLER,
izučen za izdelavo malih mehanizmov v
Friedbergu na Bavarskem35. Leta 1767 je vpi-
san v graško knjigo tujih pomočnikov, 1775
pa že »kot meščanski urar v Mariboru spošt-
ljivo prosi, da se mu dodeli naslov podežel-
skega mojstra«. V Protokolu malih urarjev je
Holler grajan, da od vsega začetka ni hodil v
Gradec na cehovske letne skupščine in je na-.
Tabernakljasta ura celjskega urarja Primoža Okro-
gelnika, konec 18. stoletja (last: Muzej za umjet-
nost i obrt, Zagreb)
knadno, šele po desetih lerih vplačal zaostale
pristojbine. Od leta 1786 je svoje obveznosti
do ceha plačeval redno, skupaj s podeželskim
mojstrom Josephom Knöblom iz Celja. V le-
tih 1783 - 1788 je izučil vajenca Vincenca
Tonaja (Vinzenz Thonei), ki je potem nada-
ljeval svoj poklic v Hartbergu356. Hišo v Po-
štni ulici v Mariboru »s pravico do izdelave
malih ur« je po njegovi smrti leta 1805 pre-
vzel njegov sin FRANZ HÖFLER37. Njegova
zlata žepna ura s signaturo Franz Höfler in
Marburg seje leta 1940 pojavila na aukciji v
dunajskem Dorotheumu (št. 475), Stolberg pa
v svoji zbirki ur hrani njegovo srebrno žepno
uro z reperimim mehanizmom, kar pomeni,
da izbija polne ure in četrti, in signaturo F.
Höfler^').
Za MATIJO HÖFLERA, ki se omenja leta
1791, ni mogoče ugotoviti, v kakšnem sorod-
stvu je bil s prej omenjenim Johannom in
Franzom Höflerjem, vsekakor pa vemo, da je
deloval v Mariboru39.
Bolj zgovorno se nam z viri in gradivom
predstavlja urar za male ure JOHANN
FISCHER st. iz Dunaja40. Leta 1791 je postal
lastnik hiše prej omenjenega urarja Matije
Oniča^i, 1796 pa je bil potrjen za mariborske--
23
ga podeželskega mojstra. V graški knjigi va-
jencev je vpisano, da je leta 1799 sprejel v uk
učenca Josepha Zhetera, rojenega v Limbušu
pri Mariboru. Ker se v arhivskih virih ome-
njata Johann Fischer starejši in mlajši, je ne-
dvomno pravilna ugotovitev, da so ohranjeni
primerki ur s signaturami Johann Fischer in
Marburg, dela starejšega mojstra. O visoki
kvaliteti njegovih izdelkov najbolje priča
mala srebrna žepna ura s koloriranim minia-
turnim motivom Alegorije trgovanja, upodob-
ljena na številčnici iz belega emajla. Uro hrani
graški muzej Joanneum42, od njegove druge
žepne ure v zbirkah würtenberskega muzeja
pa je ohranjen samo signirani mehanizem.
Pri oblikovanju žepnih ur se je Fischer st.
zgledoval pri vzorih iz dunajskih delavnic.
Njegova tabernakljasta ura iz gradu Viltuš,
danes v Pokrajinskem muzeju v Mariboru^B,
kaže v svoji zasnovi še zadnje odmeve baroč-
nega oblikovanja, njena klasicistično pojmo-
vana dekoracija pa jo že postavlja v čas okrog
leta 1800. Mogoče je umetnostno zanimivejša
in oblikovno naprednejša Fiseherjeva hišna
ura iz zagrebškega Muzeja za umjetnost i
obrt.44 Pri načrtovanju njene forme je Fischer
že v celoti sledil tokovom časa in uro v obliki
portala (Portaluhr) z alabastmimi stebriči do
potankosti zasnoval v dunajskem empirskem
slogu. Obe uri imata tipični dunajski repetimi
mehanizem za izbijanje ur in četrti, ura iz za-
grebškega muzeja pa še dodatne kazalce za da-
tume.
O JOHANNU FISCHERJU ml. obstoji
samo podatek, da je dokončal učno dobo pri
svojem očetu »potem ko je predložil svoj učni
izdelek, ki bije četrti (Vierteluhr).«
Fischer st. je umrl leta 181045 in delavnica
ni prešla na njegovega sina, temveč jo je nasle-
dila njegova žena Anna46. Ta se je kmalu za
tem poročila z uraijem JOHANNOM NEP.
WOLFHARDTOM iz Gradca, verjetno po-
močnikom v Fischerjevi delavnici. S poroko
je Wolfhardt dosegel samostojnost, delavnica
je prešla na njegovo ime in pod tem priimkom
se je skozi več generacij nadaljevala v Maribo-
ru ta dobro upeljana urarska obrt.
Preden preidemo na dejavnost Wolfhardto-
ve delavnice, naj omenimo, daje leta 1815 v
mariborskem I. okrožju imel hišo št. 51 urar
JOHANN SCHERZINGER47. v Maribor je
prišel iz Velike Vojvodine Badenske, kjer so
domačini skozi generacije izdelovali t.i. sc-
hwarzwaldske ure kot domačo obrt. Znano je,
da so jih kot krošnjarji prodajali po celi Evro-
pi in mnogi med njimi so se celo ustalili in
udomačili na tujem. Scherzingerjevo delova-
nje v Mariboru sovpada z dejavnostjo urarjev
Joh. Fischerjem ml. in Joh. Nep. Wolfardtom,
kar bi pomenilo, da sta v mestu bili dve urar-
ski delavnici. Če je Scherzinger ostal zvest iz-
delovanju schwarzwaldskih ur, s tem nikakor
ni mogel konkurirati prej omenjenim moj-
strom, kajti »švarcvalderice« so zaradi skrom-
nega videza pomenile cenejšo in zato dostop-
nejšo varianto hišnih ur, s katerimi so že od
18. stoletja opremljali manj zahtevne meščan-
ske, pa tudi kmečke domove.
JOHANN. NEP. WOLFHARDT je postal
mariborski meščan leta 1811 in istega leta se
že omenja kot lastnik hiše, »ki jo je posedoval
Johann Fischer z Dunaja«48. V graških knji-
gah je zabeležen kot urarski vajenec od leta
1798, v Protokolu pa se vodi kot »meščanski
urar za izdelavo velikih ur«49. Leta 1818 je
sprejel v uk svojega istoimenskega sina JOH.
NEP. WOLFHARDT ml., ki se že leta 1823
omenja kot njegov naslednik. FLORIAN
WOLFHARDT, najbrž sin Joh. Nep. ml. je v
letih 1838 - 1840 vpisan kot urarski vajenec,
leta 1850 pa se obrt že vodi pod njegovim
imenom. Stolberg omenja leta 1853 še urarska
pomočnika Georga in Pranza Wolfhardta,
domnevne sinove Joh. ml., ni pa znan kraj
njihovega delovanja^O. V mariborski liniji
Wolfhardtov se kot zadnji urar s tem priim-
kom omenja Florianov namestnik HEIN-
RICH WOLFHARDT in njegova obrt se že
vodi kot »prodajna«.
Za sedaj so nam znane samo tri hišne ure iz
mariborske veje Wolfhardtove rodbine. Vse
tri so v obliki portala s signaturami Johann
Nepomuk Woljhardt in Marburg in ni dvo-
ma, da gre za izdelke urarja Joh. Nep. starej-
šega. Dve uri sta v Gradcu v privatni lastili,
tretja pa v Narodnem muzeju v Ljubljani52.
Ure odlikuje arhitektonska, strukturalno jasna
zgradba ohišja z alabastmimi stebriči, ki jo
prekriva bogastvo serijskega kovinskega okra-
sja. Urarji so v obdobju klasicizma to medeni-
nasto okrasje že množično uvažali iz sosed-
njih dežel, predvsem z Dunaja, kjer so bile že
dobro razvite tovrstne manufakture.
Nedvomno so nasledniki Fischerja in Wolf-
hardta izdelovali ure, tipične za avstrijski bi-
dermajer. To je namreč obdobje, v katerem so
prevladovale čme ure z alabastmimi stebriči
in stenske ure v širokem pozlačenem okvirju.
Ker pa so te vrste ur bolj poredko signirane, je
prav verjetno, da je med številnimi nesignira-
nimi izdelki, ohranjenimi v naši spomeniški
dediščini, predvsem pa na Štajerskem, marsi-
katera ura izdelek prej omenjenih maribor-
skih delavnic.
Sredi 19. stoletja se omenja v koroškem
predmestju Maribora še nenumerirana hiša
nekega uraija OTTA. O njem za sedaj ni dm-
gih podatkov, možna pa je povezava z gra-
škim urarjem Ferdinandom Othom, ki je sredi
stoletja imel v Gradcu urarsko delavnico na
Karmelitskem trgu53.
Čeprav nam je uspelo v časovnem zapore-
dju slediti mariborskim urarjem od 17. pa vse
do srede 19. stoletja, ostajajo v kontinuiteti
njihove dejavnosti nekatere vrzeli, ki čakajo
nadaljnje raziskave. Iz arhivkih virov vidimo,
24
da v drugi polovici 17. stoletja, ko Maribor
šteje okrog dva tisoč prebivalcev, delujejo v
njem istočasno kar trije urarji. Najbolj nejasno
je število urarjev v prvi polovici 18. stoletja,
medtem, ko v drugi polovici 18. pa vse tja do
srede 19. stoletja delujeta istočasno po dve ar-
hivsko izpričani delavnici.
V drugi polovici 19. stoletja, ko postanejo
hišne ure že nepogrešljivi predmet bivalnih
prostorov in ko je tudi urarstvo zajela moda
historičnih slogov, se urarske delavnice spre-
menijo samo še v popravljalnice in prodajalne
masovno izdelanih artiklov. V mestih se mno-
žično odpirajo trgovine z industrijsko izdela-
nimi urami in ko se prebivalstvo Maribora v
zadnjih desetletjih 19. stoletja povzpne od ka-
kih 18 na skoraj 25 tisoč (po štetju 1.1900), se
število teh prodajaln, od sedem naštetih v letu
1884, poveča leta 1898 na enajst54.
Tudi v Celju ima urarska obrt tradicijo, ki
jo je mogoče zasledovati vsaj dvesto let nazaj.
Kot je že v začetku omenjeno, bo tudi pri celj-
skem urarstvu govora le o hišnih in žepnih
urah in trije ohranjeni primerki, signirani z
imeni celjskih urarjev, nam potrjujejo njihove
arhivsko izpričane izdelovalce.
Prvi, sicer skopi podatek iz graške urarske
knjige, je vpis vajenca PRANZA LEOPOL-
DA DONINA, »sina Ferdinanda, Dr. jur. iz
Celja«, ki je bil leta 1699 sprejet v uk pri zna-
nem graškem urarju in štirinajstkratnem ce-
hovskem mojstru Johannu Planku^s. Donino-
va nadaljnja dejavnost ni znana in vse do dru-
ge polovice 18. stoletja ni bolj otipljivih po-
datkov o tej rokodelski panogi. Po tem času
se, sicer razdrobljene omembe o urarjih, str-
nejo v nekoliko gostejšo celoto in iz kamen-
čkov tega mozaika zlahka ugotovimo, da sta
odslej v Celju sočasno delovala po dva urarska
mojstra.
»Veleurarstvo« je, kot pravi celjski zgodovi-
nar Janko Orožen »bilo v Celju udomačeno
vsaj že v drugi polovici 18. stoletja«56 in iz
tega časa je ohranjena zlata žepna ura z da-
tumskimi kazalci in vrezano signaturo Joseph
Knöbl in Cilli, danes v graškem Joan-
neumu57. FRANZ JOSEF KNÓBL (Knäbl) se
je izučil svoje obrti v Friedbergu pri urarju
M. Elblu, izdelovalcu malih ur.58
V tem malem bavarskem mestecu z veliko
urarsko tradicijo, so številni urarji iz različnih
krajev nemško govorečih dežel opravili svojo
vajeniško in pomočniško dobo. Ravno tako so
mnogi izučeni Fridberžani svoj urarski poklic
opravljali v tujini in za 18. stoletje imamo po-
datke, da so v Ljubljani delovali kar štirje
urarski priseljenci iz Friedberga^^. V knjigi
pomočnikov obstoji podatek, da je Knöbl leta
1768 »proglašen za pomočnika«, iz Protokola
pa je razvidno, daje leta 1779 »najet za pode-
želskega mojstra v Celju v Spodnji Štajerski«.
J. Orožen ga leta 1783 omenja kot lastnika
»hišice« na nekdanji Trancilo. V knjigi izdat-
kov se leta 1789 omenja njegov vajenec JO-
SEF KNES, ki bi ga lahko istovetili z Jožefom
Knezom, lastnikom hiše v Celju na prehodu
iz 18. v 19. stoletje^l. Knöblovo delavnico je
leta 1796 prevzel GEORG NIGGEL, ki se v
svoji prošnji za sprejetje v urarski ceh sklicuje
»na Knöblovo malourarsko pravico (Kle-
inuhrmacher Jus), pridobljeno s poroko Knö-
blove vdove62. Gotovo je takrat dobil tudi
Podna ura celjskega urarja Antona Leithnerja, okr.
1780 (last: Magistrat, Gradec)
25
mojstrski naziv, kajti ta se je običajno pove-
zoval s časom poroke in pričetkom dela v
lastni delavnici. Iz zapisa v Protokolu bi se
dalo sklepati, da gaje leta 1798 doletela ne-
sreča, saj je urarski ceh »pogorelemu mojstru
iz Celja« priskočil na pomoč z večjo vsoto de-
narja, potem pa je ok. 1800 Niggel že zapisan
kot lastnik neke druge hiše na nekdanjem Ve-
likem trgu63.
Verjetno je Georg Niggel pripadal veliki
urarski družini, katere člani se pojavljajo po-
leg Gradca še v Stettnu, Salzburgu, Friedber-
gu itd., ni pa še pojasnjeno, od kod izhaja nji-
hov rod. Najbolj verjetno je celjski Niggel
potomec graškega urarja Josefa Niggla, prise-
ljenca iz Friedberga na Bavarskem, in s tem,
ko je poročil priletno vdovo, je kaj hitro zase-
del izpraznjeno mesto urarja Knöbla. V letih
1801-1805 je izučil vajenca Matijo Weisa,
leta 1814 pa se omenja njegovo zadnje plačilo
cehovske pristojbine.
J. Orožen pravi, daje na nekdanji Dunajski
cesti »kočico nekdanjega čuvaja grajskih vrat
odkupil od magistrata JURIJ NIGGEL in jo
spremenil v urarsko delavnico, od njegove
žene Uršule pa sta jo leta 1850 odkupila
neka zakonca«64. Ta podatek se verjetno na-
naša na njegovega istoimenskega sina, ki je
nadaljeval očetov poklic, žal pa vsaj za sedaj
ne poznamo njegovih izdelkov.
Za drugo polovico 18. stoletja omenja Oro-
žen še dvojico celjskih urarjev, BLAŽA IN
PRIMOŽA OKROGELNIKA65. Blaževih ur
ne poznamo, Primoževo hišno uro s signaturo
Primus Okrolni in Cilli pa hrani zagrebški
muzej65. Gre za tabemakljasto uro z repetir-
nim mehanizmom, ki poleg ur in minut kaže
še dneve v tednu in datume v mesecu. Če upo-
števamo podatek, da je bil Primož lastnik
hiše v nekdanji Dolgi ulici, ki je leta 1783 bila
še v posesti kiparja Ferdinanda Galla, bi po-
temtakem Okrogelnikova ura morala nastati v
obdobju zrelega klasicizma, torej ob koncu
18. stoletja. Njen, še nekoHko baročni videz,
je pač posledica takratne obrtniške konserva-
tivnosti, ki so se ji urarji, enako kot v sosed-
njih deželah, težko odpovedali. Primož Okro-
gelnik je bil lastnik omenjene hiše do leta
1827. Približno od tega obdobja dalje se ome-
nja dejovanje celjskega urarja GREGORJA
GORIŠKA67, ne poznamo pa njegovih izdel-
kov.
Visoka podna ura v graškem magistratu z
vgravirano signaturo Anton Leithner in Cilli
in z napisom na nihalu Qui sum sum sum-
mus, je mogoče narejena po naročilu prav za
opremo teh prostorov^s. Vsiljuje se nam vpra-
šanje, ali je ime Antona Leithnerja istovetno s
celjskim urarjem, ki ga J. Orožen omenja kot
»Lamprehtova delavnica«69. ANTON LEIT-
HNER se je izučil v Ingolstadtu in v Knjigi
pomočnikov je leta 1773 vpisan kot urar za
velike ure. Drugih podatkov o njem ni, vemo
le za njegovega domnevnega sorodnika Tho-
masa Leuthnerja, ki se je sočasno ukoreninil v
Zagrebu in deloval kot zelo upoštevan meš-
čanski urarski mojster^O. Antonova magistrat-
na podna ura z mehanizmom, ki z enkratnim
navijanjem teče eno leto, je dovolj zgovoren
dokaz o visokem nivoju te ugledne urarske de-
lavnice, njena datacija okr. 1780 (tudi po Stol-
bergu) pa govori o izdelovalcu, ki je tehnično
in oblikovno šel v korak s časom.
V nadaljevanju bi predstavila še en, sicer
nekoliko pomanjkljiv podatek o urarju JO-
HANU HÜLERJU iz Celja, ki se v arhivskih
virih omenja leta 1816 v nekem sporu med iz-
delovalci velikih in malih ur, ohranila pa se je
tudi z njegovim imenom in krajem »Cilli« sig-
nirana nihalna ura, ki teče 8 dni^O. Razpolož-
ljivi podatki o urarju Hülerju bi lahko pome-
nili, daje proti koncu 18. stoletja v Celju de-
loval poleg dveh omenjenih še en urar, če-
prav je težko verjeti, da bi sočasno živeli v Ce-
lju kar trije urarski mojstri.
Naslednji urar, ki sodi v naš kronološki pri-
kaz, se nam predstavlja samo z inicialkami
J.A-0-Hi Cilli. Gre za hišno uro s stebrički iz
začetka 19. stoletja (verjetno empirska ura v
obliki portala), ki je nekajkrat menjala lastni-
ka, dokler se sled za njo ni popolnoma izgubi-
la. Če so bile inicialke izdelovalca ure pavilno
prebrane, jih za sedaj nikakor ne morem pri-
pisati enemu od pravkar naštetih urarjev.
V drugi polovici 19. stoletja postanejo tudi
celjske urarske delavnice samo še popravljal-
nice industrijsko izdelanih ur in prodajalne
masovno izdelanih artiklov, kar pa ni pred-
met naše obravnave.
V starem obrtnem središču Ptuju, kjer so
se stikale in križale trgovske poti, sta trgovina
in obrt držala mesto na zavidljivi ravni. Iz
zgodovinskih virov vemo, da je bila med šte-
vilnimi generacijami ptujskih obrtnikov za-
stopana tudi urarska obrt, ki ji lahko sledimo
od druge polovice 17. stoletja dalje. Nekoliko
fragmentarni, pa vendar kontinuirani podatki
o tej dejavnosti kažejo, da sta v mestu delova-
la po en ali dva mojstra hkrati. Bolj zgovorni
so podatki iz druge polovice 18. stoletja, z
imeni dveh urarjev pa se ujemajo tudi materi-
alni dokazi o obstoju teh delavnic.
Prva vest o ptujskem urarju je povezana z
Zagrebom, ko je PETER PLOCER iz Ptuja iz-
delal leta 1676 veliko uro za zagrebško
katedralo72. o urarskih povezavah med Za-
grebom in Ptujem govori tudi podatek, da so
Ptujčani leta 1689 kupili pri zagrebških fran-
čiškanih veliko javno uro za svoj mestni stolp
ob proštijski cerkvi^S.
Naslednji urar, ki sodi v naš kronološki za-
pis je PETER RIEZLER (Liesler), rojen v
Landecku na Tirolskem'74. v Protokolu se
kot njegovo bivališče omenja Ljubljana, ob-
stoja pa zabeležka, daje leta 1686 kot vajenec
graškega urarja F. Hiemerja »najprej svojemu
26
mojstru utekel«, potem pa se v letih
1687-1690 pri istem dokončno izučil za urar-
ja velikih ur. Leta 1696 je vpisan v knjigi ptuj-
skih meščanov''^^ naprej pa o njem ni več po-
datkov, pa tudi njegovih izdelkov ne pozna-
mo.
Iz razpoložljivih virov bi se dalo razbrati,
da je sočasno z njim deloval v Ptuju urar JO-
HANN PEGINET (Pagurt), priseljenec iz Si-
bringa v Loreni^ó. Kot izučeni puškar je do-
končal leta 1696 še urarski poklic v dobro
znani graški delavnici Joh. Planka. Ko se je
po 12 letih ponovno vrnil v Gradec in leta
1708 predlagal, da bi ga na podlagi mojstrske-
ga izdelka sprejeli v ceh, se je predstavil kot
»meščan in urar za male ure iz Ptuja«. Čeprav
mu je bila prošnja iz »tehtnih razlogov« za-
vrnjena, je Peginet pozneje dosegel svoj cilj in
če ponovimo besede Stolberga kot dobrega
poznavalca štajerske zgodovine urarstva, »je
vedno bilo dovolj razlogov za zavrnitev pre-
tendentov«.
Da bi namreč prosilcu čimbolj otežkočili
delo, so jim cehovski mojstri iz konkurenčnih
in drugih razlogov radi nagajali in grajali vsa-
ko malenkost, ali pa so zahtevali nov izdelek,
ki gaje pomočnik lahko celo trikrat ponovil.
V nadaljevanju predstavljam še urarja za
velike ure LORENZA PÖLKNERJA, kije bil
leta 1724 sprejet za ptujskega meščana, še en-
krat pa se omenja leta 1754 kot lastnik hiše v
mestu'77. V času Pölknerjevega delovanja je
leta 1737 pridobil meščanske pravice, kar je
bilo seveda pogoj za opravljanje obrti, še urar
JOSEPH GÜSTL (Gisti) iz Švabske?«. Za iz-
delavo velikih ur se je izučil sprva na Dunaju,
v letih 1720 - 1724 pri graškem uraju M. Höl-
zlu in še istega leta je vpisan v knjigo pomoč-
nikov.
Ker obrtna proizvodnja ni bila vezana samo
na mestno prebivalstvo, so ptujske delavnice
prav gotovo zalagale z urami svoj bližnji in
daljni okoliš. V zgodovinskih virih srečamo v
Ptuju proti koncu prve polovice 18. stoletja še
tretjega urarja JOHANNA MUßPACHERJA,
tokrat izdelovalca malih mehanizmov. Leta
1743 je vpisan v knjigo ptujskih meščanov
(Müßbacher), živi in dela v Ptuju še leta 1754,
ko se omenja v popisu hišnih lastnikov''^.
Tudi Mußpacher se je, kot že nekaj urarjev
iz naših krajev, izučil v letih 1730-1736 v gra-
ški delavnici Joh. Planka in dokončal svojo
vajeniško dobo pri njegovi vdovi. V knjigi
prejemkov je omenjen leta 1743 in možno, da
je v tem času, ko je postal meščan Ptuja, tudi
vplačal svoj mojstrski prispevek.
Zanimiva je pot urarja ALEXANDRA
WAGNERJA, kije leta 1748 prišel v Ptuj, ga
kaj hitro zapustil, in v desetih letih štirikrat
menjal bivališče. Gotovo sta pred njim ome-
njena uraija, eden za velike ure in eden speci-
aliziran za male mehanizme, zadovoljevala
potrebe mesta in okolice in da za četrtega
Tabernakljasta ura ptujsko-ormoškega urarja Karla
Gottwalda, okr. 1800 (Štajerski deželni muzej Joan-
neum, Gradec)
urarja v Ptuju ni bilo dovolj dela. Najbrž je
Wagner zavoljo tega zapustil Ptuj še preden
je vplačal obvezno mestno pristojbino, kot to
razberemo iz beležke v knjigi meščanov, pri-
pisane ob njegovem imenu. Še isto leto se
Alexander Wagner z ženo Elizabeto pojavi v
VaraždinuSO in verjetno se že naslednje leto
seli v Vipavo, kjer deluje 9 let in pol. To je
namreč razvidno iz njegove prošnje ljubljan-
skemu magistratu, ko leta 1759 prosi, da ga
sprejmejo za meščana »in mu dovolijo tudi iz-
vajati meščansko delovanje«8l.
V 18. stoletju se nam z viri in gradivom bolj
zgovorno predstavljata urarska mojstra Karel
Gottwald in Karel Nachbar. Skozi podatke iz
njunega življenja lahko razberemo, da ne de-
lujeta istočasno, kar dokazuje tudi pregled
knjige ptujskih meščanov in hišnih lastnikov.
Prva vest o KARLU GOTTWALDU je iz
poročne knjige, ko se »urar iz Ptuja in vdo-
vec« poroči junija 1776 v Gradcu s svojo
gospodinjo82. Decembra istega leta je vpisan v
knjigo ptujskih meščanov in ker ob njegovem
imenu stoji beležka iz katere bi se dalo sklepa-
ti, da seje odselil v Bjelovar83, se Gottwaldovi
življenjski podatki nikakor ne ujemajo s ča-
27
sovnim nastankom njegovih izdelkov. Njego-
ve tri ohranjene ure so tabemakljastega tipa.
Najstarejša med njimi s signaturo Gottwald in
Pettau je danes pri zasebniku v Ljubljani, iz-
vira pa iz neke graščine na spodnjem Štajer-
skem. Njeni izrazito plastično izstopajoči mo-
tivi v mešanici baročnega in klasicističnega
sloga, bi nastanek ure postavili v čas po moj-
strovem odhodu iz Ptuja, t.j. po letu 1776, ker
pa zaradi skopih podatkov lahko samo ugiba-
mo o njegovih selitvah, se moramo zadovoljiti
z okvirnimi datacijami. Ura s signaturo Carl
Gottwald, Mureck v graškem Joanneumu84 je
kljub tabemakljasti obliki veliko mlajša: vsi-
ljuje se misel, da je Gottwald deloval v Cmu-
reku po odhodu iz Ptuja. Za tretjo znano uro,
ravno tako iz Cmureka, vemo le, da je pri za-
sebniku v Gradcu, ne poznamo pa njenega
videza.
Gotwaldu je sledil KAREL NACHBAR, ki
se nam s svojimi petimi ohranjenimi urami
najrazličnejših oblik predstavlja kot urar z vi-
soko stopnjo obrtniškega znanja, domišljije in
spretnosti. V knjigi ptujskih meščanov je leta
1787 vpisan kot Groß - und Kleinuhr-
macher^^, kar naj bi pomenilo, da se je kot
edini urar v Ptuju v tem obdobju, ukvarjal
istočasno z urami na vzmet in na utež. Torej
je izdeloval ali popravljal velike stolpne ure,
hišne - stenske, podne in namizne ure ter me-
hanizme malih žepnih ur.
Leta 1784 seje star 34 let poročil in imel
šest otrok. V rojstnih knjigah, kjer se večkrat
omenja kot boter otrokom iz uglednih dmžin,
je v letih 1799 vpisan kot bürgl. Uhrmacher
in Galanteriehändler ali samo Krämer. In kot
pravi Marija Mirkovič, nekdanja kustodinja
ptujskega muzeja, ki je zasledovala Nachbara
po zgodovinskih virih po odkritju njegove ure
v Zagrebu, se je Nachbar, »da bi lažje vzdrže-
val svojo številno družino, moral ukvarjati še
s prodajo drobne galanterijske robe«. Urarji
namreč zaradi specifičnosti svoje sicer zelo ce-
njene obrti in relativno visokih cen svojih
proizvodov niso imeli veliko naročil, zato so
število urarjev, predvsem v manjših mestih,
najbrž določali z intemimi mestnimi ali ce-
hovskimi predpisi.
Nachbarove ure, vse signirane Karolus Na-
chbar in Pettau, so žal ohranjene izven naših
meja. Dve tabemakljasti uri s še nekoliko ba-
ročno dekoracijo sta v Joanneumu in v privat-
ni zbirki ur v Köflachu^o. Nedvomno je bila
posebnost Nachbarove delavnice na aukciji v
Dorotheumu prodana mala potovalna ura
(viš. 13 cm) v kovinskem ohišju z obročem za
prenašanje in s poslikanim motivom Alegorije
štirih letnih časov na emajlni številčnici^^. L.
Stolberg poseduje v svoji zbirki v Gradcu
Nachbarovo pozlačeno salonsko uro, dosled-
no izpeljano v slogu Ludvika XVI. Iz svoje
matične dežele je ta slog v 80. in 90. letih 18.
stoletja preko Avstrije in severne Italije moč-
Stoječa ura ptujskega urarja Karla Nachbara, konec
18. stoletja (zasebna last, Gradec)
no vplival tudi na oblikovanje ur v naših urar-
skih delavnicah. Značilno zanj je nizanje de-
korativne motivike, ki sojo urarji, v sodelova-
nju z rezbarji, povzemali iz bogate zakladnice
antičnega repertoarja in z njimi ustvarjali
nove, razgibane obrise ohišij.
Žal se je nedolgo tega izgubila sled za Na-
chbarovo uro iz zagrebške gornjegrajske dm-
žine Mažuranič^S, ravno tako oblikovano v
slogu Ludvika XVI. Nad njenim ohišjem do-
minira alegorijska ženska figura, ki kaže, daje
Nachbar za izdelavo te ure najel izurjenega
rezbarja, ki je dobro obvladal zahtevne želje
naročnikov. Ni še namreč pojasnjeno, koliko
so pri izdelavi ohišij sodelovali mizarji, rez-
barji, pasarji ali zlatarji. Najbrž je bil idejni
oblikovalec le urar in njegova roka, vajena ob-
delave kovin je gotovo bila kos marsikatere-
mu pasarskemu delu. Stolberg v svoji knjigi
navaja samo par izdelovalcev ohišij znotraj
štajerskega ozemlja, urarjev pa čez tristo. V
naših zgodovinskih virih jih za sedaj nismo
srečali in možno, da ta poklic pri nas sploh ni
obstojal kot samostojna obrt, predvsem v
manjših krajih.
Če gre pri prej citiranem celjskem urarju
Joh. Hülerju in domnevnem graškem Joh.
Hällerju za isto osebo, bi lahko predpostavlja-
li, da je bil Hällerjev učenec Anton Nachbar
eden od šestih otrok ptujskega Nachbara. An-
tonova učna doba je trajala samo eno leto
(1826-1827)89 in če gre za urarjevega sina, so
28
mu jo lahko občutno skrajšali, pa tudi pri do-
segi mojstrstva so sinovi imeli vedno privilegi-
ran položaj. V seznamu na Dunaju delujočih
urarjev so leta 1828 omenja Anton Nachbar
kot befugter Uhrmacher^^, kar bi pomenilo,
da ni pripadal nobenemu cehu, imel je samo
pooblastila za opravljanje obrti in je šele čez
čas lahko zaprosil za mojstrstvo.
Delovanje očeta Nachbara sega gotovo še v
začetek 19. stoletja, mogoče do leta 1815, ko
se med ptujskimi meščani pojavi ime urarja
IGNACIJA ME1STRA91. Bržkone gre za ose-
bo, ki se v letih 1793 in 1803 omenja v Grad-
cu in je po končani dejavnosti Karla Nachba-
ra nadaljevala svoj poklic v Ptuju.
Leta 1829 je postal meščan Ptuja urar JO-
HANN HAFNER92, dve leti pozneje pa je v
Protokolu za male urarje zapisan JOHANN
HANNA »meščanski urar v Ptuju«, ki prosi
da ga v cehu »uvrstijo med podeželske
mojstre«93. Ker pa je v knjigi prejemkov ob
vplačilu pristojbine za podeželskega mojstra
ime istega urarja zapisano (ali prebrano) kot
Johann Hahn, nam prej omenjeno časovno
zaporedje za pridobitev meščanstva in mojstr-
stva vsiljuje misel, da gre za ptujskega urarja
Johanna Hafnerja, ki se še enkrat omenja v
letu 1831, potem pa se o njem nič več ne ve.
Z imenom urarja PRANZA SCHLAFFER-
JA, ki je v knjigi ptujskih meščanov vpisan
leta 184694, smo izčrpali vrsto urarjev, ki so
delovali v ptujskih delavnicah do tistega časa,
ko so stroji začeli izpodrivati ročno delo in
urarji niso mogli več vzdržati konkurence in-
dustrijske proizvodnje. Delokrog urarjev se
odslej omeji v glavnem na prodajo in popravi-
la industrijsko izdelanih ur, katerih mehaniz-
mi so opremljeni s tovarniškimi žigi. Vtisnje-
ne signature lastnikov urarskih trgovin posta-
nejo odslej samo še reklamni napisi prodajal-
cev, ki so s svojimi imeni dajali kupcem neko
garancijo in jamčili za dobro kvaliteto izdel-
kov, ki so prihajali iz velikih industrializira-
nih manufaktur.
OPOMBE
1. Vesna Bučič, Ljubljanski urarii v 18. stole-
tju. Kronika 37, št.3, Ljubljana 1989, str. 177
(odslej: V. Bučič, 18 stol.). — 2. Lukas Stolberg,
Die steirischen Uhrmacher, Graz 1979 (od-
slej: L. Stolberg). — 3. Prothocoll Eines Gantz
Ehrsamben Handtwerch der Groß und Klain
Uhrmacher wie auch Pixennmacher Anno 1647
(do 1833). — 4. Auf Ding Freysprech Buch
(1667 - 1833). — 5. Mit Got Neu Anfangentes
Gesöhlen Buch De Anno 1712 (do 1739) in
Einschreib-Buech deren frembten Keßellen wie
auch die Einnahm deren Selbig Anno 1741 (do
1775). — 6. Ein Nahmb Buech A 1740 (do 1855).
— 7. Prottocoll eines Ehrsamen Handtwerkhs
Samentlicher Klein Uhrmacher Meißter (od 1776).
— 8. Ein Nam und Augsagabbuch (od 1777). — 9.
Innungakten des 19. und 20 Jhs. — 10. R.G. Puff,
Marburg und seine Umgebung I, Marburg 1874
(odselj G. Puff.). — 11. Jože Mlinaric, Ruška kroni-
ka in seznam imen iz latinske kronike. Ruška kro-
nika 1985, str. 172 in 179; prof Mlinariču se za
njegovo ljubeznivo opozorilo zahvaljujem. — 12.
L. Stolberg, str. 318. — 13. isti, str. 529, — 14. isti,
str. 529. — 15. Arhiv Slovenije (AS), Rojstne in
krstne knjige ž.c. Janeza Krstnika v Mariboru,
1. 1701 - 1733, f 13 in 79. Pri obeh otrocih,
Michaelu in Anni Regini se kot krstna botra
omenjata Mich. Neymayer in njegova žena
Anna Regina, kar nedvomno potrjuje, da gre
za prej omenjenega urarja Neymayerja. Mrli-
ška knjiga ž.c. Janeza Krstnika v Mariboru, 1.
1664 - 1762, f. 226. Za posredovane podatke se
prav lepo zahvaljujem kolegici Marjetici Si-
moniti  iz  Pokrajinskega  muzeja  v  Mariboru.
— 16. L. Stolberg, str 517. — 17. Isti, str. 526; Jür-
gen Abeler, Meister der Uhrmacherkunst, Wupper-
tal 1977, Str. 423 (odslej: J. Abeler). — 18. L.Stol-
berg, Str. 384, si. 374 in 375; ura je v privat-
ni zbirki v Köflachu v bližini Gradca. — 19. isti,
str. 378, 480 in 530. — 20. Pokrajinski arhiv
Maribor (PAM), Zemljiška knjiga I, f 141.
Tudi za ta podatek gre zahvala kolegici Mar-
jetici Simoniti. — 21. AS, Mrliška knjiga II, ž.c.
Janeza Krstnika, 1.1789, str. 10. — 22. Narodni
muzej, Ljubljana, inv. št. 17988. — 23. Gradski
muzej Varaždin, vel. 6,5x4,5 cm. — 24. Ura v
obliki knjižice ima srebrno ohišje, vel. 7x4,5
cm, njen opis je v Aukcijskem katalogu du-
najskega Dorotheuma, 1964/577. — 25. AS, Mr-
liška knjiga II. ž.c. Janeza Krstnika, 1. 1763,
str 3. — 26. Tabernakljasta oblika ur je prevla-
dovala v času Marije Terezije, tako da so jih v
monarhiji imenovali »terezijanke«. — 27. Pokra-
jinski muzej Maribor, inv. št. N. 6118. — 28.
Ura je bila registrirana v trgovini z antikvite-
tami v Ljubljani, danes je v privatni lasti. — 29.
G. H. Baillie, Watchmakers and Clockmakers
of the Worid, London 1963, (odslej: H. Bail-
lie). — 30. Realne obrti so bile podedovane, ve-
zane na določeno hišo in sposobne za vpis v
zemljiško knjigo. — 31. PAM, Zemljiška knjiga
I, f 141. — 32. Satovi zagrebačkih urara 18. i
19. stolječa, katalog razstave, Muzej grada Za-
greba 1969, str. 8 in 18, inv. št. 1415/ odslej: Satovi
zgb. urara). — 33. L. Stolberg, str. 375. — 34. isti,
str. 403; J. Abeler, str. 209; H. Baillie, str 122. —
35. L. Stolberg, str. 403. — 36. isti, str. 421. — 37.
PAM, Zemljiška knjiga L, f.l63. — 38. L. Stolberg,
str. 438, si. 476 in 477. — 39. isti, str. 415. — 40.
isti, str. 420. — 41. G. PufF, str. 56. — 42. L. Stol-
berg, sl.442 in 443; inv. št. 16254, vel. 88x62 mm.
— 43. Pokrajinski muzej Maribor, inv. št. 11133.
— 44. Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb, s.n. — 45.
PAM, Obrtni protokoli, Tom 1., f 142 1/2; tudi za
ta podatek se lepo zahvaljujem kolegici Marjetici
Simoniti. — 46. PAM, Zemljiška knjiga L, f 142.
— 47. G. Puff, str. 47. — 48. isti, str.56; PAM,
Meščanska knjiga, 1. 1811, f 91. — 49. L. Stolberg,
str. 448. — 50. L. Stolberg omenja še Juliusa Wolf-
hardta; obstoja tudi ura z njegovo signaturo
in letnico 1864. — 51. L. Stolberg, si. 493 in 494.
— 52. Ura v lasti Narodnega muzeja je kupljena I.
1988 v trgovini z antikvitetami v Zagrebu,
inv. št. 21137. — 53. L. Stolberg, str 496. — 54.
Adress-Buch der Stadt Marburg 1884, 1898 in
1904. — 55. L. Stolberg, str. 505. — 56. J. Orožen,
Zgodovina Celja in okolice 1, Celje 1971, str. 384
(odslej: J. Orožen, Zgod, Celja). — 57. L. Stolberg,
29
si. 420, Muzej Joanneum, inv. št. 20431. — 58. L.
Stolberg, str. 406. — 59. V. Bučič, 18 stol., str. 182.
— 60. J. Orožen: Posestna in gradbena zgodovina
Celja, Celje 1957, štev. 11-12, str. 33 (odslej: J.
Orožen, Posestna zgod. Celja). — 61. isti, str. 36. —
62. L. Stolberg, str. 421. — 63. J. Orožen: Posestna
zgod. Celja, str. 22. — 64. isti, str. 50. — 65. J. Oro-
žen, Zgod. Celja, str. 384; J. Orožen, Posestna
zgod. Celja, str. 27. — 66. Muzej za umjetnost i
obrt, Zagreb, inv. št. 294/52. — 67. J. Orožen, Po-
sestna zgod. Celja, str 46. — 68. L. Stolberg, str.
406, si. 421. 69. J. Orožen, Zgod. Celja, str. 384. —
70. Satovi zgb. urara, str. 3 in 18. — 71. L. Stol-
berg, str. 451; J. Abeler, str. 287. — 72. Kučni sat,
katalog Muzeja primenjene umetnosti, Beograd
1964, str. 34 (podatek iz: I.K. Tkalčič, Prvo-
stolna crkva zagrebačka, Zagreb 1885 str. 111). V
pogodbi, ki jo je urar Peter Plocer sklenil z zagreb-
škim škofom Borkovičem, je razvidno, da bo za ka-
tedralo »izdelal uro s štirimi kazali z dvojnim izbi-
janjem ur« (najbrž je mišljeno bitje četrti s ponav-
ljanjem polnih ur). V nadaljevanju pogodbe navaja,
da bo »... v Zagreb prišel z dvema mojstroma ...
na svojem vozu bo pripeljal kovača, ki bo koval že-
lezo ... dobil bo zastonj stanovanje, kovačijo, žele-
zo in oglje ... uro bo namestil v zvonik in na to 8
dni podučeval zvonarja kako jo bo navijal in urav-
naval«. — 73. Marija Mirkovič, Sat ptujskog urara
Karla Nachbara u Zagrebu, Vijesti muzealaca i
konzervatora, Zagreb, 1972, št. 2, str. 16 (odslej:
M.  Mirkovič,  Sat ptujskog urara Nachbara).
— 74. L. Stolberg, str 524. — 75. M. Mirkovič, Sat
ptujskog urara Nachbara, str. 17. — 76. L. Stol-
berg, str. 330. — 77. M. Mirkovič, Sat ptujskog
urara Nachbara, str 17. — 78. isti, str. 17; L.
Stolberg, str. 510; J. Abeler, str. 213. — 79. M.
Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str.
17. — 80. isti, str. 17 (Dieser ist ohne Bezalung
mit seinen Weib davom gezogen). — 81. Zgodo-
vinski arhiv Ljubljana, Cod. 1/98, f 158,1.1795. —
82. L. Stolberg, str. 439. — 83. M. Mir-
kovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str.  17.
— 84. L. Stolberg, Muzej Joanneum, inv.
št.l6363, si. 480. — 85. M. Mirkovič, Sat ptuj-
skog urara Nachbara, str. 18. — 86. L.Stolberg,
str. 413, Muzej Joanneum, inv. št. 10848, si.
430; privatna zbirka v Köflachu, si. 432. — 87.
Isti, str. 413, Aukcijski katalog dunajskega Doro-
theuma, 1956/947. — 88. Po lastnikovem pripove-
dovanju je do leta 1890 bila v lasd družine Kušlan,
ki naj bi se ob koncu 18. stol. preselila iz Kranjske
v Krajino (možno, da gre za eno vejo baronov
Kuschlanov z gradu Zablate pri Brezovici). — 89.
L. Stolberg, str. 528. — 90. Franz Höfer, Wiener
Meisterverzeichnis, Dunaj 1940, str. 39. — 91. M.
Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. —
92. isti, str. 17. — 93. L. Stolberg, str. 471. — 94.
M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17.
ZAČETKI ORGANIZACIJE
NAŠEGA MLEKARSTVA
Dr. VLADO VALENČIČ
Gospodarski razvoj je v drugi polovici prej-
šnjega stoletja postavil naše kmetijstvo pred
nove naloge. Stari način gospodarjenja in
kmetovanja ni več ustrezal novo nastalim po-
trebam, kmet je s proizvodi svojega gospodar-
stva postal v večji meri, kot je bil prej, odvisen
od trga. Ta trg pa se je z razvojem prometa -
nekako pred 150 Ieri je prva železnica prere-
zala našo zemljo - zelo razširil, kar je imelo za
posledico, da so se na njem pojavili tuji kon-
kurenti. Konkurenčni boj pa vzdrži tisti, ki
more v kakovosri in ceni prekositi svoje kon-
kurente, zato se je moralo boriti tudi naše
kmetijstvo, da si je zagotovilo svoj prostor na
trgu. V tem boju je uporabljalo zadružništvo
kot sredstvo za izboljšanje gospodarstva, ker je
zadružništvo tista organizacija, ki temelji na
skupnosti interesov in daje tudi gospodarsko
šibkim pa združenim moč, da z njo dosežejo
uspehe, ki jih posamezniki ne morejo doseči.
Prve naše zadruge so bile sicer kreditne za-
druge, ki so jih začeli v sedemdesetih lerih
preteklega stoletja ustanavljati po Spodnjem
Štajerskem. Istočasno smo dobili na polju
mlekarstva prve zadružne organizacije in si je
torej v mlekarstvu začelo utirati kmetijsko za-
družništvo svojo pot.
SKUPNA PAŠA NA PLANINAH -
PODLAGA ORGANIZACIJE
MLEKARSTVA
Organizacija mlekarstva v obliki skupnih
obratov se je najprej razširila na Tolminskem
in v Bohinju. V obeh okoliših je bila živinore-
ja zaradi obilice dobrih planinskih pašnikov
in zaradi pomanjkanja polja najbolj razvita
kmetijska panoga. Prebivalstvo je bilo v svo-
jem gospodarskem obstoju odvisno od živino-
reje in njenih proizvodov, kmetje so izdelovali
surovo maslo in sir za domačo porabo in tudi
za prodajo, da so si mogli kupovati žita, ki ga
sami niso dovolj pridelali. Ker tvorijo pašniki
in planine tako v Bohinju kot na Tolminskem
glavni del za kmetijstvo sposobne površine, je
bilo prehranjevanje živine že zdavnaj v veliki
meri navezano na planinsko pašo. Način mle-
karstva seje moral temu prilagoditi, zato so že
zelo zgodaj nastale skupne planinske sirarne,
ki so mleko živine, ki se je na planinah skup-
no pasla, predelovale v sir.
»Gospodarjenje v planinah v takšnem ze-
mljišču, kakor ga imamo na razpolago v Julij-
skih Alpah, v zelo kamnatem, pa močno goz-
dnatem in dokaj visoko ter odročno ležečem,
30
gorskem ozemlju, nikakor ni lahka stvar in
zahteva velikega napora, pa zadostnih delov-
nih moči. Tu gre za urejanje celotne planine,
za čiščenje in za krčenje, ki ne more biti stvar
samo ene družine, enega kmetijskega obrata.
Prav tako so na skupno, na družno kolektivno
kmetsko delo navezane naloge, ko je treba
ograditi planino, jo je bilo nemara potrebno
zavarovati in trajno varovati zoper zveri, zla-
sti medvede in še bolj volkove, itd. Veliko bri-
go je bilo treba posvečati dohodom do planin,
živinskim ter pastirskim stezam, oskrbi z
vodo, napajališčem itd. Skratka: planinsko
gospodarstvo je takšne prirode, da že samo sili
v skupne napore, v organizirano kolektivno
delo, v takšno, kakor ga je pač mogla opra-
vljati in opraviti srenja. Zato moramo za trd-
no računati, daje skupno gospodarjenje v pla-
ninah v Julijskih Alpah že prastaro in da so že
najstarejše, prve planine urejali s skupnim de-
lom ter da se srenjska oblika kolektivnega gos-
podarjenja v planinah deduje odtlej morebiti
brez presledka.«!
Skupna lastnina ali pa skupna poraba pla-
ninskih pašnikov sta živinorejce v obeh okoli-
ših davno pripeljali do skupnega obratovanja.
Živina, ki se je poleti pasla na planinah, je
bila večkrat zaupana varstvu skupnega plan-
šarja, ta je imel skrbeti tudi za skupno prede-
lavo mleka, proizvodi so bili potem razdeljeni
med živinorejce po količini mleka njihovih
krav, ravno tako so se tudi stroški razdelili na
posameznike.
Na Tolminskem so zasledili obstoj takih
planinskih sirarn že 1. 1771, predelovale so
skupno kravje in ovčje mleko v sir; proizvode:
sir, skuto in sirotko, so razdelile med živino-
rejce, ki so bili pri teh skupnostih udeleženi.2
Uradna statistika mlekarskih zadrug za 1.
1891 je navajala med tolminskimi zadruga-
mi tudi planinsko zadrugo Kuhinja za kraje
Km, Vršno in Selce, obstoječo od 1. 1800, in
od 1. 1842 obstoječo planšarsko zadrugo na
planini Duplja za kraj Smast.3 Seveda niso
bile te zadruge organizirane z zadružnimi pra-
vili, deleži, jamstvom itd., saj zadružnega za-
kona še ni bilo, pač pa so bile skupnosri živi-
norejcev, ki so kot upravičenci uživali pravico
do paše na teh planinah, in so se s časom čisto
neprisiljeno in naravno razvile v skupne mle-
karske obrate, katere smemo v gospodarskem
pogledu brez nadaljnega označiti kot zadmge.
Sirarski obrati teh, kakor jih je Povše ime-
noval, divjih zadmg so bili urejeni zelo po do-
mače, njihova oprema je bila preprosta in po-
manjkljiva. Izdelovale so sir po starem načinu
in starih izkušnjah, termometra niso poznale,
ampak je izkušeni sirar kar z roko določal
pravo toploto. Sirarsko orodje ni bilo ravno
preveč snažno in tudi poslopja so bila bolj za
silo. Kleti niso bile primerne za pravilno do-
zorevanje sira, temperatume razlike od 8 do
10 ° niso bile nič izrednega kakor tudi, da je
ob hujših nalivih pritekla v klet voda.4
Bohinjci so izdelovali predvsem maslo,
Tolminci pa so bili siraiji in so, kot bomo še
videli, postali učitelji sirarstva Bohinjcem.
Toda oboji so se sredi prejšnjega stoletja v
svojem mlekarstvu še vedno držali starega na-
čina, ki je bil dokaj primitiven, nova mlekar-
ska tehnika, ki so jo uporabljale gospodarsko
naprednejše dežele, jim je bila neznana. Zato
je tudi trpela kakovost njihovih mlekarskih iz-
delkov, ki so se vedno težje borili s konkuren-
co kvalitetnejšega blaga.
Ni manjkalo sicer prizadevanja, da se tudi v
naših deželah dvigne kmetijstvo in živinoreja
na višjo stopnjo popolnosti. Zato so se tmdile
kmetijske družbe, ki jim je bil namen pospeše-
vanje kmetijstva in dvig kmetove strokovne
izobrazbe, pri čemer so uživale podporo drža-
ve. L. 1868 je avstrijsko kmetijsko ministrstvo
pričelo razpisovati nagrade za sirarska društva
in je podeljevalo deželnim kmetijskim dmž-
bam podpore za pospeševanje sirarstva.
Na pomen in potrebo organizacije sirarstva
je opozarjal na Goriškem Fran Povše, ki je te-
daj postal strokovni učitelj, 1. 1871 pa ravna-
telj novo ustanovljene kmetijske deželne šole
v Gorici. V svojem slovenskem predavanju o
mlekarstvu in sirarstvu 6. decembra 1869 v
goriški deželni dvorani je opisal tudi delo in
organizacijo švicarskih sirarn.5 Te sirame so
imele obliko društev, v njih so se zdmžili živi-
norejci in si postavili skupne sirarske obrate, v
katerih so predelovali v sir mleko svojih krav.
Povše je priporočal, da bi tudi pri nas začeli z
izdelovanjem sira na švicarski način, ki se mu
je zdel za naše razmere najbolj primeren. Iz-
delovanje takega sira je pa mogoče le pri večji
količini mleka, zato je bilo potrebno, da so si-
rarski obrati dobivali mleko od več živinorej-
cev. Sirarska dmštva s skupnimi obrati bi tudi
v naših deželah omogočila, da bi se sirarstvo
razširilo. Na ta način bi mogli izdelovati do-
ber sir, ki bi imel višjo ceno; v skupnih obra-
tih bi se veliko prihranilo na stroških za opre-
mo in obratovanje, zadostoval bi en sam sirar,
kjer jih je po starem načinu več, in ta bi goto-
vo tudi bolje obvladal sirarsko tehniko. Kon-
čno je Povše v svojem predavanju omenjal še
prizadevnja avstrijskega kmetijskega ministr-
stva, ki je razpisalo nagrade za skupne dm-
štvene sirame, da bi tako spodbudilo povzdi-
go sirarstva. Brez dvoma je v veliki meri Po-
všetova zasluga, da se je na Goriškem sprožilo
vprašanje organizacije mlekarstva v skladu z
gospodarskim razvojem in da se je širila ta mi-
sel, za katero se je zavzela tudi goriška kmetij-
ska zadruga.
Istočasno je bilo to vprašanje načeto na
Kranjskem. Kot je mogoče ugotoviti, so 1.
1870 »Novice«, ki so služile tudi kot glasilo
kmetijske družbe na Kranjskem, prvič prines-
le razglas kmetijskega ministrstva o podeljeva-
nju nagrad društvenim siramam.6 S temi na-
31
gradami je država hotela pospeševati ustana-
vljanje »mlekarskih društev ali tovarišij«.
Razpisani sta bili dve nagradi po 600 goldi-
narjev in zlate svetinje za »sirarske družbe ali
tovarišije, ki na dan najmanj 400 bokalov v
masten sir predelajo.« (1 bokal je meril 1,41
litra). Če bi bilo več takih društev, bi pri po-
delitvi nagrad odločala kakovost sira. Nadalje
so bile razpisana še tri darila po 300 goldinar-
jev in srebrne svetinje za sirarne, ki predelajo
v polmasten sir najmanj 400 bokalov mleka;
odločilna je bila kakovost in množina. Za na-
grado so se smela potegovati vsa po avstrijskih
planinah obstoječa mlekarska društva in tudi
tista, ki bi se ustanovila do julija 1871. Dru-
štva so morala imeti najmanj deset članov, pri
razpisu 1. 1872 je bil še pogoj, da morajo vsi
člani imeti iste pravice. V prošnjah za nagrade
je bilo treba navesti podatke o poslovanju
društva ter o rezultatih tega poslovanja.
Kmalu nato je odbornik kranjske kmetijske
družbe SchoUmayr objavil v »Novicah« čla-
nek, v katerem je pozival »naj se gospodarji
celih sosek združijo, da skupaj napravljajo sir
za kupčijo«.'' Opozarjal je na razpisane nagra-
de, opisoval prizadevanja za povzdigo sirar-
stva v drugih deželah ter način izdelovanja
sira v Švici, ki gaje priporočal kranjskim živi-
norejcem v posnemanje.
Leta 1873 so »Novice« posvečale planinam
in mlekarstvu prav posebno pozornost. 8 Pri-
nesle so opis sirarskih »družb«, kako so orga-
nizirane, kako poslujejo in opozarjale živino-
rejce, da je sirarstvo mogoče le na podlagi
združitve, ker posamezniki nimajo dovolj
mleka, da bi mogli izdelovari dober sir. V po-
sebnem članku so opisale, kako so opremljene
švicarske mlekarne in potem zopet dajale na-
vodila, kaj bi se dalo vse izboljšati na naših
planinah. Priporočale so skrb za dobra pota,
za vodo po planinah, za hleve, za gnojenje in
svarile pred prekomernim izkoriščanjem pla-
ninskih pašnikov, kje'r se sme pasti le toliko
živine, kolikor je pašnik more prehraniti.
Z vsem tem propagandnim delom je bilo
poskrbljeno, da je misel o potrebi organizacije
mlekarstva na podlagi združitve živinorejcev
v mlekarskih in sirarskih društvih prišla med
riste, ki jim je bila namenjena, med tolminske
in bohinjske kmete. Ti so bili sedaj poklicani,
da ji dajo življenje. Ni bilo treba dolgo čakati,
ko so se pokazali prvi sadovi, seme je padlo
na pripravljena tla.
NA TOLMINSKEM
Omenjeno je bilo že, da so na Tolminskem
že oddavnaj imeli po planinah poleg navede-
nih še v Lomu, Pologu, Žabčah in drugih kra-
jih skupne sirarske obrate. Povše jih je imeno-
val »divje zadruge«, ker so bile brez vsakih
pravil in je njihovo poslovanje slonelo le na
ustnih izročilih. Ker je bila zavest o potrebi
skupnega dela ljudem že prirojena in je to
skupno delo imelo svojo tradicijo, ni bilo več
daleč od tega, da je dobilo tudi novo oliko in
se tako prilagodilo potrebam gospodarskega
razvoja in nove proizvodne tehnike v mlekar-
stvu.
Za švicarskim vzorom. S posredovanjem
kmetijske družbe v Gorici je 1. 1873 prišel na
poljubinjsko planino Razor švicarski sirar
Miller, ki pa ni imel uspeha. Podrobnosri o
njegovem delu niso znane, toda že naslednje
leto ga je na planini zamenjal drug švicarski
sirar, Tomaž Hitz. 9 Pridobila ga je tudi kme-
tijska družba s pomočjo državne podpore in
mu dala nalogo, da uvede na Tolminskem
novi način sirarenja. Hitz, učenec Schatzman-
na, je bil mož na mestu, z njegovim imenom
je povezan nastanek modernega sirarstva na
Tolminskem in v Bohinju.
Tomaž Hitz se je izkazal kot dober organi-
zator. Najprej je vzorno uredil planino Razor.
Pri svojem delu je naletel, kot je usoda vsake-
ga reformatorja, na velike težave. Njegov
predhodnik, že omenjeni Miller, je imel pri
izdelovanju sira smolo in ta neuspeh je tol-
minske planšarje napravil zelo nezaupljive
proti vsem novotarijam. Hitz se je moral bori-
ti zoper mnoga nasprotovanja. Sele ko so vi-
deli uspeh njegovega dela, je nasprotovanje
popustilo ip na planino Razor so pričeli ro-
mati živin.orejci z ostalih planin ter se vračali
potem domov poučeni o boljšem načinu mle-
karstva. Mladi planšarji so ostajali na planini
vso pašno dobo, da bi se praktično priučili no-
vega in boljšega izdelovanja sira. Hitz je uve-
del izdelovanje sira na ementalski način, ta sir
je dosegel ceno 68 goldinarjev za 100 kg, prej
pa so dobili za po stari tolminski navadi izde-
lan domač sir največ 50 goldinarjev.
Ugoden uspeh na planini Razor je dal po-
budo, da se je združilo 11 živinorejcev s 70
kravami v Poljubinju, v dolini nedaleč od
Tolmina, in so ustanovili 1. 1874 prvo polju-
binjsko mlekarsko zadrugo, ki je obratovala
tudi pozimi. Njen namen je bil, da se s posta-
vitvijo mlekarne doseže izdelovanje boljših iz-
delkov in tako tudi boljše vnovčevanje mleka.
Po pravilih je imela zadruga zbrati zadružno
glavnico z zadružnimi deleži, ki so znašali 20
gold, in se naj bi obrestovali po 6%. Upravo,
obstoječo iz predsednika in štirih odbornikov,
je volil občni zbor za dobo dveh let. Pravila so
tudi določala, da morata biti letno dva občna
zbora, eden pred pričetkom mlekarske dobe v
novembru, drugi po zaključku v juniju. Prvi
občni zbor naj bi določil način obratovanja,
drugemu pa je moral biti predložen računski
zaključek. Zadruga je smela posamezne doba-
vitelje mleka odvezari od dolžnosti vplačila
deležev, ti dobavitelji pa niso imeli nobene
pravice soodločnja v premoženjskih zadevah
zadruge. Pravila so vsebovala točne določbe
glede dolžnosti dobave mleka, zlasti glede ka-
32
kovosti. Vsak član je moral ob določenem
času oddati zadrugi vse mleko, razen kolikor
je potreboval za dom, in sicer takoj po molži,
kolikor mogoče čisto, toda neprecejeno, v či-
stih posodah, ki so se morale po vsaki uporabi
popolnoma osnažiti in posušiti in so se smele
uporabljati le za ta namen. Dobavitelji mleka
niso smeli nakupovati telet za pitanje. Mleko,
ki bi bilo prepozno prineseno, je smel mlekar
zavrniti. Ni se smelo dobavljati nečisto in ne-
zdravo mleko, to je mleko, ki so ga prinesli v
nesnažnih posodah, mleko krav, ki so bile
bolne na vimenu ali imele drugo bolezen, ter
krav, ki so se otelile šele pred šestimi dnevi ali
ki naj bi se otelile v prihodnjih šestih tednih.
Zadruga je odklanjala tudi mleko, ki ni bilo
namolženo ob rednem času krmljenja in mol-
že (zjutraj in zvečer) in mleko krav, ki so pri-
šle od sejma, ter tistih, ki so bile pomolzene
dnevno le še po enkrat. Končno se ni smelo
prinašati v mlekarno mleko, ki zaradi kakšne
svoje lastnosti ni bilo normalno, ki je bilo pre-
redko ali je imelo premalo tolšče, kar je za-
druga ugotavljala s tehtanjem in tolščobnimi
merili. Ce bi kdo vkljub opozorilu večkrat do-
bavil slabo mleko, ga ne bi zadruga od njega
več sprejemala, dokler se ne bi izkazalo, da je
zopet dobro. Za primer dobave slabega in po-
kvarjenega mleka je bila zadruga upravičena
kaznovati nepoštenega dobavitelja z globo od
20 do 50 gold. Mlečni proizvodi so se skupno
vnovčevali in prodajali vsakomur proti goto-
vini po cenah, ki jih je določil odbor.
Pozimi in spomladi je zadruga izdelovala
surovo maslo na milanski način, ki je bilo v
Gorici zelo priljubljeno; tako maslo je imelo
dobro ceno: 92 do 96 krajcarjev, včasih celo 1
gold. 10 kr. za 1 kg na kraju proizvodnje. Iz
posnetega, toda še sladkega mleka je zadruga
izdelovala pusti sir, ki ga je prodajala po 35
krajcarjev za kilogram, kupovali so ga največ
lesni trgovci za gozdne delavce. Tretji proiz-
vod je bila skuta, ki jo je zadruga razdeljevala
članom v razmerju količine dobavljenega
mleka.
Eden izmed letnih računskih zaključkov iz
prve dobe zadružnega poslovanja je izkazoval
1.597 gold. 17 kr. dohodkov za 340 kg
mastnega, 111.5 kg pustega sira, 736 kg skute
ter 903 kg surovega masla. Za 27.215 kg mle-
ka je zadruga plačala 1.415 gold. 4 kr., za li-
ter mleka so člani dobili 5,2 kr.; v Gorici je
bila tedaj cena mleku 8 kr., a z ozirom na
oddaljenost Tolminskega od prometa so bile
cene, ki so jih dosegli tolminski živinorejci še
vedno ugodne.
Kot se vidi iz izvlečka pravil, ki ga je obja-
vil Povše, je imela poljubinjska mlekarna ime
in dejansko obliko zadruge (po Povšetu se je
zadružna trvdka imenovala »Erste Polubiner
Molkereigenossenschaft«), vendar se ne zdi
verjetno, da bi bila takrat na podlagi zadruž-
nega zakona od 9. aprila 1873 vpisana v za-
družni register, čeprav je sestavljalec pravil
upošteval njegove predpise. Zanesljivi podatki
o tem pa niso na razpolago. Če so Povšetove
navedbe točne, je bila mlekarna v Poljubinju
prva na slovenskem ozemlju, ki je nosila za-
družno tvrdko.
Poljubinjska mlekarna je dobila vzorno
opremo in je s svojim obratovanjem ugodno
vplivala na razvoj okoliškega mlekarstva. Na
planini Razor je zgradila hleve za 200 krav,
uredila jo je predvsem za izdelovanje mastne-
ga sira, surovega masla in skute.
Mlekarne z neprekinjenim obratovanjem so
bile ustanovljene v Ljubinju, Zatolminu, Ča-
dri (Čadrgu) in Ravneh, potem v Idrijskem,
Praprotnem, Dolju in še v drugih krajih. V
vseh teh mlekarnah so bili zaposleni učenci
poljubinjske zadruge, le na planinah so delali
sirarji še po starem načinu, ker tamkajšnje si-
rame še niso bile prenovljene. 10
Pri ustanavljanju novih mlekam ni šlo ved-
no vse gladko. Prihajalo je tudi do nesoglasij
zlasti glede kraja, kjer naj se postavi mlekar-
na, pa tudi osebna vprašanja so včasih stopala
preveč v ospredje. Posledica je bila, da sta po-
nekod, kjer se v vseh vprašanjih niso mogli ze-
diniti, nastali dve skupini in vsaka je trmasto
vztrajala na svojem stališču. Končno so pa na-
mesto ene postavili v vasi kar dve mlekami,
eno na gomjem, dmgo na doljnem koncu vasi,
kakor je bilo v Volčah. Tudi Idrsko pri Koba-
ridu je dobilo dve mlekami. To cepljenje sil
seveda ni bilo v korist napredka, ampak je
bilo ovira v razvoju goriškega mlekarstva.
Kmetijska dmžba, ki je dala pobudo za
reorganizacijo tolminskega mlekarstva, se je
zavedala, da novih mlekam ne more prepusti-
ti samim sebi, amapak da so mlada podjetja
tudi še nadalje potrebna nege in podpore. Res
so imeli mlekarski obrati v poljubinjski mle-
kami, ki jo je vodil Hitz, vzgled za posnema-
nje, vendar je bilo to premalo. Potrebno je
bilo nadzorstvo nad vsem delom mlekarjev, ki
so se oprijeli novega načina mlekarstva, pod-
pirati jih je bilo treba ne le z denarjem, ampak
tudi s stalnim poukom in nasveti. Zato je gori-
ška kmetijska dmžba v sporazumu s kranjsko
sklenila nastaviti potovalnega učitelja in nad-
zomika za mlekarstvo in sirarstvo na Tolmin-
skem in v Bohinju. Z denamo podporo kme-
tijskega ministrstva je bil na to mesto posta-
vljen sirarskim družbam dobro znani Švicar
Tomaž Hitz, ki je tedaj vodil sirami na plani-
ni Razor in v Poljubinju. To vest je objavil v
»Novicah« po naročilu Kmetijske družbe dr.
J. Bleiweis v posebnem »odprtem pismu pla-
ninarjem v Bohinju in Tolminu«, ki da jim bo
Hitz dajal praktičen in, če treba, tudi teoreti-
čen pouk v izdelovanju sira in masla. 11 Kme-
tijsko ministrstvo je dalo podporo za nastavi-
tev mlekarskega potovalnega učitelja le za 1.
1878, za naslednje leto pa po kranjski kmetij-
ski družbi zaprošeno podporo 1.200 gold., ko-
33
likor je znašala Hitzova plača, ni dovolilo.
Ker je bila goriška kmetijska družba prepriča-
na, da mlekarski zadrugi na Planini Razor in
v Poljubinju še vedno potrebujeta dotedanje
strokovno vodstvo in da je od nadaljne prisot-
nosti Hitza odvisen obstoj zadrug, si je goriški
deželni odbor prizadeval, da bi Hitz, ki mu je
službena pogodba potekla, še ostal v deželi.
Tudi kranjska kmetijska družba je bila za na-
daljno nastavitev Tomaža Hitza kot potoval-
nega učitelja v interesu novih sirarskih dru-
štev, zato sta se obe družbi dogovorili, da pro-
sita v ta namen za državno podporo po 400
gold, vsaka in sicer, če le mogoče, za dobo pe-
tih let, k ostalim potrebnim 400 gold, bi pa
prispevala vsaka dežela polovico.'2
Goriška kmetijska družba je od vsega začet-
ka prispevala k plači Tomaža Hitza, ki je že
takrat v Poljubinju seznanjal mlade mlekarje s
švicarskim načinom mlekarstva. Do kdaj je
Hitz deloval na Goriškem, se iz razpoložljivih
virov ne vidi, goriška kmetijska družba je pri-
spevala, kot je mogoče ugotoviti, k njegovi
plači do 1. 1880, zato je verjetno, da je tedaj
zaključil svoje za slovensko mlekarstvo pio-
nirsko in plodonosno delo. 13
Poljubinjska mlekarska zadruga je bila de-
ležna izdatne državne gmotne pomoči, sicer
bi gotovo ne mogla svojih obratov tako vzor-
no opremiti. Njeni izdelki so uživali sloves za-
radi dobre kakovosti; bronasta svetinja, ki jo
je 1. 1882 prejela na gospodarski razstavi v Tr-
stu za razstavljen sir, dokazuje, da so njeni us-
pehi dobili tudi javno priznanje.
Poslovni uspehi mlekarn. V svojem poroči-
lu o tolminskih mlekarnah je Povše navedel
nekaj podatkov iz njihovega poslovanja.'4
Delo poljubinjske zadruge je bilo že omenje-
no, naslednji podatki se nanašajo na mlekarne
v Ljubinju, Zatolminu, Čadri in Ravneh. Za-
druga v Ljubinju je obratovala pozimi v vasi,
spomladi na predplanini Lom, poleti na pla-
nini Podlenk. Zatolminska zadruga je poleti
obratovala na planini Sleme, zadruga v Cadri
na planini Dobrenšca in zadruga v Ravneh na
planini Kal. Člani zadruge v Kalu so bili prav
posebno požrtvovalni, dohodek dveh let so
prepusrili za nabavo inventarja, za stroške
zgradbe in za druge investicije. V enem letu,
Povše ne navaja letnice, verjetno je to bilo
okrog 1. 1880, so te zadruge izdelale približno
18.000 kg sira, 4.300 kg surovega masla in
8.000 kg skute. Po obsegu proizvodnje so bile
te mlekarne precej enake, le zatolminska se je
posvečala, če smemo soditi po Povšetovih po-
datkih, predvsem izdelovanju sira, manj pa iz-
delovanju surovega masla kot ostale tri mle-
karne. Zadrugi v Cadri in Ravneh sta prede-
lovali tudi ovčje in kozje mleko. V dolinskih
obratih omenjenih zadrug so bili zaposleni
učenci vzorne poljubinjske mlekarne, ki so iz-
šli iz Hitzove šole.
Številčno je tolminsko mlekarstvo lepo na-
predovalo, ustanovljene so bile nove mlekar-
ne v Dolju, Gabrijah, Idrskem, Krnu, Prapro-
tnem in Žabčah, od katerih so nekatere prede-
lale precejšnje količine mleka, n.pr. Dolje
okrog 6.389 kg, Idrsko 1 139.700 kg, Idrsko 11
30.000 kg, Prapretno 19.115 kg itd. Izkupi-
ček, ki so ga mlekarne dosegale pri vnovčenju
svojih proizvodov, je donašal živinorejcem
namanj 4, pa tudi 5,9 krajcarja za liter mleka.
Po uradni stadstiki je bilo na Tolminskem
1. 1891 18 mlekarskih in planšarskih zadrug,
vendar se podatki o poslovanju nanašajo le na
15 zadrug, ker za planšarsko zadrugo Kožarje
pri Breginju podatki manjkajo, za planšarsko
zadrugo Libušje-Kamno ter za mlekarsko za-
drugo Sleme-Zatolmin pa so nepopolni. Polo-
vico tolminskih zadrug je označevala staristi-
ka kot mlekarske, polovico pa kot planšarske
zadruge. V petih krajih so imeli po dve zadru-
gi, eno mlekarsko v dolini, ki je obratovala v
zimski in pomladni dobi, ter planšarsko, ki je
obratovala v dobi paše na planinah.
Množina mleka, ki so jo tolminske mlekar-
ne v 1. 1891 predelale, je znašala 544.540 kg;
izdelale pa so 15.484 kg surovega masla,
42.185 kg sira in 16.432 kg ostalih izdelkov.
Za sir, surovo maslo in druge izdelke so preje-
le 32.273 gold., stroški so znašali 6.953 gold.,
donos 30.320 gold., za 1 kg mleka so člani pre-
jeli 5,56 kr. Ker so člani verjetno dobili sirot-
ko in kakšne druge izdelke, je bila vrednost
vnovčenega mleka nekoliko višja.
Tudi v bovškem sodnem okraju je bilo več
skupnih mlekarskih podjetij, ki so predelovala
skoraj izključno le ovčje in kozje mleko.
Uradna statistika je navajala taka podjetja na
planini Mangart, v^Koritnici, Trenti, pri Sv.
Mariji v Trenti, na Žagi ter še v nekaterih dru-
gih krajih, vendar ni prinesla nikakih podat-
kov o njihovem poslovanju. Bile so to manjše
sirarne, katerih izdelki so bili namenjeni pred-
vsem za domačo porabo. 15
Ko je Hitz prenehal s svojim delovanjem,
je ostalo tolminsko mlekarstvo precej časa
brez pravega vodstva. Hitz je sicer svetoval,
naj bi se iz vrst poljubinjskih učencev izbral
za nekaj let mlekarski inštruktor, ki bi obe-
nem vodil vzorna mlekarska obrata v Poljubi-
nju in na planini Razor. Uresničitev tega na-
sveta je v interesu napredka mlekarstva pripo-
ročal tudi Povše, ko je 1. 1894 pisal svoj opis
goriške živinoreje in mlekarstva. ' 56 Naloga
mlekarskega instruktopa naj bi tudi bila, da bi
vsako leto v tritedenskih tečajih dajal teoretič-
ni pouk tistim učencem, ki so se praktično
priučili mlekarstva v Poljubinju, na planini
Razor ter v drugih mlekarskih obratih. Toda
inštruktor se ne bi smel omejiti le na vzgojo
mlekarskih strokovnjakov, ampak bi moral
skrbeti tudi, da vse kmetsko prebivalstvo se-
znani z osnovami umnega mlekarstva. Zato bi
moral obiskovati posamezne mlekarne in vasi
ter poučevati ljudi na licu mesta. Le na ta na-
34
čin bi se dalo doseči, da se napredek v mlekar-
stvu in planšarstvu na splošno razširi.
Najbrž ni bil gol slučaj, daje istega leta, ko
je Povše s takimi razlogi utemeljeval potrebo
mlekarskega instruktoija, goriška kmetijska
družba za to službo z državno podporo nasta-
vila Josipa Lebana iz Tolmina, ki se je učil
mlekarstva pri Tomažu Hitzu. Njgova naloga
je bila, da obiskuje mlekarne in planine ter
podučuje, kako se pravilno izdeluje sir in su-
rovo maslo. V »Gospodarskem listu«, glasilu
goriške kmetijske družbe, so bila objavljena
njegova poročila, v katerih je opisoval tudi
svoje ugotovitve o mlekarskih društvih in na
planinah, na katerih so delali sir. L. 1894 je
popisal svoje obiske na planinah Polog, Ra-
zor, Pod Kukom, Dolenje Vojske, Vojske,
Matajur-Idrsko, Matajur-Svino, Matajur-
Sužid, Polje za Krnom in mlekarno v
Bovcu. •'7 Našel je ponekod, da so izdelovali
sir še po starem načinu, toda razen enega so
sirarji radi sprejemali njegov poduk, dosegel
je, da so se, koliko se že niso prej, oprijeli no-
vega načina izdelovanja sira. V naslednjem
letu je Leban obiskal mlekarska in sirarska
društva, ki jih je bilo že 19, po dva- in celo tri-
krat. Društva so imela mlekarske obrate v sle-
dečih krajih: Kozarišče, Voice, Zatolmin, Idr-
sko I, Idrsko II, Svino, Sužid, Kobarid, Bovec,
Trnovo, Ladra, Volarje, Gabrije, Dolje, Zalaz,
Poljubinj, Ljubinj, Vršno in Smast.18 Glede
surovega masla, ki so ga mlekarska društva iz-
delovala, ugotavlja, da je bilo v največ prime-
rih prav dobre kakovosti, sir pa se je v sploš-
nem manj posrečil ter je bil bolj redko prvovr-
sten. Pomanjkljivi so bili največkrat prostori,
v katerih so bili mlekarski obrati, zato je pri-
poročal, da bi kmetijska družba, dežela in dr-
žava s podporami pomagale mlekarskim dru-
štvom do primernih prostorov, v katerih bi
bilo mogoče obratovanje v skladu z zahtevami
umnega mlekarstva. Ker je Leban v svojih po-
ročilih navajal mnogokrat tudi podatke o ko-
ličini proizvodnje in ocenah, doseženih za
mlekarske izdelke, dobimo iz njih precej do-
bro sliko o stanju takratnega goriškega mle-
karstva.
L. 1893 je 18 tedaj na Tolminskem delujo-
čih mlekarskih društev predelalo skupno pri-
bližno 964.000 kg mleka v 24.602 kg surovega
masla in 67.686 kg sira, za kar so izkupila
54.903 gold. V tem pa ni všteta tista količina
izdelkov, ki je bila razdeljena med društvene
člane. Surovo maslo, ki so ga izdelovala neka-
tera društva, je bilo v trgovini na dobrem gla-
su in sicer ne le v deželi, ampak tudi na Du-
naju, v Trstu, v Pulju in drugje, kamor so ga
prodajali v vedno večjih količinah. 19 Tolmin-
ska mlekarska društva so 1. 1891 imela 539
članov.20
Razvoj mlekarstva je pospeševala država še
posebej z državnimi podporami, ki jih je po-
deljevala s posredovanjem kmetijske družbe.
Te podpore so služile predvsem za nabavo
potrebne mlekarske opreme. L. 1894 je bilo
takih podpor izplačano za 2.000 gold., ki so
jih dobila mlekarska društva v Bovcu, Idr-
skem, Libušnjem, Svinem, Gabrijah, Doljem,
Kozarščah in Zalazu - Čadrgi za nakup cen-
trifugalnih posnemalnikov.2i »Gospodarski
list« je ugotavljal velik napredek v tolmin-
skem mlekarstvu od leta do leta ter poudarjal,
da izmed vseh podpor, ki jih podeljuje kmetij-
sko ministrstvo, rodijo največ sadu podpore v
korist mlekarskih društev.
L. 1895 je bilo za tolminsko mlekarstvo
prav posebno ugodno, ustanovljena so bila šti-
ri nova mlekarska društva. Po poročilih poto-
valnega mlekarskega učitelja so mlekarska
društva predelala v sir, surovo maslo in druge
izdelke že 1,631.300 kg mleka. Za kg surovega
masla so društva izkupila 90 kr. do 1 gold. 15
kr., za sir pa 45 do 60 kr.22
Omenjeno leto predstavlja tudi nekakšen
mejnik v zgodovini tolminskega mlekarstva,
tedaj je bila pravzaprav zaključena prva doba
razvoja njegove organizacije. Organizacija
mlekarstva je slonela na društveni obliki, mle-
karska društva, ki jih je sicer avstrijska uradna
statistika označevala tudi kot zadruge, so ime-
la na več ali manj enak način sestavljena pra-
vila, ki so veljala za člane samo kot nekake
medsebojne pogodbe. Po svojem gospodar-
skem bistvu so bila ta društva sicer zadruge,
kajti njihov namen je bil, da s skupnim obra-
tovanjem pospešujejo gospodarstvo svojih čla-
nov, kar je glavni znak zadruge, vendar niso
izpolnjevala po zadružnem zakonu predpisa-
nih zahtev in niso bila vpisana v zadružnem
registru. Toda vedno pogosteje so se pojavlja-
li glasovi, da je treba obstoječa mlekarska dru-
štva spraviti v sklad z zadružnim zakonom in
tako dejanskim zadrugam dati tudi pravno
obliko zadrug. To misel je zagovarjalo glasilo
kmetijske družbe, ki je priporočalo, naj dru-
štva prevzamejo prava zadružna pravila in je
v »Gospodarskem listu« objavilo besedilo
vzornih pravil.23 Koje bil 1. 1896 občni zbor
kmetijske podružnice v Tolminu, je Emst
Klavžar, član odbora goriške kmetijske druž-
be, govoril o mlekarskih obratih, zlasti pri si-
rarstvu. Grajal je tudi razcepljenost in needi-
nost, ki sta se ponekod pojavljali in vodili do
ustanavljanja dveh mlekaren v eni vasi, med-
sebojna konkurenčna borba, ki je temu sledi-
la, je bila v škodo razvoja mlekarskih društev
in njihovih članov. Jedro Klavžarjevega govo-
ra pa je bil nasvet, naj se vsa mlekarska in si-
rarska društva na Tolminskem preustrojijo v
zadruge po zadružnem zakonu in naj se regi-
strirajo v zadružnem registru. V zadmgah bi
mlekarstvo dobilo trdnejšo organizacijo, ka-
kor jo ima v več ali manj zasebnih društvih. V
imenu kmetijske dmžbe je Klavžar sporočil
zbranim zastopnikom mlekarskih in sirarskih
dmštev, da se bodo državne podpore podelje-
35
vale v bodoče le tistim mlekarskim obratom,
ki bodo izdelovali maslo in sir po navodilih
mlekarskega potovalnega učitelja Lebana in
ki bodo organizirani v obliki zadrug ter regi-
strirani pri okrožnem sodišču v Gorici. Raz-
govor, ki je sledil, je pokazal, da so se zastop-
niki mlekarskih društev z reorganizacijo v
mlekarske zadruge po zadružnem zakonu stri-
njali. Na občnem zboru je bil izvoljen pose-
ben odbor enajstih oseb, ki je dobil nalogo,
naj pripravi tolminskim razmeram primerna
pravila za mlekarske zadruge in poskrbi, da
jih posamezna društva sprejmejo in se nato
vpišejo v zadružni register.24.
Na istem občnem zboru je bil tudi govor o
težavah, ki jih je imela poljubinska mlekarska
zadruga pri prodaji svojih izdelkov. Nekdaj
cvetoče podjetje je propadalo, ker ni imelo za-
nesljivih kupcev. Iz tega se vidi, da so se tol-
minske mlekarne morale boriti za trg, kajti
verjetno so povsod srečavale tujo konkurenco.
Za mala in mlada mlekarska podjetja brez iz-
kušenj in strokovnega trgovskega vodstva
iskanje kupcev gotovo ni bila lahka naloga.
Pri tem jim je veliko pomagala kmetijska
družba, ki si je mnogo prizadevala ne samo,
da so mlekarska društva v redu obratovala,
ampak tudi, da so mogla svoje izdelke čim
ugodnejše vnovčevati. Skušala je proizvodom
goriškega mlekarstva najti trg tudi izven mej
države, tako je n.pr. 1. 1895 pripravljala pot,
da bi se tolminsko surovo maslo moglo izva-
žati v Solun.25 Iz razpoložljivih virov se ne
more posneti, če je do tega izvoza potem tudi
prišlo.
STANJE ŽIVINE
Mlekarstvo na Tolminskem je slonelo na
izkoriščanju planin, razumljivo pa je, da je z
razvojem mlekarstva "šel vzporedno tudi raz-
voj planinskega gospodarstva. Izboljševanje
planinskih pašnikov in njihovo urejanje je
bilo tudi pogoj za napredek mlekarstva, mle-
karska društva so mu morala posvečati isto
pozornost kot mlekarskim obratom. Planine
na Goriškem so bile posestnopravno v lasti
kmetskih skupnosti, ki so jih uživale.26 pri
njihovem užitku ni bilo nobenih takih ovir,
kot so bile v Bohinju, ki bi vplivale na mož-
nosti izkoriščanja planinskih pašnikov. Zato
je na Tolminskem živinoreja v celori napre-
dovala, kar nam tudi potrjuje naslednji pre-
gled, ki kaže naraščanje števila goveje živine v
drugi polovici prejšnjega stoletja.2'7 Podatki so
navedeni za govejo živino skupno in še pose-
bej za krave po tedanjih sodnih okrajih nekda-
njega tolminskega političnega okraja, podatki
za v devedesetih letih ustanovljeni kobariški
sodni okraj so za 1. 1900 prikazani skupaj s
tolminskim, katerega del je prej bil.
Število goveje živine je po vseh sodnih
okrajih na Tolminskem napredovalo, toda
razvoj števila krav v razdobju, na katerga se
podatki nanašajo, ni bil enakomeren. Štetje
1. 1890 je v vseh treh sodnih okrajih ugotovi-
lo manjše število goveje živine kot 1. 1880,
vendar je število do prihodnjega štetja zopet
naraslo. Nazadovalo pa je, kot kažejo na-
slednje številke, število drobnice, ovac in
koz, ker je bil splošen pojav v naših deželah.
Na Bovškem, kjer je največji del planinskih
pašnikov, primeren le za pašo drobnice, je
število ovc le v manjši meri nazadovalo, če
ga primerjamo z najvišjim stanjem, ki ga je
ugotovilo štetje 1. 1880.
Nazadovanje števila drobnice je bilo le
delno kompenzirano z naraščanjem števila
goveje živine. V razdobju 1869 - 1880 je v
splošnem naraslo tako število goveje živine
kot število ovac, verjetno je bil to vpliv za-
četkov v organizaciji mlekarstva na Tolmin-
skem, ki je dala večje možnosti za vnovčeva-
nje mlekarskih proizvodov. Nazadovanje
števila drobnice je bilo brez dvoma tudi po-
sledica prepovedi paše koz v zvezi z ukrepi
za zaščito gozdov, kar je dovedlo do omeji-
tev kozjereje. Če presojamo desetletje 1880 -
1890 po številu živine ob enem in drugem
štetju, moramo priti do zaključka, da za živi-
norejo ni moglo biti ugodno. Videli smo, da
je tudi v mlekarstvu tedaj vladal zastoj in je
šele v devetdesetih letih prišlo zopet do no-
vega napredka, ki se kaže tudi v številkah
stanja goveje živine. Tak razvoj je bil gotovo
v medsebojni vzročni zvezi, razvoj mlekar-
stva je dajal pobudo za razvoj živinoreje.
V BOHINJU
Podobne razmere kot na Tolminskem so
vplivale na razvoj mlekarstva tudi v Bohi-
nju, kjer je bila živinoreja glavna kmetijska
panoga. O bohinjski živinoreji ob polovici
prejšnjega stoletja nam je ohranjeno sledeče
poročilo: »Nar veci premoženje Bohinjci v
svoji živini - govedi in drobnici - imajo.
Manj premožni kmetovavci po 4, 6, 8, bolj
premožni pa po 12 do 16 in še več krav rede.
Zato pa tudi toliko masla napravijo, da ga na
36
leto gotovo po tavžent centov iz Bohinja,
veci del v Trst, izvozijo. Zraven tega jim pa
pri domači mizi tudi sir veliko odrine, ki ga
v planinah delajo - se ve da bolj pustiga, ker
bi scer masla napravljati ne mogli.«28 Maslo,
ki je šlo v Trst, so znosili posebni nosači pre-
ko Bače na Primorsko, posamezni so bili
tako močni, da so nesli po 100, 130 ali celo
150 funtov masla (funt je bil 0,56 kg, 100
funtov je tvorilo en cent ali stot). Za prena-
šanje masla so nosačem služile posebne
krošnje oprte na ramah in na glavi.
Življenje bohinjskega kmeta je bilo v teda-
njih razmerah težko, njegove življenske
možnosti so bile omejene, le izboljšanje živi-
noreje in mlekarstva mu je moglo ustvariti
boljše gospodarske pogoje. Da so tudi v Bo-
hinju v sedemdesetih letih stopili v tem po-
gledu na novo pot, ima svoj vzrok v istih ali
vsaj podobnih činiteljih, ki so dali pobudo
za organizacijo mlekarstva na Tolminskem.
Razpis državnih nagrad za ustanovitev mle-
karskih društev, prizadevanja kranjske kme-
tijske družbe, ki je zlasti s članki v »Novi-
cah« skušala vzbuditi med kmetovalci zani-
manje za umno mlekarstvo in živinorejo ter
jih seznanjati z napredkom, doseženim na
tem polju v drugih deželah, ter končno zlasti
delo bohinjskega župnika Mesarja, so sproži-
li pri bohinjskih živinorejcih gibanje, ki je
imelo svoj cilj v organiziranju tamkajšnjega
mlekarstva.
Intenzivno propagandno delo »Novic« v 1.
1873 za ustanavljanje sirarskih društev je
bilo že omenjeno. To delo je kmalu pokaza-
lo svoje sadove. V članku, objavljenem 23.
aprila 1873, so »Novice« z zadoščenjem
ugotovile, da njihovi klici niso ostali klic
vpijočega v puščavi, ker se že pripavlja usta-
novitev prvih sirarskih družb, ter so opisova-
le koristi, ki jih bodo imeli živinorejci od
skupnega planšarstva, stroški bodo manjši,
izdelki se bodo ugodneje prodajali. Geslo
časa je: »V združbi je moč.«
Sirarska društva. Na seji Kmetijske druž-
be v Ljubljani 6. junija 1873 so odborniki že
zvedeli, da sta bili v Bohinju ustanovljeni
dve sirarski družbi, ena na Bitenjski planini
in na planini Govnjač, ki je štela 12 gospo-
darjev, druga pa na planini Bareča doHna, v
kateri se je združilo 8 gospodarjev. »Novice«
so takoj prinesle to »čisto novo in veselo
vest«.29 Po sklepu odbora kmetijske družbe
sta si šla ogledat bohinjski sirami odbornika
Schollmayr in Seunig. Kot sta poročala po
svoji vmitvi, je sirama na Bitenjski planini,
ki je dobila naziv »prva kranjska sirarska
dmžba«, njen načelnik je bil župnik Mesar,
predelala v sir dnevno 833 funtov (1 funt je
0,56 kg) kravjega mleka od približno 100
krav, količina izdelanega polmastnega sira
»švicarske grojarske sorte« je znašala 84 fun-
tov v dveh hlebih. Odposlanca kmetijske
družbe sta ugotovila, da je sir dober za pro-
dajo. Na drugi planini Bareča dolina so se
pasle le ovce in koze, kakih 200 po številu;
izdelovali so iz 350 funtov mleka dva hleba
po 40 funtov kozjega sira. V svojem poročilu
sta odbomika kmetijske dmžbe priporočala
obe sirani za državno podporo pod pogojem,
da si družbi oskrbita pravila. Svetovala sta
tudi, naj bi eden izmed članov šel ogledat si-
rame v Vorarlabergu.
V prvem letu je bitenjska sirarska družba
predelala v sir in skuto 31.660 litrov mleka,
sir so mogli vnovčiti po 66 gold, za 100 kg,
prej so dobili največ 56 do 57 gold. Liter mle-
ka je prišel na 5.8 kr., kar je bohinjske sirarje
zelo navdušilo, saj jim je prej liter mleka vrgel
kvečjemu 3.5 kr. Ta uspeh je, kot je razumlji-
vo, zelo pospešil ustanovitev nadaljnjih sirarn
v Bohinju.30 Pomanjkljivo je bilo to, da se je
družba začela šele pri kotlu, pašo in molžo je
oskrboval vsak gospodar sam.3l
Pobudo za ustanovitev sirarskih družb v
Bohinju je dal tedanji župnik Janez Mesar, ki
je 1. 1871 ustanovil podružnico kmetijske
družbe in je bil njen predsednik. Mesarje tudi
sestavil pravila sirarskih dmštev na Bitenjski
planini in v Bareči dolini ter jih poslal odboru
knietijske družbe v pregled.
Še 1. 1873 je župnik Mesar po naročilu
Kmetijske družbe v Ljubljani ter s podporo, ki
jo je prejel z njenim posredovanjem od kme-
tijskega ministrstva, potoval na Vorarlberško,
da si ogleda tamkajšnje sirarstvo in si pridobi
potrebnih izkušenj. Po vmitvi se je vrgel na
organizacijo sirarstva v Bohinju. L. 1874 so
nastale po njegovem prizadevanju tri nove si-
rarske družbe, v Nemškem Rovtu, Nomnju in
na Ravneh.
Ko je 1. 1874 po nalogu kmetijskega mi-
nistrstva posebna komisija pregledovala mle-
karske zadmge v vsej državi, je obiskala tudi
bohinjske sirarske družbe. V svojem poročilu
priznava komisija dobro voljo in prizadevnost
kranjskih mlekarskih zadmg in omenja kot
očitno znamenja dobrega in pravega vodstva
teh sirarskih družb, da so člani takoj v začetku
glavni izdelek, to je sir, skupno prodajali in si
le siratko med seboj razdelili. Kot napake pa
je grajala komisija neprimerne prostore in po-
mankljivost opreme. Tudi z bovškim sirarjem
v Nemškem Rovtu ni bila zadovoljna, ker se
je držal starega kopita pri izdelovanju sira.32
Napredek v bohinjskem mlekarstvu pa ne
bi bil mogoč brez pomoči njihovih sosedov
Tolmincev. Mesar pravi sam: »Saj bi tudi v
Bohinju nihče ne začel z mlekom drugače, ka-
kor je od nekdaj navada, gospodariti, ako bi
ne bili brali ali slišali, da se mleko s sirom
boljše izplača kakor z maslom, kar so sosedni
Tolminci in Bovčani že dolgo tukajšnim gos-
podarjem pripovedovali. Prišel je čas, da se je
to, kar se je večkrat slišalo, resnobiše prevda-
37
rilo ter na zadnje v veliko zadovoljnost tudi
dejansko poskusilo. In stari pregovor: kar se
počasi prime se dobro prime, bode se tudi v
mlekarstvu na Gorenskem potrdil.«33
Tudi Tomaž Hitz nam potrjuje, da so se
Bohinjci učili sirarstva na Tolminskem. Po-
tem ko je ponovno obiskal bohinjske sirarske
družbe, je po obisku 1. 1876 priobčil svoja
opazovanja v članku »Napredek sirarstva v
Bohinji na Gorenskem«, ki so ga po goriškem
»Gospodarskem listu« prinesle »Novice«.34 iz
Hitzovega članka se vidi, da je na planini
Ravne izdeloval sir Bohinjec France Ravnik,
in sicer ne po stari navadi, ampak na način, ki
se ga je naučil pri njem na planini Razor in v
mlekarni v Poljubinju. Tudi sirar v Bitnjah je
bil Bohinjec, ki se je učil sirarstva pri Hitzu,
sirarja v Nemškem Rovtu in Bistrici pa sta
bila Goričana, Hitzova učenca.
Hitz je ob svojih obiskih v bohinjskih sirar-
nah pomagal z nasveti pri opremljanju in po-
sredoval pri naročanju potrebnega sirarskega
orodja iz Švice. V sirarni Ravne je pomagal
postaviti prvo stiskalnico za sir. L. 1876 pa je
pomagal opremiti eno leto prej ustanovljeno
mlekarno v Bistrici, ki jo je označil kot vz-
gledno za ostale sirarne; istega leta so nastale
še sirarne v Stari Fužini, Polju in Savici.
Izdelovanje sira je bilo v začetku seveda še
zelo primitivno. Sir so stiskali z nalaganjem
kamenja; kotli, ki so jih dobivali z Goriškega
in so bili napravljeni po italijanskih vzorcih,
so imeli obliko odrezanega obrnjenega stožca.
Ker so bili pregloboki, se je mogel sir iz njih
spravljati le s težavo. Vkljub temu so mlekar-
ne imele uspehe, ker so se obrati po možnosti
izpopolnjevali po Hitzovih nasvetih. Župnik
Mesar pa se ni zadovoljil le z ustanavljanjem
mlekarskih društev, ampak je skrbel, da so
obratovala po načelih umnega mlekarstva, s
katerim se je sam seznanil na svojem potova-
nju po Vorarlberškem. Zato si je prizadeval,
da dobijo sirarne sposobne izučene sirarje, ki
bi pomagali pri opremi in vodstvu posamez-
nih mlekarskih društev. L. 1875 ustanovljena
mlekarna v Bohinjski Bistrici je služila temu
namenu. Takoj je dobila ustrezajočo opremo,
kotle, ognjišče, stiskalnico itd., da je mogla
biti za vzgled ostalim sirarnam in obenem
vzgajati spretne sirarje. Tudi oprema mleka-
ren v Nemškem Rovtu, na Ravneh in v Bit-
njah je bila izboljšana in mlekarski inventar
izpopolnjen z nakupom v Švici. V vseh mle-
karnah so bili od tedaj zaposleni izučeni
mlekarji.35
Kmetijska družba je hotela tudi v ostalih
krajih Kranjske, kjer so bili planinski pašniki,
razširiti novodobno sirarstvo. Zato je župniku
Mesarju naročila, da je pregledal vse važnejše
planine in vzpodbujal živinorejce k združitvi
v sirarskih društvih. Obiskal je planine v kam-
niški okolici, planini na Nanosu in Gozd pod
Snežnikom. Njegov namen je bil, da pouči
gospodarje o umnem izkoriščanju planinskega
sveta, o boljšem oskrbovanju živine in o um-
nem mlekarstvu. Opozarjal je na potrebo iz-
boljšanja planinskih pašnikov, ki so morali
biti potrebljeni, očiščeni kamna in škodljivih
rastlin in grmovja ter gnojeni; živine, ki se na
njih pase, naj ne bo preveč, paša prašičev naj
se ne dopušča, ker prašiči preveč razrijejo tla,
na planinah naj se postavijo dobri hlevi. Pri-
poročal je, naj se mleko uporablja tako, da
vrže čim več dobička. V bližini mest je naj-
boljše prodajati mleko. Kjer ima sir 6/10 tiste
cene, ki jo ima surovo maslo, je najbolje izde-
lovati sir, ki naj ga izdelujejo mlekarska dru-
štva, ker so obratovalni stroški pri večjih
obratih sorazmerno manjši kot pri malih. Me-
sar je dajal tudi navodila za izdelovanje sira.
Vendar neposrednega uspeha njegovi obiski
po kranjskih planinah niso imeli. V svojem
poročilu, ki ga je podal odboru Kmetijske
družbe, pravi, daje od poslušanja pa do izpol-
njevanja tega, kar smo slišali, dolga pot, da pa
je za napredek tudi tak pouk potreben.36
Sicer so Vipavci, ki so imeli ovce na Nano-
su, bili pripravljeni, da osnujejo sirarsko dru-
štvo, hoteli so le, da jim kmetijska družba prej
preskrbi podporo, kajti, kot je rekel zastopnik
vipavske podružnice na občnem zboru Kme-
tijske družbe, »na prazen nič nima nihče vese-
lja kaj začenjati.« Ker pa je pogoj za podelitev
podpore bil, da mora družba biti najprej usta-
novljena, Vipavčanom ni bilo mogoče ustreči.
Sicer so tudi drugače vladale na nanoških paš-
nikih nenavadne razmere. Vipavska občina je
imela na Nanosu pašnike v izmeri 12.000 ora-
lov, v pašo jih je vzelo v zakup pet ali šest
kmetov, ki pa niso pasli svoje živine, ampak
so dajali pašnike v podzakup gospodarjem
ovac.37
Poslovni uspehi bohinjskih mlekaren. L.
1875 so obratovale na bohinjskih planinah
štiri sirarske družbe, v Bitnjah, Ravneh, Nom-
nju in Nemškem Rovtu. Od članov so prevze-
le skupno 79.101 bokal mleka, iz katerega so
izdelale 17.251 1/2 funta sira, 102 1/2 funta
masla ter 9.844 funtov siratke, ki je bila raz-
deljena med člane. Za sir in maslo so družbe
izkupile 5.704 gold. 96 kr., stroški so znašali
705 gold. 34 kr. ter je ostal donos 4.999 gold.
62 kr. Za bokal mleka so prejeli člani, ne upo-
števajoč siratke in skute, 6.32 kr., če pa raču-
namo, kar je seveda pravilnejše, tudi vrednost
siratke in skute, je povprečna cena za bokal
mleka znašala 9.44 kr.38
Delež, ki ga je imel Tomaž Hitz pri organi-
zaciji bohinjskega mlekarstva je bil že ome-
njen, povečal seje še, ko je bil 1. 1878 po skle-
pu kranjskega in goriškega deželnega odbora
postavljen za potovalnega učitelja mlekarstva
in nadzornika mlekarskih obratov. Da je bilo
Hitzovo delo kot nadzornika mlekaren uspeš-
no, dokazujejo podatki poslovanju sirarskih
družb. L. 1883 je poslovalo v Bohinju že de-
38
vet sirarskih družb s 330 člani jn sicer: Bo-
hinjska Bistrica, Ravne, Bitnje, Češnjica, Ne-
mški Rovt, Nomenj, Savica, Polje in Stara Fu-
žina. Vse skupaj so prevzele od članov
459.320,4 kg mleka, iz katerega so izdelale
2.125,4 kg masla, 38.734,8 kg sira, 19. 840,9
kg skute in 321.518 kg siratke. Za prodano
blago so družbe prejele 23.869 gold. 83 kr.,
vrednost članom razdeljenih izdelkov, skute
in siratke, je znašala 6.291 gold. 86 kr., skupaj
torej 30.161 gold. 69 kr., stroški so znašali
2.934 gold. 45 kr. Člani so dobili kg mleka
plačan, ako upoševamo le prodano blago, po
4.55 kr., če računamo tudi prejeto skuto in si-
ratko pa 5.92 kr. za 1 kg mleka.39
Največja med tedanjimi sirarskimi družba-
mi je bila družba v Stari Fužini, ki je štela 70
članov in je predelale v sir in maslo 134.363,4
kg mleka, ostala društva so si bila po obsegu
poslovanja enaka: množina mleka se je pri
njih gibala od 21.408,4 kg pri sirami v Nom-
nju pa do 56.231 kg pri sirami v Savici.
V navedenih sirarskih društvih so bili zdm-
ženi bohinjski živinorejci razen treh vasi Ko-
privnika, Gorjuš in Srednje vasi, ki so ostale
pri starem načinu predelovanja mleka.
Mlekama v Bohinjski Bistrici je nabavila
Lefeldtovo pinjo in je začela 1. 1883 izdelovati
v večjem obsegu čajno maslo, ki gaje prodaja-
la v Ljubljano, v Trst in tudi na Dunaj po 1
gold. 20 kr. do 1 gold. 40 kr. za 1 kg. Tudi
mlekama na Ravneh je izdelovala deloma su-
rovo maslo, ki ga je prodajala v Ljubljano po
1 gold. 40 kr. za 1 kg. Sicer so poleg sira izde-
lovala surovo maslo še mlekarska društva v
Bitnjah, Češnjici, Nomnju, Savici in Polju,
toda po starem načinu. To domače ali kmeč-
ko maslo so prodajali s posredovanjem tol-
minskih prekupcev v Gorico in Trst po 90 kr.
za 1 kg. Z izdelovnjem surovega masla so mo-
gle mlekarne donos mleka nekoliko zvišati, ne
da bi to siru občutneje škodovalo, ker je bila
tolščoba bohinjskega planinskega mleka raz-
meroma visoka. Izvedenci na tržaški razstavi,
ki so preizkusili bohinjski kot polmastno izde-
lani sir, so celo izjavili, da more glede tolščobe
še vedno tekmovati z drugimi polnomastnimi
siri. Več bohinjskih mlekarskih društev v za-
četku ni imelo svojih poslopij, kar je seveda
oviralo njihov napredek. Včasih je bila needi-
nost med člani razlog, da ni prišlo^do zidave
mlekarskega poslopja; v Savici in Češnjici se
niso mogli sporazumeti glede prostora, kjer
naj bi se mlekama postavila.40
Osnovana je bila tudi mlekarska družba v
Podstudorju, ki pa je svoj sirarski obrat zdm-
žila s siramo v Stari Fužini; 1. 1882 ustano-
vljeni sirami v Jereki in Podjelju sta se združi-
li s sirarsko družbo v Češnjici. Pozneje sta bili
ustanovljeni še dve mlekami in sicer 1. 1888
društvo na Selu, 1. 1891 pa mlekama v Srednji
vasi, tako daje uradna statistika za 1. 1891 iz-
kazovala v Bohinju 11 sirarskih dmštev ali.
kot jih je statistika nazivala, mlekarskih za-
drug.
Vse bohinjske mlekarske zadruge so imele 1.
1891 391 članov, od katerih so prevzele
660.858 kg mleka, na siramo v Stari Fužini je
odpadlo 218.784 kg. Izdelale so 55.793 kg sira
in 27.648 kg drugih izdelkov. Za prodane iz-
delke so dmštva prejela 31.442 gold., stroški
obratovanja so znašali 4.010 gold., donos 27.
432 gold. Za 1 kg mleka so člani prejeli v go-
tovini povprečno 4,15 kr., če pa upoštevamo
tudi vrednost izdelkov, ki so jih člani prejeli v
naravi, kot skuto in siratko, jim je 1 kg mleka
vrgel povprečno 5 kr.; v primeri z 1. 1883 seje
torej cena, ki so jo živinorejci prejeli za mle-
ko, znižala.4i
Oblika mlekarske organizacije. Sirarske
dmžbe, ki so bile ustanovljene v Bohinju, niso
bile osnovane po avstrijskem zakonu o prido-
bitnih in gospodarskih zadrugah z dne 9. apri-
la 1873. Verjetno je, da ustanovitelji in propa-
gatoci sirarskih družb za zadružni zakon
sploh niso vedeli, šele po nekaj desetletjih so
se pričele pretvarjati družbe v zadmge po za-
družnem zakonu. Kot prva se je preosnovala
v zadrugo med bohinjskimi siramami sirarska
družba v Stari Fužini, ki se je vpisala v za-
družni register 1. 1910. Dasi sirarske družbe
niso bile zadruge po zadružnem zakonu, so
vendar bile zadruge po svojem gospodarskem
značaju, ker so se v teh dmžbah združili člani
zaradi pospeševanja svojega gospodarstva s
skupnim obratom. Pospeševanje gospodarstva
s skupnim obratom pa je bistvo vsake zadru-
ge. Naziv »zadruga« za taka podjetja v tistih
časih še ni bil običajen, »Novice« so prvotno
pisale vedno le o sirarskih družbah ali združ-
bah, šele pozneje se najdejo primeri, ko so
skupne sirame označevale kot zadmge.
L. 1883 so priobčile vzoma pravila za
»mlekarske zadruge, kakoršnih si mnogo
mnogo želimo med našimi živinorejci, in to
po izgledu obstoječih in s prav dobrim uspe-
hom delujočih mlekarskih zadrug v Bohinju,
katerih je lepo število osnoval velezaslužni
župnik na Bohinjski Bistrici, gospod Janez
Mesar.«42 Dasi bohinjske mlekame imenujejo
zadruge, govorijo pravila le o dmžbi in dru-
štvu. Pravila imajo določbe o namenu, pre-
moženju in organih društva, o pravicah in do-
lžnostih društvenih organov, o načinu sklepa-
nja in glasovanja na občnih zborih, o spreje-
manju in izstopanju članov in njihovih pravi-
cah ter dolžnostih. Vsebujejo tudi podrobne
predpise o postopku pri dobavljanju mleka, ki
naj bi društvu zagotovili dobavo mleka dobre
kakovosti. Predpisi o dobavljanju mleka so
skoraj enaki predpisom, ki jih je imela v svo-
jih pravilih »Prva poljubinjska mlekarska za-
dmga«, določbe o organizaciji dmštva se pa
od poljubinjskih pravil v marsičem razlikuje-
jo. Ker pa je ravno strokovni mlekarski del v
obojnih pravilih enak, je gotovo, da so bila
39
pravila prvega tolminskega sirarskega društva,
pri katerih je najbrž s strokovnim nasvetom
sodeloval Tomaž Hitz, vzor tudi za bohinjske
mlekarne. Člen vzornih pravil, ki je obravna-
val društveno premoženje, kaže, iz kako
skromnih začetkov se je bohinjsko mlekarstvo
razvijalo. Določal je: »Da zmore društvo po-
plačati ustanovne stroške, za pristojne prosto-
re, kotel, gorkomer, prte in vse drugo potreb-
no mlekarsko orodje, vzame primerni denarni
znesek na posodo. Koj po končni mlekarski
dobi oziroma po razprodanih mlečnih izdel-
kih, se ima s strženim denarjem to posojilo z
obrestmi vred vrniti in po odbitih vseh drugih
izdatkih ostali čisti dohodek pri sklepnem ra-
čunu po primeri nanošenega mleka med druž-
nike razdeliti. Skupna vrednost društvene za-
loge se po primeri mleka, po kateri so vsacega
stroški za njo zadeli, vsacemu posebej oceni
ter se mu kot njemu pripadli društveni delež
zapiše.« Sirarska društva so torej pričela svoje
delo z izposojenim denarjem, brez vsakih
lastnih sredstev v obliki deležev, ki bi jih člani
bili dolžni vplačati. Finančna podlaga novih
mlekarskih društev je bila torej zelo šibka in
nestalna, le disciplina članov in njihova privr-
ženost do društva jih je mogla obvarovati ve-
čjih gospodarskih neuspehov. Vzbuja začude-
nje, da so mlekarska društva prebrodila fina-
nčne težave, s katerimi so se skoraj gotovo
morala boriti v začetku svojega obstoja.
K ustanavljanju in razvoju sirarskih društev
so pripomogle tudi denarne podpore, ki jih je
podeljevalo kmetijsko ministrstvo s posredo-
vanjem kmetijske družbe. Podpore so znašale
največkrat tristo goldinarjev; omogočale so
mladim društvom, da so si mogla nabaviti
najpotrebnejšo mlekarsko opremo, ne da bi se
morala v ta namen preveč zadolževati. Od 1.
1869 do 1882 je bilo za povzdigo mlekarstva
na Kranjskem izplačanih 6.800 gold, držav-
nih podpor. Iz teh se je osnovalo 13 mlekar-
skih društev, ki so dobila skupno 19 podpor v
zneskih od 100 do 300 gold. Državna podpora
je bila dana župniku Mesarju, ko je šel na Vo-
rarlberško, da se seznani s tamkajšnim mle-
karstvom. Za njegova potovanja po Kranj-
skem, da je poučeval živinorejce o umnem
mlekarstvu, sirarstvu, planšarstvu, živinoreji
ter računovodstvu pri mlekarskih društvih, je
država prispevala 600 gold. Mladim mlekar-
jem, ki so se šli na Tolminsko učit sirarstva,
so bile dovoljene podpore. Dajale so se še po-
sebne podpore za izboljšanje planin in za
zgradbo potrebnih poslopij na planinah.43
Pri podeljevanju podpor ni kmetijsko mi-
nistrstvo postavljalo nikakih pogojev glede za-
družne oblike mlekarskih obratov. Saj je do-
voljevalo podpore sirarnam, ki so imela obli-
ko društev. Ko pa je 1. 1880 dovolilo novo
ustanovljenima sirarskima »zadrugama« v
Češnjici in Podstudorju za nabavo opreme
vsaki po 300 gold, podpore, je zahtevalo, da
se mu predložijo postavno potrjena pravila.
Obe društvi sta nato predložili svoja pravila
deželni vladi v potrditev, toda po okrajnem
glavarstvu v Radovljici sta prejeli odgovor, da
deželna vlada ni pristojna potrjevati zadružna
pravila, ampak da je vpis v zadružni register
po zakonu o pridobitnih in gospodarskih za-
drugah od 9. aprila 1873 stvar trgovinskega
sodišča. Vse pa kaže, da je bila taka enkratna
rešitev bolj slučajna, kot pa izdana z name-
nom, da se mlekarska organizacija spravi v
pravo zadružno obliko, kajti ne omenjeni dru-
štvi in ne 1. 1882 ustanovljeni društvi v Jereki
in Podjelju, ki sta tudi dobili državno podpo-
ro, se niso ustanovila v skladu s predpisi za-
družnega zakona.44
Borba za pašne pravice na planinah. Poleg
skrbi za uspeh mladih sirarn so imeli Bohinj-
ci skrbi tudi s planinami. Lastninska pravica
na nekaterih planinah, kjer so bohinjski živi-
norejci imeli pravico do paše za svojo živino,
je pripadala Kranjski industrijski družbi na
Jesenicah. Te pašne pravice so lastniki planin,
dasi je bila tudi njihova lastninska pravica de-
loma še sporna, na razne načine omejevali.
Zlasti Kranjska industrijska družba je hotela
kar največ pašnikov spremeniti v gozd. Če pa
bi Bohinjci izgubili svoje planine, bi bila izpo-
drezana glavna žila bohinjske živinoreje. Ze 1.
1876 je »Prva kranjska sirarska družba« v Bit-
njah morala zapustiti planino Govnjač in bila
je v nevarnosti tudi bitenjska planina, ki je
bila priznana razen malega dela blejski
graščini.45
Pritožbe bohinjskih kmetov zoper Kranjsko
industrijsko družbo, ki jim je kratila pašne
pravice, pravico do lesa za stavbe in kurjavo,
pravico do stelje itd., so se množile. Družba je
prepovedovala pašo na zemljiščih, kjer je ho-
tela imeti gozd; ker pa so Bohinjci pasli živino
tudi na prepovedanih zemljiščih, je stalno pri-
hajalo do sporov. Po trditvah kmetov so bile
meje za pašo prepovedanih zemljišč mnogo-
krat tako postavljene, da se ni moglo braniti
živini, da ne bi čeznje uhajala. Družba je take
prestopke preganjala, od 1. 1869 do 1877 je
bilo kmetom predpisanih za 80.000 gold, de-
narnih kazni in več 1000 dni zapora. Med
lastniki gozdov in kmetij, ki so v gozdovih
imeli služnostne pravice, je bil že star spor, ki
so ga sredi stoletja še zaostrile zapletene
lastninske razmere. Za gozd Jelovico ni niti
bilo rešeno vprašanje, kdo je gospodar, ali ob-
čine ali rudarske družbe ali gospodstva ali dr-
žavni gozdni erar. Razumljivo je, da v takih
razmerah ni moglo biti jasnosti tudi glede pra-
vic za izkoriščanje gozda in z njim združenih
pašnikov. Da napravi konec neredom in
zmešnjavam, je država 1. 1854 gozd postavila
pod sekvester. L. 1868 je bilo sicer vprašanje
služnostnih pravic z vladno odločbo rešeno,
vendar niso prenehali spori med pašnimi in
gozdnimi upravičenci in Kranjsko industrij-
40
sko družbo, ki je 1. 1870 postala lastnica po-
sestva bivšega blejskega gospodstva, 1. 1871 pa
posestev fužinarja na Savi Viktorja Ruarda.
Ker je za svoje fužine potrebovala les, ji je bil
glavno gozd, ki ga je ščitila, omejevala pa je
pašo, kjer je škodila gozdu.
Da bi se spor med bohinjskimi pašnimi in
gozdnimi upravičenci in Kranjsko industrij-
sko družbo končno rešil, je kmetijska družba
sklicala 1. 1877 sestanek, ki so se ga udeležili
vsi prizadeti: občine Bohinjsko Bistrico, Sred-
njo vas, Gorje in Grad je zastopalo 18 mož,
Kranjsko industrijsko družbo njen predsednik
K. Luckmann poleg drugih njenih funkcio-
narjev. Za interese bohinjskih kmetov so se v
imenu kmetijske družbe zavzemali dr. Wurz-
bach, njen predsednik dr. Bleiweis, dr. Poklu-
kar in Schollmayr. Na tem sestanku je bilo
ugotovljeno, da je Kranjska industrijska druž-
ba prepovedala pašo ne le na zemljiščih, ki so
bila po katastru gozdovi, ampak tudi po pla-
ninah in na zemljiščih, ki so bili po katastru
pašniki. Na ta način je odtegnila paši že 5000
oralov. Predsednik kmetijske družbe je sicer
pristal, da ne more biti kataster v vseh prime-
rih merodajen za presojo, kaj je gozd in kaj je
pašnik, poudarjal pa je, da mora svet, ki je
stoletja služil za pašo, ostati pašnik. Kranjska
industrijska družba pa je hotela, da bi bilo od-
ločilno stanje, kakor je bilo tedaj; da postane
gozd in se izključi paša, kjer je enkrat bil gozd,
pa čeprav je zemljišče služilo tudi za pašo. Pri
tako nasprotujočih si stališčih seveda ni mo-
glo priti do sporazuma.46
Tomaž Hitz je zastavil v »Novicah« svojo
besedo za bohinjske živinorejce in njihove
pravice do planin, ugovarjal je zoper širjenje
gozda na škodo pašnikov, ki so za živino v
Bohinju nujno potrebni, ter ugotovil, da pri-
haja vsako leto manj živine na planinske paš-
nike. Ta Hitzova ugotovitev je toliko bolj za-
nimiva, ker je bil sicer mnenja, da imajo Bo-
hinjci preveč živine v primeri s količinami
krme, s katerim so razpolagali. V svojih izva-
janjih je zahteval, naj država zaščiti živinorej-
ce pred Kranjsko industrijsko družbo, ki hoče,
da raste gozd, kjer je bila pred 20 in 30 leti
najboljša paša.47
Razvoj živinoreje. Številke o stanju živine
ob posameznih štetjih, ki jih vsebuje naslednji
pregled, se nanašajo na radovljiški sodni
okraj, v katerem je bil Bohinj le manjši del.48
Mlekarska društva, ki smo jih obravnavali, so
bila omejena na občini Bohinjska Bistrica in
Srednja vas, zato seveda ne smemo v teh šte-
vilkah iskati le njihovega vpliva na številčni
razvoj živinoreje v bohinjskem kotu. Ker so si
bile gospodarske razmere v celem radovlji-
škem sodnem okraju precej enake, smemo
predpostavljati, da se razvoj v Bohinju ni bi-
stveno razlikoval od razvoja celotnega okraja
in da pride smer razvoja živinoreje tudi za Bo-
hinj v teh številkah več ali manj do pravega
izraza.
Ta pregled kaže, da je bil razvoj v radovlji-
škem okraju nekoliko drugačen kot pa na
Tolminskem. Število goveje živine je sicer od
prvega štetja v 1. 1875 pa do 1. 1880, ko je bil
dosežen višek, naraslo, toda še daleč ne v tisti
meri, kot smo to videli v tolminskem sodnem
okraju. Padec, ki je sledil v osemdesetih letih,
je bil zelo občuten, mnogo močnejši, kot je bil
na Tolminskem, in ga napredek v razdobju
1890 - 1900 ni mogel izravnari. Število drob-
nice je znatno nazadovalo iz istih razlogov, ki
so bili omenjeni že za Tolminsko. Za radovlji-
ški okraj je mogoče ugotoviti, da v drugi polo-
vici prejšnega stoletja ni ohranil stanja živine
na isti številčni višini. V tolminskem okraju je
število goveje živine v istem razdobju znatno
naraslo, tako da je bil padec števila drobnice
izravnan in še dosežen znaten napredek. Šte-
vilčni razvoj živine v radovljiškem okraju to-
rej ne kaže, da bi razvoj mlekarstva imel nanj
kakšen vpliv. Seveda je pri tej primerjavi upo-
števano le številčno gibanje živine, za presojo
celotnega razvoja živinoreje pa bi morali upo-
števati še izboljšanje kakovosti in mlečnosti.
Zelo verjetno je, da je bilo ravno omejevanje
paše na planinah s strani Kranjske industrij-
ske družbe in drugih veleposestnikov vzrok,
da se živinoreja v radovljiškem okraju ni mo-
gla tako razvijati, kot se je razvijala na Tol-
minskem. Številke o razvoju stanja goveje ži-
vine kažejo, da se je v razdobju 1857 - 1900
znatno spremenilo razmerje števila krav do
celotnega števila goveje živine tako na Tol-
minskem kot v radovljiškem okraju. L. 1857
je odpadlo na krave v radovljiškem okraju
okrog 60%, na Tolminskem pa celo 70% od
števila goveje živine, 1. 1900 pa je znašal
ustrezajoči delež v radovljiškem okraju komaj
50%, v tolminskem političnem okraju pa
okrog 55%. Na prvi pogled vzbuja taka spre-
memba začudenje, pričakovali bi, da se bo v
dobi, ko so živinorejci začeli posvečari večjo
skrb ravno mlekarstvu, dvignilo število krav z
namenom, da se poveča proizvodnja mleka.
Razvoj pa je bil prav obraten. Vendar je bil
razvoj, kot ga kažejo številke, vsaj deloma le
navidezen in posledica sprememb pri reji živi-
ne. Ker so ponekod imeli navado, da so pri-
puščali telice že v starosti enega do poldruge-
ga leta, je bilo seveda mnogo več mlade živine
štete med kravami kot pri poznejših štetjih, ko
so to za umno živinorejo škodljivo navado
zgodnega pripuščanja začeli omejevati.49 Ver-
jetno pa tudi ugotovitve stanja živine pri pr-
vih štetjih niso bile toliko točne kot pri poz-
41
nejših. Ko so bila uvedena redna štetja živine,
so se mnogi bali, da imajo popisi mogoče na-
men, dati državi podlago za predpis novih
davčnih bremen. Da bi se tej morebitno ne-
varnosti izognili, so pri popisu navajali manj-
še število živine, zlasti mlajše, ki jo je bilo la-
žje zatajiti kot staro živino, katere število je
bilo že vsej vasi znano.
POMEN MLEKARSKIH DRUŠTEV
ZA RAZVOJ MLEKARSTVA
Prve mlekarske zadruge ali, kakor so jih v
tistih časih navadno imenovali zlasti v Bohi-
nju, sirarske družbe, so nastale iz skupnosti, ki
so se razvile iz skupne uporabe planinskih
pašnikov. Kakor so bile vse te zadruge v svo-
jih začetkih skromne, vendar njihovega pome-
na za razvoj našega mlekarstva ne smemo
podcenjevati. Medtem ko je prej vsak živino-
rejec sam doma kvaril in tratil mleko, so mle-
karska društva uvedla skupno racionalno pre-
delavo in vnovčevanje. Organizacija mlekar-
stva je pripomogla, da se je v naših deželah
uvedel in razširil švicarski način izdelovanja
sira. Ž njo je prišel med nas napredek mlekar-
ske tehnike: poprej primitivni način izdelova-
nja mlečnih proizvodov, ki ni mogel dati kva-
litetnega blaga, je bil nadomeščen z obratova-
njem, ki je ustrezalo zahtevam novodobnejše-
ga mlekarstva, mlekarski obrati so dobili novo
opremo in so začeli uporabljati razne mlekar-
ske stroje, stiskalnice za sir, centrifugalne po-
snemalnike, pinje itd. Nove mlekarne pa so
zahtevale strokovno usposobljene mlekarje.
Za dobrega sirarja ni bilo več dovolj, daje po-
znal stari, domači način izdelovanja sira, ki se
je prenašal iz roda v rod bogvedi že koliko sto-
letij, ampak se je moral naučiti uporabljati
modeme mlekarske priprave, za kar niso za-
dostovale le z delom pridobljene izkušnje, po-
trebno je bilo tudi znanje teorije. Organizator-
ji mlekarstva na Tolminskem in v Bohinju so
to potrebo videli že od vsega začetka, zato so
skrbeli, da so mladi mlekarji v vzornih mle-
karskih obratih v Poljubinju in v Bohinjski
Bistrici dobivali poleg praktičnega tudi teore-
tični pouk iz mlekarstva, ki jih je usposobil za
tehnično vodstvo tolminskih in bohinjskih
mlekam. S tem je bila postavljena podlaga za
nadaljnji napredek v našem mlekarstvu.
V veliki meri so šele mlekarska dmštva
omogočila, da je mogel kmet na Tolminskem
ali pa v Bohinju mleko sploh vnovčiti. Dose-
gla so tudi, da se je kakovost izdelkov dvigni-
la, zaradi česar jih je bilo mogoče vnovčiti bo-
lje. Cena svežega mleka je okrog 1. 1890 zna-
šala v Ljubljani 7 kr., v Gorici 8 kr., v Trstu
10 do 12 kr. za liter.50 Živinorejci na Tolmin-
skem in v Bohinju so dobili, kot smo videli, za
mleko manj kot njihovi tovariši v bližini mest.
ki so mogli vnovčiti sveže mleko. Vendar mo-
ramo upoštevati, daje bila cena mleka v Trstu
izjemno zelo visoka in ne more brez nadalj-
njega služiti za primerjavo, poleg tega sta bila
oba okoliša, bohinjski in tolminski, od potroš-
nih središč zelo oddaljena, manjkale so jima
dobre prometne zveze, saj takrat še ni bilo bo-
hinjske železnice, ki ju je kasneje zvezala s
Trstom.
Kot prve naše kmetijske proizvodne zadru-
ge so mlekarska društva pokazala, kaj je mo-
goče doseči z organizacijo na polju predelova-
nja in vnovčevanja kmetijskih pridelkov, če te
organizacije preveva pravi zadmžni duh in
duh skupnosti. Zanimiv pa je primer bohinj-
skih in tolminskih sirarskih društev ali, kot jih
zaradi njihovega gospodarskega značaja sme-
mo nazivati, zadmg, zlasti zato, ker so v svo-
jem okolišu skoraj v celoti zajele eno gospo-
darsko panogo, to je mlekarstvo, kar je bil
prvi tak primer v našem zadružnem gibanju.
OPOMBE
1. Dr. Anton Melik, Planine v Julijskih Alpah.
Ljubljana 1950, str.134. — 2. Kari Belrupt, Ue-
ber Käsereigenossenschaften. Praga 1874, str.7. —
3. Molkereigenossenschaften sammt Daten über de-
ren Gebarung im Jahre 1891. Statistische Monat-
schrift XVIII/1892. — 4. Fran Povše, Rinder der
Karst - und Küstenländer, 2. zv. Goriška, Istra in
Trst, Dunaj 1894, str. 53 - 65. — 5. Fran Povše, O
mlekarstvu in sirarstvu. Novice 1870, št. 1-5. —
6. Novice 1870, str. 183; 1827, str. 33; 1873, str.
81. — 7. Fr. Schollmajer, Naj se gospodarji celih
sosesk združijo, da skupaj napravljajo sir za kupči-
jo. Novice 1870, str. 229. — 8. O sirarskih družbah.
Novice 1873, str. 97. O švicarskem sirarstvu. Novi-
ce 1873, str. 107. Na planinah se mora in se da
veliko zboljšati. Novice 1873, str. 122. Še ne-
koliko o planinstvu sploh. Novice 1873, str.
129. — 9. S. Rutar, Zgodovina Tolminskega. Go-
rica 1882, str. 213. — 10. Povše, n.o.m., str. 53 si.
— 11. Novice 1878, str. 200. — 12. Poročilo goriš-
kega deželnega odbora deželnemu zboru za 1.
1878, str. 57. — 13. Gospodarski list. Gorica
1892, št. 13 - 14. — 14. Povše, n.o.m., str. 59 si.
— 15. isto kot pod opombo 3. — 16. Povše, n.o.m.,
str. 62 si. — 17. Gospodarski list, Gorica 1894, št.
10. — 18. Gospodarski list. Gorica 1895, št. 4. —
19. Gospodarski list. Gorica 1894, št. 2. — 20.
Gospodarski list, Gorica 1892, št. 13 - 14. — 21.
Gospodarski list. Gorica 1894, št. 8. — 22. Gos-
podarski list. Gorica 1896, št. 3 - 4. — 23. Gos-
podarski list. Gorica 1895, št. 7. — 24. Gospodar-
ski list. Gorica 1896, št. 5. — 25. Gospodarski
list. Gorica 1895, št. 3. — 26. Melik, n.o.m., str.
131 si. — 27. Podatki o številu živine so vzeti iz
uradnih avstrijskih statističnih publikacij, v katerih
so bili objavljeni rezultati živinskih štetij. — 28. Od
Bohinja kaj. Novice 1851, str. 22. — 29. Iz odboro-
ve seje družbe kmetijske 6. junija 1973. Novice
1873, str. 222 in članek »Sirarski družbi na Kranj-
skem«, str. 227. — 30. Povše n.o.m., 1. zv. Kranj-
ska, Dunaj 1893, str. 87. — 31. Iz poročila o delo-
vanju in konečnem računu prve Kranjske sirarske
družbe »Bitnje« v Bohinju. Novice 1876, str. 97 si.
42
— 32. Karl Belrupt, Oesterreichische Molkereige-
nossenschaften. Dunaj 1875. — 33. J. Mesar, O
zboljšanju planinskega gospodarstva. Novice 1875,
str. 336. — 34. T. Hitz, Napredek sirarstva
v Bohinju na Gorenskem. Novice 1876, str.
269. — 35. Povše, n.o.m., str. 88. — 36. J. Mesar,
O zboljšanjih planinskega gospodarstva. Novice
1875, str. 303, 312, 320, 328 in 335. — 37. Poro-
čilo o občnem zboru Kmetijske družbe. Novi-
ce 1878. str. 35. — 38. Naznanila kmetijske druž-
be za 1. 1877, dodatek L, str. 14 do 22. — 39. Ko-
rist mlekarskih zadrug, ki so vredne posnema-
nja. Novice 1884, str. 82 si. — 40. Povše, n.o.m.,
str. 90. — 41. glej op. 3. — 42. Mlekarske zadeve. I
Novice 1883, str. 224 in si. — 43. Naše mlekar-
stvo. Novice 1883, str. 9. Kmetijska družba in
njen glavni odbor. Novice 1883, str. 50 in 58.
— 44. Naznanila kmetijske družbe za 1. 1880, str.
24, ter za 1. 1882, str. 36. — 45. Glej op. 31. — 46.
Dopis iz Železnikov. Novice 1854, str. 184.
Obravnave kranjskega deželnega zbora 1. 1861, str.
61 si. Gozdne in pašne razmere na Gorenskem.
Novice 1877, str. 90 si. in 98 si. — 47. Tomaž'
Hitz, Razmere pašnikov v Bohinji. Novice 1878,
str. 327 si. in 336 si. — 48. Glej op. 27. — 49. Pov-
še, n.o.m., zv. L, str. 74, zv. 2., str. 51. — 50. Povše,
n.o.m., zv. L, str. 85, zv. 2., str. 53.
KROJI SLOVENSKEGA
SOKOLSTVA IN ORLOVSTVA
MED LETI 1863 -1941
SERGEJ VRIŠER
Razvoj sokolstva in orlovstva v drugi polo-
vici 19. in začetku 20. stoletja pomeni pionir-
sko obdobje telovadbe na Slovenskem, obe or-
ganizaciji pa sta bili vse do zloma Jugoslavije
v letu 1941 dejavni tudi v nacionalnem, kul-
turnem in političnem pomenu. Ta dejavnost
je bila povezana z nastopanjem v javnem ži-
vljenju, z učinkovitim videzom sokolov in or-
lov. Ves čas obstoja sta zato organizaciji skr-
beli tudi za svojo uniformo - telovadne in
slavnostne kroje. Pričujoči sestavek želi okvir-
no predstaviti menjave v razvoju teh oblačil,
ki so skoraj osem desetletij spremljala usodo
slovenskega življa.
Predno se pomudimo pri prvem sloven-
skem telovadnem društvu, moramo omeniti
nemško telovadno organizacijo Turnverein,
ustanovljeno leta 1862 v Ljubljani.' Tumer-
stvo je vzniknilo v Nemčiji iz idej Friedricha
Ludwiga Jahna: razširjalo je društveno telo-
vadbo in krepilo združitev Nemčije. Razvilo
se je tudi v Avstriji, kjer so se posebej v nenem-
ških delih monarhije telovadci uveljavljali kot
hudi germanizatoiji. Že v prvi polovici 19.
stoletja so Jahnovi telovadci nosili preproste
platnene obleke, enostavna, v bistvu civilna
pa je bila tudi noša poznejših nemških tumer-
jev. Povabilo k pokrajinskemu srečanju v
Gradcu leta 1886 omenja enotno oblačilo, ki
naj ga sestavljajo siv suknjič, čme hlače in
»nemški« klobuk. K temu naj nosijo še trak v
barvah»frankfurtarice« in društveni znak s šti-
rimi F/frisch-fromm-frohlich-frei/. Opisano
društveno obleko zasledimo tudi pri poznejših
nastopih, npr. ob zletu na Ptuju leta 1906.2
Najznačilnejši del tumerske noše je bil širo-
kokrajni »nemški« klobuk. Ohranil se je kot
spomin iz marčne revolucije 1848, ko so v vr-
stah študentske legije nosili mehke klobuke
»staronemške« oblike; bil je to znak protesta
proti modi cilindrov, ki naj bi simbolizirali
reakcijo.3 Z razširjanjem idej o nemškem
zdmženju so tumerji gojili tradicijo preproste
noše in nekakšnega nemškega nacionalnega
oblačila, kar je bilo tudi eno od načel iz marč-
nih dni 1848.
Leta 1863 so v Ljubljani potrdili pravila
Južnega Sokola v Ljubljani,^ ki so ga ustano-
vili po češkem vzorcu. Dmštvo se je že ob
svojem nastopu odločilo za dmgačen kroj od
tumeijev. Sestavljali so ga sivkasto rjav suk-
njič, tako imenovana »surka« s stoječim
ovratnikom in spletenimi sponkami namesto
gumbov in gumbnic, povzeta po češki noši in
pri nas priljubljena v ilirskem gibanju, nadalje
hlače enake barve in rdeča srajca, kot so jo
nosili pripadniki Giuseppa Garibaldija v bo-
jih za zdmžitev Italije. Slovenski sokoli so se
pri obleki zgledovali pri Čehih (češki Sokol je
zaživel leta 1862), le da niso nosili škomjev,
prav tako tudi ne okroglih čmih čepic, mar-
več širokokrajne klobuke s sokolovim pere-
som. Pri klobukih je bila torej nekakšna so-
rodnost z nemško nošo, sokolska pokrivala pa
so imenovali »čikoš« in naj bi imela prav tako
izvor v češki modi, kamor jih je zaneslo iz
noše madžarskih pastirjev-čikošev.
Okoli teh klobukov je bilo med sokoli pre-
cej prerekanja, še prej pa so se ukvarjali z
vprašanjem, kakšen naj bo slovenski sokolski
znak. Prvič so s sokolskim monogramom na-
stopili na Silvestrovo leta 1863. Nasploh so se
pri Južnem Sokolu zvesto držali navodil iz
Prage: kroj naj bi bil češki, pri pokrivalu pa so
nekateri glasovali za že omenjeni »čikoš«,
dmgi za navaden modemi klobuk, tretji za ne-
kakšno »slovjansko« pokrivalo, najbrž klo-
buk, kot so ga nosili pri nas na kmetih. Leta
1864 so zapisali, da so »lep vzgled telovadne
vzajemnosti nemški telovadci, vsi enotno
43
oblečeni, telovadec iz Frankobroda, kakor oni
iz Krautheima ali Berolina«, klobuk Južnega
Sokola pa da je »otročji, nenaroden, neprak-
tičen in Bog ve kaj še vse«.5 In res so klobuke
kmalu zamenjali za črne češke čepice, a ne za
dolgo. Leta 1881 so se ponovno odločili za
klobuke in ostali pri njih do začetka devetde-
setih let, ko so jih dokončno izpodrinile čepi-
ce s peresi.
Sokolski kroj je sprva motil tudi oblast. V
arhivih Južnega Sokola piše, daje bil cesarsko
kraljevi namestnik nekaj časa proti »rdeči ko-
šulji«, ki jo je odobril šeje, ko se je prepričal,
da je dovoljena tudi na Češkem. Istega leta že
poročajo o sto sokolih »v lični svoji obleki«. V
septembru 1865 so se dali fotografirati in »je
težavno delo Pogorele izvrstno izpeljal. 72 So-
kolcev stojijo na sliki v lep spominek na pre-
tečene nepozabljene čase«. Tistih dob tudi ni
bilo posnetka brez društvenega prapora. Na
praporu sta bila kranjski orel in »jugoslovan-
ski« grb, tj. ilirski polmesec z zvezdo. Prapor
so naročili v Pragi, oblast pa ga je zaradi grba
prepovedala. Polmesec in zvezdo so morali
prešiti in namesto grba našiti črko Sß
Še nekaj podrobnosti o prvih sokolskih kro-
jih. Rdeče srajce so oblačili vrh belih, od kate-
rih je bilo videti ovratnike in manšete, vodite-
lji so imeli srajce okrašene z vezenino, na ro-
kavih surk pa proge, ki so označevale njihov
položaj. Iz društvenih poročil razberemo, da
so sokoli občasno nastopali tudi v civilnih
oblekah in z društvenimi klobuki, leta 1870
so poleti rabili tudi slamnike,7 v Kranju pa so
istega leta ob nekem nastopu presenetili jav-
nost z modrimi srajcami in s širokokrajnimi
kmečkimi klobuki, okrašenimi z rdeče belimi
čopi. Tudi telovadni kroji sprva niso bili enot-
ni. Še leta 1882 sporočajo iz Prage, naj sloven-
ski sokoli ne prihajajo na praški zlet v izletni-
ških oblekah, visokih škomjih in širokih hla-
čah, za nastopanje da so določene bele, rdeče
obrobljene majice in enotne platnene hlače.8
Z leti so se oblačilni predpisi poostrili, po-
sebej ko je v devetdesetih letih postal osrednja
osebnost slovenske sokolske telovadbe dr.
Viktor Mumik. Njegova zasluga je bila poleg
drugega, da so vpeljali tudi žensko telovadbo
in organizirali moški in ženski naraščaj. Člani
Sokola so poslej nastopali v modrih triko hla-
čah in belih majicah, članice v mornariških
bluzah, širokih krilih in črnih nogavicah. Po-
membno je bilo, da so članice pred začetkom
prve svetovne vojne že nastopale brez stezni-
kov in se zgledovale pri Rusinjah, ki so na zle-
tu v Pragi predstavile nov telovadni kroj s
hlačkami in brez kril, kar se je zdelo v primer-
javi z našimi, premalo pestrimi, »samostan-
skimi« kroji moderno in »zelo okusno«.^
Z ustanovitvijo Slovanske sokolske zveze
leta 1905 so pravila o enotnem kroju veljala
za vsa društva. O teh so članstvo obveščala so-
kolska glasila, predvsem Slovenski Sokol, pri-
ložnost za vnovična preverjanja krojev pa so
bili društveni nastopi in sokolski zleti. Eden
takih je bil leta 1904 v Ljubljani, ko je v spre-
vodu po mestu korakalo kar 500 slovenskih,
več kot 200 hrvaških in 1000 čeških sokolov v
krojih. 10
Nacionalna nasprotja med tumerji in sokoli
so pogosto vodila k prepirom in pretepom.
Tako so leta 1869 ljubljanski tumerji napadli
udeležence vižmarskega tabora. Sicer pa v ti-
stih prelomnih časih ni bilo narodne priredi-
tve, zborovanja, besede, plesa in drugih javnih
nastopov, kjer se sokoli ne bi pokazaH v svojih
krojih. Leta 1881 so se npr. udeležili pogreba
Josipa Jurčiča, 1884 pogreba Jovana Vesela
Koseškega, leta 1883 so prisotvovali vzidanju
temeljnega kamna za Rudolfmum, tj. stavbo
sedanjega Narodnega muzeja v Ljubljani itd.
Južni Sokol je kratko po ustanovitvi opra-
vljal v Ljubljani gasilsko službo in sokoli so
radi razglašali, da so bili pravzaprav prvi slo-
venski organizirani gasilci. Zanimiva je tudi
druga akcija: leta 1866 je bil Sokol skupaj s
Tumvereinom vključen v kompanijo čme
vojske, ki naj bi vzdrževala notranji red v času
avstrijsko pmske vojne. 11
V lerih 1905/06 je bilo na Slovenskem usta-
novljeno novo, katoliško telovadno gibanje z
imenom Orel. Nova organizacija je bila v
gimnastičnem pogledu sorodna sokolski, sicer
pa je zasledovala širše, kultumo vzgojne in se-
veda protiliberalne cilje. Tudi organizacijska
oblika orlovstva je bila dmgačna od sokolske.
Pač pa so se podobno kot sokoli tudi orli po-
vezovali s Čehi in Slovaki in se srečevali na
javnih nastopih. Leta 1912 so z veliko unifor-
mirano formacijo nastopili na Dunaju, leto
zatem pa na vseorlovskem zletu v Ljubljani.
Orlovski kroj ni napravil take razvojne poti
kot sokolski, ki se je razvijal od šestdesetih let
19. stoletja. Orli so se pri izbiri uniforme na-
slonili na sokolske izkušnje iz začetka 20. sto-
letja. Razlike med enim in drugim krojem so
bile pravzaprav neznatne: orlovske čepice so
imele namesto čmega rdeče teme, sicer pa sta
bili oblika kape in kokarda s peresom enaki
kot pri sokolih, le monogram je bil seveda
drugačen. Drugačni od sokolskih so bili paso-
vi, pri telovadnih krojih so k modrim hlačam
in belim majicam mosili namesto modro belih
rdeče bele pasove.Naraščaj je imel na čepicah
bele žimnate čope, čepice s peresi pa so nosile
tudi orlice. Dopustno je bilo čepice nositi
tudi k civilni obleki, celo k duhovniškemu ta-
larju. Dmgačne od sokolskih so bile tudi
označbe odsekovnih voditeljev, namreč s tra-
kovi-lentami, ki so jih nosili prek desne rame.
Značilno je, da se je za obleko po sokolskem
vzorcu zavzemal celo dr. Janez Ev. Krek, nas-
protoval je samo svobodnjaškim idejam, ki da
vdirajo med sokolstvo.l2
V resnici so vidnejše razlike med sokolsko
in orlovsko uniformo nastopale šele po prvi
44
svetovni vojni, skupne rdeče srajce in surke pa
so ostale vse do prepovedi orlovstva z nasto-
pom diktature leta 1929.
Tudi spomin na rojstvo prve Jugoslavije v
jeseni leta 1918 je povezan z nastopi sokolov
in orlv. Na fotografijah z manifestacij sloven-
skih izseljeniških organizacij za samostojno
Jugoslavijo v Clevelandu so v ospredju narod-
ne noše in rdeče sokolske srajce. S sokolskimi
in orlovskimi kapami s peresi pa srečujemo
pripadnike Koroške legije tudi med slovenski-
mi vojaki v bojih na Koroškem 1918/19.
Idejno sta si bila liberalno naravnano sokol-
stvo in klerikalno orlovstvo precej vsaksebi.
Nasprotja so se z leti še stopnjevala in toliko
bolj sta si obe strani prizadevali, da razlike
tako ali drugače poudarita tudi v svojih kro-
jih.
Leta 1919 je bila v Novem Sadu ustanovlje-
na Sokolska zveza Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev. Za njen sedež so izbrali Ljubljano, prvi
starosta pa je bil dr. Ivan Oražem. Slovenski
vplivi so se kazali tudi pri pravilih zveze, kon-
kretno pri določilih za sokolsko oblačilo. Ko
omenjajo suknjič surko, so pripisali, da naj
ostane v rabi dosedanja »slovenska« surka z
12 sponkami. Tudi pri čepicah naj bi »sloven-
sko čapko« predelali v šajkačo, obšito s črnim
robom, poševno za kokardo zataknjeno pero
pa naj bi ostalo. Slovenskemu zgledu naj sledi
tudi telovadni kroj z modro belim pasom. Si-
cer pa so določili tudi označbe za staroste, čla-
ne zveze, načelnike, prednjake itd: starosta in
vodja zveze naj bi nosila prek desne rame in
prsi tribarvnico oziroma svetlo modro lento,
ostali pa splete vrvic v različnih barvah na
desni rami surke. Dogovorili so se tudi za
enotne napisne trakove na prsih. Leta 1920 so
izbrali enotne telovadne kroje za deco, naraš-
čaj in članice. Dečki in mladinci so nastopali
v rdečih srajcah in sivih platnenih hlačah,
mladinci tudi v dolgih suknenih hlačah, po-
krivala za dečke so bile »črnogorske« čepice,
za naraščajnike pa kape kot za člane, a brez
peresa. Tudi deklice so nosile platnene in rde-
če obrobljene obleke, naraščajnice in članice
bele nabrane srajce, rdeče pasove, pli^irana
temno modra krila in čme nogavice. Ženski
telovadni kroji so rabili tudi za slovesnosti,
vendar naj bi jih članice nosile samo pri na-
stopih in v sprevodih. Zanimivo je, da so za
naraščaj poleti namesto šajkače določili širo-
kokrajen skavtski klobuk, poleg rdečih še sive
srajce z rdečo kravato, nadalje po vojaško
ukrojene plašče, za sokoliče v obmorskih kra-
jih pa mornariške obleke in čepice.'3 Leta
1921 je starešinstvo sokolske zveze še določi-
lo, da naj bo kokarda s sokolovim peresom
odslej na kapi v sredini nad čelom, pero pa
mora biti pritrjeno navpično.'^
Ob vseh teh določilih so nekateri razmišlja-
li o radikalnejših reformah sokolskega kroja.
Tako je Oton Ivekovič v Sokolskem glasniku
leta 1919 zapisal, daje surka ne le nepraktič-
na, marveč nam tudi tuja, češ daje »monogol-
sko tatarskega izvora, pomešana z bizantin-
skim okusom«, hlače pa da so v neskladju s
surko »zapadnjaške«. Tudi rdeči srajci, da ni
mesto, ker da je izšla iz francoske revolucije.
Predlagal in narisal je osnutek novega kroja z
vojaškom suknjičem, jahalnimi hlačami, s
škomji na vezalke in širokim, ob strani zavi-
hanim klobukom, kot so ga pred vojno nosili
vojaki v nemških kolonijah. 15 Njegov predlog
seveda ni bil sprejet.
Predlogov za menjavo kroja pa s tem še ni
bilo konec. Leta 1927 je odsek za sokolske
kroje pri zvezi poročal o neprimemi naraš-
čajniški obleki. Ta da je premalo ugledna,
zato naj bi dekleta in fante oblekli v živahne-
jše kroje s prizvokom ljudske noše; pri tem so
mislili na nošo iz južnih delov Jugoslavije,
kar naj bi izpričevalo zraslost sokolstva z
jugoslovanstvom.i6 V resnici so podeželske
čete zunaj Slovenije nastopale v belih platne-
nih oblekah, s telovniki in opanki.
Ob takšnih in dmgačnih različicah za nove
obleke je omeniri, daje že leta 1921 izstopil iz
jugoslovanske zveze del hrvaškega članstva,
ker ni soglašal z unitaristično politiko
zveze. 1 "7 Nastal je Hrvaški Sokol, v katerem so
nosili svoj tip kap s hrvaškim grbom in name-
sto peresa sokolovo preijanico, na jahalnih
hlačah pa spletene okraske »sujtaše«, kot jih
poznamo v ogrski noši in pri huzarskih uni-
formah.
Z diktaturo v letu 1929 je stopilo sokolstvo
v novo obdobje: z zakonom o ustanovitvi So-
kola kraljevine Jugoslavije so namreč prene-
hale delovati vse telovadne organizacije v dr-
žavi, pod novim imenom pa se je razvijala na-
prej samo dotedanja Jugoslovanska sokolska
zveza. V duhu podržavljene sokolske organi-
zacije je najbrž razumeti določila o šajkačah s
pokončnim peresom. Leta 1930 so v sokol-
skih glasilih opozarjali, da imajo kape odslej
rdeče teme, in da so stare šajkače s čmim te-
menom prepovedane. Šajkače nosi odslej tudi
naraščaj, vendar brez peresa in samo z značko
letečega sokola. Sicer pa je naraščajniški kroj
sestavljen iz rdeče srajce, sivih platnenih krat-
kih hlač in čmih dokolenk.i8
Leta 1932 so določili svečane kroje za čla-
nice. To je bil »sokolsko« siv komplet s suk-
njičem in krilom ter svetlo rumenkasto bluzo
iz surove svile z rdečim ovratnikom in manše-
tami. Novost je bil mehek rdeč klobuk s sivi-
mi krajci in kokardo, nadalje rdeč znak sokola
na levem rokavu. Dve leti pozneje so predru-
gačili ženski telovadni kroj: odslej so članice
nastopale v belih bluzah, tudi krila so nekoli-
ko spremenile, bila so krajša, nabrana, h kroju
pa so sodile kratke bele nogavice.'9
Precej sprememb v zvezi s kroji je prineslo
leto 1938 in priprave na vsesokolski zlet v
45
član Južnega Sokola okoli 1864/65, član Sokola pred 1914, sokolica v slavnostnem kroju iz 1. 1932, sokol v
kroju okoli 1938/41, sokolica v slavnostnem kroju 1938/41
Orlovska članska čepica do 1929, orlovska naraščajniška čepica do 1929, sokolska članska čepica 1919/21,
sokolska članska čepica 1921/30, sokolska članska čepica 1930/41, sokolska naraščajniška čepica 1930/41.
Pragi. Najprej so spremenili označbe strokov-
nih vodstev v zvezi, župah in društvih, kar je
pomenilo, da so funkcije označevali s splete-
nimi naramnicami in gumbi na levi rami sur-
ke. Nadalje so po komaj šestih letih, odkar so
članice oblekli v svečane komplete, ženski
slavnostni kroj vnovič predrugačili. Sedaj so
bili ličnejši od prejšnjih, sorodnejši krojem
moškega članstva. Tudi novi kroj je bil v
bistvu ženski kostum, suknjiču so rekli surka,
čeravno ni imel značilnosti moških surk. Blu-
za je bila svilena, rdeča, čepica temno rjava z
rdečim temenom in s kokardo in peresom ob
strani. Na levem rokavu so netelovadke nosile
znak rdečega sokola v modrem ovalu, za telo-
vadke pa je bil določen okrogli znak z belim
sokolom in monogramom. Ta znak so sprva
uporabljali na sokolskih smučarskih oblekah,
sčasoma pa ga je osvojilo vse članstvo in ga
nosilo na svečanih in telovadnih krojih.20
In ko spet omenjamo telovadne kroje, velja j
povedati, da so pred praškim zletom oblekli v ;
nove telovadne drese ženski in moški naraš-1
čaj: dekleta so odslej nastopala v belih maji-,
cah in svetlo modrih krilcih oziroma hlačkah, j
fantje v majicah in rdečih hlačkah. Za hlad- j
ne dni naj bi naraščajnice nosile temno modre ¦
pelerine in baretke. V načrtu je bila tudi nova
naraščajniška uniforma, tj. zelenkasto siva )
garnitura s suknjičem, kratkimi hlačami, šaj- j
kačo in pasom z naramnikom. Ta uniforma je j
napovedovala odločilen prelom s sokolsko-
tradicijo, poizkusno pa sojo nosili samo posa- ;
mezniki. i
Smotrnejše sokolske kroje pa sta slednjič i
narekovali tudi vse večja vojna napetost in i
skrb za obrambo države. V letih 1939 in 19401
zasledimo v sokolskih glasilih podatke in po- i
snetke o novih članskih in naraščajniških uni- \
formah. Ukrojene so bile po vzorcu jugoslo-
46
član Orla do 1929, orlica v slavnostnem kroju ok. 1926, član Zveze fantovskih odsekov 1937/41, članica
Dekliških krožkov 1937/41, član Sokola v delovnem (vojaškem) kroju 1939/41.
vanskih vojaških planinskih enot: barva oble-
ke je bila sivkasto zelena, sestavljali pa so jo
odprt suknjič, srajca s kravato, hlače pumpa-
rice, sive nogavice in nizka, oficirska šajkača s
sokolsko kokardo. Tudi za moško deco so do-
ločili podobne kroje, le hlače so bile kratke.
Stare tradicionalne surke in rdeče srajce naj
bi odslej oblačili samo za slovesnosti. Nova
uniforma pa je bila šele na pohodu, društva so
pozivala člane, naj si jih nabavljajo v kar naj-
večjem številu, zaradi zaostrenih razmer pa to
ni šlo tako gladko in leta 1940 so npr. v celjski
sokolski župi našteli le deset novih krojev.
S to reformo se je končalo zadnje poglavje
v razvoju sokolske uniforme. Od romantične
noše 19. stoletja, ki ni imela nič skupnega z
vojaško monduro, tudi sokolska strumnost je
imela telovadni, športni in ne vojaški značaj,
je pripeljala pot do polvojaškega kroja, kakrš-
nih je bila v tistih dneh polna vsa Evropa. Sta-
ri člani so menili, daje stari kroj vendar lepši
in ima tradicijo. Odgovor mladih pa se je gla-
sil: »Vojska spada v vojaško obleko in sokol-
stvo hoče in mora biti danes vojska.«2'
S sivimi pumparicami so se sokoli na koncu
približali tudi noši »slovenskih fantov«, na-
slednikov nekdanjih orlov.
Tudi slovensko orlovstvo je po letu 1918
nadaljevalo svoje delovanje v krojih, ki so jih
nosili že pred prvo svetovno vojno. Razglas
poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani
iz leta 1920 opisuje kroje za člane, tj. surko in
dolge hlače, nadalje rdečo srajco in čepico s
peresom,»na vrhu rdečo, okrog črno«. Fan-
tom so dovoljene kratke modre hlače, rdeče
srajce in čepice s čopom bele žime. Orlice pa,
nosijo navadne obleke in članske čepice s,
peresi.22
Leta 1922 je bila ustanovljena Jugoslovan- <
ska orlovska zveza; ta je povezovala slovensko
in hrvaško orlovstvo, imela je tudi slovensko
orliško podzvezo, svoj sedež pa v Ljubljani.
Kakor v sokolstvu, so si tudi pri orlih prizade-
vali za urejenostjo uniform in nanjo prek gla-
sil opozarjali članstvo. Tako beremo leta 1923
v Orlovskem odborniku, da naj člani k unifor-
mam ne nosijo rjavih čevljev in neustreznih
jahalnih hlač. Posebej naj pazijo, da pero na
čepici ne bi »štrlelo naravnost navzgor kot
kakšnemu madžarskemu magnatu«, čepice
naj bi nosili bolj naprej kot nazaj, tudi ne na
uho in na vrat, k srajci sodijo bel ovratnik in
manšete itd.23 že prej, leta 1921 so v Orli-
škem Vodniku opisali »odznake« starešin:
predsedniku Jugoslovanske orlovske zveze je
pripadal tribarvni slovenski trak okoli levega
rokava in naramnica na levi rami surke, na-
čelnika naj bi označevala dvojna bela naram-
nica, okrožnega predsednika nekoliko ožja tri-
barvnica na rokavu in naramnica itd. V glasi-
lih so opazarjali še na disciplino pri sprevodih
in procesijah, na slovensko poveljevanje in
47
vojaško pozdravljanje.24 Leto pozneje so v
Poslovniku, ki je izšel pri Oriovski knjižnici,
vnovič opisali moške kroje in označbe vod-
stva, zveze, okrožij in društev. Označbe so se-
daj nekoliko spremenili: zvezni, podzvezni,
okrožni, srenjski in odsekovni predsedniki so
nosili prek desne rame tribarvnice z zlarimi
ali srebrnimi napisi, načelniki pa bele ali mo-
dre prepaske s pentljo in z orlovskim
monogramom.25
Za razliko od Sokola, kjer je veljala enaka
pozornost razvoju moškega in ženskega član-
stva, so bile orlice združene v posebni orliški
podzvezi, ločene od članov in je le občasno
prihajalo do skupnih nastopov. Ženski kroj za
članice in mladenke so sestavljali bela bluza z
mornariškim ovratnikom in manšetami, tem-
no moder suknjič in plisirano krilo enake bar-
ve, čme nogavice in za članice orlovska čepi-
ca s peresom kakor pri moških. Mladenke naj
bi imele lase spletene v kite in prevezane s
čmo pentljo. Deklice »gojenke« so nosile bele
obleke z modrimi robovi, trakovi, okraski in
gumbi ter v laseh velike svilene pentlje. Orli-
ški kroji so bili preprosti, kakor je bila na-
sploh vloga orlic, zbranih v krožke, tudi v te-
lovadnem pogledu manj v ospredju kot vloga
sokolic.
V teku let so tudi slovenski orli razmišljali o
posodabljanju krojev. Kakor pri sokolih so
bile vzpodbuda v tej smeri priprave na bližnje
zlete ali pa izkušnje, nabrane prav na teh sre-
čanjih. Po sklepih Jugoslovanske orlovske
zveze iz leta 1928 naj bi bil mladčevski kroj
odslej nekoliko dmgačen od prejšnjega. Nosili
naj bi bele srajce z odprtimi ovratniki in beli-
mi kravatami, nadalje rdeče pasove, kratke ali
dolge žametaste hlače, nastopali pa naj bi brez
čepic. V zvezi z osnutkom za novi orliški kroj
je bilo zapisano, da ga je zasnoval »priznan
slovenski umetnik«: obsegal naj bi bluzo iz
surove svile, ki se nosi s čmim pasom k dose-
danjemu modrem krilu, pokrivalo, v mislih so
imeli pečo, pa daje povzeto po slovenski ljud-
ski noši in ima zato izvirno obliko. Predlagali
so tudi spremembo članskega kroja: surke naj
bi dobile mehke, verjetno položene ovratnike,
srajce bi nosili s kravatami ali odprte, pero na
čepici pa pokončno. Zdi se, da so spremembe
narekovali češki zgledi, več naštetih novosti
zasledimo namreč pri krojih čeških orlov.
Predsedstvo zveze je slednjič predloge zavmi-
lo, češ da je stari kroj »umetniško dognan« in
ga zato ne kaže spreminjati. Posebej se je izre-
klo proti navpično postavljenim peresom, kar
da je znak nasprotne organizacije, po kateri
pa se nikakor nočejo vzorovati.26
Z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavi-
je sta bili orlovska in orliška zveza ukinjeni,
živa pa je seveda ostala želja, da bi Orel po-
novno vzletel. Politične razmere v državi so se
slednjič tolikanj spremenile, da so bila leta
1937 z odločbo banske uprave odobrena pra-
vila nove orlovske organizacije - Zveze fan-
tovskih odsekov, enotna za vso Slovenijo.Že
leta 1935 je v okviru Prosvetne zveze ponov-
no zaživela zveza orlic, sedaj imenovana Zve-
za dekliških krožkov, znotraj katerih so prav
tako nastajali telovadni odseki.27
Z novima zvezama so se rodili tudi novi
kroji. Slovo od tradicije je bilo očitno in mno-
gi so žalovali za staro orlovsko opravo, čerav-
no se po drugi strani z novo uniformo za-
vestno niso hoteli ponovno približati soko-
lom. Nove kroje so zasnovali strokovni obli-
kovalci, v prvi vrsti arhitekt Marjan Šorli, za
dekliškega pa najdemo nadrobnosti, npr. obli-
ko peče, med osnutki arhitekta Jožeta Plečni-
ka. Fantovski kroj je imel v celoti planinski
poudarek: sestavljala sta ga kratek siv suknjič
in pumparice enake barve, nadalje svetlejša,
rdeče obrobljena srajca, širok rdeč usnjen pas
in planinski klobuk z rdečo vrvico in krivci
ruševca. Kroj članic Dekliških krožkov je bila
bela bluza, okrašena z narodno vezenino, sve-
tlo modro ogrinjalo, krilo enake barve, sive
nogavice in kot pokrivalo bela peča. Mladen-
ke so bile oblečene v enotne bele obleke, po-
krivalo je bila peča z vezenino na čelni strani.
Tudi telovadni kroji so se razlikovali od starih
orlovskih in sokolskih: dmgačen je bil kroj
majic, v rabi so bile dolge bele triko hlače, na-
dalje mladčevske modre in rjave telovadne
hlačke itd.
Pokazalo se je, da imajo novi kroji tudi svo-
je pomanjkljivosti; primemi so bili za poletje,
neprikladni v hladnem in deževnem vremenu,
preglavice so povzročali krivci, ki so se v de-
žju zravnali itd. Vendar je bilo za nove kroje
precej navdušenja: poudarjali so, kako po-
memben je zunanji videz članstva, saj so se
pri tem zavedali učinkovito uniformirane nas-
protne strani - sokolstva.
V prvih krojih so »slovenski fantje« nasto-
pili leta 1937 še kot člani ljubljanskega šport-
nega dmštva Planina, odseki fantov pa so se
razmeroma naglo razširjali in na fantovskem
zletu v Maribom 1939 je enotno uniformira-
no članstvo že korakalo v urejenih ešalonih in
s konjenico in fanfarami na čelu. Presenečala
je vojaška nota nove organizacije, kar je bilo
pač umerjeno po času pred dmgo vojno, ki je
tudi v telovadna dmštva vnašal militaristično
vzdušje.
S koncem stare Jugoslavije se je končalo
kratko obdobje pomlajene orlovske organiza-
cije. Fantovske kroje so nato uporabljali še v
službi italijanske okupatorske MVAC, nekaj
v partizanih, večji del teh oblek pa so ljudje
ponosih za vsakdanjo rabo, tako daje vprašlji-
vo, če se je katera ohranila do naših dni.
OPOMBE
1. Pravila za Laibacher Turnverein so bila
potrjena leta 1862, v letu 1863 pa pravila Juž-
nega Sokola. Arhiv Južnega Sokola v Ljublja-
48
ni. DAS — 2. Fest-Zeitung zum XII. Gautumfest
des Südösterreichischen Tumegaues, Pettau 1906
— 3. S. Vrišer, Uniforme narodne garde na
Slovenskem v letih 1848/49, ČZN n.v. 5,
1969, str. 453 — 4. Podatki so iz arhiva Južnega
Sokola v Ljubljani, DAS — 5. ibidem — 6. ibidem
— 7. D. stepišnik. Oris zgodovine telesne kulture
na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 114 — 8.
Arhiv Južnega Sokola, o.e. — 9. Sokolski Glas-
nik, 1914, str. 134 — 10. D. Stepišnik, o.e., str.
108—11. Arhiv Južnega Sokola, o.e. — 12. D.
Stepišnik, o.e., str. 130—13. Sokolski Glasnik, III,
1919, str. 301 in VI/4, 1920, str. 12 — 14. Sokol-.
ski Glasnik, III/1, 1921, str. 54 — 15. Sokolski
Glasnik, 1,1919, str. 500 — 16. Sokolski Glasnik,
IX, 1927, str. 48/52 — 17. D. Stepišnik, o.e., str. '
62 — 18. Vestnik sokolske župe Celje, 1/2, 1930,
str. 45 — 19. Soko, III/1-3, 1932, str. 49/50 — 20.
Soko, IX/6, 1938, str. 246/250 — 21. Naš delov-
ni kroj, Vestnik sokolske župe Celje, IX/10,
1939, str. 201/202 — 22. Uradni list pokrajinske
uprave za Slovenijo, 1920, str. — 23. Orlovski
odbornik, III/7, 1923, str. 58/59 — 24. Vodnik,
Orlovska knjižnica, Ljubljana 1921 — 25. Po-
slovnik, Orlovska knjižnica, Ljubljana 1922,
zv. 4, str. 33 — 26. Orlovski odbornik, VIII/6,
str. 1—27. Kres, 8,1937, str. 145/146
KATALOG OKRAJNE
UČITELJSKE BUKVARNICE
V ČRNOMLJU
ANJA DULAR
3. marca 1870 je imelo svoj prvi zbor Uči-
teljsko društvo v Črnomlju.! Še pred tem
datumom pa so oblikovali pravila za njegovo
delovanje, ki jih je cesarsko kraljeva vlada
potrdila 12. februarja istega leta. Namen dru-
štva je bil, da se člani izobražujejo in da se
tako izboljšujejo ljudske šole. Poleg belokranj-
skih učiteljev so bili vanj včlanjeni kot usta-
novni in podporni člani tudi posamezniki, ki
niso delovali na prosvetnem področju, a pra-
viloma so bili bolj izobraženi2. Svoje smotre
pa je lahko društvo uresničevalo le s pripomo-
čki, ki jih navaja v drugi točki pravil. Mednje
sodi vsekakor tudi knjižnica. Ta je imela svojo
usodo, kajti leta 1875 je bil izdan ukaz, da
morajo biti ustanovljene okrajne oziroma kra-
jevne šolske bukvamice. Tako je čmomaljsko
Učiteljsko društvo sklenilo, da prepusti svojo
knjižnico v ta namen.
Predsednik novoustanovljene okrajne uči-
teljske bukvamice je postal vodja štiri razred-
ne ljudske šole Anton Jeršinovic. Po rodu je
bil Dolenjec, rojen leta 1845 v Prečni pri No-
vem mestu. A pot ga je^že kot sedemnajstlet-
nega učitelja zanesla v Čmomelj, kjer je delo-
val vse do upokojitve leta 1903 in tam je leta
1911 tudi umrl. Svojo službeno pot je začel
kot učitelj, 1871. je bil imenovan za nadučite-
Ija, 1876. je postal okrajni šolski nazomik za
čmomeljski okraj, leta 1895 pa se je njegovo
nadzomiško področje razširilo na novomeški,
kočevski in čmomeljski okraj. Zelo se je za-
vzemal za napredek šolstva, najdemo gammed
ustanovitelji učiteljskega društva v Čmo-
mlju.3 Naj na tem mestu še enkrat opozorim,
da je bilo društvo osnovano leta 1870 in ne
šele 1875., kot je citirano v literaturi.
Jeršinovic se je na podlagi sklepa dmštva
lotil zanimivega podviga. Uredil je knjige, iz-
ločil zastarele, nerabne in nepopolne ter sesta-
vil seznam. Da pa bi bil fond poznan prav
vsem učiteljem, so popis dali natisniti in ga
mednje razdelili. Tako imamo danes pred se-
boj zanimiv dokument, ki nam priča, kako ši-
roko je moralo biti nekdaj znanje Ijudsko-
šolskih učiteljev. Naj še poudarim, da je to
najstarejši tiskani katalog kake učiteljske
knjižnice na Slovenskem.
Seznam obsega dva ločena dela, in sicer
knjige in muzikalije. Vpisanih je 350 knjig in
118 muzikalij. Knjige lahko delimo po jezi-
ku - 200 je nemških, 145 slovenskih in 5 hr-
vaških. Zanimiv je tudi vsebinski prerez. Sicer
težko vsako delo opredelimo, a približno tre-
tjina je učbenikov, tretjina podučnih del in
priročnikov in tretjina leposlovnih.
Učbeniki niso vezani le na ljudskošolsko
stopnjo, ampak so tu tudi gimnazijski priroč-
niki in knjige za meščanske šole. Razen za ne-
mščino, slovenščino in matematiko so imeli
še priročnike za naravoslovne predmete, zgo-
dovino, zemljepis, veronauk, lepopisje pa tudi
za telovadbo, ki si je šele v tem času utirala
pot v šole. Učitelji so lahko uporabljali tudi
nekatera teoretična dela s področja šolske pe-
dagogike in psihologije - naj citiram le dve: K.
Bartkel, Schulpädagogik in O. Dressler, Die
Gmndlehren der Psychologie und Logik.
Splošni priročniki so bili namenjeni pred-
vsem prosvetljevanju ljudstva, saj je učitelj
kot izobraženec moral delovati tudi na tem
področju. Tako je moral znati svetovati na
področju zdravstva (npr. Domači zdravnik,
kratek navod se zdravje vterditi in življenje
podaljšati; J.P. Hom: Lehrbuch der Geburt-
shilfe), živinoreje ( npr. Die rationelle Auf-
zucht der Kälber; Das kranke Pferd; J. Wol-
stajn: Bukve od kug in bolezni, govede, ovac i
49
in svin), vinogradništva (npr. Weinbau; Umno
kletarstvo; Kako ravnati z bolnim vinom; F.
Jančar: Umni vinorejec), sadjarstva (npr. R.
Dolenc: Navod o sušenji češpelj in o kuhanji
slivovca), gojenju čebel (npr. Leitfaden zum
rationellen Betriebe der Binnenzucht), in ne
navsezadnje sviloprejk. Več del (npr.F. Ha-
berland: Kratki navod k vzreji domačih svilo-
prejk; Sviloreja umevno in v podobah razlaga-
na za male svilorejce) se ukvarja s tem speci-
jalnim, a za Belo krajino v drugi polovici 19.
stoletja pomembnim področjem. Ne smemo
namreč pozabiti, daje bilo leta 1868 ustano-
vljeno Prvo kranjsko svilno društvo v Metliki.
Pomembna so bila tudi svetovanja na pravnih
in gospodarskih področjih, zato najdemo v se-
znamu dela kot so: Osnovne državljanske pra-
vice razglašene s postavo od 21. decembra
1867, pa: Razmere med staro mero in vago ter
novo metersko in delo F. Kočevarja: Kupčija
in obertnija: denar in blago.
Med leposlovnimi deli so predvsem knjige
za razvedrilo, pa naj bodo to krajše povesti,
namenjene mladini in odraslim, dela o življe-
nju svetnikov, misijonaijev (o Ignaciju Kno-
bleharju, Frideriku Baragi), pa nekaj domače
(Jurčičev Desti brat, Stritarjevi Dunajski sone-
ti, Vodnikove pesmi. Prešernov Krst pri Savi-
ci v nemščini) in tuje literature (več izvodov
Schillerjevih del, Bayronove pesnitve, H. Sto-
we: Koča strica Toma).
Najstarejša knjiga je bila ob vpisu v seznam
stara kar sto let, leta 1771 tiskani prvi del
Schillerjevega dela Die Leiden des jungen
Werbers. Večina pa je bila seveda sodobnih.
ki so izšle v sedemdesetih letih 19. stoletja.
Mednje sodijo tudi vsi časopisi, kolikor jih je
imelo društvo naročene. Bilo jih je več kot de-
set. Večina jih obravnava sicer stanovske pro-
bleme (npr. Učiteljski tovariš, Jahrbuch für
Lehrer, Laibacher Schulzeitung), a med njimi
sta bila tudi Gospodarski list za poljedelstvo,
gospodarstvo, svilorejo, trtorejo itd., ki je iz-
hajal v Gorici in Slovenski pravnik. Tako tudi
ta izbor kaže na šririno učiteljskega zanima-
nja.
Le na kratko omenimo še muzikalije. Opi-
sanih je 118 del. Večinoma so namenjena
zborovskemu petju in zajemajo slovenske na-
rodne in umetne pesmi (npr. dela S. Jenka),
pa hrvaške, nemške in nabožne melodije.
Kot odseva iz seznama, so bili učitelji zelo
razgledani ljudje in so morali znati ljudem
svetovati na različnih področjih. Sistematično
urejene knjižnice, kot jo je imelo črnomaljsko
Učiteljsko društvo, pa so jim pomagale, da so
izpolnili svoje poslanstvo. Zavedali so se na-
mreč dejstva, ki^so ga zapisali tudi na ustanov-
nem zboru v Črnomlju 3. marca 1870, da
»kdor ne napreduje, ne ostaja le pri starem
kopitu, ampak gre še celo rakovo pot«.^
OPOMBE
1. Učiteljski tovariš 10, 1870, str 110. — 2. Uči-
teljski tovariš 10, 1870, str. 164. —• 3. S. Pavlic:
Razvoj šolstva v Beli krajini do leta 1869,
Zbornik za historiju školstva i prosvjete 6,
1971, 93 in si. — 4. Učiteljski tovariš 10, 1870,
110.
ALBIN MLAKAR-
POZABLJENI VOJAK
JANEZ J. ŠVAJNCER
Aktivni oficir, v začetku vojne poročnik in ;
leta 1918 stotnik, Albin Mlakar, je bil najbolj i
znamenit slovenski oficir v avstro-ogrski ar-1
madi v 1. svetovni vojni. Prostor za opise nje- '¦.
govih dejanj so našli številni tedanji časopisi |
po vsej monarhiji, seveda tudi doma na Slo- j
venskem. Pri tem ne gre zgolj za to, kar se je ;
pisalo o njem, marveč tudi za dejstvo, daje bil !
verjetno ali pa kar zanesljivo edini oficir slo- i
venskega rodu z obema najvišjima odlikova- \
njema, ki so ju lahko dobili nižji oficirji vi."
svetovni vojni (če upravičeno odmislimo red
Marije Terezije) - saj je bil odlikovan z redom
Leopolda in z zlato oficirsko medaljo za hra-
brost. Če je bil še kateri Slovenec odlikovan s
tema odlikovanjema, tako znamenit kot Mla-
kar gotovo ni bil nobeden. Mlakar je bil tudi
med najbolj znanimi in populariziranimi niž-
jimi oficirji v vsej armadi. Že zaradi tega ni
bilo prav, da smo pogumnega oficirja izbrisali
iz našega spomina, krivica pa je toliko večja,
ker je bil Albin Mlakar tudi eden izmed prvih
oficirjev mlade slovenske vojske novembra
1918, in to celo v prvih dneh, ko so si sloven-
ske kokarde pripeli zares samo narodno naj-
bolj zavedni oficirji. Ne nazadnje pa je Albin
Mlakar jeseni 1944 kljub svojim 54 letom sto-
pil v slovensko partizansko vojsko.
Albin Mlakar seje rodil 25. februarja 1890
v Planini pri Rakeku na Kranjskem. Oče Šte-
fan Mlakar, rojen na Vrhlogi pri Črešnjevcu,
uradnik pri železnici, je bil v tamkajšnjih kra-
jih v službi. Na Rakeku je spoznal Marjeto
Beg, doma iz Gornje Sušice pri Novem mestu.,
50
Stregla je v gostilni, lepo pela, zaljubila sta se
in vzela. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok,
9 je ostalo živih. Albin je bil tretji. Zakonca
Mlakar sta se preselila v Ptuj leta 1899, pred
tem je bil Štefan Mlakar postajenačelnik v
Moškanjcih. Bil je skrben gospodar, v Ptuju je
najprej postavil na Vičavi eno hišo in potem
še drugo. Zakonca Mlakar sta vse svoje otroke
dala v šole, dva sta namenila za oficirja. V ka-
detnico sta šla Albin in Aleksander.
Albin Mlakar je končal kadetnico v Krem-
su na Donavi. Praporščak je postal 1. septem-
bra 1909. Leto zatem je bil praporščak v pio-
nirskem bataljonu št. 5, ta je imel štab in na-
domestno stotnijo v Kremsu, izpopolnjevan
pa je bil z območja 2. korpusa (Dunaj). V po-
ročnika je napredoval 1. maja 1912. Takrat je
bil pri saperskem bataljonu št. 14. Ta bataljon
je imel štab v Trientu in nadomestno stotnijo
v Linzu, dopolnjevanje bil z območja 14. kor-
pusa (Innsbruck). Verjetno je s tem bataljo-
nom po začetku vojne leta 1914 tudi odrinil
na rusko bojišče.
Iz časa vojskovanja z Rusi je ohranjen spo-
min na dogodek, ki ga je že potem, ko je po-
stal Albin Mlakar znamenit zaradi svojih dru-
gih dejanj, Slovencem predstavil koledar Mo-
horjeve družbe. Po tem opisu se je Albin Mla-
kar odlikoval že na ruskem bojišču. Napadli
so ga trije kozaki, branil se je z revolverjem in
jih premagal, pri čemer je bil tudi sam ranjen.
Zaradi rane je bil šest mesecev nesposoben za
vojaško službo, toda ko je izbruhnila vojna z
Italijo, se je prostovoljno prijavil za bojišče,
čeprav še ni popolnoma okreval.
V veliki avstro-ogrski ofenzivi so bili do 25.
maja 1916 Italijani pregnani s položajev za-
hodno od Barcarole na Tirolskem. Avstrijci so
zasedli 1230 metrov visoki vrh Monte Cimo-
ne, na poti skozi italijanske položaje pa je bila
zdaj pred njimi močno utrjena italijanska trd-
njava Cassa Ratri. Avstrijsko poveljstvo ni ve-
delo, kaj se tam dogaja. Ves dan ni iz trdnjave
padel noben strel, vendar je bilo na položajih
za pehoto videri obrise postav in glav. Da bi
ugotovil, ali je trdnjava zasedena, se je 26.
maja 1916 proti njej odpravil poročnik Mla-
kar z enim saperskim podoficirjem in sedmi-
mi možmi iz izvidniškega oddelka nekega lov-
skega bataljona.' Začeli so se vzpenjati prori
levemu boku trdnjave. Italijani so jih kmalu
opazili in začeli obstreljevati s šrapneli z
Monte Cegnia, ki leži južno od Arsiera. Zdaj
so morali pohiteri, saj so lahko pričakovali, da
bo sovražnik vsak trenutek sprožil mine in
kamnite fugase. Potrebovali so nekaj minut,
da so prišli do sovražnikovih ovir in skozi nje,
potem pa je bil pred njimi obrambni jarek
okoli trdnjave. Globok je bil šriri in širok pet
metrov. Takrat je začelo po trdnjavi streljati
tudi avstrijsko topništvo. Poročnik Mlakar in
saperski podoficir sta skočila v jarek in se na
drugi strani povzpela na trdnjavo, za njima so
Albin Mlakar po končani kadetnici na obisku pri
domačih v Ptuju.
enko storili tudi lovci. Mlakarje s svojimi na-
glo pohitel po hodnikih utrdbe in preprečil
trem italijanskim saperjem, da niso sprožili že
pripravljenih min. Pri tem je tvegal življenje,
saj bi trdnjava lahko vsak trenutek zletela v
zrak. To dejanje je odmevalo po vsej Avstro-
Ogrski in so o njem pisali vsi pomembnejši
časopisi, tudi slovenski.2
Naslednji uspeh nadporočnika Mlakarja je
bilo miniranje vrha gore Monte Cimone.
Monte Cimone, 1230 metrov, leži na Tirol-
skem nad Arsierom. Med majsko ofenzivo
leta 1916 so njen vrh zvzeli Avstrijci, Italijani
pa so se nanj vrnili po devetumem topniškem
obstreljevanju 23. julija 1916. S tem so dobili
prevladujočo točko nad nižje ležečimi avstrij-
skimi jarki. Dve stotinji pehotnega polka št.
59 sta 31. julija skušali vrh znova zavzeti,
vendar nista uspeli. Poveljstvo je spoznalo, da
ne bo šlo s pehoto in se je zato odločilo za raz-
strelitev vrha. Naloga je bila zaupana nadpo-
ročniku Mlakarju.
Preveč prostora bi terjal natančen popis
vsega, česar se je loril v zvezi s tem. Spomnil
se je na skoraj neverjetne podrobnosti pri za-
vajanju Italijanov. Njegovi ukrepi kažejo na
veliko domišljijo, preudarnost in na to, da je
dobesedno živel za svojo akcijo. Odločil je, da
bo dal izkopati rov pod vrh hriba iz kaveme,
ki je bila samo 25 metrov od italijanskih ro-
vov. Pot do kaveme je bila Italijanom na.
51
očeh, zato je Mlakar najprej onemogočil itali-
janske opazovalce. Kakšnih sto metrov od ka-
veme je dal postaviti ostrostrelsko mesto, od
koder so ostrostrelci streljali na vsako gibanje
v italijanskih opazovalnicah. Ostrostrelci so
imeli, ko so bili na položaju, izobešeno daleč
vidno rdečo zastavo, ponoči je bila osvetljena.
Tako so se Italijani navadili, da so prenehali z
vsakim Avstrijcem vidnim gibanjem takoj, ko
so videli izobešeno rdečo zastavo. Avstrijski
saperji so naredili zavarovan rov do kaveme,
ob vhodu v kavemo pa postavili varovalni
stolp. Ta seje tudi zares obnesel, ko so skušali
Italijani ob neki priložnosti vhod v kavemo
zavzeti. Mlakar je opravil vse potrebne meri-
tve, določil smer rova in mesto za podzemno
komoro z eksplozivom. Njegovi vojaki so v
kavemo po delih prenesli bencinski agregat z
električnim vrtalnim strojem. V skale so rov
kopali tako, da so na čelu rova najprej izvrtali
okoli 60 do 70 cm globoko luknjo. Napolnili
so jo s štirimi dinamitnimi palicami in aktivi-
rani eksploziv je rov poglobil. Zadnjega avgu-
sta so spoznali, da tudi Italijani delajo rov
proti njim. Zato so naredili še poseben proti-
rov, na katerega naj bi naleteli Italijani. Vanj
so položili 150 kg dinamita, toda Italijani do
tega proti rova niso uspeli priti. Da bi Italijane
zavedli, so ob glavnem robu začeli vrtati še
pomožni rov. Da bi bilo zavajanje še temelji-
tejše, je dal Mlakar utrjevati stolp ob vhodu v
kavemo, kot da ga pripravlja za dolgotrajne
boje. Pod italijanske položaje so uspeli priti 7.
septembra, štiri dni kasneje pa so s prisluško-
valnimi napravami odkrili, da niso daleč od
Italijanov, ki kopljejo proti njim. Mlakar je
dal v smeri italijanskega kopanja izvrtati še
šest metrov rova. Tudi Italijani so spoznali, da
je sovražni rov že zelo blizu, zato so 17. sep-
tembra aktivirali eksploziv, vendar je eksplo-
zija zasula samo tri metre avstrijskega rova.
Mlakarjevim načrtom ni škodila. 23. septem-
bra je bilo vse pripravljeno za miniranje itali-
janskih položajev. V komori pod Italijani je
bilo 4500 kg dinamita, 870 kg diamonala,
1000 kg čmega smodnika in razstrelilne zela-
tine. Ob 5.45 je nadporočnik Mlakar eksplo-
ziv aktiviral. Dve silni eksploziji sta dvignili
vrh gore v zrak in zavili položaje v dim. Več
sto kilogramov težke skale so letele naokoli.
Kjer so bili prej italijanski položaji, je nastal
22 metrov globok krater, njegov premer je bil
okoli 50 metrov. Eksplozija ni uničila vseh
italijanskih položajev, toda njen učinek je bil
tolikšen, da je avstrijska pehota Monte Cimo-
ne lahko spet zavzela. V njenih rokah je ostal
do konca vojne.3
Posledice Mlakarjevega dejanja so bile voja-
ško pomembne, toda s človeškega vidika groz-
ljive. Tistega jutra je prišel na vrh Monte Ci-
mone bataljon italijanskega 219. pehotnega
polka. Eksplozija mu je ubila okoli sto mož,
kakšnih 100 so jih potem izkopali Avstrijci in
rešili, vsega skupaj pa ujeli 12 oficirjev in oko-.
Nadporočnik Albin Mlakar z viteškim križcem reda Leopolda, ki ga je dobil leta 1916 za zavzetje trdnjave
Casa Ratti.
52
li 400 mož. Italijanski bataljon je tega dne iz-
gubil 14 oficiijev in 542 mož, od bataljona sta
ostala smo dva oficirja in 22 vojakov. Italijani
so vrh Monte Cimone skušali takoj povrniti s
protinapadi, toda ti neuspeli napadi so jih sta-
li spet okoli 200 mrtvih in ranjenih. Monte
Cimone so začeli obstreljevati s topovi. Av-
strijci so jim po dveh dneh predlagali ustavi-
tev ognja, da bi izkopali preostale zasute iz-
pod skal in zemlje, toda Italijani so predlog
ocenili kot zvijačo in ga zavrnili.
Podvig z Monte Cimone je Mlakar namera-
val ponoviti leto dni kasneje na slovenskih
tleh. Italijani so držali Vršič v krnskem pogor-
ju (tu ne gre za znani prelaz Vršič). Poveljujo-
či general je za akcijo želel prav nadporočnika
Mlakarja in s tirolskega bojišča so mu ga tudi
poslali. Tudi tu seje Mlakar del lotil temeljito
in z domišljijo. Vrtanje je potekalo podobno
kot na Monte Cimone. Tudi na Vršiču so Ita-
lijani ugotovili, da jih skušajo Avstrijci spod-
kopati, in so tudi sami začeli vrtati rov proti
avstrijskemu rovu. Pri miniranju čela rova so
Mlakarjevi saperji 10. oktobra 1917 prišli do
italijanskega rova. Vsaj v meni znanih opisih
tega dogodka ni nič natančnega, le dejstvo, da
so trije Avstrijci padli in da je Italijanom pre-
prečila napredovanje v rov postavljena stroj-
nica. Resničnost dogajanja globoko pod ze-
mljo je bila gotovo veliko bolj dramatična.
Zaradi bojev je bilo kopanje za nekaj časa pre-
kinjeno, toda 24. oktobra 1917 od devetih zju-
traj je le prišlo do eksplozije, ki Italijanom si-
cer ni naredila posebne škode, pehoti pa je le
omogočila, daje zavzela Vršič. Napadli so vo-
jaki bosensko-hercegovskega polka št. 2, na-
predovali, vendar so bili zaustavljeni na sedlu
pred planino Zaprikraj. V snežnem metežu so
Italijani njihov napad zaustavili, proti večeru
pa so Bosanci komaj vzdržali njihov proti-
napad.4
Za osebno hrabrost na Vršiču je bil nadpo-
ročnik Mlakar odlikovan z zlato medaljo za
hrabrost za oficirje, izjemno redkim odlikova-
njem. A posledica eksplozije, ki ga je »vrgla v
zrak«, kot je zapisano v Mlakarjevem staroju-
goslovanskem vojaškem dokumentu iz leta
1920, je bila huda živčna bolezen.
Med Mlakarjevimi junaštvi je tudi Seconda
Posta, ki pa je manj znano in redko omenjeno
dejanje in tako nisem uspel ugotoviti niti da-
tuma. Na Seconda Posta, severno od Monte
Costona, je nadporočnik Mlakar s svojo sa-
persko patruljo med desetminutnim premo-
rom avstrijskega topništva naglo odstranil 300
do 400 korakov oddaljene sovražne žične ovi-
re in tako omogočil napad pehote. Ta skopi
opis seveda ne pove nič o nevarnosti, ki bi jo
lahko Mlakarju prinesla ena sama granata, ki
bi bila izstreljena po za prekinitev ognja dolo-
čenem času, ne o tem, kaj bi bilo, če bi se ita-
lijanske mrtve straže dovolj hitro zavedle, da
Prizor, kako poročnik Mlakar z enim narednikom in nekaj vojaki zavzema trdnjavo Casa Ratti, je prišel tudi
na uradno barvno razglednico v korist Rdečega križa. Slikar Jung je upodobil najpomembnejše: Mlakaria, ki
teče v neznano, trdnjavo, ki lahko vsak hip odleti v zrak, in eksplozije granat, ki so udaqale po trdnjavi.
53
je sovražnikovo topništvo prenehalo streljati.
Avstro-ogrska propaganda v zvezi z Mla-
karjem v 1. svetovni vojni ni naletela, kolikor
mi je znano, na nasprotovanja. Leta 1932 pa
je prišlo do takrat gotovo precej odmevnega
poskusa izničenja Mlakarjevega podviga v
utrdbi Casa Ratti. V Gradcu je namreč izšla
zgodovina mariborskega 47. pehotnega
polka. 5 Precej izvodov je prišlo tudi v Mari-
bor in druge slovenske kraje na Štajerskem.
Knjigo so kupovali predvsem medvojni pri-
padniki tega polka. Pisec je Mlakarjev podvig
imenoval »nepojasnjeno igro«. Kot je zapisal,
je sporočilo za tisk trdilo, da je utrdbo Casa
Ratti zavzel saperski poročnik Albin Mlakar,
»toda dokazano je, da je prišla poleg poročni-
ka Mlakarja v utrdbo popoldne okoli 4. ure
patrulja pod vodstvom ognjičarja Bojkovske-
ga. Ta je po vrnitvi poročal polkovniku Klie-
mannu iz 47. pehotnega polka, da utrdba ni
bila zasedena in ne poškodovana, imela je
celo nedotaknjeno električno razsvetljavo. Pi-
sec zgodovine je zapisal, »da je taka zasedba
utrdbe Casa Ratti potekala zanesljivo drugače,
kot bi naj baje«. Da bi bila mera polna, je do-
dal še navedbe iz dokumenta, ki ga hrani voj-
ni arhiv na Dunaju. Šlo je za poročilo majorja
Josefa Artnerja, poveljnika 2. bataljona 50.
pehotnega polka. Major Artner je dal svojemu
poročilu naslov Resnica o Casa Ratti. Trdil je,
da je 26. maja 1916 že zjutraj ob 8 uri in 25
minut dobil kot komandant 2. bataljona 50.
pehotnega polka poročilo stotinje na položa-
jih, da se je sovražnik, šlo je za okoli 2 ali 3
stotinje, umaknil iz utrdbe Casa Ratti. Pod
vodstvom nekega enoletnega prostovoljca je
bila poslana patrulja, ki je ob 10.30 dosegla
utrdbo, ne da bi naletela na enega samega Ita-
lijana. Pisec zgodovine 47. pešpolka je svoje
vrstice sklenil: »Take ni bil prvi v utrdbi Casa
Ratti ne separski poročnik Albin Mlakar, niti
patrulja ognjičarja Bojkovskega ...«
Iz zapisanega je predvsem razvidno, da ne
gre za nov poskus oblikovanja podobe o za-
vzetju utrdbe Casa P.atti, pač pa bolj za izni-
čenje deleža poročnika Mlakarja. V bistvu tr-
ditve o obeh patruljah sploh ne izpodbijajo
poročniku Mlakarju pripisanega dejanja.
Tudi če bi bile resnične, bi to pomenilo le, da
poročnik Mlakar ni bil prvi pri trdnjavi in v
njej. Tudi če je kakšna patrulja prišla prej do
trdnjave, ni poskrbela za njeno razminiranje.
Kako to, da je Mlakar prišel v polkovno
zgodovino čisto tujega polka, in to celo v zgo-
dovino mariborsko-nemškega polka, če ga
tako imenujemo nekoliko popreproščeno?
Mogoče je sklepanje, da so se mu nekdanji av-
strijski oficirski tovariši, kot zelo znamenite-
mu in zelo odlikovanemu, hoteh nekoliko
maščevati, ker je kljub svojim odlikovanjem
novembra 1918 obrnil Avstrij hrbet in potem
postal celo aktivni oficir v jugoslovanski voj-
ski. Tako so na primer v zgodovini 5. dragon-
skega polka nadporočniku Lončariču, ki se je
1. novembra 1918 v Mariboru opredelil za
slovensko vojsko in pristopil k Maistru, pripi-
sali, da je po prevratu za svoj žep prodajal
polkovne konje in zato pobegnil v Ljubljano,
kar sploh ni bilo res. Zato je tudi ob trditvah o
poročniku Mlakarju potrebno veliko previd-
nosti.
K podobi o Mlakarjevem vojskovanju v 1.
svetovni vojni je mogoče dodati še nekaj dej-
stev, oziroma sliko zaokrožiti.
Albin Mlakarje v vojni sodeloval od njene-
ga začetka. Najprej je bil na ruskem bojišču,
od februarja 1916 do konca vojne na italijan-
skem. Prvič je bil ranjen septembra 1914 in se
je zdravil do novembra istega leta. Drugič je
bil ranjen septembra 1916, tretjič februarja
1917 in se je zdravil še meseca marca. V vsej
vojni je imel samo trikrat 14 dnevni dopust.
Maja 1916 je bil povišan v nadporočnika, no-
vembra 1916 je bil izredno povišan v rangu za
dve leti in februarja 1917 spet povišan v rangu
za dve leti. Leta 1918 je bil povišan v stotnika.
Zaradi svojih junaških dejanj je bil predlagan
in upravičen do reda Marije Terezije. Če bi
ostal po 1. svetovni vojni v avstrijski državi, bi
ta red verjetno tudi dobil, kot so ga v desetle-
tju po vojni dobili številni drugi kandidati za
to najvišje avstro-ogrsko odlikovanje za zaslu-
ge v vojni. Maja 1916 je bil odlikovan z vite-
škim križcem reda Leopolda, septembra 1916
je bil odlikovan z bronasto medaljo Signum
laudis, oktobra 1916 z oficirskim zaslužnim
križcem 3. stopnje z vojnim okrasjem in meči,
oktobra 1917 z zlato hrabrostno medaljo za
oficirje, julija 1918 s srebrno hrabrostno me-
daljo za oficirje, bil je tudi nosilec Karlovega
križca in ranjenske medalje na traku za tri
rane. Tik pred koncem vojne je bil odlikovan
z redom železne krone 3. st., vendar zaradi
prevrata ukaza in odlikovanja ni dobil.6
Podoba o Mlakarjevi vojaški službi bi bila
nepopolna, če ne bi navedb, da je med vojno
pisal tudi vojaške strokovne članke. Tako je
med drugim napisal članek o konstrukciji mo-
dernega metalca težkih min, študijo o sodo-
bnih utrdbah in študijo o bojni psihi glede na
taktiko obrambe in napada. Napisal je še več
manjših člankov.
Veliko manj kot o Mlakarjevem deležu v 1.
svetovni vojni, je znanega o njegovem življe-
nju po njej.
Po spominih enega izmed borcev za sloven-
sko Celje'' je celjsko slovensko poveljstvo ta-
koj po prevratu zahtevalo od generala Maistra
iz Maribora težko orožje, da bi z njim obvla-
dali uporne vojaške transporte. Na to zahtevo
jim je poslal dve strojnici »znani stotnik Mla-
kar« - kot je bilo dobesedno navedeno. Težko
verjetno, da bi se opomba nanašala na Albi-
novega brata Aleksandra, čeprav je bil tudi ta
oficir.
Po Pirkmajerjevih spominih^ je bil nadpo-
54
ročnik Mlakar novembra 1918 član narodne
obrane v Ptuju. Piše sieer o nadporočniku in
ne o stotniku, toda navedba se glede na dru-
žinski spomin Mlakarjevih gotovo nanaša na
Albina Mlakarja. Po Pirkmajerju se Mlakarju
ravnanje mestnega poveljnika podpolkovnika
Keršeliča ni zdelo dovolj odločno in je zato
nameraval tega poveljnika celo aretirati. Na
Florjanski trg in pred most je ukazal postaviti
strojnico, hotel je izvesti »udar«, ki pa ga je
preprečila intervencija predstavnika ptujskega
narodnega sveta pri generalu Maistru. Maister
je Mlakarja odpoklical iz Ptuja.
Mogoče je sklepati, da je bil stotnik Mlakar
od novembra 1918 v Mariboru, vendar gre
samo za ugibanje. Drži pa, da je Mlakarjeva
živčna bolezen napredovala do te mere, da je
dobil februarja 1919 bolezenski dopust. V voj-
sko se je znova vrnil maja 1919. V že citirani
oceni za leto 1920 je zapisano, daje sodeloval
leta 1919 pri »koroškem podjetju«, kar potr-
juje, daje sodeloval maja 1919 pri veliki ofen-
zivi na Koroškem.
V velikosrbsko kraljevo vojsko je bil sprejet
kot inženirski kapetan II. razreda. Poleti 1919
je bil v Mariboru. Po vojaškem uporu sloven-
skih vojakov 22. julija 1919 v Mariboru in na
Koroškem, je izjavil, da mu je žal, ker upor ni
uspel.9 Kapetan Mlakar je bil dodeljen inže-
nirskemu odseku Dravske divizijske oblasti.
Tam je služboval do oktobra 1920, ko se mu
je bolezen znova poslabšala. Predlagan je bil
za upokojitev. V njegovi službeni oceni za
leto 1920 je bilo zapisano, daje »čudnega ob-
našanja, zelo nervozen in v določenih trenut-
kih neuravnovešen. Je slavoljuben, vztrajen in
samovoljen. Je močno inteligenten in iznajdi-
teljskega duha, toda duševno bolan. Je hraber
in močne iniciative . . . Zaradi duševne priza-
detosti, samovolje in nepoznavanja predpisov
je nagnjen k izpadom ... Zelo je usposobljen
in veliko bere ... Na strokovnem področju se
neprestano izpopolnjuje in se ukvarja z izumi
na področju tehnike. Pravil in predpisov ne
pozna. Ni za vojsko. Priporočila za višji polo-
žaj ne zasluži...«
Teh nekaj vojaško jedrnatih stavkov pove
dovolj brez vsake razlage, čeprav je tudi tu
potrebna previdnost. V novi velikosrbski vo-
jaški organizaciji so takrat številni slovenski
oficirji naleteli na povsem odklonilen odnos
in pripombe na račun nepoznavanja predpi-
sov kažejo, da je bilo nekaj tega tudi v prime-
ru kapetana Mlakarja.
Po odhodu iz vojske in upokojitvi se je Al-
bin Mlakar poročil z Mariborčanko Greto
Modrinjak. Leta 1920 se jima je rodil sin
Aleks-Nikolaj in leta 1921 še sin Ernest. Dru-
žina je stanovala v Modrinjakovem stanova-
nju v Tyrsevi ulici v Mariboru. Kmalu je pri-
šlo do sporov v družini in do sporov z okolico.
Ko bi Albin Mlakar moral pustiri stanovanje,
baje ga je hotela vzeti občina, je segel po puški
in se z njo postavil na stopnišče. Nihče ni mo-
gel iz nadstropja dol in ne gor. Morali so priti
gasilci, da so stanovalce iz tretjega nadstropja
spravili na tla skozi okno po gasilski lestvi.
Odnehala je občina in stanovanje pustila.
Tudi zakonca sta se razšla in razvezala.
Albin Mlakar je živel v Mariboru in potem
v Ptuju od pokojnine, hkrari pa tudi delal. Iz-
deloval je na primer radijske aparate in jih
prodajal. Napredoval je v čin rezervnega ma-
jorja. Sinova sta živela pri materi v Mariboru
in deloma z njim. Mati je bila nemško usmer-
jena. Leta 1941 sta se sinova preselila k stari
materi v Gradec (Graz). Albin Mlakar okupa-
cije ni pozdravil. Po besedah njegove sestre
Eme je o Hitlerju govoril vedno samo slabo.
Ob napadu na Sovjetsko zvezo je dejal, da so
Nemci nori, ker so to storili, in da so s tem
vojno izgubili. K sodelovanju ga je pritegnila
organizacija Todt in je sodeloval pri njenih
delih v ormoškem okraju. Ob raznih priložno-
stih si je pripenjal svoja visoka odlikovanja,
izzival nemške vojake in terjal, da ga pozdra-
vljajo. Oba sinova sta leta 1941 postala pri-
padnika nemške vojske. Za Aleksandra je do-
segel, da je bil poslan v Ptuj in je vojno preži-
vel, mlajši sin in očetov ljubljenec Ernest pa je
bil poslan na vzhodno bojišče. Pri Mogilevu^
mu je odtrgalo obe nogi in je mimoidoče pro- *
sil, naj ga ubijejo. Zaradi sinove smrti je bil
oče zelo prizadet.
Iznenada je, ne da bi komu povedal, sep-
tembra 1944 odšel v partizane. Iz Ptuja se je
odpeljal k svoji sestri dr. Mariji Klemene v
Dol pri Ljubljani, ki je imela zvezo s partiza-
ni.
O Mlakarjevih partizanskih časih je znane-
ga zelo malo. ' ' Nič določenega ni mogoče za-
pisati, kako in kam je prišel v partizane, drži
pa, da je bil z odredbo Glavnega štaba 11. ok-
tobra 1944 nameščen v pjsami Belokranjske-
ga vojnega področja v Črnomlju. Tehnični
oficir te komande je 16. oktobra sporočil pro-
metno-tehničnemu oddelku Glavnega štaba,
da se je ing. Mlakar oglasil na komandi. Zapo-
slen je bil z idejnim načrtom mostu čez Dobli-
čico v Črnomlju. Tehnično poročilo p tem
projektu ima datum 15. oktober 1944. Čez tri
dni je bil Albin Mlakar poslan k obnavljanju
ceste Petrinja-Stari trg ob Kolpi. O tehjielih
je ohranjeno poročilo, ki gaje napisal v Črno-
mlju 25. oktobra 1944. Iz tega časa je ohranje-
no še poročilo o nosilnosti železo-betonskega
mostu pri Petrinji, Brod ob Kolpi. Na njem je
podpis major ing. Albin Mlakar.
Proti koncu oktobra 1944 je major Mlakar
pisal v prometno tehnični oddelek Glavnega
štaba zaradi primernejše zaposlitve z željo, da
bi pripeljal v partizane svojega sina. Glede
sina so mu odgovorili, da je to sinova zasebna
stvar in da bo že sam našel možnost za vstop v
NOV na domačem terenu. Po delovodniku je
razvidno, da je dobil VII. korpus takrat nalo-
55
go, naj majorja Mlakarja ustrezno zaposli in
mu dodeli kadre v šolanje. V tistem času je
Albin Mlakar izdelal »Mlakarjeve tabele za
mostove«, kot so jih imenovali, in so bile v
splošni uporabi.
V dokumentih prometno-tehnične službe se
sled za majorjem Mlakarjem izgubi sredi no-
vembra 1944. Po načrtih Albina Mlakarja pa
je bil aprila 1945 postavljen most v Brodu na
Kolpi.
Za zdaj ostaja nepojasnjeno, kje je major
Mlakar hodil potem, kaj je počel in kako je
dočakal konec vojne. Če drži družinski spo-
min, je dobil po vojni neko manjše posestvo v
Svečini pri Mariboru. Uradno je v ustrezne li-
stine zapisano le, da je umrl v Mariboru v vo-
jaški bolnišnici 21. julija 1946 in daje bil po-
greb dva dni kasneje v Ptuju. Vpis v maribor-
sko mrliško knjigo je bil opravljen naknadno.
Za konec pa še nekaj ilustrativnih drobcev,
ki so ostali v spominu znancev Albina Mla-
karja. Predvsem je bil čudak in samosvoj.
Opazne so bile posledice vojne. Drugače pa je
bil - po besedah sestre Eme - Albin najbolj
slovensko narodno zaveden v vsej družini, če-
prav so bili vsi narodno zavedni. Kljub temu
pa je bolje pisal in govoril nemško kot sloven-
sko (kar za ptujsko okolje ni nič čudnega).
Imel je smisel za glasbo, sam je igral violino in
čelo. Violino je imel tudi na fronti in je igral,
ko mu je bilo do tega. Bil je družaben, galan-
ten do žensk, rad je plesal, predvsem pa je bil
odličen matematik.
Zelo jezljiv je bil zaradi bolezni iz vojne, po-
sledice pa je čutila družina in okolica. Vzkipel
je že zaradi malenkosti, kar si je zamislil, je
moralo biti po njegovem. Nekoč je svojo se-
stro nagnal s puško in pištolo samo zato, ker
je hotela, da ji vrne izposojeno Cankarjevo
knjigo. Kot se spominja sestra Ema, je Albin
Mlakar umrl zaradi ciroze jeter. Razlog ni bil
alkohol, saj je pil zelo jedko, tudi kadil ni. Že
prej je imel slaboten želodec, v partizanih pa
si je nakopal še bolezen.
OPOMBE
1. Opis predvsem po literaturi iz zbirke Jako-
ba Ciglerja v Mariboru, ki se mu za pomoč pri
nastajanju tega članka iskreno zahvaljujem. — 2.
Več o tem: Avstro-Ogrska, Ruska-Srbska-Italijan-
ska vojna, Ljubljana 1916, založil Anton Turk, str.
62-66; Koledar Mohorjeve družbe 1917, str.
158-159; Koledar Mohorjeve družbe 1918, str.
56-57. — 3. Več o o tem: Sonderbeilage zur Solda-
ten-Zeitung von 5. November 1916, Die Sprengung
des Monte Cimone-Gipfels am 23. September
1916. — 4. O teh dogodkih je manj literature, delno
predstavlja Franc Amejc: Od Dnestra do Piave,
Celovec 1970, str. 78-79. — 5. Ludwig Freiherm
von Vogelsang: Das steirische Infanterieregiment
Nr. 47 im Weltkrieg, Graz 1932, str. 144. — 6. Ta
strnjena podoba Mlakarjevega deleža je povzeta po
službeni Oceni za leto 1920, hrani jo personalna
uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v
Beogradu. Po tem dokumentu naj bi Mlakar odšel
na italijansko bojišče šele februarja 1916 in ne že
leta 1915, kot je bilo natisnjeno še med vojno. — 7.
Mihael Kamer: Ob prevratu v Celju, zbornik Boj
za Maribor 1918-1919, Maribor 1988, str. 311. —
8. Otmar Pirkmaier: V Ptuju ob preobratu, zbornik
Boj za Maribor 1918-1919, Maribor 1988, str. 407.
— 9. Tako je zapisal v svojih spominih Janko Gač-
nik v besedilu, ki mu je dal naslov: Spomenica o ge-
neralu Maistru. Prepis tipkopisa je pri avtorju.
Gačnik je razmišljal, da je Mlakar obžaloval ne-
uspeh upora zato, ker je »od Avstrije pričakoval vse
drugačna priznanja in napredovanja v vojaški služ-
bi kot od Jugoslavije. Zato je bil sovražno razpolo-
žen tudi proti generalu Maistru«. Ker je v Gačniko-
vi spomenici več navedb, ki so nastale zgolj po ob-
čutku in kot posledica piščevih razmišljanj in pripi-
sovanj brez dejstev, je potrebno tudi to trditev o
Mlakarju vzeti s pridržkom. — 10. Službena Ocena
za leto 1920, personalna uprava Zveznega sekreta-
riata za ljudsko obrambo v Beogradu, fotokopija
pri piscu. — 11. Pri tem se zahvaljujem Srečku Ce-
rarju iz Ljubljane in Valentinu Kovaču iz Ljublja-
ne, ki sta se oglasila po mojem poizvedovanju v
TVl5 in mi pomagala s podatki.
DOBRODELNOST V LJUBLJANI
MED PRVO SVETOVNO VOJNO
VILMA BRODNIK
V času prve svetovne vojne in po njej so po-
tekale v Ljubljani številne dobrodelne akcije,
namenjene civilnemu prebivalstvu in v vojne
dobrodelne namene. V tem članku so prikaza-
ni denarni darovi in darovi v naravi (npr.
milo, živila,...), ki so jih različne ustanove in
zasebniki nakazovali mestnemu magistratu v
Ljubljani za podporo civilnega prebivalstva v
okviru akcij za prehrano revnih slojev, za
dnevna zavetišča za otroke ter za vdove in si-
rote padlih vojakov. Te akcije so namreč ob-
segale podporo in preskrbo revnejših slojev.
ljubljanskega civilnega prebivalstva, kot so
bili brezposelni delavci in delavske družine z
majhnimi dohodki, ter revnejših žena in otrok
mobiliziranih in padlih vojakov. Preskrba teh
slojev z živili pa je bila ena najpomembnejših
in najodgovornejših nalog mestne aprovizaci-
je. Seveda je mestna blagajna izročala prispela
denarna darila za vdove in sirote vojakov vo-
jaški upravi, ki jih je razdeljevala med pomoči
najpotrebnejše družine padlih vojakov, ven-
dar so bili ti darovi namenjeni podpori civil-
nega prebivalstva. Kot je razvidno iz sezna-,
56
mov darovalcev (donatorjev), ki so ohranjeni
v zapisnikih sej mestnega občinskega sveta, so
številni darovalci prispevali denarne darove
za mestne reveže že pred prvo svetovno voj-
no, pa tudi med in po njej. Ti darovi so bili iz-
plačani mestnemu ubožnemu skladu v okviru
mestne blagajne in v tem članku niso obdela-
ni, ker se je s podporami in vzdrževanjem
mestnih revežev ukvarjal ubožni odsek
mestnega magistrata, oskrbniki ubogih v
mestnih župnijah, obe ljubljanski ubožnici
itd_. in ne aprovizacijski odsek (APOD).
Številni denarni darovi, ki so jih pošiljali
darovalci mestnemu magistratu, so bili name-
njeni tudi v vojne dobrodelne namene kot.
npr. za ranjene, bolne, oslepele in invalidne
vojake ali pa tudi splošni vojaški oskrbi v
okviru Vojnoskrbstvenega urada (Kriegsftir-
sorgeamt) pri vojnem ministrstvu ali pa v
okviru Vojnopomočne pisarne (Kriegshilfsbii-
ro)j)ri ministrstvu za notranje zadeve.
Zupan dr. Ivan Tavčar in APOD sta v mar-
cu 1916 zasnovala posebno akcijo za prehra-
no revnih slojev, ki je julija tega leta obsegala
okoli 800 družin. V okviru te akcije je proda-
jala mestna aprovizacija v t. i. vojnih proda-
jalnah (prva je bila ustanovljena 1. 5. 1915)
živila po znižanih cenah, razliko med nabav-
no in prodajno ceno pa so krili iz mestnih fi-
nančnih sredstev. Zaradi omejenih finančnih
sredstev je bila omejena tudi količina živil,
namenjena prodaji revnim slojem po znižanih
cenah. Finančno stanje mestne občine lju-
bljanske (MOL) je bilo slabo, saj so imeli
mestni proračuni ves čas vojne primanjkljaj.
Zato si je prizadeval mestni magistrat dobiti
finančna sredstva na različne načine, kot npr.
s številnimi posojili in tudi z dobrodelnimi
akcijami, ki so pomenile za mestno aproviza-
cijo enega najpomembnejših finančnih virov,
poleg vplačil izrednih mestnih finančnih vi-
rov, ki jih je mesto zbiralo z davki ter številni-
mi najetji posojil za nakupe živil.
Prve prispevke, dokumentirane v seznamih
donatorjev v zapisnikih sej mestnega občin-
skega sveta, so darovali posamezni darovalci
za aprovizacijo revnih slojev že v 1. 1915, to-
rej pred uradnim osnovanjem akcije za pre-
hrano revnih slojev. V ta namen je dobil
mestni magistrat tega leta že okoli 1.115,68
Ki. Prvi dar je poslala tvrdka Antona Kris-
peija (500 K), drugega pa trgovec Josip Zidar,
ki je prispeval v ta namen eno četrtino voja-
ške nastanitvene pristojbine, ki mu jo je pla-
čevala vojaška uprava za nastanitev vojakov
na njegovem domu, redno v 1. 1915-1918.
V letu 1916 so znašali stroški akcije za pre-
hrano revnih slojev 100.000 K in sicer 16.000
- 20.000 K mesečno. MOL je v ta namen pri-
spevala 50.000 K in sicer iz aprovizacijskega
fonda 30.000 in iz drugih mestnih sredstev še
20.000 K. Na županov poziv pa so prihajali
tudi denarni darovi javnih institucij, npr. de-
želni odbor je prispeval 10.000 K, Kranjska
hranilnica 7.000 K, Ljubljanska kreditna ban-
ka 1.100 K, Kmetska posojilnica 1.000 K, Po-
družnica avstroogrske banke 500 K, C. kr.
privatna južna železnica 300 K, Podružnica
privatnega avstrijskega kreditnega zavoda za
trgovino in obrt 300 K, Splošna prometna
banka 200 K, Hranilnica in posojilnica kme-
čkih občin 100 K, Jadranska banka 200 K,
Mestna hranilnica ljubljanska 5.100 K, Kraj-
na skupina Ljubljana državnega društva ban-
čnih in hranilničnih uradnikov Avstrije 100
K, Peter Kozina & Comp. 500 K - skupaj
26.400 K. Posamezni zasebni dobrotniki pa
so v 1. 1916 za prehrano revnih slojev darovali
14.388,92 K. Vseh sredstev skupaj, ki so jih
prispevale javne ustanove in zasebni daroval-
ci, je bilo 40.788,92 K, skupaj s prispevkom
MOL in s prostovoljnim davkom na živilske
izkaznice pa 92.503,01 K2.
Pri prispevkih zasebnih darovalcev so upo-
števana tudi sredstva, ki jih je prinesel prosto-
voljni davek na živilske izkaznice v znesku 10
vinarjev, ki ga je uvedla mestna aprovizacija s
privoljenjem deželne vlade. Pobiral se je ob
izdajanju krušnih in drugih živilskih kart pri
krušnih komisijah.
Prispevki na krušne, sladkorne, kavine, moč-
ne in maščobne izkaznice v 1. 1916 so bili
sledeči: 3
Kot je razvidno iz seznamov donatorjev, je
med njimi tudi nekaj takih, ki niso želeli biti
javno imenovani in so zato označeni kot »ne- i
imenovani«. Iz splošnih spisov pod Reg. \
1/1630, lista 233, 241 idr., pa je razvidno, da
se pod to oznako največkrat, skozi vse obdo-
bje v letih 1916-1920, skrivata Franc Drofe-i
nig, ljubljanski veletrgovec, s prispevki po 500 ;
K mesečno in Josip Kreutzer, posestnik in ;
trgovec iz Sp. Šiške, z mesečnimi prispevki ;
100 K. Od ostalih darovalcev pa se vse obdob- ;
57
je pojavljajo še trgovec Adolf Lorant ter trgo-
vec Josip Zidar, ki je prispeval vojaško nasta-
nitveno pristojbino po četrtinah od nakazane
vsote za aprovizacijo revnih slojev, za Rdeči
križ, za vojaške vdove in sirote in za Vojno-
skrbstveni urad.
Glede socialne strukture darovalcev pred-
njačijo trgovci, od ostalih družbenih in po-
klicnih slojev pa so navedeni še mesarji, peki,
branjevke, tovarnarji, ključavničarji in drugi.
Župan dr. Ivan Tavčarje tudi v letu 1917
povabil k darovanju javne in deželne institu-
cije, ki so prispevale za akcijo prehrane revnih
slojev že v preteklem letu 1916. Denarni uči-
nek darovanja je bil tudi tokrat zelo uspešen,
saj je mestna aprovizacija zbrala 157.633,41
kron, skupaj s prostovoljnim davkom na kruš-
ne izkaznice v 1. 1917, ki je prinesel 2.138,12
K in s 328 kronami od prostovolnjih prispev-
kov na sladkorne izkaznice v prvi polovici
1917, pa znesejo prostovoljni prispevki
160.099,53 kron.4
Tudi tokrat je prispeval deželni odbor
10.000 K, MOL 100.000 K, Ij. kreditna banka
1.000 K, Podružnica avstroogrske banke 500
K, Zadružna zveza v Ljubljani 500 K, Lju-
bljanska delniška plinarna 500 K, Ljudska po-
sojilnica v Ljubljani 500 K, Podružnica pri-
vatnega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
200 K, Podružnica privatne splošne prometne
banke 200 K, Hranilnica in posojilnica kme-
čkih občin v Ljubljani 200 K, Kmetska poso-
jilnica ljubljanske okolice 200 K, Jadranska
banka 200 K, Kranjska aprovizacijska družba
4.000 K, Kranjska hranilnica 7.000 K in
Mestna hranilnica ljubljanska 5.000 K - sku-
paj 130.000 K. Zasebni darovalci pa so v 1.
1917 prispevali 30.099,53 K. Ljubljanska
tvrdka Antona Kušlana pa je v tem letu pri-
spevala za preskrbo revnih dva zaboja mila.
V letu 1918 so znašali prispevki, ki so jih
darovali, z izjemo Kranjske hranilnice
(5.000 K), le zasebrii darovalci skupaj
13.143,12 K. 5 Prispevki zbrani pri krušnih
komisijah pa so bili sledeči^:
Skupaj s prostovoljnim davkom na živilske
izkaznice je bil znesek prispevanih darov v
fond za prehrano revnih slojev pri mestnem
magistratu vi. 1918, 13.727,04 krone.
V letu 1919 so znašali darovani prispevki
za prehrano revnih slojev 23.950 K, od tega
so darovali Kranjska hranilnica 20.000 K ter
zasebni darovalci 3.950 K. Med zasebnimi
dobrotniki se kot tudi v prejšnjih letih, naj-
večkrat omenjajo trgovci Adolf Lorant, Josip
Zidar ter kot t.i. »neimenovana« v seznamih
donatorjev znova tudi Franc Drofenig in Jo-
sip Kreutzer iz Sp. Šiške.'7
Do ukinitve krušnih izkaznic maja 1919, so
krušne komisije še nadalje pobirale prosto-
voljni davek na živilske izkaznice ter do
17.5.1919 zbrale 32,75 kron^, kar znese sku-
paj z zgornjim zneskom (23.950 K) skupaj
23.982,75 kron. Okrajni glavar baron Viljem
Rechbach pa je daroval v 1. 1919 še 400 kg
krompirja.
Po podatkih za leto 1920 se ne da točno do-
ločiti darovanih prispevkov za prehrano rev-
nih slojev, ker v seznamih donatorjev ni več
navedb v posebni rubriki, ki je bila do tedaj
označena »za prehrano revnih slojev«.^ Ven-
dar pa je iz splošnih spisov pod Reg. 1/1630
razvidno, da je trgovec Josip Kreutzer iz Sp.
Šiške, daroval za prehrano revnih slojev tudi v
letu 1920 še 900 K.IO Kot »neimenovani« je
omenjen sicer tudi v seznamih donatorjev,
vendar v skupni rubriki pod naslovom »za
mestne uboge«,
Skupaj je prinesla akcija za prehrano revnih
slojev okoli 292.328,01 krone. 12 Ta znesek je
sorazmerno majhen, če upoštevamo, da so
znašali skupni dohodki mestne aprovizacije
od 1.8.1914 do 31.12.1919 70.893.563,35
kron. 13
Z izbruhom vojne je bila prizadeta zlasti
predšolska in šolska mladina. Zato je Društvo
sv. Vincencija Pavlanskega za ubožno preskr-
bo in mladinsko varstvo na Kranjskem (v vi-
rih imenovano tudi kot Društvo za otroško
varstvo in mladinsko skrb) sklenilo ustanoviti
v Ljubljani in okolici več dnevnih zavetišč za
revno šolsko mladino obeh spolov, ki je imela
očete vpoklicane v vojsko in je tako izgubila
svoje vzgojitelje in hranitelje. Namen zavetišč
je bil »preprečiti podivjanje in posurovenje
šolske mladine«, kar je bilo zlasti nevarno, ker
ni bilo šolskega pouka, saj se je v mestnih in
zasebnih šolskih poslopjih naselila vojska in
vojaške bolnice. V vodstvu in pri nadzorstvu
58
zavetišč je sodelovalo duhovno in posvetno
osebje. Dnevna zavetišča za revno šolsko mla-
dino so skrbela za vzgojo in prehrano otrok,
starih od 6 do 14 let, nameravali pa so odpreti
tudi oddelke za otroke pod šestim letom staro-
sti. Dnevni prispevek za otroka je znašal 20
vinaijev, otroke staršev brez denarnih sred-
stev pa so sprejeli tudi brezplačno. Zanje je
stroške oskrbe krila MOL. Dnevna zavetišča
so nameravali odpreti v Lichtentumovi dekli-
ški sirotišnici, v Deški sirotišnici v Marijani-
šču na Poljanski cesti (v teh zavodih sta bili si-
rotišnici že tudi preje), nadalje v Rokodel-
skem domu v Komenskega ulici za dečke, v
uršulinskem samostanu za deklice, v Sp. Šiški
v hiši Vincencijeve konference poleg državne-
ga kolodvora za dečke in deklice, v Mostah v
novem šolskem poslopju in društveni hiši za
dečke in deklice ter na Viču v društveni hiši
in šolskem poslopju za dečke in deklice.'4
Po podatkih za 1. 1915 in začetek 1. 1916 je
delovalo na področju MOL, torej brez lju-
bljanske okolice. Dnevno deško zavetišče v
Rokodelskem domu v Komenskega ulici 12.
Leta 1915 je oskrbovalo 50 dečkov z opoldan-
skim kosilom in t.i. malo južino (s kruhom).
Ti dečki so izhajali iz najrevnejših delavskih
slojev, med njimi pa je bilo tudi veliko otrok
mobiliziranih čmovojnikov (delavcev in obrt-
nikov) in rezervistov ter vojaških sirot. Pred-
sednik predsedstva Vincencijevih konferenc
(družb) v Ljubljani dr. Josip Gruden je zapro-
sil dne 29. 3. 1916 deželni odbor za finančno
podporo, ki je bila nujno potrebna, saj so na-
meravali ustanoviti na področju MOL še štiri
zavetišča, saj je bilo vojnih sirot iz dneva v
dan več, zaradi naraščajoče draginje ob po-
manjkanju hrane, bednih življenjskih razmer
ter velikega števila otrok v družinah, pa so bili
mnogi otroci oskrbovani s celotno prehrano
prav v teh zavetiščih.
Tako je od konca 1. 1916 in v 1. 1917 delo-
valo na področju MOL pet Dnevnih zavetišč
za revno šolsko mladino in sicer poleg že
omenjenega v Rokodelskem domu, še Dnevna
zavetišča na Bleiweisovi cesti 6, v Florjanski
ulici 27 ter v Sp. Šiški. Za ljubljansko okolico
izven področja MOL se omenja 1. 1917 še
Dnevno zavetišče v šolski kuhinji v Mostah.
Po podatkih za mesec september 1917 so
Dnevna zavetišča na področju MOL oskrbo-
vala 613 revnih šolskih otrok, v glavnem ta-
kih, katerih očetje so bili v vojski. Dnevna za-
vetišča so delovala vsak dan, razen ob nede-
ljah in praznikih. Poleg zavetišča pa so za za-
puščene otroke in sirote skrbela še Lichten-
tumova dekliška sirotišnica. Deška sirotišnica
Marianum na Poljanski cesti in sirotišnica za
zapuščene male otroke sestre Marije Tome.'5
Vzdrževanju Dnevnih zavetišč so bili na-
menjeni tudi številni denarni prispevki, ki so
jih mestnemu magistratu nakazovali posa-
mezni darovalci, kot je razvidno iz zapisnikov
sej mestnega občinskega sveta. V letih od
1915 do 1919 so zasebni darovalci prispevali
za vzdrževanje Dnevnih zavetišč:
Društvu za otroško varstvo in mladinsko
skrb pa so darovalci namenili 571,40 kron ter
za revne otroke še 653,40 K.'6
Društvu za otroško varstvo in mladinsko
skrb ter Dnevnim zavetiščem je tudi MOL na-
menjala številne subvencije. Tako je komisija
mestnega občinskega sveta za razdeljevanje
podpor ženam in otrokom mobilizirancev na
svoji seji 9.9.1914 sklenila nakazati Dnevne-
mu zavetišču 1.000 K in sicer 500 K iz pri-
spelih denarnih darov ter ostalih 500 K iz
mestnih sredstev.'"7
Na seji dne 19.1.1915 je mestni občinski
svet zvišal prispevek MOL za otroke v Dnev-
nem zavetišču z 20 na 28 vinarjev dnevno.
Proti zvišanju so glasovali le občinski sveto-
valci iz kluba SLS, ker so menili, da je treba
z občinskimi sredstvi varčevati.'8
Na prošnjo Društva za otroško varstvo in
mladinsko skrb za subvencijo za leta 1913,
1914 in 1915, je mestni občinski svet na seji
dne 29. okt. 1915 sklenil nakazati 1.500 K, za
kar se je društvo zahvalilo. '9
Leta 1916 je mestni občinski svet odobril
subvencijo 4.000 K Dnevnim zavetiščem ter
enako vsoto tudi Društvu za otroško varstvo
in mladinsko skrb20, ki je tega leta ustanovilo
tudi Generalno varuštvo za nazakonske, ne-
imovite ter v vzgoji ogrožene in zanemarjene
otroke. Generalno varuštvo je skrbelo tudi za
bližnjo okolico, generalni varuh pa je postal
sodni predsednik Albert pl. Levičnik^i.
Na seji mestnega občinskega sveta dne 24.
okt. 1916 je občinski svetnik Ivan Štefe iz klu-
ba SLS predlagal, naj bi se za revne šolske
otroke preskrbeli topli zajtrki ter da naj bi v
letu 1916 opustili prižiganje sveč na vernih
duš dan (2. nov.), denar, namenjen za to pri-
ložnost, pa bi šel v korist revnim družinam
padlih vojakov (o rezultatih obeh omenjenih
predlogov ni podatkov)22.
Deželna vlada je leta 1916 organizirala ak-
cijo »za otroka«, za revne otroke v Dnevnih
zavetiščih, glede preskrbe z obutvijo, zajtrkom
in kosilom. Stroški te akcije so znašali 60.000
kron, MOL pa je za pokritje te vsote prispeva-
la 15.000 K iz aprovizacijskega fonda23.
S posredovanjem deželnega predsestva je
dobila MOL aprila 1917 pet zabojev s 574
pari čevljev z lesenimi podplari, podobnimi
cokljam. Te čevlje so razdelila med revne šo-
larje Dnevna zavetišča, ki so se MOL tudi za-.
59
hvalila za prispevek 4.000 K za nabavo teh
čevljev24.
Tudi v šolskem letu 1917/1918 ni bilo po-
uka v mestnih ljudskih šolah, zato je bil po-
men Dnevnih zavetišč še vedno zelo velik. V
letu 1917 je delovalo že pet Dnevnih zave-
tišč in so zato stroški vzdrževanja močno na-
rasli. Na prošnjo Upravnega odbora dnevnih
zavetišč za subvencijo je mestni občinski svet
na seji dne 4. dec. 1917 sklenil iz aprovizacij-
skega fonda pokriti 1/3 stroškov od skupne
vsote 90.000 K s pogojem, da preskrbi uprav-
ni odbor pokritje ostalih 2/3 stroškov s sred-
stvi, ki bi jih prispevali dežela in država in da
bi imel mestni občinski svet 1/3 svojih članov
v Upravnem odboru ter vpliv na imenovanje
voditeljic Dnevnih zavetišč.25 Zastopstvo treh
občinskih svetnikov v Upravnem odboru
Dnevnih zavetišč pa je dobil mestni občinski
svet šele 1. 1919, ko je glede na dopis poverje-
ništva za socialno skrbstvo pri deželni vladi,
na seji dne 4.3.1919 izvolil iz kluba JDS Jako-
ba Dimnika, iz SLS Janka Jegliča ter iz JSDS
Ivana Kocmurja. To zastopstvo pa je bilo tudi
pogoj, da je mestni občinski svet odobril iz-
plačilo 30.000 K za vzdrževanje Dnevnih
zavetišč.26
Poleg prehrane so Dnevna zavetišča tudi v
1. 1919 oskrbovala revne šolarje z že omenje-
no obutvijo z lesenimi podplati. Tako se je ja-
nuarja 1919 mestni šolski svet zahvalil
mestnemu občinskemu svetu za prispevek
1.500 K za nakup obutve najrevnejšim prvo-
obhajancem ter za 4.000 K za nakup obutve
ostali revni šolski mladini v Dnevnih zaveti-
ščih v letu 1918.27 Mestni občinski svet pa je
tudi za leto 1919 odkazal Upravnemu odboru
Dnevnih zavetišč 5.000 K za nakup obutve
revnim otrokom.28
Življenje se je po vojni le počasi normalizi-
ralo. Tudi šolski pouk se ni pričel v vseh šolah
naenkrat. Ljudske šole so pričele s poukom
znova v šolskem letu 1918/1919, državna
obrtna šola pa šele v šolskem letu 1919/1920,
ko so vojne invalide iz šolskega poslopja pre-
selili na ljubljanski grad.29
Poleg denarja so Dnevna zavetišča dobivala
tudi živila iz zalog mestne aprovizacije. Po
podatkih za junij 1915 je dobilo Dnevno za-
vetišče v Rokodelskem domu z dovoljenjem
župana živila v vrednosti 200 K in sicer 301
kg krompirja, 10 kg masti in 200 kg fižola.30
V letu 1919 pa je ameriška misija priskrbela
revnim otrokom brezplačne zajtrke, za kar se
je župan dr. Ivan Tavčar osebno zahvalil vo-
dji te akcije kapitanu Cajoryu.3i
Za pomoč družinam mobiliziranih vojakov
je župan dr. Ivan Tavčar že dne 29. jul. 1914
pozval različne ustanove in posameznike, naj
prispevajo darove v denarju in blagu za akcijo
»Usmiljenim srcem«, ki jo je zasnoval v ta na-
men. K akciji so vabili ljudi tudi posebni leta-
ki »Usmiljenim srcem« v slovenskem in ne-
mškem jeziku. Tako so različne korporacije,
društva in posamezniki do 12. sept. 1914 da-
rovali 15.329,30 kron. Od te vsote je mestna
blagajna izročila Rdečemu križu 1.669,86 K,
družinam mobiliziranih vojakov pa 4.626,46
K in je ostalo na razpolago še 9.032,98 krone.
Pri skupni vsoti 15.329,30 K je upoštevati
tudi 804,86 K, ki so jih po objavljenih pozivih
v časopisih Slovenski narod, Slovenec in La-
ibacher Zeitung, darovali bralci časopisnim
uredništvom, ta pa so zbrane vsote izročila
mestni blagajni.32
Za delitev prispevkov med družine vpokli-
canih vojakov je bil zadolžen magistratni ko-
misar Fran Govekar, ki je izplačeval denarne
podpore od 31. jul. 1914, in sicer po odredbi
posebne magistratne komisije, ki ji je načelo-
val podžupan dr. Karel Triller, po eno krono
dnevno za žene brez zaslužka in po 25 vinar-
jev za otroke za en teden vnaprej. Zaradi veli-
kega števila prosilk, do 24. sept. jih je zaprosi-
lo za podporo že 545, se je kasneje upoštevalo
le še tri otroke ter se je znesek podpore pri po-
novnih prošnjah pavšaliziralo. Mestne podpo-
re so žene in otroci vpoklicanih prejemali le
toliko časa, dokler jim niso bile nakazane za
to določene državne podpore. Še nadalje pa je
mestni magistrat podpiral revne družine vpo-
klicanih vojakov, ki so jim bile odklonjene
prošnje za prejemanje državnih podpor, a so
živele v revščini. Magistratni komisar Fran
Govekar je revnim družinam vpoklicanih iz-
dajal tudi posebne nakaznice za podpore v ži-
vilih: ljubljanska mesarja Košenina in Podkov
sta na takšne nakaznice brezplačno oddajala
revnim družinam drobovino kot npr. vampe
in pljuča.33
Po državnem zakonu z dne 26. dec 1912 je
revnim svojcem vpoklicanih vojakov pripada-
la državna podpora. Za sestavo, opremo in
odpošiljanje prošenj za državne podpore so
pri mestnem magistratu ustanovili poseben
referat s številko II.b s tremi magistratnimi
uradniki, dr. Evgenom Lahom, dr. Vrančičem
in Ivanom Lautarjem. Prošnje prosilcev, pri-
stojnih v Ljubljano, je reševala okrajna komi-
sija v Ljubljani, prošnje ostalih prosilcev, ki so
živeli v Ljubljani, pa je mestni magistrat poši-
ljal za to pristojnim občinam, okrajnim gla-
varstvom, komisijam in konzulatom izven
Ljubljane in deželni komisiji v Ljubljani.
Pri sestavi prošnje so morali prosilci prilo-
žiti potrdila o družinskih razmerah, ki so jih
sestavljale zanesljive osebe, kot npr. hišni
lastniki, pri katerih so prosilci stanovali, na-
dalje delodajalci, občinski svetniki,župniki
ipd.
Okrajna komisija za mesto Ljubljano je
imela do 10. sept. 1914 že 21 sej in je do tedaj
od 793 vloženih prošenj prosilcev, pristojnih
v Ljubljano, ugodno rešila 668 prošenj. Vsota
priznanih prispevkov pa je znašala do 10.
sept. 1914 1.400 K dnevno oz. 2,28 krone
60
dnevno, ki so po zakonu pripadale ženi z dve-
ma otrokoma starima pod osem let, ali pa z
enim otrokom starim nad osem let, če je mo-
rala plačevati tudi stanovanje. Deset strank, v
glavnem tujcev, pa je do 10. sept. 1914 dobilo
od mestnega magistrata z zakonom dovoljene
predujme na državno podporo v skupnem
znesku 304,44 K.34
V smislu odloka ministrstva za notranje
zadeve z dne 11. avg. 1914 je mestni magistrat
istega meseca ustanovil t.i. gospodarsko po-
možno pisarno za MOL, ki je imela deset čla-
nov, načeloval pa ji je podžupan dr. Karel
Triller. Ta gospodarska pisarna naj bi zlasti
reševala gospodarske težave družin vpoklica-
nih vojakov. 3 5
S potekom vojne, ki je terjala vse več žrtev,
so številne družine vpoklicancev ostale brez
mož oz. očetov. Za vojne vdove in sirote so
nastajali skladi, v katere se je lahko plačeva-
lo denarne darove na ravni države, dežele,
okrajev in tudi v okviru posameznih vojaških
enot. V Ljubljani je deloval v Deželnem dvor-
cu t.i. Vojnosirotinski odbor, ki je dne 17.
aprila 1918 sporočil mestnemu magistratu, da
bo prenehal delovati, ker je njegove naloge
prevzelo v Ljubljani ustanovljeno Kranjsko
deželno društvo avstrijskega zaklada za vojne
vdove in sirote ter varstvo otrok in mladinsko
skrbstvo.
Ministrstvo za deželno brambo je z odlo-
kom 1. 1916 odredilo ustanovitev posebnega
Vdovskega in sirotinskega sklada pri čmovoj-
niškem okrajnem poveljstvu št. 27 v Ljubljani
in poklonilo v ta sklad 500 K. Pravila sklada
pa je ministrstvo za deželno brambo odobrilo
24. maja 1917. V Pravilih beremo, da je bil
namen sklada podpiranje siromašnih vdov in
sirot vojakov in ostalih oseb, ki so bile podvr-
žene čmovojniški dolžnosti v okviru 27. čr-
novojniškega pešpolka, to je umrlih delavcev
in obrtnikov, ki niso bili prisotni na bojišču,
pač pa so opravljali razna druga opravila za
vojsko. Največja skrb je bila posvečena oskrbi
sirot, pri čemer so bili nezakonski otroci glede
pravic do pomoči izenačeni z zakonskimi, ter
vdov z otroki. Vdove brez otrok so dobile le
enkratni prispevek, izjemoma tudi nadaljne
prispevke glede na novo utemeljene prošnje,
ki so jih lahko vložile šele po preteku pol leta
od prejema zadnjega prispevka. Sirote in vdo-
ve z otroki pa so poleg državnih podpor dobi-
vale še redne prispevke iz tega sklada, dokler
se niso otroci izučili izbranega poklica oz. se
pričeli sami preživljati. Enkratne prispevke so
podeljevali do najvišje vsote 200 K. Redne
podpore sirotam in vdovam z otroki pa je do-
ločil odbor sklada, glede na življenjske in pre-
moženjske razmere prosilcev, ki so bile nave-
dene v prošnjah, ki so jih potrjevala občinska
in druga politična oblastva. Premoženje skla-
da, ki se je nabiralo iz darovanih prispevkov
formacij, ki jih je v času vojne ustanovilo čr-
novojniško okrajno poveljstvo št. 27, posa-
meznih čmovojnikov in iz prispevkov, ki so
jih darovale civilne korporacije, zavodi in po-
samezniki, je bilo naloženo v bankah in hra-
nilnicah. Sklad pa je upravljal odbor, sesta-
vljen iz članov čmovojniškega okrajnega po-
veljstva št. 27 in sicer iz čmovojniškega okraj-
nega poveljnika kot predsednika, iz treh izvo-
ljenih častnikov in najmanj iz petih pod-
častnikov in navadnih vojakov. Po podatkih
za 1. maj 1917 so bili člani odbora: major Ha-
drian Napoleon, polkovni zdravnik dr. Deme-
ter pl. Bleiweis, nadporočnika Albert pl. Le-
vičnik in Herman Selbacher, narednika Mar-
tin Krašovec in Franc Rupnik, četovodja
Hans Hinterholzer ter vojaka Adolf Praček in
Raimund Sušnik.37
Svoj fond so ustanovili tudi alpinci in sicer
za preskrbo vdov in sirot 27. domobranskega
pešpolka.38 Svoj sklad za preskrbo vdov in si-
rot je osnoval tudi sanitetni oddelek št. 839
Za vdove in sirote vojakov, padlih na soški
fronti, je bil ustanovljen soški fond, imenovan
tudi Boroevičev fond za vdove in sirote voja-
kov južne armade. Imenoval se je po poveljni-
ku južne armade generalu pehote Svetozarju
Boroeviču de Bojna. V Badnu pa je bil ustano-
vljen Dom za vdove in sirote padlih
častnikov.40
Tudi za vdove in sirote 3. armadnega zbora
je vojaški poveljnik general Mattanovich usta-
novil v Gradcu poseben fond.41 Navedeni so
le tisti skladi, ki sem jih zasledila v pregleda-
nih dokumentih.
Na Dunaju pa je bil v državnem merilu
ustanovljen Vdovski in sirotinski zaklad za
oboroženo silo pod pokroviteljstvom nadvoj-
vode Leopolda in njegove žene Blanke, ki se
je leta 1916 preimenoval v Avstrijski vojni
vdovski in sirotinski zaklad, katerega pokrovi-
telj je postal cesar Franc Jožef I. Namen tega
sklada pa ni bilo le podpiranje vdov in sirot
padlih vojakov, pač pa tudi zavarovanje vseh
oseb v vojski ki so ga lahko izvedle žene vpo-
klicancev za vse svojce v vojski. Avstrijski
vojni vdovski in sirotinski zaklad je maja
1916 ponovno pozval vse župane po občinah,
naj za tovrstno zavarovanje pridobe čim več
žena.42
Za podpore so morale vdove vlagati na Av-
strijski vojni vdovski in sirotinski zaklad pro-
šnje, ki so jih predhodno potrdili ustrezni ob-
činski uradi. V prošnjah je bilo potrebno na-
vesti čin padlega moža in vojaški oddelek, v
katerem se je vojskoval, nadalje življenjske in
premoženjske razmere prosilkine dmžine ter
število otrok.43
Iz seznamov donatorjev v zapisnikih sej
mestnega občinskega sveta je razvidno, da so
posamezni darovalci nakazovali mestnemu
magistratu za oskrbo vojnih vdov in sirot na-
slednje vsote44:
61
Te prispevke je potem mestni magistrat od-
kazal posameznim fondom in sicer zlasti v so-
ški sklad ter v sklada 27. domobranskega peš-
polka in čmovojniškega okrajnega poveljstva
št. 27 v Ljubljani, saj so darovalci ob pokloni-
tvi denarja največkrat navedli, naj se nameni
za oskrbo vojnih vdov in sirot bodisi samo
padlih ljubljanskih vojakov, ali pa vdovam in
sirotam vseh padlih kranjskih vojakov.
Prispevke za podporo vojnih vdov in sirot
pa je v različne fonde prispevala tudi MOL.
Leta 1915 je mestni občinski svet sklenil po-
dariti 1.000 K v fond za preskrbo vdov in sirot
27. domobranskega pešpolka, za darovani pri-
spevek v fond za podpiranje vdov in sirot
padlih sanitejcev, pa se je mestnemu občin-
skemu svetu zahvalil sanitetni oddelek št. 8.
Za božičnico 500 K vojnosirotinskemu odbo-
ru v Ljubljani se je zahvalil mestnemu občin-
skemu svetu deželni glavar dr. Šušteršič.45
Leta 1916 je mestni občinski svet odkazal v
soški fond 1.500 K ter ob cesarjevem rojstnem
dnevu še 2.500 K, skupaj 4.000 K. Za darilo
seje mestnemu občinskemu svetu zahvalilo 5.
armadno poveljstvo in general Boroevič.46 V
fond za oskrbo vdov in sirot 3. armadnega
zbora je mestni občinski svet v tem letu pri-
speval 3.000 K in še dodatnih 2.500 Kob ce-
sarjevem rojstnem dnevu, skupaj torej 5.500
K, za kar so se mu zahvalili ustanovitelj fonda
general Mattanovich, poveljnik 3. armadnega
zbora podmaršal Krautwald ter podmaršal
Barzzynski.47 Za prispevek se je mestnemu
občinskemu svetu zahvalil tudi Dom za vdove
in sirote iz Badna ter "poveljnik nadomestnega
bataljona 27. domobranskega pešpolka za pri-
spevek 1.000 K za vdove in sirote tega polka.
Za dar za Božič v znesku 273,05 K se je
mestnemu občinskemu svetu zahvalil tudi
Vojnosirotinski odbor v Ljubljani.48
Leta 1917 je mestni občinski svet prispeval
v fond za preskrbo vdov in sirot 27. domobra-
nskega pešpolka 1.000 K, za kar se mu je za-
hvalilo poveljstvo nadomestnega bataljona 27.
domobranskega pešpolka.49 Za prispevek 500
K se je mestnemu občinskemu svetu zahvalil
tudi Vojnosirotinski odbor v Ljubljani.40 Po
njegovem razpustu, ker je nastalo Kranjsko
deželno društvo avstrijskega zaklada za vojne
vdove in sirote ter varstvo otrok in oskrbo
mladine, je MOL pristopila k temu društvu s
prispevkom 1.000 K. 51
Na prošnjo vojnih vdov in sirot za podporo
v denarju, obleki ali kurivu, je mestni občin-
ski svet še tudi na seji dne 20. dec. 1921 odo-
bril 20.000 K, ki so se pod vodstvom novega
župana dr. Ljudevita Perica razdelile med
vdove in sirote.52
Koje aprila 1918 prenehal delovati Sirotin-
ski odbor v Ljubljani, na račun Kranjskega
deželnega društva avstrijskega zaklada za voj-
ne vdove in sirote ter varstvo otrok in mladin-
sko skrbstvo, je bil njegov proračun naslednji:
K zbiranju denarnih prispevkov v Vdov-
ski in sirotinski fond so pozivali prebivalstvo
številni oklici, zlasti ob praznovanju cerkve-
nih praznikov in cesarjevih jubilejev. Denarne
darove se je lahko vplačevalo preko vseh bank
in poštne hranilnice.54
Organizirani so bili tudi številni t.i. dobro-
delni tedni. V času od 1. do 15. aprila 1917 je
v državi potekal t.i. »vojaških vdov in sirot te-
den na bojnem polju«. V Ljubljani so zbirali
darove za vojne vdove in sirote od 9. do 15.
aprila 1917. Zupan dr. Ivan Tavčarje v pozi-
vu k darovanju ljubljanskemu prebivalstvu
zapisal, da pričakuje, da se bo tudi tokrat kot
tolikokrat doslej, izkazalo s svojo požrtvoval-
nostjo. Magistratni uslužbenci so v okviru te
akcije, pobirali od hiše do hiše članarino za
pristop k Avstrijskemu vojnemu zakladu za
vdove in sirote na Dunaju in pa darove za to
društvo. MOL je prispevala k akciji 500 K,
posamezni darovalci pa 6.005,60 K, skupaj
torej 6.505,60 K.55
Številnejše pa so bile dobrodelne akcije, pri
katerih so zbirali prispevke za več vojaških
dobrodelnih namenov skupaj. V dneh od 4.
do 8. okt. 1916, torej v času praznovanja godu
cesarja Franca Jožefa 1. (4.okt.), so potekali
t.i. »Dnevi darovanja« v tri sklade, in sicer v
zaklad invalidov Vojnoskrbstvenega urada, v
Avstrijski zaklad vojaških vdov in sirot in v
Avstrijsko združenje za zatiranje jetike pri mi-
nistrstvu za notranje zadeve. Polovico zbranih
prispevkov je bilo namenjenih Avstrijskemu
zakladu vojnih vdov in sirot, po eno četrtino
pa sta dobila zaklad invalidov Vojnoskrbstve-
nega urada in Avstrijsko združenje za zatira-
nje jerike.
V Ljubljani so za organizacijo »Dnevov da-
62
rovanja« ustanovili dva odbora: pri deželni
vladi, ki mu je načelovala žena deželnega
predsednika grofa Henrika Attemsa Marija ter
pri mestnem magistratu, ki mu je načeloval
župan dr. Ivan Tavčar. Delovni odbor deželne
vlade je organiziral zbiranje darov pri raznih
ustanovah in pri premožnejših posameznikih,
organiziral pa je tudi dobrodelne prireditve v
obeh ljubljanskih kinematografih (kino Cen-
tral v deželnem gledališču in kino Ideal ob
Franca Jožefa cesti) in v nemškem gledališču
(danes SNG). Odbomice tega odbora so po ce-
stah in javnih prostorih prodajale uradne zna-
ke akcije po 20 vinarjev ter cvetje. Magistratni
delovni odbor pa je organiziral zbiranje de-
narnih prispevkov omenjenim trem skladom
ter članarino za pristop k Avstrijskemu zakla-
du za vojaške vdove in sirote na Dunaju. Do-
brodelne akcije so organizirale še Kazina,
Glasbena Matica ter vojaška godba v parku
Zvezda.56
Za zbiranje darov za Rdeči križ, Vojnopo-
močno pisarno, Vojnoskrbstveni urad in Av-
strijski zaklad za vojaške vdove in sirote so
lahko posamezniki ob praznovanju cesarjeve-
ga rojstnega dne (18.8.1916) naročili tudi po-
sebne vojaške hranilnike za zbiranje darov pri
raznih družabnih igrah v okviru posameznih
družin. Vojne hranilnike, razglase, naročilni-
ce in plakate se je lahko naročilo pri Voj-
noskrbstvenem uradu v nemškem, češkem,
slovenskem, hrvaškem, poljskem in ruten-
skem jeziku. Najradodamejšim darovalcem je
Vojnoskrbstveni urad namenil tudi posebna
odlikovanja.57
Obsežnih dobrodelnih akcij je bila deležna
tudi vojska. V »Tednu Rdečega križa«, ki je
potekal od 30. aprila do 7. maja 1916, so v
celi Kranjski zbrali 232.474,11 K, od tega v
okrajnem glavarstvu Ljubljana-mesto
48.286,62 K. Organizacija Rdečega križa je
bila v času vojne zelo pomembna, zlasti z
oskrbovanjem vojaških bolnic (v Ljubljani jih
je bilo 28). V okviru dežele je obstajalo Dežel-
no in žensko pomožno društvo Rdečega križa
za Kranjsko, posamezna društva pa so ustana-
vljali tudi v občinah.58
Leta 1915 je bila v okviru dežele ustano-
vljena Deželna komisija za oskrbo vračajočih
se vojakov (v virih tudi invalidov). Podatek z
dne 15. feb. 1918 pa omenja tudi slovenski
odbor za preskrbo invalidov, ki je z razglasoni
tega dne pozval ljudi, naj prispevajo denar, ki
se bo porabil za preskrbo vojnih invalidov,
zlasri slepih vojakov, od katerih je bilo mno-
gim potrebno kupiti nov dom, ki je v takrat-
nih razmerah stal najmanj 8.000 K. Predsed-
nik tega odbora je bil dr. Lovro Pogačnik,
podpredsednik pa dr. Vladimir Ravnihar.59
Deželna komisija za oskrbo vračajočih se
invalidov, ki jo je na Kranjskem, kakor tudi v
drugih kronovinah (deželah) ustanovilo mi-
nistrstvo za notranje zadeve, je skrbela za or-
topedična zdravljenja, preskrbo umetnih
udov, šolanje nosilcev protez, zagotovitev
sprejema in zdravljenja v zdraviliščih, letoviš-
čih in domovih za pljučne bolnike ter posre-
dovanje dela za to zmožnim invalidom. Dari-
la so lahko zavodi, združenja in posamezniki
nakazovali ravnateljstvu pomožnih uradov
deželne vlade pri vseh okrajnih glavarstvih in
pri vseh časopisih.60
Revni invalidi, ki so bili še zmožni delati in
si ustvariti novo življenje, so lahko vložili
prošnje za pomoč preko mestnega magistrata
v Ljubljani ali preko Deželne komisije za
oskrbo vračajočih se invalidov ali pa nepo-
sredno zakladu za vojno pomoč na Dunaju.
Podpora je lahko obsegala enkratni znesek do
najvišje vsote 1.000 K ali pa tudi obrtno oro-
dje, delovno obleko, stanovanje, voz in vpre-
žno žival, kos polja, stroj itd.
Do 25. maja 1919 je oddelek za zdravstvo
pri Komisiji za oskrbo vračajočih se invalidov
sprejemal prošnje z zdravniškimi potrdili in-
validnih in bolnih bivših vojakov, ki so jih iz-
ročili komisiji preko okrajnih glavarstev. Od-
delek za zdravstvo je potem določil posamez-
ne invalide in bolnike v zdravilišča v Rogaški
slatini (za ledvične in črevesne bolezni, diabe-
tike in ortopedsko zdravljenje), v Dolenjskih
Toplicah (za revmatizem in zdravljenje posle-
dic zlomov in ran) ter v zdravilišče prirejenem
gradu Golnik za pljučne bolnike.62
Leta 1916 so tudi pri mestnem magistratu
ustanovili »Ustanovo mesta Ljubljane za voj-
ne invalide«, za katero je mestni občinski svet
dovolil vsoto 10.000 K, ter zanjo namenil tudi
v prihodnjih letih določene vsote v okviru
mestnega proračuna.63 Istega leta so v Lju-
bljani ustanovili tudi manjšo delavnico za po-
pravilo protez vojnih invalidov, MOL pa je za
njeno vzdrževanje prispevala 2.000 K iz mo-
bilizacijskega posojila.64
Iz seznamov donatorjev v zapisnikih sej
mestnega občinskega sveta je razvidno, da so
posamezni darovalci v letih od 1914 do 1919,
darovali sledeča vsote^S;
Te denarne prispevke je mestni magistrati
odkazal ustreznim že omenjenim institucijam. ]
Mestni občinski svet je ob vojaških uspehih,«
cesarjevih jubilejih in cerkvenih praznikih i
(Božič, Binkošti, Vsi sveti ...) skozi vsa leta
vojne odkazoval večje denarne prispevke zla-
63
sti vsem trem domačim vojaškim enotam s
kranjskimi vojaki (17. pešpolk, ki gaje konec
1. 1916 cesar Karel 1. odlikoval s poimenova-
njem po prestolonasledniku v pešpolk Cesar-
jevič št. 17, 27. domobranski pešpolk in 27.
čmovojniški pešpolk), vojaškim bolnicam za
pogostitve ranjencev in bolnikov ter Rdečemu
križu.66
Ves čas vojne so po naročilu Vojnoskrbstve-
nega urada pri vojnem ministrstvu in Vojno-
pomočne pisarne pri ministrstvu za notranje
zadeve potekale v organizaciji mestnega ma-
gistrata dobrodelne akcije, v katerih so za to
zadolženi magistratni uradniki in odbori orga-
nizirali zbiranje perila, toplih oblačil in obu-
tve za vojake, s posebno akcijo so zbirali goj-
zarje za vojake v Karpatih, zbirali so nadalje
robidovje za čajne nadomestke pri vojaški
prehrani, organizirali akcijo za pletenje slam-
natih kit za pletenice na vojaških posteljah, za
zbiranje steklenic za mineralno vodo pri voja-
ški prehrani, za zbiranje vojaških ogrinjal,
kavčuka, volne, različnih kovin, orožja in od-
padkov sovražnih armad, tobaka itd.^^.
Darila v denarju in naravi so lahko posa-
mezniki izročali deželnemu predsedstvu,
okrajnim oblastem, mestnemu magistratu, po-
sebni nabiralnici naturalnih daril Vojnoskrb-
stvenega urada v Ljubljani na Gregorčičevi
ulici 20 in tudi neposredo Vojnoskrbstvene-
mu uradu in vojnopomočni pisarni na
Dunaju.68
OPOMBE
Kratice: APOD (aprovizacijski odsek)
MOL (mestna občina ljubljanska)
Članek je nastal na podlagi avtoričine di-
plomske naloge Preskrba Ljubljane z živili med
prvo svetovno vojno na PZE za zgodovino Filozof-
ske fakultete v Ljubljani, pod mentorstvom prof
dr. Petra Vodopivca. Za napotke pri nastanku di-
plomske naloge pa se zahvaljujem tudi arhivistu
Marjanu Drnovšku.
1. ZAL, Cod.III./73, lisd 3-5, 31-34 67-68,
83-84, 99-103, 113-116, 153-154, 174-175,
186-188. — 2. ZAL, Cod.III./74, listi 3-6,
23-30, 45-54, 68-77, 94-99, 124-131, 155-157,
179-180, 193. — 3.ZAL, Reg.I./1630, posamezni
listi med 191-318. — 4. ZAL, Cod III./751isd 7-9,
29-30, 56-57, 74, 97, 120, 150, 165, 186 in
Reg.I./1630, posamezni Hsti med 260-380. — 5.
ZAL, Cod.III./76, listi 2-10, 24-27, 63-65,
114-117, 134-156. — 6. ZAL, Reg.I./1630, posa-
mezni listi med 381^39. — 7. ZAL, Cod.III./77,
lisd 4-5,68, 107, 118-120, 179. — 8. ZAL,
Reg.I./1630, lisd 440-441, 444, 447, 450-451. —
9. ZAL, Cod.III./78, listi 18, 36, 53-55, 62, 77, 95,
137, 170-172, 183. — 10. ZAL, Reg.I./1630, lisd
458^60. — 11. glej op. 8. — 12. Znesek je bil ver-
jetno večji, ker domnevam, da med pregledanimi
dokumenti niso ohranjeni vsi, ki prikazujejo pri-
hodke krušnih komisij od prostovoljnega davka na
živilske izkaznice in zaradi nepopolnih podatkov
za leto 1920. — 13. ZAL, Cod.III./78, list 12. —
14. ZAL, Reg.I./2060, Ust 106. — 15. ZAL,
Reg.I./1628-1629, list 678, Reg.I./1629-1630, list
158 in Reg.I./1631, lista 349 in 595. — 16. Sezna-
mi donatorjev v sejah mestnega občinskega sveta v
Cod.III./73, 74, 75, 76, 77 in 78. — 17. ZAL,
Reg.I./2060, list 107. — 18. ZAL, Cod.III./73, list
17. — 19. r.t., lista 178 in 187. — 20. ZAL,
Cod.III./74, listi 143, 158-159. — 21. ZAL,
Cod.III./74, lista 158-159, in Cod.III./75, listi
70-78. — 22. ZSL, Cod.III./74, list 165. — 23. r.t.,
listi 188-194. — 24. ZAL, Cod.III./75, listi 25-31,
70-78. — 25. r.t., listi 167-176. — 26. ZAL,
Cod.ni/77, Hsti 48-49, 9. — 27. r.t., listi 2-5. —
28. r.t, listi 178-181. — 29. Lojze Slanovec. Lj.
Kronika. Kronika slov. mest 1/1934, str. 71 in
ZAL, Cod.III/77, listi 85-86, 89-90. — 30. ZAL,
Reg. 1/1628-1629, list 679. — 31. ZAL, Cod.III/-
77,listi 118-120. — 32. ZAL, Reg.I/2060,list 25. —
33. r.t, list 28. — 34. r.t, list 29. — 35. r.t, Hsti
257-258. — 36. r.t, listi 59-61. — 37. ZAL,
Reg.I/2061, Pravila vdovskega in sirotinskega
sklada pri čmovojniškem okrajnem poveljstvu
št. 27 v Ljubljani, Hsti 379-385. — 38. ZAL, Co-
d.III/73, listi 149-155. — 39. r.t — 40. ZAL, Co-
d.III/74, listi 45-54. — 41. r.t., Hsti 68-77. — 42.
ZAL, Reg.I/2061, list 179 in Reg.I/2060, list
319. — 43. ZAL, Reg.I/2060, list 242. — 44. Glej
opombe pod zaporednimi številkami od 1 do
10. — 45. ZAL, Cod.III/73, listi 149-155,
186-187. — 46. ZAL, Cod.III/74, listi 45-54,
124-131. — 47. r.t, listi 68-77, 94-99, 124-131.
— 48. ZAL, Cod.III/74, listi 3-6, 45-54, 94-99
in Reg.I/2063, list 26. — 49. ZAL, Cod.III/75, li-
sti 1-9, 25-31. — 50. r.t, listi 1-9. — 51. r.t, listi
70-78. — 52. ZAL, Cod.III/79, lista 223-224.
— 53. ZAL, Reg.I/2062, list 60. — 54. ZAL,
Reg.I/2060, list 319 in Reg.I/2062, Hst 291.
— 55. ZAL, Reg.I/2061, listi 452, 460-461. — 56.
ZAL, Reg.I/2063, listi 37, 48^9, o rezultatih
akcije v pregledanih dokumentih ni podatkov.
— 57. ZAL, Reg.I/2061, list 43, o rezultatih ak-
cije  v  pregledanih  dokumentih  ni  podatkov.
— ' 58. ZAL, Reg.I/2063, Hsta 262, 122 in
Reg.I/2062, list 326. — 59. ZAL, Reg.I/2062, list
46. — 60. ZAL, Reg.I/2060, list 624. — 61. ZAL,
Reg.I/2062, list 74. — 62. ZAL, Reg.I/2062, list
226. — 63. ZAL, Cod.III/74, listi 23-30. — 64. r.t.,
listi 173-178. — 65. glej opombe pod zaporedni-
mi številkami od 1 do 10. — 66. ZAL, Cod.
III/72, 73, 74, 75, 76, zapisniki sej mestnega
občinskega sveta. — 67. ZAL, Reg.I/2060, 2061,
2063. — 68. ZAL, Reg.I/2063, lista 2,9.
64
ZDRAVSTVO IN
VETERINARSTVO V OBČINI
ČRNOMELJ OD ZAČETKA 20.
STOLETJA DO LETA 1985
ANDREJ DULAR
^ Na območju današnje belokranjske občine
Čmomelj je organizacija zdravstvene in živi-
nozdravstvene službe od začetka dvajsetega
stoletja do sredine osemdesetih let zanimiva z
vidika njenega razvoja in potreb prebivalstva.
Glede na število prebivalcev in razvitost ži-
vinoreje v čmomeljskem sodnem okraju v za-
četku 20. stoletja lahko sklepamo, da je bila
potreba po organizirani zdravstveni službi ve-
lika. Za okrog 15500 takratnih prebivalcev pa
je bila zdravstvena služba organizirana pred-
vsem v Čmomlju, kjer sta delala dva zdravni-
ka splošne prakse. Mesto je imelo še lekarno,
ki je preskrbovala prebivalce z najnujnejšimi
zdravili. Skromna je bila tudi živinozdravstve-
na služba. Celoten sodni okraj je imel le enega
živinozdravnika, ki je moral skrbeti za okrog
11400 glav goveje živine.'
Na območju današnje občine je bila pred
prvo svetovno vojno bolje organizirana babi-
ška služba. To je bilo tudi potrebno, saj je bila
vožnja porodnic z vozovi v novomeško ali
karlovško bolnišnico po slabih cestah za no-
sečnice predolgotrajna, predvsem pa prene-
varna. Tako so imeli v Črnomlju tri babice,
po eno pa v Dolenjcih pri Adlešičih, Dragatu-
šu, Kašči pri Semiču, na Preloki, Rodinah, Si-
njem vrhu ter v Tribušah in Vinici.2
Med obema vojnama je bila zdravstvena
služba organizirana po zdravstvenih območjih
oziroma banovinskih zdravnikih.3 Razen tega
so opravljali zdravniško prakso tudi zasebni
zdravniki. Tako so v Cmomlju ordinirali
zdravniki splošne prakse Božidar Küssl, Josip
in Boris Malerič in Štefan Sober, njihove ordi-
nacije pa so bile v zasebnih hišah. Ti zdravni-
ki so svoje bolnike zdravili na njihovih domo-
vih. Vozili so se z lastnimi ali najetimi vozovi,
nemalokrat pa so jih prišli iskat z vozom tudi
bolnikovi svojci. Zdravnik Küssl je uporabljal
za take priložnosti tudi svoj avtomobil. Bolni-
ke, ki so bili potrebni bolniške nege v bolnici
v Novem mestu, Ljubljani, na bolnikovo željo
tudi v Karlovcu, so prevažali z avtomobili ali
z vlakom.
Bolj kakor zdravnikov je v občini primanj-
kovalo zobozdravnikov. Zato ni čudno, da so
si hodili premožnejši popravljat zobe v hrva-
ški Karlovac. Revnejšim pa so zobobole lajša-
li kar domači zdravniki splošne prakse, ki so
bolniku bolan zob v skrajni sili tudi izdrli.
Šele tik pred drugo svetovno vojno so Čmo-
maljci dobili dentista Milana Perhavca in
Amalijo Anderluh, ki sta zbozdravstveno
prakso nadaljevala tudi v vojnem času.
Za zdravljenje živine je med vojnama skrbel
v Čmomlju okrajni vetennar, ki je imel tudi
privatno prakso.4
Med narodonosvobodilno vojno je bila or-
ganizirana redna ambulantna služba v Čmo-
mlju, Dragatušu, Semiču, Starem trgu in Vini-
ci, pa tudi v^ civilni partizanski bolnici v Ka-
nižarici pri Čmomlju. V tej bolnici se je v letu
1944 zdravilo 540 bolnikov, opravljenih je
bilo okrog 2500 zdravniških pregledov in 345
operacij. Za civilno prebivalstvo je v Čmo-
mlju zobozdravstveno službo opravljala parti-
zanska zbobozdravstvena ambulanta. 5
Za čas Avsto-Ogrske in stare Jugosjavije sta
bili na območju današnje občine Čmomelj
značilni še dve zdravstveni ustanovi. Prva je
bila lekarna, druga pa okrajna bolnišnica.
Iz pregledanih virov sicer ni bilo mogoče
ugotoviti nastanek prve lekame v Čmomlju,
ustni viri pa govore, da je bil prvi črnomaljski
lekamar mr. ph. Blažek, po rodu Čeh. Lekar-
no si je uredil v grajskem poslopju (danes Trg
osvoboditve 1), imela pa je eno samo sobo.
Dmgi lekamar, mr. ph. Hajka, ki je okrog leta
1880 prišel v Čmomelj, je bil prav tako češke-
ga rodu. Le-ta je vzel v najem prostore v eno-
nadstropni hiši v sedanji Ulici Staneta Roz-
mana št. 26 ter si v dveh sobah uredil lekamo.
Od Hajkove vdove je lekamo leta 1911 kupil
mr. ph. Spiro Vrankovič. Hišo, v kateri je bila
lekama, je povečal in razširil poslovne prosto-
re. Lekama se je imenovala Pri Materi Božji
in jo je Vrankovič vodil skoraj štirideset let.
Pri njem so v tem času službovali farmacevti:
Metod Rauch iz Pobežja pri Adlešičih od
1922-23, Luka Capič iz Makedonije okrog
leta 1930, Bela Steiner od 1936-38 in sin Da-
libor Vrankovič. V lekami je Vrankoviču po-
magala še žena Marija. Lekama je delovala
tudi med drugo svetovno vojno, po vojni pa so
jo po nalogu ministrstva za zdravstvo SR Slo-
venije 8. novembra 1949 nacionalizirali. Za
njenega prvega upravnika pa so imenovali mr.
ph. Milana Dujca.
Leta 1964 se je lekama preselila v nove pro-
store, leta 1984 pa so bili v njej zaposleni
dva farmacevta, višji farmacevtski tehnik, štir-
je farmacevtski tehniki in lekamiški labo-
rant.6 Lekama je poslovna enota zdmženja
dolenjskih lekam.
Zaradi nalezljivih in kužnih bolezni, ki so
pretile prebivalstvu in tudi zaradi bližine av-
stro-ogrske meje na reki Kolpi, so v Čmo-
mlju, tako kot v drugih mestih, imeli okrajno
bolnišnico (izolimico). Zgrajena je bila na ze-
mljišču, katerega la^stnik je bil od leta 1883 Jo-
han Schweiger iz Čmomlja, h. št. 44. To ze-
mljišče, ki je leta 1893 prešlo v last Jakoba
Majerla iz Otovca, h. št. 3, sta sestavljala vrt
65
in njiva. Majerle je 25. septembra 1902 oboje
prodal Zdravstevenmu okrožnemu zastopu v
Črnomlju za 1200 kron. Zdravstveni zastop je
začel na tem zemljišču zidati visokopritlično
stavbo okrajne bolnišnice. Le-ta je bila dogra-
jena leta 1907, ko je bila tudi vpisana v ze-
mljiško knjigo. Stala je na kraju sedanje zgrad-
be na Kolodvorski cesti h. št. 34J Črnomalj-
ska bolnišnica (izolimica) ni imela stalnega
zdravstvenega osebja, saj je delovala samo ob
raznih epidemičnih boleznih. Zdravnik in
strežno osebje so po potrebi prihajali iz novo-
meške bolnišnice usmiljenih bratov, medtem
ko je bil okrajni dezinfektor Kremar, ki je ob
epidemijah razkuževal hiše in tudi samo bol-
nišnico, doma iz Črnomlja.^ Ker pa večjih
epidemičnih bolezni vsaj med vojnama ni
bilo, je tako bolnišnica bolj ali manj pripra-
vljena samevala vse do druge vojne.
Po zadnji vojni se je zdravstvena služba
močneje razmahnila, saj so tudi v manjših
krajih začeli ustanavljati zdravstvene postaje.
Takšna postaja je bila leta 1953 odprta v Ad-
lešičih, zdravnik pa je enkrat na teden prihajal
tjakaj iz Črnomlja.^ Leta 1956 je dobil zdrav-
stveno postajo v starem šolskem poslopju tudi
Semič. 10 Leta 1958 so odprli ordinacijo v za-
sebni hiši v Vinici, zdravnik pa je prihajal
dvakrat tedensko iz Črnomlja. V Vinico so
hodili k zdravniku tudi ljudje s Hrvaškega.
Poljanci so iskali pomoč pri zdravniku v
Predgradu, ki spada danes v kočevsko občino.
Starotržci so sicer imeli opremljeno zobno
ambulanto, vendar je v njej zobozdravnik red-
ko ordiniral. Zato so ljudje hodili k zobo-
zdravniku tudi v hrvaško Bosiljevo in Ogulin.
Leta 1965 je bila v Vinici zgrajena zdrav-
stvena postaja. Tega leta je delalo v občini Čr-
nomelj pet zdravnikov. Štirje so bili v Črno-
mlju, en pa je stalno ordiniral v Semiču. Ra-
zen tega so imeli v Črnomlju dva zobozdrav-
nika, v Semiču pa dentista. Leta 1965 je prišlo
na enega zdravnika splošne prakse 3400 pre-
bivalcev črnomaljske občine.' •
Boljše in učinkovitejše zdravstveno varstvo
so potrebovali tudi v delovnih organizacijah,
zlasti tistih, v katerih je večkrat prihajalo do
delovnih poškodb. Zato so nastale obratne
ambulante v črnomaljski tovarni Belt, kani-
žarskem Rudniku rjavega premoga in v semi-
ški tovarni Iskra. Medtem ko prvi dve delovni
organizaciji v svojih ambulantah nista imeli
lastnega zdravnika (le-ti so prihajali iz zdrav-
stvenega doma Črnomelj vsak drugi dan), je
imela ambulanta semiške Iskre, ustanovljena
1963, od leta 1968 zdravnika, ki je bil zapo-
slen polovico delovnega časa.'2
Zdravstveni dom v Črnomlju in ambulanti
v Vinici in Semiču so delali v neprimernih in
pretesnih prostorih, kjer ni bilo velikih mož-
nosti za razširitev zdravstvene dejavnosti.
Zato je bila gradnja novih, sodobnih objektov
nujna. Nov zdravstveni dom v Črnomlju so
tako odprli 1977., leto kasneje v Semiču še
novo zdravstveno postajo. Tej seje 1981. pri-
družila tudi nova zdravstvena postaja v Vini-
ci.
V zdravstvenem domu v Črnomlju sta pro-
tituberkulozni dispanzer in ginekološki dis-
panzer, ambulanta za medicino dela, rentgen
in zobozdravstvena ambulanta, dispanzer za
predšolske in šolske otroke ter dispanzer za
zdravstveno varstvo borcev NOB.
Leta 1985 je bilo zdravstveno varstvo v ob-
čini organizirano v okviru regionalne in ob-
činske zdravstvene skupnosti, ^ storitve pa
opravljajo zdravstveni dom v Črnomlju ter
zdravstveni postaji v Semiču in Vinici.
Leta 1983 je bilo v občini deset stalnih
zdravnikov in honorarni ginekolog, 25 medi-
cinskih sester in dve babici. Zobozdravnikov
je bilo v občini sedem: po en v Semiču, Vinici
in na Srednji šoli v Črnomlju, šrirje pa v
zdravstvenem domu v Črnomlju. En zdravnik
je bil stalno zaposlen tudi v Semiču, in sicer
pol delovnega časa v tovarniški ambulanti
Iskre, pol pa v semiški zdravstveni postaji. V
Vinico je prihajal zdravnik dvakrat tedensko
iz Črnomlja.
Ljudje iz Starega trga in Poljanske doline so
hodili k zdravniku v Črnomelj pa tudi v
Predgrad. ' 3 Stalno so v občini imeli zaposlene
tudi medicinske sestre, in sicer eno v Vinici,
dve v Semiču, tri v obratni ambulanti Iskre,
dve v tovarni Belt, eno v Rudniku Kanižarica
in šestnajst v zdravstvenem domu v Črnom-
lju. 14
Po drugi svetovni vojni se je v črnomaljski
občini uspešno razvijalo tudi živinozdravstvo.
Zasebna veterinarska praksa z enim veterinar-
jem je trajala vse do leta 1958, ko so zaposlili
še enega veterinarja. Leta 1959 so ustanovili v
Črnomlju veterinarsko postajo, leta 1975 pa
so zanjo zgradili novo stavbo. Ta ima labora-
torij in operacijski prostor. Postaja deluje od
leta 1978 kot delovna enota Dolenjskega vete-
rinarskega zavoda v Novem Mestu in posluje
na območju cele Bele krajine. Leta 1985 je
imela tri veterinarje v črnomaljski občini, dva
v metliški ter dva veterinarska tehnika. ' 5
OPOMBE
1. Leksikon občin za Kranjsko. Dunaj 1906. — 2.
Isto. — 3. Krajevni leksikon dravske banovine. Lju-
bljana 1937. — 4. Matija Weiss, r. J910, sodni us-
lužbenec v pokoju, Vodnikova 1, Črnomelj. — 5.
Razstavno gradivo. Belokranjski muzej, Metlika.
— 6. Milan Dujec, r. 1922, mr. ph., vodja lekarne v
Črnomlju, Vodnikova 12, Črnomelj. — 7. Podatki
iz Katastrskega urada v Črnomlju. — 8. Matija
Weiss, (kot op. 4). — 9. Časopis DELO, 20. — 10.
1965. 10. Jože Dular, Semič v Beh krajini, 1971.
—11. Časopis DELO, 16. 2. 1965. — 12. Jože Du-
lar, n. d. — 13. AJenka Strec, r. 1940, zdravnica
splošne medicine, Čardak, 5, Črnomelj. — 14. Ma-
rija Papež, nadzorna medic, sestra. Zdravstveni
dom Črnomelj. — 15. Podatki Veterinarske postaje
Črnomelj.
66
ZGODOVINA IN ZGODOVINSKA
VEDA OB SLOVENSKI ZAHODNI
MEJI V LETU 1989
BRANKO MARUŠIČ
To poročilo o raziskovanju zgodovine ter o
predstavljanju zgodovinskih raziskav na oze-
mljih ob slovenski zahodni meji v letu 1989 bi
lahko pričeli z ugotovitvami, ki stoje na uvod-
nem mestu podobnega poročila za leto 1988.'
V pojasnilo in opravičilo pa je vredno takoj
na začetku dodati, da se obravnavana dejav-
nost osredotoča v prvi vrsti na Trst in tiste
predele Goriške, ki sodijo k italijanski državi.
Podatki so prevzeti po objavah v dnevnem in
drugem periodičnem tisku, nekaterim dogod-
kom je pisec poročila osebno prisostvoval.
Zelo verjetno je, daje kak pomembnejši do-
godek v tem poročilu prezrt. Zlasti velja to
poudariti pri poročanju o dogodkih v Furlani-
ji, še posebej pa za območje zahodne Furlani-
je, katere središče je Pordenone. Ker pa so se-
veda kraji onkraj Tilmenta že precej oddalje-
ni od slovenske zahodne etnične meje, se očit-
no interes slovenskega zgodovinopisja z veča-
njem zemljepisne oddaljenosti manjša.
Na začetku leta 1989 je vzbudil veliko po-
zornost javnosti izid knjige La cultura slovena
nel Litorale, ki je prinesla gradivo s seminarja
(oktober-november 1986) o slovenski kulturi
na Primorskem; avtorji v zborniku objavlje-
nih prispevkov so Slovenci (A. Rebula, B.
Marušič, B. Uršič, L. Bratuž in E. Cevc).
Predstavljena je bila 12. januarja 1989 v Gori-
ci istočasno s podobno zasnovanim zborni-
kom o furlanski kulturi na Goriškem Cultura
Friulana nel Goriziano (gradivo s seminarja v
letu 1987). Oba seminarja je pripravil in oba
zbornika izdal Istituto di storia sociale e reli-
giosa V Gorici; tudi v letu 1989 je nadaljeval s
svojo zelo odmevno aktivnostjo.2 Oba zborni-
ka sta bila predstavljena tudi v Krminu (9. 3.),
v Novi Gorici (16. 3.), slovenski zbornik pa
tudivRonkah(17. 11.).
Goriški zbornik o slovenski kulturi ima v
prvi vrsti namen, da italijanske bralce sezna-
nja s preteklostjo slovenskih sosedov. Podob-
ne cilje ima tudi zbornik Presenza e contribu-
to della cultura slovena a Trieste. V njem so
objavljena predavanja, ki jih je pomladi leta
1987 v Trstu organizirala Skupina 85 pod po-
kroviteljstvom deželnega šolskega zavoda
(IRRSAE). V publikaciji sodelujejo italijanski
in slovenski pisci (G. Petronio, E. Sussi, D.
Bratina, P. Merku, L. Bellomi, M. Milani-
Kruljac, P. Cammarosano, P. Fonda), pred-
stavljena je bila 1. decembra 1989. Seveda pa
ni bil to edini tržaški zbornik, v katerem je
našla mesto tudi slovenska problematika.
Skoraj sedemsto strani obsega knjiga Trieste:
Lineamenti di una citta, v njej sodelujejo tudi
slovenski avtoiji (J. Pirjevec, T. Simčič, S. Pa-
hor, E. Sferco, Marijan Kravos, N. Maganja-
Jevnikar, I. Jevnikar, D. Jakomin in M. Oblak).
Že nekaj let je v Trstu opazna dejavnost
skupine slovenskih in italijanskih izobražen-
cev, ki delujejo v Skupini 85. Na začetku leta
(26. 1.) je ta skupina v sodelovanju z deželnim
inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja
predstavila razpravo Marte Verginella La Sto-
ria di Dolina tra Otto e Novecento (Qualesto-
ria št. 1, 1988). 31. marca je Skupina 85 pri-
pravila mednarodno okroglo mizo o prevaja-
nju del Scipia Slatapeija; prireditev je pobudil
malodane sočasni izid Slataperjeve knjige II
mio Carso v hrvaščini, slovenščini in nemšči-
ni.
Deželni inštitut za zgodovino odporniškega
(osvobodilnega) gibanja v Julijski krajini, ki
deluje v Trstu od leta 1953, je marljivo delo-
val. Njegovo glasilo revija Qualestoria je izha-
jala z manjšo zamudo, tako daje prva številka
17. letnika (1989) izšla konec poletja; prinesla
je gradivo s simpozija o antisemitizmu v Italiji
(Gorica, 8. in 9. 11. 1988). Na pomlad se je
med predstavniki tega inštituta in tržaškega
odbora za zaščito vrednot odpomištva in de-
mokratičnih institucij (antifašistični odbor) na
eni ter s tržaškim dnevnikom II Piccolo na
drugi strani vnela polemika o fašizmu in anti-
fašizmu. 5. marca 1989 je dnevnik objavil čla-
nek 15 zeri di follia dello Stato (15 ničel blaz-
nosti države), v katerem je glavni urednik Pa-
olo Francia objokoval predrepubliško Italijo.
Sledila je reakcija prizadetih in Primorski
dnevnik^ je presodil, kako je v Italiji še vedno
potrebna dejavnost antifašističnih ustanov
tudi potem, ko je sicer minilo že pol stoletja
od padca fašizma. Na tržaške posebnosti v od-
nosu do odporniškega in osvobodilnega giba-
nja je opozoril tudi zgodovinar Galliano Fo-
gar v razgovoru z časnikarjem Primorskega
dnevnika,^ da je tudi v italijanskem Trstu, še
izraziteje kot drugod po državi, priča odkla-
njanju objektivnega in poštenega zgodovino-
pisja, tako da se krajevna zgodovina sodi in
ocenjuje le kot zgodovina obrambe italijan-
stva, pozabljajoč na vsedržavni in mednarodni
okvir, v katerem se je mesto razvijalo. Ni na-
ključje, poudarja naš sogovornik, da se mnogi
še danes navdušujejo za zgodovinarje kot sta
Aitilo Tamaro in Rino Alessi, ki sta tržaška
dogajanja ocenjevala izključno v črno-beli luči
italijanstva in slovenske nevarnosti. V luči teh
spoznanj in namenov je potekal tudi seminar
Trst v vojni (1940-1945), ki sta ga pripravila
deželni inštitut za zgodovino odpomištva in
tržaška pokrajina. Seminar je začel 20. no-
vembra z okroglo mizo (s podnaslovom So-
67
očanje mnenj) na kateri so svoje poglede pred-
stavili predvsem polirični delavci (med njimi
kot edini Slovenec tajnik deželne SSK I. Jev-
nikar). Sledilo je nadaljevanje seminarja (14.
12.) z nastopom zgodovinarjev in s podnaslo-
vom Mesta in vojna: novi viri in metodološki
oprijemi. Drugi del seminarja je bil zanimiv
zaradi prikazane problematike in zaradi zani-
mivih pobud, ki jih na primeru druge svetov-
ne vojne kaže italijanska historiografija; pre-
davatelji na seminarju so prišli iz raznih itali-
janskih krajev. Tretji del seminarja (s podna-
slovom Fašizem, Donava in Balkan ob koncu
tridesetih let) se je odvijal januarja 1990. V
tem delu so poleg italijanskih sodelovali tudi
nemški in slovenski zgodovinarji. Seminar
Trst v vojni (1940-1945) naj bi uvajal v med-
narodni posvet o Trstu med drugo svetovno
vojno, konec leta 1990.
V Trstu je leto 1989 minevalo še v zname-
nju nekaterih drugih seminarjev, posvetov,
predavanj, predstavitev knjig itd. Pri nizu pre-
davanj Trst in prva svetovna vojna (spomini
in premišljevanja) je poleg tržaške občine in
centra za gospodarske in politične študije
»Ezio Vanoni« sodeloval tudi deželni inštitut
za zgodovino odpomištva. 7. aprila so o temi
vojna in spomin govorili Camillo Zadra iz
Trenta ter Elvio Guagnini in Marina Bossi iz
Trsta, v drugem predavanju (12. april) je Ma-
rio Silvestri primerjal avstroogrsko in italijan-
sko vojsko, dunajski profesor Karel Stuhlpfar-
rer je govoril o koncu Avstro-Ogrske in o no-
vih ravnovesjih v podonavski Evropi, v za-
dnjem predavanju (27. 4.) je Mario Isnenghi
govoril o zgodovinopisju o prvi svetovni voj-
ni. Več je bilo v Trstu predavanj o sodobne-
jših problemih, udeleženci pa se kljub aktual-
nosti niso mogli izogniti pogledom na zgodo-
vino (tako na primer simpozij o prihodnosti
Trsta 20. in 21. januarja; simpozij o pluraliz-
mu v socialistični družbi 9., 10. in 11. febru-
arja; predavanje ob 40-letnici italijanske usta-
ve 28. februarja; okrogla miza ob 40-letnici
prvih volitev po drugi svetovni vojni v Trstu
7. novembra).
Iz dogodkov, ki so bili namenjeni starejši
zgodovini, je potreba omeniti vsekakor več
prireditev o neoklasicizmu, kot kulturnem ]n
civilizacijskem pojavu v zgodovini Trsta. Že
leta 1988 je pri tržaški založbi Fachin izšla za-
jetna monografija Trieste, l'architettura ne-
olassica. Sledil je 24. in 25. februarja simpozij
o neoklasicizmu v Trstu, na katerem pa so
prevladovale predvsem teme iz kulturne zgo-
dovine. 20. decembra je bila na tržaškem gra-
du odprta zgodovinska razstava Obrazi vojne,
na njej je bilo prikazano predvsem fotografsko
gradivo iz zbirke Henriquez. Med predstavi-
tvami knjig je omeniti italijansko izdajo medi-
teranskega breviaija Predraga Matvejeviča
(knjigo je 10. februarja predstavil C. Magris),
potem II caso Austria. Dall'Anschluss all'era
Waldheim (urednika R. Cazzola in G. E. Rus-
coni; ob predstavitvi 28. maja je okroglo mizo
vodil prof Giorgio Negrelli), monografijo o
glasbenih dogajanjih v Trstu (1750-1850), ki
jo je napisal Giuseppe Radole (predstavljena
2. 6.), biografijo Vita di Enrico Berlinguer (av-
tor G. Fiori, predstavitev 10. 11.), 11. decem-
bra pa je predstavitvi knjige o laični opoziciji
v Italiji med Ieri 1861-1922 prisostvoval sam
avtor, predsednik italijanskega senata Giova-
nini Spadolini. Izrazito tržaški zgodovini je
posvečena knjiga Paola Seme II cantiere S.
Rocco: lavoro e lotta operaia 1858-1982, iz-
dal jo je Istituto regionale di studi e docu-
mentazione sul movimento sindicale e sui
problemi economici e sociali di Trieste e del
Friuli Venezia Giulia (predstavljena je bila
30. junija). Bianca Maria Favetta je izdala
monografijo Trieste. Costumi e mestieri dai
documenti dell'Ottocento (založba Fachin),
isri založnik je izdal knjigo Libane Stock We-
inberg L'anello, ki je družinska kronika druži-
ne Stock, znanih tržaških žganjarjev. V Gorici
je izšla knjiga Giorgia Voghere Anni di
Trieste,^ o kulturi Trsta na začetku 20. sto-
letja. Pozornost je vzbudila tudi zajetna mo-
nografija o reki Timav II Timavo. Immagini,
storia, ecologia di un fiume carsico, pri kjnigi
so sodelovali tudi slovenski avtorji (B. in M.
Uršič, F; Habe, F. Leben).
Trojezično izdajo Priročniki in karte o or-
ganizacijski strukturi v deželah Koroški,
Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918,
ki so jo izdaH današnji arhivi v naslovu knjige
omenjenih dežel so predstavili v Trstu 27.
aprila. Iz dogajanj v Trstu je še omeniti trid-
nevni simpozij Trst-vzhodna dežela psiho-
analize ob stoletnici rojstva psihiatra Edoarda
Weissa, tržaškega rojaka; simpozij je bil v
dneh med 8. in 10. decembrom.
Na Goriškem in v Gorici je delo na podro-
čju zgodovine označevala dejavnost Istituto di
storia sociale e religiosa. Omenili smo že izda-
jo zbornika o slovenski kulturi na Primor-
skem in o furlanski kulturi na Goriškem. In-
štitut je svoje akademsko leto pravzaprav
odprl 10. februarja v dvorani goriške pokra-
jinske uprave. Predsednik inštituta prof Ful-
vio Salimbeni je začrtal letni program, sledilo
pa je nato predavanje tržaškega univerzitetne-
ga profesorja Giulia Cervanija La storiografia
nel Litorale fra '800 e '900. Mesec dni zatem
(10.3.) je Inštitut predstavil gradivo s simpozi-
ja (1987) o oglejskem patriarhu Pavlinu Atti
del convegno intemazionale di studio su Pa-
olino d'Aquileia nel XII centenario dell'epis-
copato. Istočasno je bil predstavljen zbomik
Aquileia e le Venezie nell'alto medioevo,
knjigo je izdal center za gomjejadransko stari-
noslovje (Centro Antichita Altoadriatiche).
16. junija je v Gorici predaval profesor bene-
ške univerze Umberto Corsini o južnotirol-
skem vprašanju v letih 1918-1946; takrat je
68
predstavil knjigo Alto Adige 1918-1946, ki jo
je napisal skupaj z nemškim zgodovinarjem
Rudolfom Lillom. Jesenski del dejavnosti in-
štituta sta uvedla Giuseppe Dal Pozzo in Lui-
gi Tavano s predavanjem (22. 9.) o raziskavi
življenjepisa goriškega nadškofa Carla Mar-
gottija. Med 6. oktobrom in 10. novembrom
je inštitut pripravil izpopolnjevalni tečaj za
goriške šolnike; na tečaju so predavatelji pri-
kazali probleme iz krajevne goriške zgodovine
od leta 1866 do konca prve svetovne vojne.
Tečaj je pomagala organizirati založba »La
Scuola« iz Brescie. 15. novembra je predsed-
nik inštituta Fulvio Salimbeni predstavil v
Gorici knjigo spominov Fey von Hassel (hčer-
ka nemškega diplomata v Rimu) na čas pred
in med drugo svetovno vojno; knjiga je izšla v
Brescii z naslovom Storia incredibile. S prire-
ditvijo simpozija ob 100-letnici smrti zgodo-
vinarja, publicista in statistika Carla Czömiga
(15.12.) je inštitut končal svoje delo v koledar-
skem letu. Na simpoziju so sodelovali z refe-
rati le italijanski poznavalci življenja in dela
češkega Nemca, ki je poleg drugega napisal
zelo obširno zgodovino goriške dežele (1873).
Goriška državna knjižnica (Biblioteca Sta-
tale isontina) je poleg svoje revije Studi Gori-
ziani izdala enajsri suplement k reviji. Gre za
zbornik člankov o goriškem germanistu Ervi-
nu Pocarju (predstavljen je bil v Gorici 19.
maja). Goriški pokrajinski muzej je dobil
nove razstavne prostore v eni od palač ob go-
riškem gradu. V teh prostorih je priredil raz-
stavo Aureo Ottocento (odprta 16. 6.). Ob
razstavi je pripravil tudi predavanje Maddale-
ne Maini Pascoletti o simbohčnih in drugih
pomenih nakita (26. 9.). Muzej je izdal drugi
zvezek svojega glasila Annali di storia isonti-
ni. Ob predstavitvi (11. 5.) te publikacije je
bilo krajše predavanje Furia Bianca o tihotap-
cih, izobčencih in biričih na Furlanskem v
minulih stoletjih. Druga pomembnejša razsta-
va goriškega pokrajinskega muzeja je bila
Theatrvm Adriae (odprta 23. 6.), prikaz geo-
grafskih kart in skic od 14. do 18. stoletja. Ob
razstavi je izšel bogat katalog, 17. in 18. no-
vembra pa je sledil v Gorici poseben geograf-
ski simpozij posvečen razstavi, predvsem pa
zemljepisen Alessandru Cucagni (1917-1987).
Predavatelji, največ jih je bilo s tržaške uni-
verze, so svoje delo usmerili predvsem v obra-
vnavo zgodovinskih tem s področja geografije.
Med ostalimi goriškimi prireditvami je po-
trebno naprej označiri 23. srednjeevropsko
srečanje (7. - 9. 12.) o kulturi in družbi v dvaj-
setih letih dvajsetega stoletja v srednjeevrop-
skem prostoru. Lepo število udeležencev in
referentov, ki so prišli iz Avstrije, Češkoslova-
ške, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije in seve-
da Italije, je svoje nastope namenjalo v prvi
vrsti leposlovju in drugim zvrstem umetnosti,
manjkali pa niso tudi zgodovinski referati
med katerimi je omeniti prikaz dvajsetih let
na Slovenskem Vasilija Melika, referat Gusta-
va Comija o srednjeevropskem prostoru po
prvi vojni, Pasqualeja Fomara o boljševiških
revolucionarnih vzgibih na Madžarskem,
Avstriji in Bavarski po prvi vojni. Angela Are
o Avstriji med cesarstvom in republiko, Um-
berta Corsinija in Paola Zillerja o južni Tirol-
ski po razpadu Avstro-Ogrske ter Fulvia Sa-
limbenija o razmerah v Julijski krajini v istem
obdobju.
Na začetku leta so v Gorici počastili tride-
setletnico revije Iniziariva Isonrina (proslava
je bila 27. 1.), ki je tudi na polju zgodovinopi-
sja začrtala nova pota zlasti v odnosu do raz-
ličnih etničnih sestavin historične dežele Go-
riške. Mesec dni zatem (25. 2.) je sledila pro-
slava 2 5-letnice katoliškega tednika Voce
Isontina. Maja pa je izšla prva številka dvoje-
zičnega lista Isonzo-Soča, druga številka (s po-
sebnim insertom Sama Pahorja o fojbah) je iz-
šla konec leta. 5. maja je goriška pokrajinska
uprava predstavila dvojezični zbornik o glas-
beniku in žrtvi fašizma Lojzetu Bratužu; knji-
ga je prinesla gradivo z enodnevnega simpozi-
ja, ki je bil v Gorici na pomlad leta 1987.
Zbornik je bil prikazan tudi v Trstu (Društvo
slovenskih izobražencev) 5. junija ter v Pevmi
pri Gorici 28. junija. Oktobra je izšla posebna
publikacija ob 30-letnici krvodajalske organi-
zacije (ADVS) na Goriškem, decembra pa je
prav tako posebna brošura počastila
6 5-letnico ustanove za ljudske hiše na Gori-
škem (lACP). Razprava o zgodovini goriške
predilne industrije SAFOG (Qualestoria št. 2,
1988) je bila prikazana na posebni prireditvi v
dvorani goriške pokrajinske uprave (2. 3.). Po-
krajinska uprava je sodelovala tudi pri pred-
stavitvi fotomonografije o občini Nova Gorica
(Gorica, Kulturni dom) 13. aprila 1989; knji-
ga je izšla v štirih jezikih, predstavitev je bila
namenjena v prvi vrsti italijanski verziji. Ob
tej priložnosti je goriški župan Antonio Scara-
no napovedal izid zbornika, s katerim bi obe
občini (Gorica in Nova Gorica) počastili bli-
žajočo se tisočletnico prve omembe Gorice v
zgodovinskih virih (1001). Tudi knjiga Gori-
zia in posa je namenjena v prvi vrsti fotograf-
skemu upodabljanju Gorice skozi desetletja,
ki so sledila iznajdbi fotografije; knjigo so
predstavili v Gorici 22. novembra 1989 (to
nalogo sta opravila prof G. Cervani in G. P.
Gri). 26. novembra so z rednim letnim kon-
gresom (66. po vrstnem redu) v Gorici poča-
stili sedemdesetletnico furlanskega filološkega
društva (Societa Filologicha Friulana), dogo-
dek je počastilo še nekaj prireditev v Gorici in
na furlanskem podeželju. Ob jubileju in ob
goriškem kongresu je društvo izdalo posebno
zborniško publikacijo Friul di soreli jevat.
Na posebnem mestu je omeniti simpozij
Prisotnost in vloga Slovencev v razvoju Gori-
ške (Gorica, 11. in 12. maj 1989), pripravila
ga je Konzulta za vprašanja mestne etnične
69
manjšine, goriška občina ob strokovnem sode-
lovanju goriške podružnice Slovenskega razi-
skovalnega inštituta (SLORI) in goriškega
mednarodnega socialnega inštituta (ISIG). Na
simpoziju so sodelovali slovenski in italijanski
predavatelji, obravnavana tematika je bila
razpeta med zgodovino in sedanjostjo. Izrazi-
to zgodovinske teme so prikazali Branko Ma-
rušič. Marko Waltritsch, Pavle Merku, Lojzka
Bratuž, Milica Kacin-Wohinz in Miran Ko-
mac.
V raziskovanje preteklosti so bili vključeni
tudi nekateri manjši kraji na Goriškem. V Kr-
minu so pripravili diskusijo o problemu no-
vembra 1918, o koncu prve svetovne vojne.
Pri prireditvi so sodelovali Pier Luigi Bertina-
ria, Walther Schaumann in Mario Silvestri;
istočasno so predstavili zbomik Ottobre 1917,'
V katerem je zbrano gradivo iz diskusije o ko-
bariški bitki, Krmin, 4. december 1987). V
Krminu so 23. decembra prikazali knjigo o
rojaku Luigiju Visintinu, znanem italijan-
skem zempljepiscu in kartografu. Revija II
Territorio, ki izhaja v Ronkah je svojo 25. in
26. številko namenilo Istri (na podoben način
je dvojno številko 16-17/1986 namenila slo-
venski manjšini v Italiji). Obe številki obsega-
ta preko 600 strani, napisalo jih je lepo število
avtorjev. Ob tem je omeniti še eno izdajo o
istrskih problemih, gre za objavo gradiva z
okrogle mize (Trst, november 1987), ki je pri
tržaškem krožku »Istria« izšla pod naslovom
Popoli e cultura in Istria: interazioni e scam-
bi.
30. novembra se je začel v Zagraju (Sagra-
do) ob Soči (južno od Gorice) ciklus preda-
vanj, posvečen reki Soči: program predavanj,
ki naj bi se odvijala tudi v začetku leta 1990,
je najavil udeležbo tudi slovenskih poznaval-
cev. V začetku maja 1989 je Giancarlo Ber-
tuzzi predaval v Foglianu o dejavnosti skupi-
ne Montes, ki je odigrala pomembno vlogo v
furlanskem odpomiškem gibanju. 27. oktobra
pa so v Šmartinu (S. Martino del Carso) prika-
zali delo Daria Mattiussija S. Martino del
Carso: storia, societa e ambiente. Poslušalce je
v predstavitev uvedel Giancarlo Bertuzzi,
govoreč o majhnih skupnostih v velikih zgo-
dovinskih dogodkih ter o deželah in ljudeh v
prvi svetovni vojni.
Poročilo o dogajanjih v Vidmu in dmgih
furlanskih krajih je - kot omenjeno - nepo-
polno. Iz dejavnosti furlanskega inštituta za
zgodovino odpomištva je potreba omeniti
vsaj seminar Regime fascista e fascismo locale
nelle regioni dell Italia nordorientale. Temi
della storiografia e ipotesi di ricerca, 12. in 13.
maja v Vidmu. Prispevke slovenske in jugo-
slovanske historiografije pri obravnavi Julij-
ske krajine med obema vojnama sta podala
Mihca Kacin-Wohinz in Branko Mamšič. Isti
inštitut je bil tudi soorganizator predstavitve
knjig La Resistenza in Friuli 1943-1945 av-
torja Giampaola Galla (Videm, 13. maj 1989)
in obsežnega zbomika o tržaški Rižami San
Sabba. Istruttoria e processo per il lager della
Risiera (Videm, 19. maj 1989). V Pordenonu
je Istituto regionale di studi europei del Friuli
Venezia Giulia priredil med 3. marcem in 6.
aprilom 1989 seminar Alle origini della de-
mocrazia, na katerem so predavatelji zgodo-
vinske teme (predvsem v spominu na franco-
sko revolucijo) prenašali v sodobno družbo. V
Bellunu pa je bil med 25. in 27. majem 1989
tridnevni seminar o goratih predelih Veneta v
novejši zgodovini. Manjšine in njih jeziki so
bili predmet posebne okrogle mize v Vidmu
(18.2.) in mednarodnega simpozija prav tako
v Vidmu, septembra meseca.
Konec leta je bil v Passarianu in v Vidmu
predstavljen preko 500 strani obsegajoč turi-
stični vodnik po deželi Furlanija - Julijska
krajina; izdala ga je založba De Agostini iz
Novare, napisal pa Giuseppe Bergamnini. V
Ogleju je bil 20. aprila simpozij o projektu
študija furlanske zgodovine od časa oglejskega
patriarhata dalje.
Svojstven delež je prispevala tudi slovenska
manjšina. Vključena je bila seveda v dogaja-
nja večinskega naroda, hodila pa je tudi po
lastnih poteh. Slovenci na Tržaškem, Gori-
škem in v Benečiji so izdali nekaj knjig, poča-
stili so pomembnejše jubileje ter pripravili
okrogle mize in predavanja posvečena prete-
klosti.
Predstavitev prevoda zgodovine Langobar-
dov Pavla Diakona s komentarjem akademika
Boga Grafenauerja v Trstu (Dmštvo sloven-
skih izobražencev) 13. februarja 1989 se ni
mogla izogniti polemičnim besedam uperje-
nih do piscev, ki v Venetih spoznavajo pred-
nike^ Slovencev. Prav ti pisci (Matej Bor, Jož-
ko Savli in Ivan Tomažič) so svojo skupno
knjigo o Venetih predstavili v Gorici 9. no-
vembra 1989. Pri razstavi Trouver Trieste, ki
jo je tržaško mesto prikazalo v Parizu, so bili
tržaški Slovenci skorajda prezrti in v zadnjem
trenutku so uspeli pripraviti nekaj diskusij-
skih večerov; odvijali so se v Pompidoujevem
centru. Takrat prikazane referate je tržaška
Narodna in študijska knjižnica objavila v tro-
jezičnem (italijanščina, slovenščina in fran-
coščina) zbomiku Slovenski glas. Predstavili
so ga 23. februarja v Trstu, pa tudi v Ljubljani
(14.3.). Zbomik prinaša prispevke devetih av-
torjev. 20. aprila so v Špetru Slovenov pred-
stavili knjigo Per un pugno di terra slava av-
torja Pavla Petričiča (Petriciga). Knjiga obra-
vnava dogodke med dmgo svetovno vojno in
po njej v Beneški Sloveniji. V dmgi polovici
leta pa je izšlo še nekaj pomembnih del. Ob
stoletnici posojilnice v Nabrežini so 22. okto-
bra predstavili knjigo Marka Waltritscha Po-
sojilnice na nabrežinskem Krasu. O knjigi so
nato govorili na posebni prireditvi v Nabreži-
ni 10. novembra, spremljala jo je tudi razstava
70
o hranilnicah in posojilnicah na nabrežin-
skem Krasu. Nabrežina pa je dobila še eno
krajevno publikacijo in sicer monografijo Na-
brežinski kamnolomi, ki so jo napisali Aleš
Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič.'^ Izšli
sta še dve knjigi o slovenskem bančništvu na
Tržaškem. Ob otvoritvi svojih poslovnih pro-
storov je obširen dvojezični zbornik (ni po-
vsem zgodovinski) izdala hranilnica in poso-
jilnica na Opčinah, svojo tridesetletnico pa je
z objavo knjige Milana Pahorja Slovensko de-
narništvo v Trstu, Denarne zadruge, hranilni-
ce, posojilnice in banka v Trstu 1880-1918,
izdala Tržaška kreditna banka (predstavitev
15. decembra). Septembra je dom »Jakoba
Ukmarja« v Skednju predstavil tri svoje izda-
je: mapo fotografij iz Škedenjskega etnograf-
skega rnuzeja, drugo izdajo Dušana Jakomina
knjige Škedenjska krušarica ter ponatis znane
knjige Jakoba Sokliča Istra kliče...(knjiga je
prvič izšla leta 1928). Ukmarjev dom v Sked-
nju pa je izdal in nato 3. decembra predstavil
dvojezično knjigo Dušana Jakomina La chiesa
di Servola - Cerkev v Skednju. Pisec knjige je
19. decembra prejel posebno priznanje skup-
nosti muzejev Slovenije. Decembra so bile
predstavljene tudi koledarske knjige Založni-
štev tržaškega tiska in Goriške Mohorjeve
družbe, med knjigami zadnje je omeniti pred-
vsem 15. snopič Primorskega slovenskega bio-
grafskega leksikona. 7. novembra je bilo v Tr-
stu predstavljeno delo Pavla Strajna La com-
munita sommersa. Gli sloveni dalla A alla Z.
Med ostalimi knjižnimi izdajami je potreba še
omeniti dopolnjeni ponatis brošure Bazovica
v boju, Liber memorialis slovenske klasične
gimnazije v Trstu (1948-1988), Vilija Prinčiča
25 let, 1963-1988, Športno združenje Dom,
Karla Šiškoviča Znanstveno razmerje do
vprašanja narodnosti, publikacijo gradiva o
študijskih dnevnih Draga 1988, Maria Gariu-
pa knjige I parroci di Ugovizza. 500 anni di
vita paesana, brošuro ob desetletnici društva
»Jože Rapotec« v Prebenegu in zbornik ob 30
letnici Slovenske katoliške prosvete.
Nekateri jubileji so pobudili spominske pri-
reditve, tako počastitev duhovnika Ivana Tula
ob 30-letnici smrti (Mačkolje, 22. januarja s
predavanjem Toneta Požaija). V Komnu so
18. marca primorski katoliški izobraženci pri-
pravili simpozij o življenju in delu tržaškega
rojaka, duhovnika in javnega delavca Virgila
Ščeka. Referate so pripravili Peter Stres, Mar-
ko Tavčar, Tone Požar in Adrijan Pahor
(objavljeni so v št. 46-7 revije 2000). Simpozij
je počastil stoto obletnico Sčekovega rojstva.
V tržaškem Kulturnem domu so konec no-
vembra počastili 120-letnico pojava sloven-
skega športa v Trstu. Ob 275-letnici usmrtitve
tolminskih puntarjev je bila v Gorici 23. no-
vembra krstna izvedba opere Tolminski pun-
tarji Ubalda Vrabca. Prireditev je spremljala
zgodovinska razstava poleg tega pa je skupina
Goričanov italijanske in slovenske narodnosti
naslovila občinski in pokrajinski upravi pro-
šnjo, da bi na goriškem Travniku postavili
usmrčenim kmečkim voditeljem posebno spo-
minsko znamenje. Slovenski raziskovalni in-
štitut je v sodelovanju z Narodno in študijsko
knjižnico iz Trsta pripravil mladinski razisko-
valni tabor v Reziji (21.8. do 2.9.). Na Buko-
vju pri Števerjanu pa so 22. novembra pred-
stavili zbornik gradiva^ raziskovalnega tabo-
ra, ki se je odvijal v Števerjanu in soseščini
poleti leta 1988. Vznemirljiva tematika o kra-
ških jamah - fojbah je na razpravo, ki stajo na
Opčinah 12. septembra vodila Jože Pirjevec
in Stojan Spetič privabila veliko poslušalcev.
Samo Pahor pa je na Padričah, (junij 1989),
govoril o priimku Grgič, v tem kraju je na-
mreč pogost.
Za konec bi omenili še nekaj dogodkov, ki
se na obravnavane probleme bolj posredno
vežejo. Najprej je omeniri Mahničev simpozij
v Rimu, v organizaciji slovenske teološke aka-
demije, od 11. do 16. septembra. Preko 20
predavateljev je z različnih izhodišč razgla-
bljalo o osebnosti dr. Antona Mahniča. Med
slovensko manjšino v Italiji je veliko odobra-
vanja doživel šolski učbenik o literaturi v de-
želi Furlanija - Julijska krajina Pietra Sarza-
na; učbenik je namreč pošteno upošteval tudi
delež slovenskih ustvarjalcev. Novembra me-
seca je umrl odvetnik Cesare Pagnini (1899),
ki je bil sicer tržaški župan za časa nemške
okupacije, uveljavljal pa se je tudi kot zgodo-
vinar v duhu Tamarovega nacionalističnega
zgodovinopisja. Fran Juriševič (1907-1989),
ki je nazadnje živel v Kopru, je zapusril za
sabo deli o zgodovini poštnega prometa na
Primorskem ter o partizanskem gospodarstvu
med NOB na Primorskem. Arhitekt Valentin
Simoniri (1918-1989) je kot eden redkih be-
neškoslovenskih izobražencev v svojih publi-
cističnih nastopih posegal tudi v zgodovinska
dogajanja rodnih krajev.
Bolj ali manj redno so v letu 1989 izhajale
zgodovinske in domoznanske revije. Med
knjigami, ki jih v gomjem nismo posebej
imenovali, pa velja pozomost nameniti vsaj še
naslednjim izdajam: G. Pieri, Napoleone e il
dominio napoleonico nel Friuli (Trieste
1988), F. Tassin, Aiello, Crauglio, San Vito al
Torre: popolo e Chiesa 1716 -1753 (Udine
1989), M. Michelutri, La figura e l'opera di
Tiziano Tessitori (Udine 1989) in seveda celi
vrsti periodičnih izdaj. Pri tem so domoznan-
ske izdaje iz Gorice in Vidma izhajale bolj
redno od onih iz Trsta. Vsaka izmed teh pe-
riodik bi seveda zaslužila posebno obravnavo,
tako kot tudi mnoge od knjižnih objav, ki jih
ta pregled omenja.
Končujemo z ugotovitvijo, da je tudi leto
1989 bilo uspešno. Številne raziskave, objave,
predstavitve in simpoziji preočitno kažejo
tudi na trdno ekonomsko osnovo, ki je omo-
71
gočala njih uresničevanje. Dežela Fulanija - :
Julijska krajina utripa namreč v nenehnem
gospodarskem razvoju.
OPOMBE
1. Kronika 37/1989, 139-142. — 2. Več o dejavno-
sti inštituta poroča Primorski dnevnik (št. 50, 1.3.
1989) v razgovoru z njegovim predsednikom prof.
Fulviom Salimbenijem. — 3. Št. 71, 25.3.1989. —
4. Št. 282, 7.12.1989. — 5. M. Verginella, Tržaška
leta pisatelja Giorgia Voghere o zgodovini mesta -
brez omembe Slovencev. Primorski dnevnik št.
119, 24.5.1989. — 6. Glej razgovor urednika Pri-
morskega dnevnika (št. 11, 14.1.1989) s prof Jože-
tom Pirjevcem ter nagovor slednjega ob predstavi-
tvi zbomika v Ljubljani (Naši razgledi 24.3.1989,
str. 181-2). — 7. razgovor z avtorji knjige je objavil
Primorski dnevnik (17.10.1989). j
72
ZAPISKI IN GRADIVO
HIŠNA KRONIKA
RODBINE PLETERSKI
Prepis te hišne kronike je uredništvu našega
časopisa pred dvema letoma posredovala gos-
pa Nada Pleterski iz Kopra, sestra prof. dr.
Janka Pleterskega. Menila je, da bi bil doku-
ment, ki ga v njihovi družini čuvajo kot ne-
kakšno relikvijo, iz različnih vzrokov prime-
ren za objavo. Z njenim mnenjem se popolno-
ma strinjamo: kronika je imenitno, enkratno
pričevanje o vsakdanjem življenju kmečke
družine v času od leta 1866 do 1936, o rodu,
ki je umno gospodaril na svoji domačiji. V
njej je polno dragocenih podatkov, ki bodo
zanimali zgodovinarja in etnologa: o vremenu
in od njega odvisnem pridelku, o cenah, o
trgovskih povezavah med mestom in vasjo, o
hišni opremi, o delovnih strojih, ki so se v za-
četku stoletja začeli pojavljati na kmetijah in
končno, o običajih v družinski in vaši skupno-
sti.
Uredništvo
Ta popis je storjen po lastnimu znanju in
po pismenih dokazih v letu 1901
Davorin Pleterski
1866
Hišna Kronika
št: 32.
Rodovina Pleterski
na Zdolah
začenši z letam 1866
tega imena posestnika
Pleterski.
1866
Tega leta je kupil Jožef Pleterski to pose-
stvo na dražbi (licitaciji) dne 5, Märcija 1866,
za 2.568 fl.
Rojstna hiša tega Jožefa Pleterski je na
Zdolah h. štev.: 50. potem je bil hlapec in mli-
nar pri Juriju Bogovič v Raunah štv: 1,5 let;
potem začasni kmet oženj en z Lucijo Ban v
Raunah štv: 3 od leta 1852 do leta 1869, do
tega se je v Raunah stanovalo.
Tega leta se je tudi tukajšna kolamica, per-
vo postavila kaj ti staro stanovanje je bilo ži
prejšnimu posestnikom, razen leseniga vinski-
ga hrama pri vinogradu zraven farne cerkve,
vse pogorelo, in to leta 1865.
1867
To leto se je tukajšna goveja stala (hlev)
zraven kleti zgorej pod, shramba za zemje in
parna za slama postavilo zidar je bil neki ita-
Ijan Pleter. tesar pa Janez Planine Baune (Be-
tlehemski).
To leto se je kupil travnik in hosta v starih
travnikih od Jakob Zupančič, cena 700 fl.
1868
To leto se je delala priprava za zidanje se-
dajne hiše štv: 32. les za rušt bil je večinoma
na grajšinskem, v Močniku kuplen.
Kamen je lomil Anton in Janez Bračun iz
Ravn štv: 6 na Ošič ovim posestvu štv: 31
Zdole, sedaj Sobatovo.
1869
To leto je bila selitva naša iz Ravn na Zdole
in sicer v hišo Marka Rogl štv: 33 zraven fa-
rovža, ki je sedaj šolski vert,
potem se je sedajna hiša začela zidati in je bila
ži to leto tulko za rabo da je bila že iz Rogel-
nove hiše v to novo 9.tiga Novembra selitev.
Zidar mojster je bil Vincenc Gerlati rodom
Lah in je dobil za to 330 fl.
Tesar je bil pa Jan Planine (Betlehemski).
Mizar (tišler) Jože Ban kmet v Raunah, kovač
pa Matija Kožer v Pleterjih, za te se ne ve kul-
ko so dobili plače, opeka za streha se je pora-
bilo 10.000 kosov, in je 1.000 opek koštalo 14
fl. in to pri J. Faleskini v Brežicah.
1871
To leto se je kupila njiva v Prelogi od Mar-
ka Roglna za 200 fl v obsegu 1117 ? klf
1872
Tega leta so štenge (stopnice) pri hiši po-
stavljene, in so (isekane) narejene iz kamna na
Pijavškim, za 40 fl za Savoj
1874
To leto se je po dogovoru č. g. Janeza Pajek
73
tukajšnji vodnjak pri hiši skopal; dolgosti 13
klaft ali 25 metrov spogodbo; da ima vsaki
župnik in tukajšnji posestnik enake pravice
do tega vodnjaka, drugi vaščani pa ne. Kopal
ga je neki poljane iz Brežke fare zis vsem je
koštalo411 fl.
zgorej je dva sežja zemlje ilovica, potem dva
sežnja peska, potem pa terdi lapor, da so ga
delavci morali z sikiro sekati, torej tega je 9.
klafro z isekaniga.
1875
To leto je vinograd za cerkvijo prav veliko
zemlje od kopanja za zidanje tukajšne farne
cerkve, dobil, in ni bilo tudi nič za njo dopla-
čati, kir je tu pri cerkci pokopališče bilo tudi
več malih koščič zraven prišlo.
Opomniti je; da je to leto, neka dolga miza,
s tukajšne hiše, za oltar, v mertvašnici se rabi-
la ino je še sedaj v tej hiši shranjena. Mašovali
so na tej mizi od 8. miga Junija pa do 21. No-
vember t.i. domači g. župnik Janez Pajek 21
Novembra pa o priliki posvečevanja farne
cerkve pa razni drugi duhovni kakor: č.g.
Franc Mikuš dekan v Brežicah g. Ramor žup-
nik v Pišecah in neki dvomi škofov kapelan iz
Maribora.
O tej priliki so v tej hiši na jutemi strani
tudi prenočevali g: dekan Mikuš in župnik
Ramor
To krat o priliki posvečevanja nove cerkve
je kupil Jože Pleterski posestnik te hiše in
cerkveni ključar sv: Jurija prav lepi masni
plajš v Ljublani za 110 fl.
1876
To leto je bil vinograd od Janeza Kozole v
Pleterjih za 700 fl. kuplen v obsegu 1128 ? klf
4880
Lipa, pred hišo (kletjo) to leto zasajena.
1881
Tega leta je bila poroka oziroma svatovšina
dne 7. februarja Martina Pleterskega z Jože-
fo, rojeno Bogovič hči posestnika mlinarja
Jurja Bogovič v Raunah štv: 1, poročal je č.g.
Janez Pajek tukajšni župnik.
Otej priliki je tudi ta skoraj nova hiša blago-
slovljena in to dne 9. Februarja: bila
1882
To leto se je rodil otrok Janez dnes 16.
April.
1883
Kozovz, na travniku postavlen, in je od An-
ton Koritnik v Stari vasi, za 110 fl. kuplen, in
od Janez Moškon tesar na Zdolah, postavlen
za to delo 20 flje dobil.
1884
To leto sta rojena dvojčica otroka Valburga
in Jože dne 25. februarja.
in dmgi merlič v tej hiši je Valburga, zgoraj
imenovana dne 4. Julija vmerla
1885 J.R rojen 1820
Tega leta vmerje pervi posestnik tega imena
Pleterski Jožef dne: 5. Majnika. Ker je bil na
tem pogrebu tudi č.g. Jur Martinko. župnik
Sromlski tretji merlič
To leto je prišla nesreča čez to hišo, mladi
ljudje od obilnega vina pijani so po dnevi in
ponoči po vasi razgrajali in skamenjem okna
na hiši pobijali, či ravno od c: k: okr; sodnije
kaznovani se je neki Martin Ban, vojak na od-
pustu zopet hotel maševati in je posestnika
tega hiše Mart: Pleterski meseca Septembra
ponoči ob 11 uri pri vinogradu za cerkvijo na-
pal, nakar se mu napadeni posestnik z roke
isterga in vide v hišo po svoj Revolver in dva
streva za omenjenom stori, da ga v glavo zade-
ne da v 8 mih dneh v meije potem je po-
sestnik za to dne 23. Gmdna t: 1: (1885) pri
okrožni sodniji v Celji, 6 mesečni zapor v ka-
zen dobil; kir je naslednje leto (1886) meseca
Aprila tudi nastopil.
To leto (1885) se je na šancih, hrib, kir je
sedaj njiva in vinograd; hosta skopala, in pre-
padi poravnali, to zdelal je Juri Knez za 120.
fl in derva s tega prostora sam imel.
To leto se je vino po 4. fl staro vedro proda-
lo.
To leto je pervi kotel za žganje delati, v Zo-
ugrebu za 14. kuplen.
1886. dobro leto
To leto je bilo prav vinorodno leto da po-
sodve za vino je zmankalo; bilo je domačiga
vina 185. starih vedrov.
To leto se je seno, zavoljo slabiga vremena,
po Petrovim kosilo.
Martin, rojen 27 februar
1887
Smreke so to leto od ces: kr: drevesnice v
Celju kupljene in v starih travnikih, in šancih
sajene.
dva kostanjeva dreva pri hiši to leto posaje-
na, in v Gradu Rajhenburga, od grofa, doble-
na
1888
Ovo leto se je klet zavino pri hiši postavila
74
zgorej pa shramba za žito, streho zgorej pa iz
plehom krita in samo ta je 112. fl 50. kr košta-
la zidarje bil Janez Bračun na Zdolah.
To leto je stari kram od vinograd pri cerkvi
podren, in prostor zagroban s tersljem, presa
za mošt pa domov zraven kleti pri hlevu po-
stavljena, ki ima kamen letnica 1693.
To leto je bilo hišnega dohotka 830.fl stro-
ška pa 705
Franc rojen 19. feb: + 1. oktober, četrti mer-
lič
1889
Alojz rojen 16 Junij.
Peti merlič tukaj Jože mlajši 15. Avgust 5
let star
1890
Drevesa, mlada jabolka sajena na šancih, za
potam na Raune kuplena od Veršec-a na Bi-
zelskim a: 35. kr vkupi 14. fl
1891
To leto je hlev za živino na jutranjo stran
podalšan, in s prejšno stalo zravnan.
Mihael rojen 29. Junija
1893
To leto se je postavila nova kovačnica s
hišo za kovača pri cesti, konc domače ograje
zidar je bil neki J. Pemič iz Pisec, tesar pa Ja-
nez Sajevic in je stalo z is v sim skupaj okoli
400. fl. Novi meh za kovačnico naredil
August Gobec organist v Rajhenburgu za
22. fl
prodano leta 1911
1894
To leto se vinograd v Pleterjih na novo z ri-
gola in amerikansko tertje kupleno od Roz-
mana v Artičah za 6. fl. posadi, rigolanja ko-
šta 60. fl
V jeseni kir je sedaj vinograd se je zrigolalo
za 25. fl in terte so okoli 30. fl stale kajti bile
so že v se cepljene sajene.
1895
To leto so njive pod pokopališčem nad po-
tam in podpotam za 500. fl kuplene. in še na-
prej druga za 150. torej ta kos 650. fl
To leto njiva na Jastemiku, in travnik na
lopatih pa prodano je za 525. fl v Jastemiku
kupec F. Špiler v Lopatih Kari Prešnik.
1896 slabo leto
To leto je otava v starih travnikih v plasteh
zgnila zavoljo vedniga deževja in velike vode
strošek celo leto 368. fl
dohotek 277. fl
To leto je 21. Augusta toča vse pobila
da ni bilo pri nas več kot 5. vedro mošta
Ajda pa nič, sadje z dreves, vse stepeno, to
leto cepljene terte v Pleterjih, vse uničeno.
1897 slabo leto
To leto so bili vinogradi ino sadno drevje
zavoljo toče prejšniga leta slabo, in bolano da
je prav malo rodilo.
1898
To leto je pri nas v tej hiši, vspomladi neko
soboto zvečer P. Kapucinar (?) Žiga Vagner
gvardjan v Kerškim (?) prenočeval, ker žup-
nišče prazno in zaperto bilo.
1899
Tega leta vmerje Lucija Pleterski rojena
Kos, župnije Koprivnica leta 1821 vmerla 24.
Märe, bilo v petek in je ta šesti merlič tukaj
ter dne 26. Marza na cvetno nedeljo bil slove-
sen pogreb ob 10^ sprevod od hiše štv 32 v
cerkev in potem na pokopališče
»Opomba« Za časa ko je bil mrlič že doma
in na dan pogreba bil je velik sneg čes eden
meter visoko.
1900
je korito pri vodi na travniku s cementa na
Zidanem mostu za 5 fl kupleno.
v teh letih se vino 10. do 15 fl staro vedro
prodaje ali; liter 18 do 24 kr
to jesen je bila mokra in skoraj nobeden
kmet ni mogel stelje za živino dobiti.
To leto so mlade slive pod pokopališčem,
pod voznim j)otom, v versta zasajena bila in
so od Janez Zivič-a iz Anža kir je jok v vino-
gradu imel, kuplene komad 20 kraje bilo.
1901
O novim letu t.j. 1. januar se začne prav
huda zima pa ne velkiga snega do 21 Januarja
potem nekaj toplih dni. začetek Februarja zo-
pet veliko snega in prav huda zima do 16. sto-
pinj mraza pa do konc 7. merca, da je sadno
drevje na rasti od zime pokalo. Tretje v vino-
gradih je veliko pozeblo Spomlad suha, in
prav malo deža ampak 10. Junija pade precej
lepi dež potem v godno leto, mesec September
je pač grozdje kazil da gaje veliko zgnilo. kajti
o mali maši je skorej cele tri tjedne neprene-
homa dežovalo potem pa lepo vreme da se je
ozimina lahko posejala, vinska terta je lepo
dozorela.
75
1902
To leto je bil mesec Maj, ino polovica Junij
zmiraj deževno vreme, in zavoljo tega smo
pozno ajda sejali, kir s je stemeno le v drugi
polovici meseca Julija dozorelo trgatev vino-
gradih je bila o sv: Lukežu, tukaj na Zdolah
pa prav obilo mošta tako da je posodve zman-
kovalo, pri nas je bilo prejšnom preteklo leto
vsiga vina okoli 60. starih vedro in sedaj pa
okoli 140. vedro
koruza pozna, in slabo zemo,
zito čistilni stroj kupljen 6. Oktober na Du-
naju za 60. fl od Ig: Heller
jesen topla, pač pa mokra da so kmetje
malo stelje za živino dobili ino ozimino prav
pozno sejali kar je potem tudi zima čversto do
konec leta deržala.
Tabla (podoba) sv: družine kupljene meseca
svečana t: 1: za 10. fl
1903
Začetkom leta, lepa in topla zima, do 12.
Januarja tako, da so lahko steljo v hosti grabi-
li, kulko so hotli, in živino pasli.
vino ima nisko ceno, 4. do 6. fl. staro vedro,
ali 8. - 13. kr: liter in še to se teško prodaja.
Verbova drevesa v starih travnikih okoli 50,
mesca svečana zasajena.
Toga leta je pervi pri tej hiši (od imena Ple-
terski) v vojake poteijen in 12. tega Oktobra
tudi od doma od ida, kir pri 7. polku Artala-
rijskimu v Ljubljani služi, oziroma čast: sluga
pri g: Majorju, Soppe (?). Will leta 1924 Fel-
dmaršallent: na Dunaju
to leto je tudi nova dervamica za derva po-
stavljena in z opeko krita in stane z delom,
opeka in drugo, brez debeliga lesa 33. fl.
pod; za mlatvo je znad štaloj prestavljen na
kleti zraven stale, in stala pa cela z malto
ometana
vinski pridelek to jesen prav dobri, pa za
polovico manjši kot prejšno leto prodaje se
lahko, 14-2 = kr. lit:
stroj za žito čistit večji kuplen - III od Hel-
ler Dunaj za 78. fl prejšni pa M. Novaku v Ša-
pola za 65. fl prodan, leto je bilo mimo, ino
brez toče. vinska terta prav lepo zrastla, ino
dozorela.
1904
to leto je dne 23. Aprila toča prihrula, daje
bila zemlja bela kot pozimi, in posebno v vi-
nogradih, kir terje ži lepe mladike imelo je,
posebno v Pleterjih, večinoma vse tega okle-
stilo, da so mnogi tersi vseh mladik goli ostali,
pa je še kakor čudes, se jeseni v vinogradu v
Pleterjih nad 30, starih vedrov se nabralo mo-
šta.
Poletje suho, jesen pač zelo deževna, da je
veliko grozdja zgnilo, živina v spomljadi
prav draga, tako da za 100. fl je zlo mala kra-
vica, par volav lepih pa, 400. fl košta.
stemeno (pšenica ječmen, i.t.d) srednje
obrodi, pač pa jabolke dobro, slive pa nič.
vinograd, tu pri cerkvi se to jesen, pod pe-
rutam pri sredini na novo z rigola.
1905 slabo leto
takoj onovim letu nastopi precej terda
zima, suha z malim snegom, tako da je za ži-
vino vode zmankovalo in so mnogi svojo živi-
no morali na potoku v Pohanci napajati
Polje ino vinogradi vspomladi obilno obeta-
jo, pa pride strašni vihar dne 3. Julij, da setve
na tla podere opeka z is streh veliko pomeče
vinograde hudo povije ino polomi kar potem
večina vse palež (peronospora) terte posuši in
grozdje vse odpade.
daje to leto komaj 30. starih vedro iz mošta
nabralo. Jesen od 15/9 silno deževna, da mno-
gi niso mogli nič orati ne sejati tudi ne steljo
dobiti, ta deževni čas je terpel še eden tjeden v
Grudna mesca, potem pač lepo in toplo, da
smo dan bred Božičem, živino pasti videli.
Korenje, smo zavoljo deževja in snega, šele
v Adventu, z njiv domu spravljali zgodnji sneg
je pač jeseni na zelenje prišel in s tem veliko
hoste, in sadniga drevja polomil.
Račun za celo leto je: stroški 593. fl
dohotki 940. fl
1906 slabo leto
Dne 11. Febmarja se je tukaj versila veseli-
ca, v spomin petindvajsetletni Jubilej (srebrna
poroka) Martin-a in Jožefe Pleterski roj: Bo-
govič, pri tej veselici so bili sledeči: otroci; Ja-
nez, kir je pri vojakih tisti čas bil; namreč: pri
Artalarijskem regimentu štv. 7 v Ljubljani,
oziroma ofic: pri Majorju Wilh: Soppe-ju dm-
gi; Martin, terg: pomoč: pri g. I. Bahčič v
Cerkljah tretji in četerti Alojzi in Miha pa ta
čas doma. Ivan Habinc Videm, Janez Bogovič
Videm (Sremič) Fran Ivačič z ženo, in Anton
Badej z ženo. Mali Kamen, Uršula Urek, Ja-
nez in Ana Lajovec Zdole, Jožef in Maria Bo-
govič Raune, ti so bili tudi pred 25. leti tudi
svatje^ potem pa zmed sosedov pa Janez in Jo-
žefa Čemoga, rojena Skerbec in še Uršula in
Janez Ivačič od rojstne hiše Bogovič. Na ta
spomin je bila fotografija od I: Pajek tukašni-
ga župnika ki se vtej hiši nahaja, povečana (in
to delo stane okoli 20. kron) kir je ta župnik
ova dva jubilarja pred 25. leti poročal.
veliko toče je bilo dne 30. Maja, pa kljub
temu so se vinogradi prav lepo obrastli in le-
piga grozdja nastavili, dokler ni zopet dne 4
(7?) Augusta toča skoraj, popolnoma uničila
in to posebno: Za dole, Pleterje, ino spodne
Raune; da so se pote, vsi vinogradi z grozdem
vred; skorej posušili, na njivah pa toča ni veli-
ko škodovala.
76
jesen lepa, ino topla do Adventa, pač pa o
Božiču veliko snega
dne 24. Grudna se je postavil na Šanscih
nov križ, in sicer ob potu na Raune Kostanjih,
v hvaležni spomin na 401etno bivanje na tu-
kajšnim posestvu to ime, in na 25 letni jubilej
srebeme poroke (leta 1881) Mart: in Jožefe
Pleterski. in dne 30. Grudna v nedeljo po po-
poldanskimu cerkvenimu opravilu po č:g:
Alojz Soba tukašnimu župniku, v pričo mno-
goštevilnega ljudstva slovesno blagoslovljen
zadni dan tega leta je bila zima 16. stopinj.
cena lepo rejenim mladim svinjam za me-
sarja prodalo seje to leto 60. do 65, krajcarjev
eden kilg: kar se do sedaj še nikoli ni tako
visoko prodajalo.
1907
Sneg od 8. Decembra pret: leta zapadli leži
do: 30. Märe še lehko ga dobiti, bilo ga je po
nekod po 1 1/2 visok, kje gaje silni vihar 1 Ja-
nuarja vkup na nanosih
in huda zima je bila dne 22. Jan: 19. in 23.
Jan: pa celo 20 stopinj.
11. Februarja je bila ohcet v tej hiši ali po-
roka tukajšne dekle Maria Godler, ki je blizo
5. let tukaj kot dekla služila znekim Franc
Bahč viničar Ivanič Kloster, na Hervaškim.
jesenska setva so še vklup temu da je celo
zimo bilo pod snegom še koje dobro obrodilo
bolje slabo koruza kje je na sončni legi je zara-
di suše, se večina posušila začela se je pa suho
leto od mesca Maja pa do Oktobra.
otave prav malo.
Vinogradi so izverstno kaplico dali, toda na
Zdolah malo, to pa zaradi toče pretekliga leta.
Celo leto je bilo mimo brez toče, in viharjev
Jesen lepa in topla, oranje na njivah lahko,
in smo vsi lehko setve posejali da je prav lepo
in močno zrasrio, tako da bi se lehko ži v jese-
ni po njivah pšenica kosila.
Na kolamici po spodnji strani se mesto
slamnate strehe, z opeko pokrije.
drevesa na spašniku (jabolke) (pri Knezu)
od c: k: kmetijske dmžbe kupljene se to jesen
ena polovica; zasadijo. 30. kom:
vino se prodaja 17 do 21. kr. liter.
vina (mošta) od stare terte je to leto še okoli
6. hekri:
1908, prav dobro leto
Od c: kr: kmet: dmžbe brez plačno dana ka-
nada
Drevesa, na spašniku to spomlad (jabolka)
(30 komadov) posajena; spomlad in leto, veči-
na suho, žetva zgodna in prav lepa, ino obilo
zemja začetek žetve 4. (7?) Julij 15. Julij že
mlatva gotova, ajda lepa, konec meseca Julij
smo ži grozdje zobali
sadja, posebno slive so obilo obrodile, pro-
dale so se (stari vagon) okoli 3 krone zdrevesa
obrane, slivovke to leto tudi dosti.
Trgatev v vinogradu ži 10. September
dve leti stara telica, 15. Sept: prodana za
145. fl. kupil je gosp Creptani(?) Pietro iz
Oleggio Piermonte Italia.
Mošta to jesen prav obilo, tako da je vsake-
mu posodbe mankalo, in so mnogi še pozimi
vino v kadeh imeli.
Tukaj smo 150 starih vedrov mošta imeli.
prodaja vina je cena do Božiča od 10, do 17
krajcarjev liter
jesen skoz in vsa lepa in suha
od Martinoviga pa do noviga leta le malo
snega
to leto je malo sena za živino so mnogi od
deržave sena ino slame po znižani ceni (seno
100 kgl. po 4 jrone slama po 2 kroni 100 klg)
dobivali
toga leta v mesecu Januar se je začelo pervo
žganje iz tropin vinskih žgati (kuhati)
1909, prav dobro leto
Zima je dolgo, do Aprila nas v hišah derža-
la, in se je malo dela po zimi na zvunaj nare-
dilo, zatorej je delo v vinogradih večina se še v
Majniku (kop) nadaljevalo
pri nas je bila perva kop v vinogradih 21.
April gotova, krompir smo sadili 27. Aprila in
komza smo začeli 7. Maja sejati, krompir bil
je lepi, pa dober ni bil, bil je voden.
Bolje za vinograde se je to leto po 2 kroni
butera, plačevala.
Popravilo vodnjaka (stima) je stalo za nova
streha, pleh in klepar (spangler) I. Sterger s
Kerškiga vkup.....K 96.48.h katiro je plačano
od te hiše, in župniša, vsaki polovica.
vinska cena za staro vino bila je zmiraj sla-
beja, pretekla jesen bil je liter 17. kr. to jesen
seje pa ži 14, in tudi 10. kr. prodajalo liter.
Nova (bela) peč, v hišo na večemi strani je
postavlena, 2.. Oktober zidar Janez Bračun od
tukaj, kuplena pa do T. (?) Mastnak lončar iz
Brežic za 8. fl ali 16. K.
letina vsa lepa, in tudi celo leto brez toče in
pozebe, leto bolj suho, kot mokro
vinska letina pa tako obila da se nihče tako
obilnega branja (tergatve) ne spominja.
pri nas je bilo to jesen okoH 230 starih ve-
dro mošta kar se 50 let nazaj nihče ne pomni
od stare terte t:j: ne cepljene ga je še bilo
okoli 20 vedro.
Posodve za mošt je v obče vsakimu zman-
kovalo, tako smo veliko starih sodov iz Buda
Pesta, in z Ljubljane, nekaj za svoje vino, še
več pa za dmge občane dobivali, za ceno 3
1/2 do 4. krajcer liter ali 7. do 8. kron. Hektli-
ter in to, za stara posodva
cena moštu je to jesen 10, da naj bolsi 13.
krajcarjev liter
zima, skorej brez snega do novega leta mehka
in večkrat le južno in deževno vreme, o no-
vimletu noči merzle, po dnevu pa sončno in
77
jasno
sena in otave, zaradi suše prejšniga leta, je
pač tudi malo prirastlo.
1910
Voda v tukajšni stimi (vodnjak) je bilo kon-
cem januarja okoli 10. kit: ali 19. metro; kar
še do sedaj ni bilo toliko vode.
15. febr: so bili, eden par volov, doma pro-
dani za 1.062 kron, ali 531. fl v Gorica kar je
ta visoka cena, perva pri ti hiši
Kostanjevo drevje (zemje) v hosti na šancih,
proti starim travniku ležeče v mesecu Marca
sajeno.
Obdelovanje zemlje to spomlad bilo prav
hudo, ker se pozimi ni nič prezebla.
Pervi romarji od te hiše na Tersat, pri Reki,
so bili dne 1. Julij 1910 Martin, oče in sin,
Mihael, Pleterski to je tan kjer je nekdaj Mari-
jina hišica stala in kir se sedaj v Lavreti (?) na
Italijanskem nahaja
Vinogradi večina, po celi Evropi vse popa-
Ijeno od bolezni peronospora dani nič grozdja
na tertji ostalo, človeška modrost z zdravilom
nič ne more zdravja zderžati.
vino od leta 1909 se spomladi od 8. do 12.
kr. liter prodaja, meseca Augusta pa ži po 20.
kr. ali 1. hekt po 20. kron. meseca Oktobra ti-
stega leta, pa po 24 - 26.
to leto nič tergatve.
15. Oktobra dobi tukajšna fama cerkev 12.
križev, znamnja posvetitve pred 35. leti, po
škofu Dr. Jakobu Maksimilijanu k. in škof v
Maribom imenovani Apostolski križi so v
Ljubljani kupleni pri gosp: Leop: Tratniku.
sena in otave to leto je precej več od dmgih
let.
Jesen, do Božiča, večina mokra in blatna
sploh letina to leto je slaba, krompiija prav
malo, mošta pa nič.
Perva Puška, (Werdl Gver) pri hiši, kupleno
na Koroškem- ti je stari        , od leta
1866.
1911
Ta spomlad smo krompir za sadeš morali,
zaradi slabe letine prejšniga leta v Ljubljani
kupovati, in sicer: 100. klg: po 9. kron smo ga
pa morali vzeti 500. klg: kar je stalo, brez dm-
gih stroškov vkup 45. kron.
Naj višja cena, za vole pri tej hiši do sedaj
je: 30. Juni K: 1.156 za en par volu, prodani
Naj višja cena za vino do sedaj je 28. kr. li-
ter prodano meseca Julij 370 lit Janezu Šoba
ali staro vedro po 15. fl 64. kr
poletje prav suho, tako da otava se na mno-
gih krajih vse posušila je, da ni bilo kaj kositi,
ajde prav malo, repe, in korenja tudi, mošta,
zaradi prejšniga leta, ki je bilo vse tertje ožga-
no tudi malo, pač pa izverstno da se je mošt
po 18 - 26. kr. liter to jesen prodajal. Jesen
lepa.
Svinjaki prenovljani meseca Aprila, v treh
dneh podreni ino zopet nazaj gotovi
gobe (verganji) suhi, se prodajo to leto po
K: 6. kilg:
kovačnica koncu ograje, pri cesti Pustišeku,
za 880. fl prodana.
sadja, sliv in jabolk obilo, slive zdrevja
obrane smo stari vagon po 2. fl, 20 ali 4 krone
40. hI. prodajale, in smo za nje dobili 95. fl pa
še je za dom ostalo.
Dmgi vojak od te hiše Alojz, pri c:k: domb:
polku v Gradcu, nekaj časa je bil tudi v Pragi
na Češkem.
Ograja nova, pri cesti, narejena mesca De-
cembra in v štirih dneh (narejena), tesar Janez
Sajovec.
Podoba sv: Janeza, kr: kuplena v Zagrebu 9.
Decembra za 3. krone.
Jesen sploh lepa in prav topla, snega, pa,
tukaj nič. ozimine prav lepe in velike da so
neki živino po njih pasli, ali pa kosili.
30. grudna se je tukajšna cerkvena koruza
na dražbi kupila kir domačiga pridelka je za-
radi suše, prav malo bilo, in se je zavoljo tega
v 30. letih, dmgič morala komza za dom ku-
piti, stari vagon po 5. fl. 5 kr.
Mlin za sadje kuplen v Gleisdorf pri Grad-
cu za 126. kron.
1912 slabo vino in kislo
Zima, o novim letu, prav topla, in brez sne-
ga, pač pa je prav hudo nastopila o sladkem
Imenu, t:je:14. pa do 21 Januarja, potem pa
zopet toplo vreme.
Februarja in Marca pa prav toplo da se je
vsako delo zgodaj opravilo, posebno so vino-
gradi zgodaj mladike pognali potem pa huda
zima dne 11. in 12 Aprila, da je zemlja zmerz-
nila vinogradi večina vse, pozebli.
kar je pa še ostalo, je poleti palež, plesnoba,
in jeseni, gniloba vzela, in torej, slaba jesen,
koruza v Oktobru tergana, korenstva, repa
slabo, pač pa je krompir posebno dobro obro-
dil.
stemeno vse povalano, in s plevelam prepe-
ženo, če ravno spomladi prav lepo kaže, je bil
potem slabi pridelek.
Mala klet, in prostor, za stroje pri hiši, to
leto pristavljeno.
10. Novembra je bil tukaj na obisku, g:
F: , c:k: nad ravnatel pri c:k:
poljedelskim Ministrstvu na Dunaju, in njego-
va gospa Terezija.
v jeseni t:l: je nova ura s kukovico, pri urar-
ju, Knivasser v Brežicah za 13 kron kuplena.
Jesen, in zima topla,
to leto se je moral pervi dohodninski davek
K: 18. plačati
1913 vobče dobro leto
78
Dosedaj najvišja cena za vole, se je dobilo
na sejm sv. Blaža na Vidmu, namreč: 640. fl
ali 1.280. kron.
to leto najtežja svinja zaklana 260. kilg. ali
4. centov 53. funtov
naj višja cena za 1 par volu 15. Marcija ku-
pleni za 600. fl
(April 2)
13 - 14., sneg in zima da so vinogradi, ži
lepo pognali, so potem vse pozebli, bilo je pa
kot velik čudež, še v jesen precej lepi pridelek
okoli 90. starih vedro bilo, kajti spomladi je
komaj sredi Maja, zopet zeleno v vinogradih
(zaradi pozebe) bilo.
stemeno prav lepo, krompir prav lepi, ko-
renstva obilo, koruze tudi, torej dobro leto.
leto mokro, jesen pa lepa, celi Okt.
z domače svinje dobili to leto 169. fl.
meseca Januar se oženi domači sin Martin,
poročen v Cerklah s Karolino Oberster in je
trgovec ravno tam.
proso, gaje bilo, domače sejano ednajst sta-
rih vagono.
1914
ta zima se je dobilo za domači fažol 27. fl. v
Ljubljani, pri oskrbovalnim skladišu za voja-
ke, torej: do sedaj; največ v mescu Januarja
spomlad in do sredi leta prav mokra, da se
je v vinogradih večina le po enkrat kopalo,
sena veliko vina sredno, žito dosti, pač pa po-
zno zrelo, koruza dosti, krompirja se je to leto
20. m.ck. prodalo a: 10. kron. kar še to visoke
cene ni bilo, da se je ta jesen za domači krom-
pir 200. K. dobilo.
huda vojska se je začela, in so od te hiše šli
trije: meseca Julija: Janez, Alojzi in meseca
Augusta rekrut Miha.
stroj za grozdje mleti kupljen od neke
tverdke na češkim, za ceno K: 50. sem postav-
ljen
Voli prodani 5. Decembra za 700. fl ali:
1.400 kron. kupil je Alojz Kodermac, v Gori-
ca.
do sedaj, naj višja cena
zima, sploh mokra, in deževna
1915 svetovna vojska
ta zima se je fažol, klg: po 30. kr. ali 60 vi-
nerjev prodajal in se je dobilo v kup K: 118,
kar je do sedaj najvišja cena.
voli v Adventu kupleni, in so prodani fe-
bruarja za 726. fl ali 462 kron. v dveh mesecih
200. fl prežetka.
to zimo se lepo rejene svinje prodajajo klg:
po 86. kraje
voli kupleni na sejmu 15. Märe za 885 fl,
najdražji cena, kar je še kdar bilo.
koruza se prodaja to leto po 8. fl. 1/2 stari
vagon.
in pšenica po 12. fl 50 kraje:
kokošja jajca. 5. za 20 (?) krajcerjev, za ena
krava se je dajalo to leto K: 1.200. kar do se-
daj še ni bilo slišati.
vreme cela košnja prav lepo, da se je lahko
seno spravljalo.
jesen pa mokra, da se je prav teško oralo in
ozimina sjala
krompir se to jesen po 13. kron metercent
prodaja, in se ga je 21 .m.c. pri nas prodalo:
junec, pol leta stari, košta 198 fl ali 396.
kron.
vino, (novo) stane od kleti 46. - 50. krajcer-
jev lit:; v jeseni se mlade svinje prodajajo a:
klg: l.fl60. kr. ali: K: 320 vin:
špeh. kilg. 8-10. kron
pšenica, stari vagon 12. fl koruza, 8.fl 50. k.
Kotli za žganje delati, so vse po c:k: nared-
bi, vsim, in tudi tukaj; vzeri, za vojaške potre-
be, ravno tako se je moralo tudi zemje; proti
plačilu dajari. zaradi tega so mali najemniki
veliko pomanjkanje terpeli
srednji voli pa stanejo: 3.000 K.
zima, celi mesec December topla, da se je
lahko razno delo opravljalo, tudi stelje dosti
dobilo, sin Mihael pride z vojske odpuščen
zavoljo bolezni in ranjen, mesca Augusta
domu. bil je v ognu v Galiciji in na Goriškem,
zoper Italijo.
nadalna svetovna vojska
1916
v mesecu Januarja, toplo, da se je v vinogra-
dih obrezovalo, in vse prekopalo.
krava (mlada telica) 1.1/2 leta stara, je ku-
plena od Ivanuš-a doma, za 260. fl ali 250.K.
Dne 5. Marcija smo obhajali petdesetletnica
na tem posestvu rodovine Pleterski, izmet so-
sedov so bili: č:g: Alojz Šoba tukajšni župnik;
duhovnik, ravnatelj (begune) z Gorice 1: Čer-
noga, 1: Šoba, M:Jevšnig, i.t.d.
dne 12. Märcija plačano za vino pervo pri
tej hiši, skupaj: 100. fl ali: 2.000. K: od 1: Čer-
nogata tukaj.
voli, za c:k: vojsko prodani, in odpeljani
dne 19. juni prodani sploh, lepi rejeni za ceno
K: 2,90 vin. kilog: in veržejo: 1. par, 3.320
kron. kar se še nikoli kaj takiga ni slišalo.
Perva cerkvena procesija z iz šolarjev, dne
30. julij, od križa naše hiše, na Šanscih v na-
men, da bi po prošnji otrok ljubi Bog ži dve-
letno svetovno vojno, enkrat odvemil.
draginja pri mladih svinjah, je: za 3. prasce
4. mesca stare se je dobilo 25. julij 165. fl. ali
330 kron.
nova streha na Kozolcu narejena od Anto-
na Živič, Raune, 31. Julij t:l:
Vino, se to jesen pridelek tega leta takoj o
sv: Martinu liter fl 30 kr: pri kletih prodaja,
ali K 2.60 hI. liter, kar seje tudi tukaj ta cena
prodala dne 9. Nov okoli 22. H lit: v Ljublja-
na. Kupec je bil And. Stele iz Šiške.
Vsebina te knižice se od verste do verste na
79
resnici sklicuje, ter ostane čez vse predragi ino
preljubljeni oče ino sosed v trajnim spominu.
Zdole 19./5. 1918
Dne 28. Dec 11 je umrl posest: hiš štv 32. o
9h30 min predpold g. Martin Pleterski star je
bil 63 let in 10. mesecev.
Bolehal je 20. let na srčni napaki. Od leta
1911 predpustom je obolel na Reumatizmu
po celem telesu tako močno da bil v postelji
do bikošnih praznikov. Okreval je po tej bo-
lezni le toliko da je po palici hodil jako počasi
do 29.9.16. na kar ni več zapustil postelje to-
kler ga ni Bog poklical.
Pogreba so se udeležili iz med otrok drugi
sin Martin trg. in posest, iz Cerklj in njegova
Žena Karolina in četerti sin ker je bil doma
kot Invai: Mihael.
1917
Dne 6. Januarja zjutraj pride na poročilo
smerti Očeta Mart domov iz Fronte najstarejši
sin Ivan.
Tisti večer prej pride tretji sin tudi domov tj
Aloiz iz Bovca Fronte.
Mesca Feb: ti je morala Mati Jožefa posest
na štv 32. oddati eno telico dve leti stari za
Vojaške namene.
Meseca Aprila ti se je zopet mogla oddati
ena breja Krava za Vojake.
Seno je bilo to leto slabo za radi hude vroči-
ne. Žito tj pšenica, Rrž, ječmen, je precej do-
bro obrodilo. Repa in Korenje je to leto bilo
vrlo dobro (debelo).
Mesca Sept dne 17. se je začelo (pri nas)
grozdje trgati. Bilo je mošta 60. Hekt belega in
Rudečega jako izvrstna Kaplica bila splošno
po Slov deželah
Ta jesen je bilo pri posest 15. Hekt jabol-
čnika. Za Jabolke se je dobilo 1100 Kr Cena
tega bila polovica 50 vin in drugo po 70 vin
Klg kupec tega sadja-bil g Maijer iz Brežic.
1918
Na pusti četrtek mes: Feb je prodala posest
Jožefa Pleterski Vino letnika 17. lit 5 Kr (33.
Hekt) Kupec je bil Josef Veber gostilničar iz
Terbolje I. Vozniki so bili posest: Čemoga,
Šoba Sresnik (?) in Domači Voli iz vozom.
Dne 9. Nov pride iz Vojne domov najstarej-
ši sin Ivan seboj prinesel 1400 kosov Egib. Ci-
garetov in 600 kosov Ogerskih Cigaret
1919
Vino prodano to leto 15.11. od letnika 18. lit
4,50 h
Kupec bil Hafner trg. vina Šiška pri Lju-
bljani. Vina kupil samo beleja 18.50 lit Voz-
niki bili Domači in sosed Iv Cemoga
Zaradi pozne spomladi začeli prav kop ko-
pati Dne 6.V. plačalo se je delavcu po 6 Kr
Seno se je začelo kositi Dne 23. Junija
Dne 21. Maja t.i. je odšel iz hiše sin Marti-
na ozir brat Ivana k žandarmeriji S.H.S: od-
potuje Porig: poveljstvu žandarmarije štv 5. v
Ljubljano od tam je bil poslan na postajo
orožnikov Medjedje pri Višegradu Bosna ob
stari Srbski meji.
Mesca Maja t.i. bil zazidan nov štedilnik
(šparhert) v Kuhinji Kuplen v Zagrebu od Ar-
tur Schreinner-a zidar Ivan Richlij Stara-Vas-
i stalo je vse skupaj izgotovljen 2200 Kr
Dne 1. Nov t:l: bila odrejena Mobilizacija
od Jugoslovanske Vlade v Belemgradu. Pokli-
cani so bili od 1880 - 1890, med tem je bil
tudi sedanji posest Ivan ki je odšel dne 7. Nov
v Celje k gorskim polku in bil tam 20. dni. Na
povelje Entente se je mogla poklicana Arma-
da odpustiti in na dom poslati.
Dne 8. Dec storil prvi Korek (sin Martina -
Ivan) radi ženitbo u hišo Petan ovo N°8. obč
Gorica Župnija Rajhenburg
_ Na Kvaterno nedeljo šel iz sosedom Ivan
Černoga trgovec in posest na Zdolah radi na
resenga dogovora u hišo Petanovo na kar se je
sklenila zaroka.
Na Štefanov dan prišla Anton in Marija Pe-
tan iz svojo hčerko Marijo na pregled posestva
in imetja hiš štv 32. na obedu ta dan bil sosed
Čemoga in Josef Habinc Kostajnik 27.
Dne 27. Dec t.i. narejeno ženitovansko pis-
mo pri C.k. Notarju Ivanšček-u v Brežicah Iz
tem dnevom provzel posestvo od Jožefe Ple-
terski najstarejši sin Ivan za svoto in denarja
18.000 Kron.
Navzoči pri Notarju bila mati Jožefa Plet
oče Anton Petan in hčerka zaročenka Marija.
1920
Prvič bila klicana Ivan in Marija Pleterski
dne 11.1.2=. dne 25.1. bila izklicana na Zdo-
lah in Rajhenburgu Dne 17.1. odšel Ivan v
Trst in nazaj prišel 22. Januarja.
Dne 1 Svečana se je začela popold. priprava
za m. naslednji dan. Okoli 3^ prišel po želji
ženina Ivana gosp Rudolf Presnik sin trgovca
in posest na Zdolah Ta imenovani je bil prvi
tovariš ženina Ivana Na večer odšel Rudolf iz
godcem Fabijančič-em in ženinom v Gorico v
hišo gospodične Neveste ozir njenega očeta
Ant Petana.
Dne 2. Svečana t.i. je bila poroka v Cerkvi
d.sv. Duha ki je podmžnica Rajhenburgške
župnije. Običajni obred se je izveršil iz sv
Mašo ob lOh predpold ki jo je opravil č.g. Ka-
plan I (J)? Dušic iz Rajhenburga. Ko se je sv
opravilo končalo so šli vsi navzoči svatje iz
cerkve na zajutrek k gostilničarju gosp Jožef-u
Habinc sosedu od nevestinih staršev.
Okolu 5h zvečer je prišla cela svatba od Ha-
binca na Rojstni dom neveste k Petanu. Svatje
ki so bili navzoči v hiši gosp Ant Petanovi bili
80
sledici; gospod Anton Maček veleposest: v
Kozjem iz ženo bil kot starašina I in gospa
žena teta od neveste.
Gospod Anton Gračner iz ženo veleposest
Podgorje pri Zabukovjem. Gosp Anton Kos iz
ženo posest u Kostanjeku župnija Zdole Da-
lje; Gospoda Ivan Čemoga iz gospo Josipino
roj: Škrebec posest, trgovec in gostilničar na
Zdolah kot staršina I od ženina.
Prva tovarišica od neveste bila gospodična
Angela Kos in prvi tovariš gosp. Rudolf Pre-
šnik sin trgovca in posest na Zdolah. Druga
tovarišica gospodična Mizi Maček iz Kozjega
iz tovarišem Anton Petanom brat od neveste.
Gosp Anton Ašič iz ženo posest, u Velikem
dolu, župnija Koprivnica
Dne 3. Svečana ob 7^ zvečer je odšla sva-
tovščina iz hiše Petanove na Zdole.
Mimo grede se je vesela družba iz nevesto
in ženinom oglasila pri sosedu Jos: Hobincu
gostilničarju na požirek dobre kaplice vina iz
leta 1917.
Prišelči na ženinov dom se je svatovščina
po večerji spravila počivati.
Drugi dan t.j. 4 Svečana so se stari svatje in
Novo došli gostje zbrali do 12^ k zabavi in ko-
silu, y tej hiši štv 32 so bili sledici gostje: gosp
Ivan Čemoga iz ženo hčerko in sinom Justina
in Rudolfom.i Brat ženina gosp Martin Pleter-
ski trgovec in posestnik v Cerkljah ob Krki iz
svojo ženo roj: Oberster in sinček Božidar. II
Brat ženina takrat Krlj Orožnik iz Medjedje
pri Višegradu v Bosni. II Brat ženina ki je bil
doma Franz Lauvrinšek iz ženo Marijo roj.
Oberster posest v Cerkljah dalj čg župnik zdo-
Iski Alois Šoba in sestra Terezija (kuharica)
gospa Josipina Presnik posest: in trgovka na
Zdolah in sin Rudolf Franz Šoba mesar in po-
sest na Zdolah iz ženo roj: Molan Josipina.
Bahč Maks posest Zdole iz ženo Uršulo kot
kuharica njena mati Uršula Urek. Blaž Ha-
binc posest v (Kremen) iz svojo ženo Ano roj:
Cerjak. gospa Udovica Matilda Krošlj po-
sestnica v Dobovi (roj Škerbec) gospodična
Mitzi Maček, Angela Kos, Cicilija Gračner
Oče in Mati Anton Petan in Marija in brat ne-
veste Anton Petan. Josef Habinc in hčerko
Anica Martin Petan iz ženo Nežko roj Živič
posest in krojač v Ravnih. Anton in
Terezjja Podlesnik iz Zdol Milan Žalec in Jo-
žefa Živič kot slugi za jedilo in pijačo, dalje
bil tudi Ivan Bogovič posest v Sremiču župni-
ja Videm
Dne 5. Svečana popoldne so se vsi gostje
razšli na svoje domove.
Slika ki se nahaja v hiši Marije in Ivana bila
slika Dne 28. Ill.ti v Zagrebu pri fotografu
Merčeju (?) Preradovičev trg.-u
Seno to leto bilo povolno, žetev tudi.
Krompirja bilo to leto izvanredno veliko
prodalo se je tega pridelka čez 2000 Klg Klg
1.40 vin
Slive to leto precej obrodile žganja imeli čes
140 lit prodajalo seje lit 175 Kron
To jesen Vinski pridelek bil okolu 30 Hektl
Belega (Vina) Mošta kupil o Martinovem
And Stele vinski trg v Šiški pri Ljubljani lit
18. 10.65 lit
Leto 1921
Spomladi je že od januarja bilo prav malo i
snega O svečnici ga napadlo 5 cntmet a čes !
par dni izginil Dežja pred pustom nič meseca
Marza nič Aprila prav malo kratko celih 5
mesecev jako suho da se je komaj pralo. Prve
kopi v Vinogradu hudo suho in težko delo.
To leto seje rodila hčerka Marija (Marica)
Poletje suho, žetva precej dobra jesen, zopet
suha krompirja, korenja repe Jako malo vsled \
hude suše Ravno tako otave bilo prav malo če i
ravno so travniki na mokri legi. Reje za svinje j
sploh malo.
Dne 22. Sep. se je začela trgatev pridelek bil ;
srednji okolu 35. Hekt kaplica še boljši ko leta '
1917. j
(do svečnice leta 1922. še ni bilo prodano)   !
Ta jesen tudi brez dežja da smo morali čes
dva meseca vodo voziti iz Polance in to vsi
Zdolani vozili in nosili čes pol ure daleč.
Dne 23. Oktobra t.i. vjutro začelo snežiti i
ter snežilo dva dni Na 25. tm. vjutro padel tak \
sneg (moker) da je veliko sadnega drevja polo- !
milo (listje drevja ni prej vse odletelo) ;
Stelja nismo to jesen dobili več kakor dva i
voza vzrok je bil ker listje v gozdu ni prej
obletelo
Stelja sploh niso posestniki prav nič dobili i
pred 23. tim Oktobrom Ta sneg je izginil u i
enem tednu in potem smo zopet lahko sejali ^
in orali za setev.
Dne 8. Nov zapadel vdrugič sneg snežjlo 4. ;
dni iz viharjem ednako kakor u Alpah. Čes 3. \
dni zopet ta sneg iztopil da smo dobili za prvo
silo stelje in Drva
Dne 27. Nov t je prvo Advendno nedeljo \
zopet začelo snežiti 4 dni in noči. ta sneg izgi- i
nil pred 18. Dec. Na to zopet grabili stelje
i.t.d.
Leto 1922 i
Meseca Jännerja po sv treh Kraljih začelo
snežiti in padlo pol metra na kar bilo hudo
mrzlo. Ta sneg je izginil in mraz ponekod do
Valentinovega. Dalje bilo zelo toplo in suho
vreme do 19. Marza Potem začelo deževati do
24. Aprila tako da ni bilo mogoče orati ne
krompirja saditi. Mesec Maj in Junij hladno
in večkrat dež ki je nadlegoval pri sušenju
sena ker gaje bilo zelo malo.
Dne 6. Junija je zadela kap Alojzija Pleter-
ski iz hiše štv 32. bil je orožnik od 21. Maja:
1919 na orož. postaji Medjedje pri Višegradu
III četa I Bataljon 3. Brig (Sarajevo). Umrl je
dne 13. Junija ob Ih popold u hudih mukah u
81
Vojaški bolnici IV Paviljon v Sarajevu, po-
greb je bil dne 14. Junija ob 3h popold iz mr-
tvašnice te bolnišnice. Pogreba se je udeležilo
orožništvo iz orož. šole in dva častnika
Vino prodal meseca Aprila Ivanu Robežni-
ku gostil: na Viču pri Ljubljani 26. Hekt 20
lit:a: 27. Kr zneslo 70.640 Kr.
Dne 6. Augusta se je Rabila velika miza (ki
se nahaja v hiši) Za prvo Novo sv Mašo u naši
Župniji 1 1789. katero je daroval č:g: Jožko
Presnik iz Zdol štv 27. Sv opravilo ozir. sv
Maša bila je zunaj za cerkvijo na jugo zapad.
strani na tej že zgoraj imenovani mizi.
Vina se je to leto prodalo 33. Hekt
Jesenska setva bila pozna in sicer po trgatvi
tako daje bilo gotovo šele 20. Nov
To leto bilo sploh jako malo fižola zaradi
suše u času ki je svetel fižol Sena bilo normal-
no Otave pa prav nič, le nekateri kmetje ki
imajo travnike ob potoku so imeli nekaj otave
za vzore. Sploh bilo to leto srednje dobro.
Meseca Sept: dne 9 odšel od Doma najmlaj-
ši sin ozir brat Mihael v Ljubljano v službo in
sicer bil sprejet pri dohodarstvenemu Uradu
kot mitničar
Vino to leto prodano v (Ljub) Vič Ivanu
Robežniku 26. Hekt 22. lit a:27. Ki^ 70.640
Kr Točenje bilo 22.4.22
Leto 1923
Dne 1. Julija t.i. bil rojen sinček ki je dobil
pri sv Krstu ime Ivan rojen bil 1. Julija bila
nedelja med sv mašo 3 četrt na 11^ u cerkvi
bilo?
Vino prodano to leto dne 9.6. Peter Urbanz
gostilničar Tržaška cesta štv 9. Ljubljana 16.
Hekt 81. lit a: 18. Kr
Snopja (Žita) bilo to leto 110. Kup
Meseca Augusta bila kupljena kopalna
bana za 1500 kr od Antonije Stergar roj. Soba
Leto 1925
Dne 12. feb: rojen otrok krščen na ime Alo-
is (Slavko)
Leto 1927
Meseca Aprila tega leta imenovan od sodiš-
ča v Brežicah za cenilca v okraju Brežice. Za-
prisega storil na sodišču v Brežicah Dne
16.III. roj otrok krščen na ime Josef
Leto 1929
Dne 16.VI. rojen otrok krščen na ime Ru-
dolf (Rudi)
1930
Dne 18. Feb. 1933 ob 3h popold. umrla
mati posestnica te hiše Jožefa Pleterski Pogreb
se vršil Dne 20. ob 9 uri predpold iz hiše v
cerkev k sv maši ter nato na pokopališče po-
greb vodil župnik Al. Šoba ob asistenci kapla-
na Tomazin-a iz Cerkelj in patra gvard iz Bre-
žic Ta dan bilo huda burja iz snegom ter oseb-
ni dohod na pogreb zelo oviran, deloma ne-
mogoč sestra rajne Jožefa (došla) zamudila
pogreb to je bila Lucija Zidar iz Malegakam-
na.
Leto 1931
Tole leto dne 13. Junija 1930. umri Mihael
Pleterski mitniški uradnik v Ljubljani Pogreb
bil iz mrtvašnice javne bolnice Ljubljana in si-
cer II Razreda iz dvema duhovnikom in zapr-
tim vozom na pokop sv Križ. Pogreba se ude-
ležili mnogi službeni kolegi ter 16. oseb prija-
teljev in znancev Zdolanov
Leto 1933
Dne 18.5. rojen otrok krščen na ime Karoli-
na (Dragica)
Leto 1936
Dne 28. Okt na občinskih volitvah izvoljen
iz 95. odstot: za predsednika obč: Zdole ter dr-
žal funkcijo do zasedbe Hitlerjeve Nemčije
22. Aprila 1941.
To leto se je rodil sin Anton (Tone)
Rojstni dnevi in leta rod: Pleterski na Zdo-
lah hiš štv 32. prvi posest:
Stari Oče Jože Pleterski roj. 6. III 1820
umri 6. Mai 1885.
stara Mati Lucija roj: Kos roj: grudna 1821.
umrla 28. Marza 1899.
II. posestnik
Martin Pleterski roj 26. II. 1853. umri 28. 12.
1916
Jožefa Pleterski roj Bogovič rojena 18. III.
1850. v Raune umrla 18. II. 1933.
poročena 7. II. 1881 na Zdolah
Prebral dne 6./VII 1904
Zopet videl to knjigo in prebral dne 15./II
1913
Prečital dne 20. 12. 76 S Spoštovanjem do na-
ših Spoštuvanih prednikov in dobrih sosedov,
Pleterskij in njihov duh še dalje živi med sose-
di Pleterski Černoga
sin Janeza Čemoga
Dominik Čemoga
zastopnik
Dobova
Prebral dne 23./9. 1911 Alois Pleterski
Mihael Pleterski 29. 9. 1912 ob 7. uri zvečer.
82
RAZSTAVA O
JOŽU GAŠPERŠIČU
V oktobru 1989 je bila v Kovaškem muzeju
v Kropi razstava o domačinu Jožu Gašperšiču
(1896-1964), ki ga poznamo kot zborovodjo,
dirigenta, glasbenega pedagoga, skladatelja,
organista, igralca, režiserja, muzealca, zgodo-
vinarja, ob vsem_tem pa je bil še 21 let ravna-
telj (direktor) Žebljarske zadruge (od leta
1939) Plamen. V 50. in 60.-tih letih je J. Gaš-
peršič objavil precej člankov v Kroniki in Lo-
ških razgledih, ki so se nanašali na zgodovino
železarske industrije in njen razvoj do danes.
Ob razstavi je izšel tudi katalog, v katerem je
predstavljeno življenje, predvsem pa številne
dejavnosti J. Gašperšiča, ki so razvejane na
številna, med seboj različna področja - zadru-
ga, glasba in kultura ter muzealstvo in zgodo-
vinopisje.
Na Gašperšičevo življenjsko pot je usodno
vplivala poškodba zapestja, saj mu je bila tako
pot glasbenika za vedno zaprta (onemogočeno
mu je bilo igranje klavirja in violine).
Tako se je leta 1918 vrnil v Kropo in se za-
poslil v Žebljarski zadrugi kot uradnik, leta
1924 je prevzel posle prokurista, leta 1926 je
postal ravnatelj zadruge, od leta 1953 pa do
upokojitve je opravljal delo višjega komerci-
alista.
Njegovo delo je bilo komercialno, admini-
strativno, organizacijsko, skrbel pa je tudi za
strokovni pouk v okviru zadruge. Poleg red-
nega dela je študiral organizacijo sorodnih po-
djetij doma in v svetu, organizacijo socialnega
gospodarstva in zgodovino lokalne železarske
industrije.
Ob prevzemu dolžnosti mesta direktorja si
je postavil tri poglavitne naloge: vzpostavitev
jasnih računov in točnih kalkulacij, uvelja-
vljanje reda in discipline ter smotrno porabo
časa, denarja in zagotavljanje ter stalno pove-
čevanje trga. Ob tem pa je ves čas skrbel za
oživljanje in popularizacijo ljudske kulture.
Takoj po vrnitvi v Kropo se je vključil tudi v
delo prosvetnega društva. Njegov namen je
bil, da poleg zbora, ki je v kraju že deloval,
ustanovi še orkester. Stalno je poudarjal, da
naj se tudi amaterska kultura goji sistematič-
no, obravnava široko in naj ne bo le prilož-
nostno, nezahtevno in neodgovorno razvedri-
lo. Ustanovil je orkester Zvezda (komomo-
instrumentalni) in zanj napisal številne sklad-
be. Gašperšičeva lastna glasbena ustvarjalnost
je bila ves čas podrejena potrebam društva.
Novo obdobje je nastopilo po drugi svetov-
ni vojni. Začel je delari z zborom in bil v
50.-ih letih glavni organizator, vodja in peda-
gog v kroparski glasbeni šoli. Ta naj bi vzgoji-
la potrebno število kvalitetnih instrumentali-
stov za orkester; in res, za simfonični orkester
in pihalno godbo je pridobil okoli 50 godbeni-
kov. Načrt dela je bil skrbno pripravljen in je
tekel tako dolgo, dokler Gašperšič ni zbolel. S
tem je bilo konec rednega dela z zborom in
orkestrom in tudi delo v glasbeni šoli je počasi
zamrlo.
Po upokojitvi se je Gašperšič posvetil delu
v muzeju, katerega eden glavnih pobudnikov
za ustanovitev (1952) je bil. V času njegovega
dela moramo omeniti dejavnost ob odkritju
t.i. slovenske peči (1953), in leta 1955 razsta-
vo Žebelj in vijak, ki je bila pripravljena ob
60. letnici Plamena. Poleri istega leta je pod
vodstvom muzeja potekalo raziskovanje rud-
nih jam na Jelovici. Leta 1956 je Gašperšič
na Baševo pobudo napisal brošuro Vigenjc. V
knjižici je opisal in predstavil zgodovino vi-
genjcev, njihova imena, lokacijo, opremo,
orodje in njegovo poimenovanje ter običaje,
ki so se vezali na življenje in delo v kovačnici.
Zanimalo gaje, od kod sama beseda vigenjc in
kako daleč sega njegov nastanek. Gašperšič je
imel z muzejem precej načrtov. Poudarjal je,
da je nastal iz ljudskih vrst in pobud, kar pa
naj ne pomeni, da ne more v celoti izvrševati
svojega kulturnega in zgodovinskega poslan-
stva. Zavzemal se je, da bi muzej pridobil
čimveč muzealij in predvsem ustrezne prosto-
re za njihovo predstavitev.
Vzporedno z delom v muzeju se je Gašper-
šič ves čas ukvarjal s krajevno zgodovino,
predvsem tehnično. Pri pisanju člankov mu je
mnogo pomagalo znanje tujih jezikov, saj je s
tem dobil vpogled v precej širši spekter te, pri
nas še ne prevedene literature. Gašperšičevo
zgodovinopisje sega pravzaprav že v 30. leta,
ko je dal predlog, da se začne z izdajanjem to-
varniškega glasila Zadrugar, ki naj bi zadruž-
nike poučilo o tekoči problematiki zadruge
(domače in tudi tujih) in jih seznanilo z zgo-
dovino Krope in železarske obrti. Gašperšič je
bil več let glavni urednik glasila in je sam pri-
speval številne članke, katere je pisal sam ali
jih samo prevedel. Zadrugar še danes pomeni
pomemben vir za poučevanje, saj v njem sle-
dimo krajevni kroniki in razvoju kraja in za-
druge.
25. letnica Gašperšičeve smrti je priložnost,
da se ponovno spomnimo njegovega dela in se
mu na ta način oddolžimo za vse, kar je Kropi
dal.
BIBLIOGRAFIJA J. GAŠPERŠIČA
Loški žeblji in žebljarstvo. Loški razgledi, 1957,
35-41. — O oglarstvu na Jelovici, LR, 98-109. — O
jelovškem rudarstvu, LR, 1960, 63-75. — V spo-
min zadnjim rudarjem na Jelovici, LR, 1962,
104-149. — Gorenjsko železarstvo v 14. in 15. sto-
letju, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgo-
dovino, 1959/1, 5-10. — Nastanek in delo Kova-
škega muzeja v Kropi, Kronika, 1959/1, 54-55. —
O nekdanjem žebljarstvu na bivšem Kranjskem,
Kronika, 1960/1, 9-20. — Ferdinandejski rudarski
red za fužine pod Jelovico, Kronika, 1960/3,,
83
149-158. - O tehniki in opremi nekdanjih rudarjev
na Jelovici, Kronika, (19623/1, 9-19. — Rudarsko
poklicno znamenje »kladivo in klin«. Kronika,
1962/3, 157-163. — Novo železarjenje v fužinah
pod Jelovico v 19. stoletju in njegov konec. Kroni-
ka, 1963/1, 12-22. — Iz vigenjca v fužine in tovar-
no. Kronika, 1963/3, 148-166. — Vigenjc — vod- :
nik po zgoidovinskih žebljarskih kovačnicah v ;
Kamni Gorici, Kolnici, Kropi in Železnikih, Lju-
bljana, 1956, 104 str., il.
Alenka Klemene !
84
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV)
Rastava SLOVENCI V LETU 1789 v
Narodnem muzeju
Dvestoletnica velike francoske revolucije je
v letu 1989 spodbudila v svetu in tudi pri nas
vrsto prireditev. Mednje je sodila tudi razsta-
va Narodnega muzeja Slovenci v letu 1789.
Avtorica razstave Jasna Horvat sem si raz-
stavo zamislila kot odgovor na vprašanje:
Kako smo živeli v letu francoske revolucije na
Slovenskem?
Muzejska razstava je bila zato grajena kot
sporočilo obiskovalcem o času, kije minil. Pri
tem ni šlo le za logočno in estetsko razporedi-
tev muzejskih predmetov, ampak za rekon-
strukcijo (ne le ilustracijo) preteklosti z njeni-
mi zakonitostmi in značilnimi znamenji.
Predvsem si je razstava prizadevala obuditi ži-
vljenje v obdobju druge polovice 18. stoletja s
tem, da je muzejske predmete postavila v tisti
kontekst, iz katerega izhajajo in jim skušala
povrniti značilnosti, ki smo jim jih, ko so pri-
šli v muzej, odvzeli. Če smo tako znova ustva-
rili kontekst predmetom in jim dodali potreb-
na pojasnila, smo obiskovalcem omogočili ra-
zumeti naravno okolje predmetov in s tem
pripravili razstavo, ki ni le razstava predme-
tov, ampak razstava idej. Zato lahko rečemo,
da so muzejski predmeti poosebljali delo, sa-
nje, različne medsebojne vplive, vsakdanje
življenje, gospodarski razvoj, različne posege
države, cerkvene razmere itd. - skratka vse,
kar je zaznamovalo zgodovino.
Koncept razstave je bil torej kompleksna
predstavitev obdobja prosvetljenega absolutiz-
ma na Slovenskem s poudarkom na obdobju
od sedemdesetih let 18. stoletja do leta 1789.
Ob tem pa so bile na njej v celoti in znotraj
posameznih tem, kot neke vrste rdeča nit, s
posebnimi znaki in barvo izpostavljene tri bi-
stvene značilnosti obdobja. Te so: uveljavlja-
nje razuma oziroma racionalizma (moder
znak z narisanim gosjim peresom), reforme
Razstava »Slovenci v letu 1789« i
85
države, ki so posegale takorekoč na vsa podro-
čja življenja (rumen znak s portretoma Marije
Terezije oziroma Jožefa 11.) in prizadevanja za
enakopravnost slovenščine oziroma začetki
slovenskega narodnega prebujenja (rdeč znak
z napisom slovenščina).
Razstava je bila razporejena v štirih raz-
stavnih dvoranah. Posamezne teme so bile
označene s posebno barvo podstavkov s teksti
in z oznakami na legendah s popisom razsta-
vljenega gradiva (država z rumeno, razum z
modro, kmet z rjavo, gospodarstvo z drugim
odtenkom rjave, cerkev z vijoličasto, sloven-
sko narodno prebujenje z rdečo itd.). Vsaka
dvorana zase je predstavljala zaključeno celo-
to. Muzejski predmeti, kot osnovna govorica
muzejev, dela likovne umetnosti (na razstavi
so predstavljala tako umetniško moč in izpo-
vednost posameznih umetnikov kot tudi do-
kument časa), arhivsko gradivo, knjige, make-
te, zemljevidi in pojasnjevalni teksti so skušali
opozoriti na tiste značilnosti časa, ki jih bom
v nadaljevanju prispevka na kratko povzela.
Ogled razstave je uvajal pogled v delovno
sobo razumnika, opremljeno s sočasnimi
predmeti, kot opozorilo na racionalizem. Ra-
zum naj bi bil namreč, po naukih racionali-
stov, tista svetloba, ki bo razsvetlila temo v
katero je zašlo človeštvo. Montesquiejevi,
Voltairovi, Rousseaujevi in Diderotovi spisi
so širili v Evropi in seveda tudi pri nas nauke
o naravnem pravu, o delitvi oblasti, o novih
oblikah vladavine, o svobodi vesti, o verski
strpnosti. Zahtevali so, da mora človek vse,
kar obstoji na svetu, preveriti z lastnim razu-
mom.
Znanje in sposobnost sta tudi omogočala
našim ljudem, slikarjema Lovru Janši in
Francu Kavčiču, medaljerju bavarskih volil-
nih knezov Andreju Segi, topničarskemu
častniku in avtorju logaritmovnika Juriju
Vegi, da so se uveljavili v Evropi, izven meja
svoje ožje domovine. Znanstvenika evropske-
ga slovesa Giovanni Antonio Scopoli in Bal-
thasar Hacquet sta raziskovala in v svojih šte-
vilnih delih seznanjala takratni znanstveni
svet s posebnostmi slovenskih dežel. Fužinar-
ski podjetnik in mecen, najbogatejši Kranjec
Žiga Zois je v svoji zbirki zbral okoli pet tisoč
mineralov in njegova zbirka je še danes ena
najlepših in v kulturnozgodovinskem smislu
najpomembnejših tovrstnih zbirk na svetu.
Njegov brat botanik Karel Zois je v svojem
herbariju shranil dvatisoč sto primerkov rast-
lin in zasadil prvi botanični vrt na Sloven-
skem ob gradu Brdo. Franc Anton Breckerfeld
je bil eden izmed tistih kranjskih plemičev, ki
so se v celoti zavedali posebnosti kranjske de-
žele kot slovenske dežele, bili do določene
mere tudi ponosni na to in so gojili slovenšči-
no kot kulturno posebnost dežele. Breckerfeld
je bil marljiv zbiralec leksikalnega gradiva, po
podatkih preprostega ljudstva je zbiral in za-
pisoval slovenska imena rastlin, ptičev in rib,
zbiral je slovenske pregovore, domača imena
za najrazličnejše stvari, na primer izraze za
dele pluga, imena orodij itd.
Prosvetljenske ideje so se odražale tudi v dr-
žavi. Terezijansko jožefinska doba je bila
doba reform, doba novega umeijenja države
(to so simbolizirale tudi enotne mere, ki so
bile uvedene za celo monarhijo in smo jih raz-
stavili pod portretoma obeh vladarjev). To je
bil čas boja med starim in novim. Pogledi Ma-
rije Terezije so bili zmernejši, previdnejši, Jo-
žef II. je bil radikalnejši in je sodil le po razu-
mu in suhi logiki. Oba pa sta razmišljala pred-
vsem o tem, kako preurediti državo.
Z reformami so urejali promet (preko slo-
venskih dežel so potekale glavne prometnice,
ki so povezovale glavno mesto države Dunaj z
njenim glavnim pristaniščem Trstom), uvajali
so denarne reforme (leta 1762 je dunajska
mestna banka prvič natisnila bankovce), pre-
urejali so sodstvo (Jožef II. je ukinil torturo,
ukinil je smrtno kazen razen ob proglasitvi
prekega soda, omejil je pristojnost patrimoni-
alnih sodišč). Z reformo vojske je bilo leta
1770 ukinjeno dotedanje vojaško najemništvo
in uvedena rekrutacija in dosmrtna vojaška
služba.
Bistvene novosti je država uvedla tudi v
upravi. Od dvora neposredno odvisni uradi so
prevzeli v svoje roke upravo posameznih de-
žel, dežele se razdelijo v več okrožij, ki jim
načeljujejo okrožni glavarji, ki jih izbira in
postavlja država. Novi državni uradi ožijo
kompetence zemljiških gospodov. S temi re-
formami pa nastane državno uradništvo kot
nov element v družbi.
Plemstvo je v drugi polovici 18. stoletja
predstavljalo nekaj manj kot en odstotek pre-
bivalstva. Zemljiško gospostvo je bilo, od
uvedbe zemljiške knjige, posest, vpisana v de-
želno desko. Lastninska struktura je doživljala
bistvene spremembe, država je izvedla refor-
mo davčnega sistema. Ob uvedbi Terezijan-
skega katastra so bila lastna posestva zemlji-
ških gospodov in njihovi dohodki obdavčeni.
Kot najradikalnejša reforma, ki bi položaj
plemstva spremenila v položaj rentnika, se je
pripravljala davčna in urbarialna regulacija
na podlagi Jožefmskega katastra. V veljavo je
stopila 1. novembra 1789 in je izzvala najo-
strejše nasprotovanje plemstva. (Takoj po
smrti Jožefa II. leta 1790 je bila preklicana in
je za vedno ostala v arhivih.)
Da bi na razstavi predstavili življenje na
gradu, smo delno nakazani ambient opremili
s predmeti iz vsakdanjega življenja in s tem
pokazali bogastvo in okus dobe. Gradivo, ki
smo ga odbrali, je ustrezalo po zvrsteh in ka-
kovosti predmetom, ki jih navajajo viri (pred-
vsem zapuščinski inventarji) kot opremo ple-
miških domov ali pa so v muzeje prišli z gra-
dov. Z razstavljenim gradivom smo skušali
86
pokazati, kako se je oprema povezovala s tra-
dicijo in da so k opremi dodajali le modne no-
vosti in tako zelo redko v celoti spreminjali
interijerje.
Druga razstavna dvorana je bila posvečena
položaju na vasi, ki se je v obravnavanem ob-
dobju pod vplivom fiziokratizma bistveno
spreminjal. Fiziokrati so namreč trdili, da
predstavlja podlago državnega bogastva le do-
hodek od zemlje. Zaradi velikega pomena ze-
mlje smo zemljo tudi razstavili in nanjo razvr-
stili poljedelsko orodje. (Orodje je sicer bilo iz
19. stoletja, vendar nam sočasne upodobitve
iz druge polovice 18. stoletja kažejo, da se
oblika in izdelava orodja v tem času nista bi-
stveno spremenili.)
Fiziokratski nauki so bili nedvomno povod
za reforme, s katerimi sta želela Marija Tere-
zija in Jožef II. izboljšati položaj podložnikov.
Izdanih je bila vrsta patentov, ki so jih uradni
krogi, če so želeli, da jih bodo ljudje razumeli
in se ravnali po njih, prevajali v slovenščino.
Med njimi so zlasti pomembni: patent, ki ure-
ja dedno kmečko posestno pravo (kupno pra-
vo) namesto začasnega (zakupnega) prava, ro-
botni patent, ki na Štajerskem in Koroškem
omejuje tlako na tri dni tedensko (skupna let-
na vsota ne sme prekoračiti 156 dni), na
Kranjskem največ po dva dni vprežne in dva
dni ročne tlake (letno za posestnika cele kme-
tije največ 208 dni), patent o odpravi nevolje-
ništva in patent o davčni in urbarialni regula-
ciji, ki, kot smo že dejali, ni bila nikoli izvede-
na.
Na razstavi so bili v vitrini razstavljeni ori-
ginalni patenti. Da pa bi se obiskovalci lahko
seznanili z vsebino patentov, s takratno slo-
venščino in z načinom pisave, so jim bile na
razpolago fotokopije.
Pomembna gospodarska panoga na sloven-
skem podeželju je bilo čebelarstvo (Peter Pa-
vel Glavar je na primer imel od 300 do 500
čebeljih panjev). Tudi Marija Terezija se je
zavzemala za razvoj čebelarstva in je leta
1770 postavila za prvega učitelja čebelarstva,
v na novo ustanovljeni čebelarski šoli na Du-
naju Antona Janšo.
Spremembe je doživljala tudi oprema
kmečke hiše. Predmeti, ki smo jih odbrali za
razstavo, omogočajo rekonstrukcijo bogatejše
kmečke hiše. Izbor je odraz muzejske politike
v 19. stoletju, ko so za muzeje odbirali le lepe
predmete in so zanemarjali in odklanjali pred-
mete, ki so bili na naših kmetijah najštevilne-
jši. Razstavljeni predmeti pa dokazujejo, da so
tudi na Slovenskem bile kmetije opremljene s
tovrstnimi predmeti iz vsakdanjega življenja.
V tretjo razstavno dvorano nas je uvedla
predstavitev delovanja manufakture v Selu pri
Ljubljani, ki je opozarjala na to, da so tudi na
Slovenskem začeli nastajati večji obrati. Ma-
nufaktura, katere lastnik je bil Josip Dessel-
brunner, je izdelovala sukno za Vojno krajino
(rasztavljeni so bili tudi štirje originalni vzorci
sukna, ki so se ohranili v Arhivu SR Sloveni-
je).
Za domače gospodarstvo je bilo še vedno,
kot že stoletja, najpomembnejše železarstvo.
Trgovina s kranjskim in koroškom železom
(obseg trgovine je bil na razstavi razviden iz
zemljevida, ki smo ga izdelali na podlagi
ohranjene poslovne korespondence v Arhivu
SR Slovenije) in lastništvo peči in fužin sta
bila monjjpolizirana v rokah Michelangela
oziroma Žige Zoisa. Ocene njunega premože-
nja kažejo, da sta bila najbogatejša podjetnika
v slovenskih deželah. Izredno pomembno je
bilo v tem času žebljarstvo. Obiskovalci so se
lahko seznanili z orodjem in pripomočki, ki
so jih žebljarji uporabljali pri svojem delu,
razstavljen je bil sodček in maketa voza, ki sta
služila za transport žebljev. Podatki kažejo, da
je bila Kranjska v proizvodnji žebljev vodilna
v monarhiji.
Rudnik živega srebra v Idriji je bil tudi v
tem času državni erar. Proizvodnja je narašča-
la, uvajale so se tehnične novosti in najstarejše
slovensko rudarsko mesto Idrija je doživljalo
vsestranski razvoj. Po načrtih domačina Jože-
fa Mraka so v letih 1767 - 1772 na reki zgra-
dili zidane klavže, ki jih je Albert Struna po-
imenoval »slovenske piramide«.
Stoletna politika Habsburžanov, da katoli-
ško cerkev podrede vplivu in kontroli države,
doseže v dobi Jožefa II. svoj vrh. To politiko
označujemo z izrazom jožefinizem. Vzpored-
no s tem se je v okviru katoliške cerkve širil
janzenizem, ki je težil za reformo cerkve, pro-
svetljeno in očiščeno religijo, versko strpnost
in je bil proti praznoverju in baročnim pobož-
nostim. Leta 1781 je Jožef II. razglasil versko
toleranco (opora pri tem mu je bil ljubljanski
škof Herberstein). Tudi slovenščina je sedaj
našla svoje mesto v verskem življenju. Po ob-
dobju protestantizma, ki je dalo Slovencem
prve knjige, je prav obdobje druge polovice
18. stoletja tisto, ko je izšla vrsta knjig z ver-
sko vsebino: izide nov prevod novega testa-
menta, prevaja se maša, izhajajo cerkvene
pesmi, molitveniki, katekizem itd.
Po letu 1782 je bila tudi na Slovenskem
ukinjena vrsta samostanov, med njimi najbo-
gatejši in zgodovinsko najpomembnejši, kot so
Vetrinj, Studenice, Žiče, Olimje, Stična, Ko-
stanjevica, Bistra, Velesovo. Iz premoženja
ukinjenih samostanov se je ustanovil verski
fond.
Na novo se je organiziralo šolstvo. Leta
1770 je Marija Terezija s posebno resolucijo
proglasila šolo za politicum, to je za stvar dr-
žavne kompetence. Leta 1774 je izšla splošna
šolska uredba, ki je uvedla splošno šolsko ob-
veznost in je imela namen, da se vsi prebivalci
monarhije nauče nemškega jezika. Toda nove
uredbe so prinesle dobiček tudi slovenščini, ki
si je utrla pot v osnovno šolo in natisnjenih je
87
bila vrsta učbenikov v slovenskem jeziku.
Pogled v meščanski interier, ki so ga dopol-
njevale vedute slovenskih mest, je obiskovalce
seznanjal z življenjem v naših mestih. Med
predmeti, ki so obkrožali meščane, smo želeli
zlasti poudariti dvogovor med namiznim po-
sodjem iz kositra in beloprstene keramike. V
18. stoletju seje uveljavil tako imenovani ko-
siter srebrastih oblik. Manj premožno meš-
čanstvo je po zunanjem blišču vedno hotelo
tekmovati z bogatejšim. Srebrno posodje je
bilo za njih predrago, kositrno pa cenejše in
srebru najbolj podobno, zlasti če je bilo očiš-
čeno do polnega sijaja. V drugi polovici 18.
stoletja je kositer dobil tekmeca v izdelkih iz
beloprstene keramike. Beloprstena keramika
je zaradi podobne tehnike oblikovanja, to je
vlivanja, posnemala kositrne oblike. Posodje
iz beloprstene keramike so izdelovali serijsko
in je bilo zato poceni, predvsem pa ni vsebo-
valo zdravju škodljivih snovi. Zato je belopr-
stena keramika sčasoma popolnoma izpodri-
nila kositrno posodje.
V 18. stoletju je na Slovenskem delovalo 37
steklarn. Proti koncu stoletja je steklarstvo po
kvaliteti in kvantiteti izdelkov dosegalo lepe
uspehe in je svoje izdelke tudi izvažalo v dru-
ge dežele monarhije.
Naša mesta so v tem času štela od 600 do
1700 prebivalcev. Večja so bila samo Koper,
Izola, Piran (spadala so pod beneško republi-
ko), Idrija (okoli 3600 prebivalcev). Beljak,
Maribor (s predmestji 4500 prebivalcev) Gori-
ca in Ljubljana (okoli 10000 prebivalcev). Da-
leč preko tega se je razvil edinole Trst (z okoli
28000 prebivalci). Mesta so bila predvsem bi-
vališča obrtnikov (v Ljubljani so predstavljali
obrtniki z družinskimi člani, pomočniki in
vajenci dobro četrtino prebivalcev). Obrtniki
so bili še vedno združeni v cehe. Ohranili so
celo s cehovskimi redi omejeno število moj-
strov v posameznih krajih.
Zaključek teme o uveljavljanju slovenščine,
ki smo ji lahko sledili tudi po posameznih te-
mah razstave, pomeni slovensko narodno pre-
bujenje. Slovensko narodno prebujenje se za-
čenja z letom 1768. Tega leta je oče Marko
Pohlin iz ljubezni do domovine izdal Krayn-
sko gramatiko. Ožbalt Gutsman je v svoji Slo-
venski slovnici ponosno branil svojo materin-
ščino pred tistimi, ki imajo predsodke zoper
njo in se boril za slovenski knjižni jezik za vse
Slovence. V pesniškem almanahu Pisanice se
je prvikrat oglasila slovenska posvetna umet-
na pesem. Devov Belin, operni libreto, je naš
prvi znani tekst te vrste.
Višek je slovensko narodno prebujenje do-
živelo v Zoisovem krogu. Okrog mecena in
učenjaka Žige Zoisa so se zbrali izobraženci
Blaž Kumerdej, Jurij Japelj (prevedla sta Novi
testament), Anton Tomaž Linhart (v Poskusu
zgodovine Kranjske in ostalih Južnih Slova-
nov Avstrije je podal znanstveno utemeljitev
o obsegu in enotnosti slovenskega naroda).
Preporoditelji so tako s svojim delom, ki je te-
meljilo na sodobni provetljenski miselnosti iz-
grajevali literarni in kulturni preporod, ki je
utrjeval zavest o skupnosti vseh Slovencev.
28. decembra 1789 je bila v stanovskem gle-
dališču v Ljubljani prvič uprozorjena Linhar-
tova Županova Micka in ta dan pomeni
rojstni dan slovenskega gledališča. Da bi na ta
dogodek obiskovalce še posebej opozorili,
smo na začetek in konec razstave uvrstili ko-
stume z uprizoritve gledališkega dela Bratka
Krefta Kranjski komedijanti v ljubljanski
Drami.
Razstavo zaključuje opozorilo na dogodke v
Franciji - izbruh francoske revolucije. Pri tem
je bil zlasti poudarjen sprejem Deklaracije o
pravicah človeka in državljana, ki jo je fran-
coska narodna skupščina sprejela 26. avgusta
1789. Deklaracija je izrazit primer uresničitve
idej o človekovih pravicah, kot so se postopo-
ma oblikovale v obdobju prosvetljenstva. Slo-
venski prevod deklaracije je bil na voljo tudi.
obiskovalcem razstave.
V zadnji razstavni dvorani smo razstavili sten-
ske tapete z gradu Jablje, Zoisov invalidski
voziček (najstarejši znani po Zoisovih načrtih
izdelani invalidski voziček na Slovenskem),
klavikord (inštrument je iz 18. stoletja) in ne-
kaj primerkov pohištva. Razstavljeno gradivo
opozarja na nemogoče razmere, v katerih za-
radi prostorske stiske deluje Narodni muzej.
Po končani razstavi smo namreč te predmete,
kot tudi vse ostale predmete, ki so last Narod-
nega muzeja (razen tistih, ki so ponovno
vključeni v razstavne zbirke slovenskih muze-
jev, ki jim je Narodni muzej predmete posodil
kot dolgoročno posojilo), shranili v muzejske
depoje in bodo za javnost ponovno nedostop-
ni.
Razstavo Slovenci v letu 1789 je spremljal
obsežen razstavni katalog. Uredila ga je avto-
rica razstave Jasna Horvat. Razdeljen je v dva
dela. V prvem delu so strokovnjaki za posa-
mezna področja podrobneje osvetlili posa-
mezne razstavne teme. Članke za katalog so
prispevali: Jasna Horvat (Muzejska razstava -
danes), Vasilij Melik (Slovenci v letu 1789),
Jože Faganel (Konstituiranje posvetne knji-
ževnosti), Jože Ciperle (Oris šolstva na Slo-
venskem v drugi polovici 18. stoletja), France
Martin Dolinar (Cerkvene razmere na Sloven-
skem v obdobju pred francosko revolucijo),
Vesna Bučič^ Maja Lozar Štamcar, Mateja
Kos, Matija Zargi (Stanovanjska kultura, upo-
rabna umetnost in umetna obrt poznega 18.
stoletja), Jože Sivec (Glasba na Slovenskem v
letih okrog francoske revolucije), Jože Pod-
pečnik (Denarne reforme Marije Terezije in
Jožefa II.), Eva Holz, Vinko Rajšp (Ceste v
drugi polovici 18. stoletja), Janez Kavčič
(Idrija v drugi polovici 18. stoletja), Nada Pra-
protnik (Botanična raziskovanja v drugi polo-
88
vici 18. stoletja na Slovenskem), Ema Umek
(Družba za kmetijstvo in koristne umetnosti v
Ljubljani 1767 -1787), Mateja Kos (manufak-
ture bebprstene keramike na Slovenskem),
Matija Žargi (Začetki zvoname in livarne Sa-
massa v Ljubljani), Vesna Bučič (Urarstvo na
Slovenskem v 18. stoletju), Anja Dular (Kor-
nova knjigama v hiši številka 180 v Ljubljani
v času od 1783 - 1790), Maja Lozar Stamcar
(Božjepotne podobice v drugi polovici 18. sto-
letja na Slovenskem), Ivan Sedej (nekatere
značilnosti kmečke arhitekture v 18. stoletju
na Slovenskem). V drugem delu je katalog
razstavljenega gradiva.
Gradivo za razstavo Slovenci v letu 1789 so
poleg Narodnega muzeja prispevali: Narodna
galerija Ljubljana, Slovenski etnografski mu-
zej Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije
Ljubljana, Slovenski šolski muzej Ljubljana,
Gorenjski muzej Kranj, Pokrajinski muzej
Celje, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski
muzej Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj, Mu-
zej Kamnik, Mestni muzej Idrija, Mestni mu-
zej Ljubljana, Tehnični muzej Zelezame Jese-
nice, Čebelarski muzej Radovljica, Župnijski
urad Kranj, Tovarna zdravil Krka Novo me-
sto. Rudnik živega srebra Idrija, Arhiv SR
Slovenije Ljubljana, Zgodovinski arhiv Lju-
bljana.
Razstavo in katalog je oblikoval Marjan Lo-
boda, dipl. inž. arh. Grafična oprema razstave
je bila delo Bojana Klančarja. Razstavo je
spremljal plakat. Obiskovalcem so bili na vo-
ljo tudi blokci z emblemom razstave, koledar-
čki za leto 1990 in slovenski prevod Deklara-
cije o pravicah človeka in državljana.
Razstavo Slovenci v letu 1789 si je v času
od 11. oktobra 1989 do 28. februarja v Narod-
nem muzeju ogledalo 25.000 obiskovalcev.
Jasna Horvat
»UČITELJ SLOVENSKI GRE NA
DAN!«
o razstavi ob stoletnici slovenske
učiteljske organizacije
Slovenski šolski muzej se je spomnil stolet-
nice Zaveze slovenskih učiteljskih društev, ki
je bila tudi prvi ustanovitelj muzeja, osnova-
ne leta 1898. Občasna razstava, odprta od
15. decembra 1989 do maja 1990, je obsegala
več kot polstoletno obdobje (od 1888/89 do
1941) in predstavila delovanje zveze učitelj-
skih organizacij, ki je povezovala posamezna
okrajna učiteljska dmštva na Slovenskem (ne-
kaj časa tudi hrvaška v Istri) ter se je različno
imenovala (Zveza avstr. jugoslovanskih uči-
teljskih društev, nazadnje JUU-Jugoslovansko
učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko bano-
vino).
Na razstavi, ki je bila nameščena v razstav-
ni sobi muzeja, je avtorica Tatjana Hojan, bi-
bliotekarska svetovalka, razgrnila pestro de-
javnost organizacije na tridesetih panojih in v
ducatu vitrin. Vsak pano je bil oblikovan kot
list črtastega zvezka, na katerem so bili (na-
vadno v treh »stolpcih«) z arhivskimi doku-
menti, fotografijami, naslovom in pisanimi
pripombami predstavljeni: ustanovitev Zave-
ze, razvoj učiteljske organizacije v treh obdo-
bjih do 1941., pravila, mladinski spisi. Naš
rod. Mladinska matica, glasili Učiteljski tova-
riš in Popotnik, Skrb za učiteljiščnike, zveze s
slovanskimi društvi, tečaji, nadaljevalno šol-
stvo, zavarovanje in gospodarstvo, samopo-
moč, izvenšolsko delo. Učiteljski pokret, delo
odsekov. Učiteljska tiskama. Učiteljska do-
mova v Ljubljani in Mariboru, Dom učiteljic.
Počitniški domovi. Učiteljski pevski zbor in
Šolski radio. V vitrinah pa so bile zbrane pu-
blikacije učiteljske organizacije.
Postavitev razstave je temeljila zlasti na ar-
hivskem, bibliotečnem in fotografskem gradi-
vu (precej je bilo preslikav časniških fotografij),
kar je skušal oblikovalec akad. slikar Vlado
Stjepič razgibati z uporabo likovnih elemen-
tov (asociacija na črtasti zvezek, pripombe in
oznake, kakor bi učitelj popravljal pismeno
nalogo) in s postavitvijo skupine panojev di-
agonalno v prostor. A likovno dopolnilo pa-
nojev z zapisanimi mislimi ima tudi vsebin-
sko sporočilo: »Šola brez discipline - mlin
brez vode.« - »Kogar so bogovi zasovražili, so
ga učitelja naredili!« - »Iz dobre šole priraste-
jo boljši, iz slabe pa slabši časi.« Čeravno raz-
stava predstavlja zastavljeno temo brez zgo-
vomejše govorice predmetov (glede na pripo-
ved o zvezi učiteljskih društev je to skoraj ra-
zumljivo), pa delujejo dokumenti tudi vizuel-
no zanimivo: skupaj s fotografijami je pripo-
ved likovno simpatična. Dodatni teksti je ne
obremenjujejo, saj je radovednejšemu pač na-
menjen razstavni katalog (Sto let slovenske
učiteljske organizacije. Slovenski šolski mu-
zej, razstavni katalog - 46, Ljubljana 1989, 26
str.)
V njem poleg uvodne besede ravnateljice
muzeja Slavice Pavlic, preberemo podrobnejši
komentar k razstavljenemu gradivu, ki ga je
prispevala avtorica razstave. Razvoj učiteljske.
Razstava »100 let učiteljske organizacije«, december 1989
organizacije, šola in učiteljstvo, strokovna gla-
sila, mladinski tisk, gospodarske in socialne
organizacije, izvenšolsko delo in odseki so po-
glavja, v okviru katerih je predstavljeno pol-
stoletno delovanje slovenske učiteljske zveze.
Avtorico razstave je tematika zveze učitelj-
skih društev dodobra pritegnila, saj je tej temi
posvetila članek v lanski Kroniki (o ustanovi-
tvi Zaveze), pregledno pa je Zavezo in njeno
delovanje predstavila tudi v Zborniku za zgo-
dovino šolstva in prosvete 1989 in v Sodobni
pedagogiki. Prav dobro ohranjeno gradivo Za-
veze (Spominski spis ob 25-letnici in slav-
nostna številka Učiteljskega tovariša ob
50-letnici organizacije, številni periodični ti-
skani viri, zlasti glasili Učiteljski tovariš in
Popotnik ter ne nazadnje arhiv zveze učitelj-
skih društev) omogoča poznavanje dejavnosti
te zveze slovenskih učiteljskih društev.
Razstava in katalog sta tako smiselno ome-
jena z delovanjem zveze, saj bi predstavitev v
zvezo včlanjenih področnih učiteljskih dru-
štev, bodisi okrajnih ali deželnih (na Kranj-
skem, za slovensko Štajersko), tematiko pre-
več razširila, razen če bi se odločili za eno
društvo kot vzorec. Zaveza učiteljskih društev
pa po liberalno-klerikalnem razkolu med uči-
teljstvom na prelomu stoletja ni več združeva-
la več ali manj vsega učiteljstva, temveč je
katoliško usmerjeno osnovalo svojo Slomško-
vo zvezo, saj je bila Zaveza liberalna. To dvoj-
nost lahko sledimo vsaj do konca 20. let tega
stoletja. Tudi o teh stvareh govori avtoričin
tekst v katalogu. Kaže pa, da se bo za celovit
prikaz delovanja učiteljskih organizacij v pr-
vih desetletjih 20. stoletja potrebno lotiri pri-
merjalno tudi »slomškarjev«, lista Slovenski
učitelj in dejavnosti Slomškove zveze.
Posebej pa velja pozdraviti pozomost avto-
rice, kije pri dejavnosti učiteljske organizacije
opozorila na tisto, kar v neki obliki živi še da-
nes, čeprav svojih korenin (skoraj) ne pozna.
Naslednik povsem po nepotrebnem preime-
novanega Učiteljskega tovariša je Pedagoški
delavec. Popotnik živi kot Sodobna pedagogi-
ka. Učiteljska tiskama kot Tiskama Jože Mo-
škrič, program Mladinske matice nadaljuje
Mladinska knjiga, v Učiteljskem domu v Lju-
bljani (Šiška) je dom učencev Gradisa, v mari-
borskem domu pa vrtec. Tudi učiteljska sa-
mopomoč še deluje, prav tako Učiteljski pev-
ski zbor, dejavnost šolskega radia pa nadalju-
jejo posebne šolske radijske ure. In naslednik
zveze učiteljskih dmštev? Zdmževala je tako
strokovno delo (to je v domeni Zveze društev
pedagoških delavcev Slovenije) kot skrb za
ekonomski položaj učiteljstva (kar bi bila skrb
učiteljskega sindikata), po pestrosti svoje de-
javnosti pa je predvojna zveza presenetljiva
po raznovrstni aktivnosti tedanjega učitelj-
stva. Drugi časi ali drugi ljudje?
Branko Šuštar
90
POSVETI IN ZBOROVANJA
ETNOLOGIJA IN
DOMOZNANSTVO
SIMPOZIJ  SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA
DRUŠTVA
2L H. 1989
Na dan, ko je bil v Slovenskem etnograf-
skem muzeju v Ljubljani simpozij s tem na-
slovom, je minilo skoraj natanko deset let, kar
je SED pripravilo prvega iz serije posvetov o
razmerju med etnologijo in drugimi strokami:
leta 1979 so si etnologi za prve sogovornike
izbrali arhitekte, leto dni pozneje slaviste, leta
1984 zgodovinarje in dve leti pozneje geogra-
fe. Da je v jeseni 1989 prišlo do preverjanja
razmerja z domoznanstvom, zibelko nacional-
nega družboslovja in humanistike, je bila v
prvi vrsti razlog 300-letnica izida Valvasorje-
ve Slave vojvodine Kranjske. A za razliko od
prejšnjih, etnologi na tem zadnjem posvetu
niso imeli sogovornika: domoznanstvo je pač
multidisciplinama veda, do katere naj bi po-
samezne stroke šele zavzele stališče.
Etnologom je šlo prav za to: premisliti, ko-
liko je ta častitljiva veda po svoji vsebini še
aktualna in uporabna hic et nunc. V vabilu k
sodelovanju so potencialnim avtorjem pri-
spevkov predlagali n. pr. oris domoznanskih
prizadevanj pri Slovencih nekdaj in sedaj, v
matični domovini in pri zamejcih, dalje raz-
členitev odnosa med domoznanstvom, regio-
nalno geografijo, krajevno zgodovino in etno-
logijo, želeli so si oceno virov, kot so cerkvene
in šolske kronike, pa tudi oceno vloge domo-
znanstva danes v šoli, knjižnicah, turizmu,
poljudni literaturi, obravnave vreden pa naj bi
bil po njihovem mnenju tudi vpliv politike na
razvoj oz. zastoj domoznanstva. Na vabilo se
je odzvalo štirinajst avtorjev in njihovi pri-
spevki so izšli v lični knjižici z naslovom Et-
nologija in domoznanstvo, ki je bila na voljo
publiki že nekaj dni pred simpozijem. Tako
avtorjem ni bilo treba brati celotnih tekstov,
ampak so samo povzemali njihovo bistvo. To
je omogočilo živahno razpravo, kar je bilo
simpoziju samo v prid.
Odgovor stroke je bil skoraj enoglasen: do-
moznanstvo kot pojem in vsebina je še živo in
še uporabno. Tako je bilo tudi mnenje uvod-
ničarja na simpoziju, dr. Slavka Kremenška,
ki je v podkrepitev navedel tudi podobne oce-
ne iz zadnjih let s strani posameznih slavistov,
zgodovinarjev in bibliotekarjev. Simptomatič-
no in obžalovanja vredno pa se mu je zdelo
dejstvo, da se načrtovalcem najsodobnejše En-
ciklopedije Slovenije ni zdelo vredno jemati v
poštev tega gesla. Zavzel se je za to, da bi po-
jem uvedli v etnologijo kot njen sestavni del v
smislu proučevanja človeka v kontekstu nje-
govega življenjskega okolja. V svojem prispev-
ku z naslovom Domoznanstvo, etnologija in
poHrika pa je na primeru Sovjetske zveze po-
kazal, zakaj so socrealistični režimi zvrgli do-
moznanstvo, kar se je po vojni v veliki meri
zgodilo tudi pri nas: tem režimom humani-
stične raziskave na mikroravni niso po godu,
saj ohranjajo zgodovinski spomin, nevaren in
neprijeten družbi, ki začenja vse na novo. Do-
moznanstvo zato v Sovjetski zvezi ni moglo
preživeti, etnologija, ki seje še pravi čas ločila
od njega, pa je lahko vzcvetela kot oblasri
všečna znanost.
Izraz domoznanstvo se nam zdi danes sta-
rosvetski, a je nezamenljiv, saj mu niti »kul-
turna zgodovina« niti »krajevna zgodovina«
niti »vsakdanje življenje« niti podobni razi-
skovalni cilji, ki želijo v zadnjem času razširiti
raziskovalni pozitivizem preteklih desetletij,
niso enakovredni ne po pomenu ne po vsebi-
ni. Domoznanstvo je prevod nemških besed
Heimat(s)kunde oz. Vaterlandskunde. Slovar
slovenskega knjižnega jezika ga suhoparno
razlaga kot raziskovanje, proučevanje ožje do-
movine, kar je vsekakor preohlapna definici-
ja. Brockhaus je bolj natančen: »Domoznan-
stvo je veda o stvareh in vrednotah ožjega do-
mačega okolja, ki se prične pri rojstni hiši in
kraju ter doseže najširšo mejo v okviru zaklju-
čene pokrajine ali v obsegu določenega rodu.
Zanima se predvsem za prirodne in zgodovin-
ske posebnosti, za nastanek in tvorbo tal, za
rastlinski in živalski svet, za prebivalstvo in
njegove šege in običaje, za gradbene spomeni-
ke, za naselja, za zgodovino in gospodarstvo
...« Višja stopnja enajste šole pod mostom to-
rej! Bolj sodobno nam zveni definicija slavisti-
ke Brede Pogorelčeve, da je domoznanstvo
proučevanje določenega geografsko ali uprav-
no omejenega prostora z vidika geografije, ar-
heologije, zgodovine, etnologije, sociologije,
literature, jezika, biografike ipd., vendar tako,
da je končna podoba domovinskega opisa za-
okrožena, ne pa razdeljena po posameznih
panogah.
91
Hommage slavljenki leta 1989 je predsta-
vljal referat Bojane Škafar-Rogelj z naslovom
J.V. Valvasor in domoznanstvo. V njem avto-
rica popolnoma pravilno ugotavlja, da je Val-
vasor napisal Slavo z enim samim namenom:
predstaviti domovino. Po njenem mnenju pa
so Valvasorju predstavljali domovino narava
z vsemi posebnostmi in nenavadnimi pojavi
in preprosti ljudje s svojim načinom življenja,
tujim Valvasorjevemu in njegovi »neljudski«,
plemiški kulturi. Na kmečkega človeka in nje-
gove običaje je po njenem gledal kot na kurio-
ziteto, ki jo je vredno proučevati. Tuje avtori-
ca zašla v past, ki jo je nastavil sam Valvasor s
svojim opisovanjem posebnosti, razlik. Ni
dvoma, tisto, kar opisuje, je vredno vse pozor-
nosti, a nič manj zanimivo ni tisto, o čemer
molči. Kaj pa navsezadnje vemo o kulturi
povprečnega kranjskega plemiča, ki ni bil po-
sebno petičen, ki je živel na deželi in ki mu
ravno tako kot kmetu ni bilo vseeno, kakšna
bo letina? O stičnih točkah med ljudsko in
plemiško kulturo, ki jih je prinašalo vsakdanje
življenje, kot so bili na primer jezik in z njim
povezan čustveni svet, ljudska poezija in pri-
povedništvo, cerkveni prazniki in praznova-
nja, ljudsko zdravilstvo in podobno? Premalo,
da bi lahko postavljali tako dokončne sodbe.
Nena Židov je v svojem zanimivem referatu
Domoznanstvo kot učni predmet predstavila
usodo tega šolskega predmeta od njegovega
pojava sredi prejšnjega stoletja do danes, ko se
imenuje spoznavanje narave in družbe. Nekaj
povojnih generacij je še poznalo staro domo-
znanstvo, potem pa se je šolskim oblastem
zdelo potrebno besedo prepoditi, predmet pa
primemo prirediti »dmžbenim potrebam«,
tako daje danes močno osiromašen, predvsem
pa zideologiziran. Ob anketi na eni izmed Iju-
bjanskih osnovnih šol nobena od učiteljic ni
več znala razložiti besede domoznanstvo! Na
ta referat sta se v diskusiji javili učiteljica zgo-
dovine z osnovne šdle Jelšane, ki vodi tam
tudi zgodovinski krožek in etnologinja iz
Mestnega muzeja Idrija, ki prav tako redno
dela z zgodovinskim krožkom v Cerknem. Po-
vedali sta, da je domoznanstvo za osnovnošol-
ce še vedno zelo privlačno. Po dolgih letih,
ko so v šolskih zgodovinskih krožkih prevla-
dovale teme iz NOB, se vanje na željo otrok, a
tudi njihovih staršev, ki so prav tako voljni so-
delovati, ponovno vrača celostno proučevanje
preteklosti domačega kraja. Ob tem zberejo ne
le množico podatkov, ki pogosto pokrijejo
bele lise v splošnem poznavanju preteklosti,
marveč tudi predmete, ki pa jih uradne usta-
nove za varstvo kultume dediščine kar neka-
ko še ne znajo vključiti v svoje fonde.
Berhard Rajh iz univerzitetne knjižnice v
Maribom je opisal domoznanski oddelek v
svoji ustanovi, ki ima izredno bogat, urejen,
računalniško obdelan fond, kjer vsak dan
sproti registrirajo in tudi izdajajo podatke o li-
teraturi te vrste. V preteklosti je bila domo-
znanska dejavnost eden glavnih razlogov za
nastanek bivših študijskih knjižnic pri nas in
tudi še danes so vse slovenske knjižnice v
enem svojih delov domoznanske. To pomeni,
da zbirajo in obdelujejo knjižnično gradivo in
informacije, ki so kakorkoli vezane na podro-
čje, ki ga pokrivajo.
O nekaterih starejših domoznanskih piscih,
oziroma o domoznanskih prvinah v delu ne-
katerih slovenskih literatov, so spregovorili
prispevki Boruta Brumna (Anton Trstenjak:
Slovenci na Ogrskem), Anke Novak (Pisatelj
Franc Jaklič Podgoričan in Dobrepolje), Juri-
ja Fikfaka (Domoznanska/etnološka/besedila
med 1848 in 1860) ter Maijance Klobčar (Do-
moznanstvo na Domžalskem). Klobčarjeva je
na primem Staneta Stražarja, avtorja petih
obsežnih kronik o posameznih geografskih
območjih Domžalskega, ki so vse izšle v za-
dnjih petnajsrih letih, dokazala, da na Sloven-
skem še dandanašnji žive podeželski intelek-
tualci, ki jih veseli tako delo in da imajo nji-
hove knjige tudi še zelo veliko bralcev. Raz-
členila je značilnosti Stražarjevega pisanja, ki
so bile in so še tipične za domoznansko litera-
turo: pisca ne zanimajo vzroki in posledice
dogodkov in pojavov, ampak jih le opisuje,
pri čemer se potrudi povedati vse, kar o stvari
ve, v ospredju je vse posebno in nevsakdanje
in to je po njegovem tudi gibalo razvoja, člo-
vek mu postane zanimiv šele, ko »prestopi
domači prag«, ko se iz kakršegakoli vzroka iz-
dvoji iz množice. Namen takega pisanja je
dvojen: iztrgati pozabi ljudi in dogodke in
oblikovati lokalno (samo) zavest. Zato se av-
torici, a tudi drugim etnologom zdijo domo-
znanska dela pomemben vir za spoznavanje
mentalitete ljudi v določenem okolju.
V idilo dobrohotne naklonjenosti zbranih
etnologov je zarezalo mnenje Naška Križnar-
ja, ki ima do domoznanstva docela odklonilno
stališče. Po njegovem so za domoznanske pis-
ce značilni dilentantizem, senrimentalnost in
zanesenjaštvo, pri delu jih vodi preveč osebni
motiv (čutijo se poklicane pisati o svojem kra-
ju), amaterizem (odkrivajo že odkrito), usmer-
jeni nameni (že vnaprej določijo cilj pisanja),
ustvarjajo pa tudi stereotipe (krajevne poseb-
nosti). V podkrepitev svoje teze, kakšne ste-
reotipe goje ljudje o domačem kraju, je zavrtel
kratek film, v katerem so nastopali prebivalci
neke vasi v Beli Krajini, ki so jih mladi razi-
skovalci - etnologi spraševali po posebnostih
njihovega kraja. Priznari moram, da je po mo-
jem film zgrešil svoj namen. Ali je to stereo-
tip, če nekaj vaščanov izjavi, da je tovama v
njihovem kraju zelo pomembna reč, saj mladi
zaradi nje ostajajo doma? To je verjetno čisto
navadna resnica.
Zaključna misel simpozija je torej bila, da
domoznanstvo tudi ob koncu 20. stoletja ni
preživeto: še vedno funkcionira in je potrebno
92
v različnih segmentih naše kulture. Kazalo bi
ga celo spodbuditi kot gibanje, morda kot sre-
čanja profesionalcev in amaterjev, saj pojma
dom in domovina ponovno pridobivata na
pomenu. Za etnologijo pa ostaja bistveno
vprašanje, ki ga tudi simpozij še ni docela raz-
rešil: uvrstiti domoznanski vidik v stroko ali
ne. i
Maja Žvanut
93
NOVE PUBLIKACIJE
Predrag Belič, Prva tri desetletja jezuitov in
Slovenci (1546-1569), Zbirka Zgodovinskega
časopisa - 6, Ljubljana 1989, 39 str.
Ko je vodstvo Družbe Jezusove (DJ) 1. 1597
na podlagi dekreta nadvojvode Ferdinanda
začelo urejevati nov kolegij v Ljubljani, se je
tako ne le nadaljeval proces širjenja jezuitov
po deželah habsburške neposredne oblasti
(kolegiji v Gradcu, na Dunaju, Bratislavi, Pra-
gi, Tmavi, Budimpešti) in z njim povezani
protireformacijski udarci, njihova prisotnost
med Slovenci je po desetletjih dobila novo
kvaliteto. Red, čigar ustanovitelj in predvod-
nik je bil do svoje smrti sv. Ignacij Loyola, bi
južnoslovanskemu prostoru ne bil posvečal
tolikšne pozornosti brez apelov vplivnih, tu-
kaj živečih osebnosti. Tako pa so se po zaslugi
slovenskih ter hrvaških škofov med gojenci v
Rimu kaj kmalu lahko pojavili njihovi varo-
vanci. Prav tem, njihovim življenskim uso-
dam ter nastopom prvih jezuitskih bratov pri
nas je bilo namenjeno obsežno raziskovalno
delo Predraga Beliča.
Beličeva sinteza, pravzaprav izvleček iz di-
sertacije, ohranjene 1. 1971, tvori skupaj z leta
1976 pri ljubljanski Teološki fakulteti izdano
študijo Franceta M. Dolinarja o ljubljanskem
jezuitskem kolegiju zaokroženo podobo mis-
li in dela DJ v našem prostoru. Le-to je Belič
obogatil z novimi spoznanji o prizadevanjih
ljubljanskega škofa Textorja, da bi za nasled-
nike škofa Bonoma v Trstu in na škofijski se-
dež v Ljubljani posadil jezuitske brate.
Takoj po Bonomovi smrti leta 1546 je Tex-
tor sprožil akcijo, pri prvih-ustanovnih članih
DJ zaman prosil Klavdija Jaya in Nikolaja
Bobadillo, nato pa sklenil pridobiti si jezuite
iz novoustanovljenega kolegija Germanik v
Rimu. Že v prvem šolskem letu 1553 sta bila
tam dva - dr. Pavel Skalič in magister Anton.
V eksurzu o Skaliču, bolje rečeno krajši bio-
grafiji, je Belič doktorja teologije, jezuitskega
gojenca, kasneje prostestanta in avanturista
označil za nestanovitno osebnost. Nekaj mla-
dostnih let je preživel v Ljubljani z materjo
Slovenko, postal Textorjev varovanec, na
kratko celo sodeloval s Trubarjem in Vergeri-
jem v Tübingenu - kar dovolj razlogov za
uvrstitev v koncept sinteze.
Po hitro pridobljenem magisteriju in dokto-
ratu teologije seje devetnajstletni Skalič 1553.
pojavil v Germaniku, sanjajoč o skorajšnji na-
sleditvi mecena na ljubljanskem škofov-
skem tronu. Belič pravi, da je tamkaj zelo tr-
pel zaradi rigoroznih študijskih zahtev, ne-
upoštevanja njegove izobrazbe in sploh vzdu-
šja v zavodu. Sam Ignacij Loyolski je o njem
imel od seznanitve naprej slab vtis, Ignacijev
tajnik Planco pa je čez nekaj mesecev že ugo-
tavljal pravo (ne)vrednost Skaličevih odličij.
Postanek na dunajskem dvoru pri cesarju nam
razkrije Skaliča heretika: izgnan z Dunaja naj-
de pot v Stuttgart in Tübingen, kasnejši cur-
riculum vitae je poln selitev iz kraja v kraj z
nezmožnostjo ustalitve. Desetletje pred smrtjo
se je ponovno izrekel za katoličana, verjetno
iskreno, umrl pa obubožan v Gdansku 1575.
Ob analizi dosedanjih, pogosto kontradiktor-
nih spoznanj o dr. Pavlu Skaliču svetuje Belič
izdelavo kritične monografije, ki bi upošteva-
la Skaličeve neobjavljene rokopise, poročila o
njem, kot tudi izkušnje psihiatrije.
Tudi drugi Textorjevi mladeniči v Rimu
sprva niso zbujali kdove kakšnih upov jezuit-
skim predstojnikom, nekaj jih je kmalu odšlo
domov, le škofov nečak Jurij Bogateč, v zna-
nju najodličenjši, je postal jezuit. Ves Textor-
jev trud je tako padel v vodo; k nam so začeli
v petdesetih letih prihajati nemško govoreči
redovniki DJ. Belič vidi določeno konstanto v
življenskih poteh nesojenih jezuitov, mnogo
jih je namreč ne le zapustilo DJ, marveč tudi
prestopilo v protestantizem in celo napadalo
katoliško cerkev. Na dunajskem in praškem
kolegiju so se slovenski in hrvaški gojenci
množiU, vendar ni v obdobju od 1559 - 1585
o njihovem pastoralnem delu nikakršne sledi.
Prezgodnja Textorjeva smrt 1558. je po 1.
Grafenauerju gotovo vplivala ne le na širjenje
protestantizma v slovenskih deželah, izginil je
tudi magnet, ki bi privabljal katoliško goreče
jezuite in jim nudil vso potrebno podporo z
lastnim, nemajhnim ugledom. Tako seveda
tudi ni moglo zaživeti prepričanje Ignacija
Loyole, da naj bi jezuiti Slovencem pridigali v
slovenščini - jeziku večinskega prebivalstva.
Primož Trubar se je bratov DJ bal. V direktni
teološki besedni vojni bi gotovo pogorel, zato
je v primeru prihoda kakega jezuita imel tr-
den namen poklicati na pomoč prijatelja dr.
Jakoba Andreae-ja.
Glede samega akta ustanovitve ljubljanske-
ga jezuitskega kolegija ugotavlja Belič pojav te
ideje vsaj pri dveh klerikih. Oglejski patriarh
Danil Barbaro je 1563. predlagal cesarju raz-
pustitev nunske ustanove v Studenicah, ka-
mor naj bi namestili jezuite. Podobnih misli je
bil passauski prost Martin Eisengrein, ko mu
je nadvojvoda Karel šest let zatem ponudil
mesto Seebachovega naslednika, predlagajoč
ureditev kolegijev v Gradcu ter Ljubljani, škof
naj bi bil pa iz slovanskih področij imperija.
Iz tega ni bilo nič, pripomoglo je pa vendarle
94
k drugačnemu gledanju DJ na duhovne raz-
mere pri nas. Osemdeseta leta 16. st. kažejo
intenzivnejše nastope jezuitov tudi med južni-
mi Slovani, jezuitski kolegij v Ljubljani (od
1597) pa je bil močan Ferdinandov adut v
protireformacijskem zagonu.
Kljub časovnemu razponu med leti 1546 -
1569 se Predraga Beliča sinteza razširi do
konca stoletja. Spisek predelanih virov je do-
lg. Če pa ga recimo primerjamo z že omenje-
no študijo F.M. Dolinarja, opažamo, da Belič
nekaterih virov ni upošteval. Objavljena ko-
respondenca jezuita Alfonza Carrilla (Monu-
menta Hungariae Historica - MHH, vol.
XXXII, dr. Veress Endre: Carrillo Alfonz -
Jezsuita-Atya, Levelezése es Iratai (1591 -
1618), Budapest, 1906) spada v to obdobje.
Carillo je s popotovanj po srednji Evropi red-
no poročal v Rim generalu DJ Aquavivi ter
mnogim drugim. Več pisem je tamkaj napisa-
nih v štajerskem Gradcu, po eno pa v Celovcu
in Ljubljani (Carrillo Aquavivi, Ljubljana,
okt. 17, 1600, str. 349 358).
Andrej Hozjan,
Terezija Traven, Mokronoška partizanska
četa. Novo mesto 1985, 48 strani. Terezija
Traven, Novomeška partizanska četa. Novo
mesto 1988, 70 strani
Dolenjski muzej v Novem mestu že nekaj
let izdaja serijo publikakcij Prispevki za zgo-
dovino delavskega gibanja in NOB na Dolenj-
skem in v Beli krajini. V naslovu navedeni
knjižici sta izšli kot druga in deseta. Izkorišča-
mo priliko, da ob izidu zadnje predstavimo
obe. Med njima je veliko skupnega: praktično
isti borci ob skupnem ognjenem krstu in sko-
raj likividaciji po boju v Moravski gori pri sv.
Križu (Gabrovka), slične usode in tragedije,
obe začneta približno z istim obdobjem in obe
končata z zgodnjo pomladjo 1942. Kljub po-
dobnosri pa sta med njima velike razlike, ki
bolj kot vse zgoraj našteto upravičujejo skup-
no obravnavo. Nastanek mokronoške in no-
vomeške čete je dokaj različen. K formiranju
prve so pomagali ljubljanski partizani, zlasti
pa bližina italijansko nemške meje in nemški
načrti o izseljevanju. V Novem mestu pa tuje
pomoči ni bilo, le navodila. Politično so bili
tu pripravljeni delovati, partizaniti pa ne. Po-
treben je bil oster poseg iz Ljubljane, celo iz-
ključitve iz partije, da se je začelo premikati.
Zato je šele v oktobru lahko planiralo Glavno
poveljstvo slovenskih partizanskih čet širše
akcije, ki so bile toliko bolj potrebne zaradi
napovedanih začetkov izseljevanja Slovencev
v Zasavju. Tako naj bi okoli 150 dolenjskih in
štajerskih partizanov napadlo nemško obmej- ;
no postajo na Bučki. Napad sta izvedli le mo-
kronoška in novomeška četa, ki sta bili tik
pred bitko združeni v bataljon. Bitka je pote-
kla v noči od 2. na 3. november 1941. Politič-
ni uspeh akcije je daleč presegel vojaškega, pa
tudi ta še zdaleč ni dosegel odmeva tistega, ki
ga je nekaj dni pred tem pomenil boj Milana
Majcna, sicer borca mokronoške čete. Ostanki
obeh čet so doživeli praktičen razpad po bitki
v Moravski gori pri sv. Križu 14. novembra.
Že decembra sta se ločeno začeli obnavljati
obe četi. Mokronoška je bila 15. decembra
vključena v II. partizanski bataljon (štajerski).
Iz močno pomnožene in v Kočevski Rog
umaknjene novomeške čete, pa je bil 11. mar-
ca ustanovljen V. partizanski, kasnejši dolenj-
ski bataljon.
Po tem skromnem pregledu vsebine se velja
ustaviti ob nekaterih širših vprašanjih. Ker
piše Terezija Traven nepatetično, umirjeno,
bolj strokovno in manj politično, vedno pa z
globokim spoštovanjem do NOB, kateremu je
posvetila najboljša leta svojega življenja, lah-
ko iz neposredne bližine preverjamo fraze in
trditve, ki jih mrgoli v nekaterih podobnih de-
lih, zlasti pa učbenikih. O karšnikoli ljudski
vstaji ni mogoče govoriti. Prehod iz politične-
ga v vojaško delovanje je bil zelo težak, še zla-
sti tam, kjer divjanja in protislovenskih načr-
tov okupatorja dolgo ni bilo čutiti. Pomem-
bnejše kot politično prepričanje je bil patrioti-
zem. O revoluciji in socializmu ne zasledimo
nič. Partijski vrh je seveda vedel, kaj hoče, za
realizacijo njegovih načrtov pa mu je manjka-
lo izvrševalcev njegovih navodil. Vojaške ak-
cije so bile nebogljene in slabo pripravljene
ter slabo vodene. V izhodiščno točko za na-
pad je prispelo le 20% borcev. Pohod je bil
premalo skrit. Belokranjski partizani, ki naj bi
po načrtu sodelovali, so že izpod Mehovega
korakali z razvito zastavo. Preko Krke niso
mogli, ker Žan More ni poskrbel za prevoz,
zato so se obrnili domov ter bili v isti noči (!),
ko je potekal napad na Bučko, praktično li-
kvidirani v Gorenjih Lazah. Novomeška četa
med pohodom 30. oktobra v poznih večernih
urah iz gostilne ni mogla priklicati članov
operativnega štaba za vstajo v Posavju, nakar
se je odšla korporativno kopat v bližnje Šmar-
ješke toplice. Grosupeljske, stiske in dela šol-
ske čete krimskega bataljona ni bilo na zbira-
lišče. Napad je bil izveden nestrokovno, vodi-
le so ga politične osebnosti in po tej plati go-
tovo ne bo prišel v vojaško zgodovino. Posta-
vljajo se tudi nekatera politčna vprašanja.
Med borci prevladujejo člani KPS in njeni
simpatizerji, nekaj je krščanskih socialistov,
kje so pa drugi »frontniki«? Kakšni so bili od-
nosi med borci? Kdaj so nastopile razmere, ki
so povzročile likvidacijo prvoborca krščan-
skega socialista, študenta medicine Antona
Čokana, ki je bil med drugim tudi zveza Boži-
darja Jakca s partizani? Kako je mogel Žan
95
More, ki ga v knjigi navedeni ustni vir hudo
bremeni, dejstvo pa je, da belokranjski parti-
zani preko Krke niso prišli, postati že 11.
marca komandant dolenjskega partizanskega
bataljona? Kako to, da se je partija odločila za
tako »trdo« komando isti enoti, ki jo je pred-
stavljal tandem More - Pirjevec, ko je vendar
poznala dolenjske razmere?
Kot vidimo, knjižnici iz serije z anahroni-
stičnim naslovom (Ali je iz medvojne zgodo-
vine pomembna le zgodovina delavskega gi-
banja?) v vrsti stvari presegata lokalni pomen.
V konkretnem primeru pomenita deli Terezi-
ja Traven tudi svojevrsten dokument našega
»partizanskega« zgodovinopisja. »Mokrono-
šica« je še simbol prejšnjih let. Avtorica ne
omenja napak, slabosti, malomarnosti, nezna-
nja, .... »novomeška« pa je prežeta s spozna-
njem, da resnica ne škodi, da napak ne gre
skrivati, je bliže stroki kot politiki. Prežeta je s
spoznanjem, da vojaki niso krivi napak ko-
mandantov in jih zato ne kaže ščititi.
Stane Granda
Dokumenti ljudske revolucije. Knjiga 7, maj
-junij 1943. Pripravili Marjeta Adamič in
Marija Oblak-Carni. Ljubljana, 1989, 762
strani.
Objave virov so za zgodovinarje vedno eden
najbolj razveseljivih dogodkov. To ne velja le
za strokovnjake s konkretnega področja, am-
pak tudi vse tiste, ki se želijo sami neposred-
no podučiti o obravnavanih vprašanjih. Zara-
di dosedanjega dokaj uniformiranega pisanja o
teh prelomnih letih osvobodilnega boja in re-
volucije, serija Dokumenti ljudske jevolucije
ni vzbujala potrebnega zanimanja. Šele neka-
teri polemični teksti, ki so izšli v zadnjih letih,
zlasti oni dr. Spomenké Hribar, pa so pokaza-
li, da so tovrstne objave veliko bolj pomem-
bne in uporabne, kot so nekateri trdili ali pa
želeli.
V sedmem zvezku je objavljenih 235 doku-
mentov iz mesecev maj-junij 1943. Poglavitna
odlika tokratne objave je publiciranje doku-
mentov v celoti, to je brez opuščanja ali kraj-
šanja nekaterih mest, kar je bila zelo negativ-
na in vse obsodbe vredna praksa. Vzroki, ki so
jo narekovali, so imeli za posledico ravno ti-
sto, čemur so se hoteli naročniki izogniti.
Tako postaja poslej vprašljiv le še izbor. Gle-
de njega smo vezani na zaupanje v uredniški
odbor, ki v uvodu trdi, daje neupoštevane do-
kumente v veliki meri uporabil pri pisanju
opomb. Zaradi nepotrebnega sumničenja bi
bila verjetno veliko bolj elegantna rešitev, da
bi si pomagali z regesti.
V vsebinskem pogledu objavljeni dokumen-
ti ne sodijo v zvrst »ključnih«, to je tistih, ki
so usodno vplivali na potek NOB. V njih sko-
raj ni dramatičnosti, ki sije iz nekaterih iz pre-
jšnjih obdobij revolucije. Položaj in vloga
KPS sta popolnoma jasna, OF je že nekoliko
v ozadju. Čeprav je tako stanje nedvomna po-
sledica dejstva, da manjkajo poročila iz najni-
žjih nivojev delovanja, pa se vseeno postavlja
vprašanje, ali so imeli pripravljalci gradiva res
vse na razpolago, ali se je res tako malo ohra-
nilo, ali pa so ključne odločitve potekale na
nivdih, ki jih ta zbirka dokumentov ne obse-
ga. Se najbolj zanimiva so nekatera poročila
okrožnih komitejev KPS in OF ter seveda kot
po navadi Kardeljeva korespondenca s polit-
čnim vodstvom NOB. Presenečajo ocene o
nekaterih posameznikih (n. pr. našem pokoj-
nem kolegu dr. Škerlu, Dušanu Kvedru..) in
odnos do angleških padalcev. Stališča do njih
bralca ne puščajo neprizadetega. Težko je us-
kladiti patriotizem slovenskih Primorcev in
naših izseljencev, avanturizem, pa vendar
protifašizem Angležev na eni strani, z odno-
som, ki je odraz globalne politike, ki je prišla
do polnega izraza v letih hladne vojne. Tega
dejstva ne spreminja spoznanje, da je imelo
vodstvo NOB upravičene vzroke za nezado-
voljstvo z ravnanjem Angležev.
Objava virov je eno najbolj garaških del
zgodovinske stroke. Uredniki niso imeli obilo
opraviti le s prepisi dokumentov, ampak tudi
z dešifriranjem imen. Kljub temu pa ob vsem
spoštovanju do opravljenega dela ne moremo
mimo želje, da naj bi bili v nekaterih oznakah
bolj nevtralni. Oznake Alberta Kramarja kot
vodjo slovenske liberalne buržoazije (str. 609)
na primer, ne moremo označiti kot napačne,
slišati pa je dokaj dogmatska. Ali ne bi bilo
bolj ustrezno napisati slovenski liberalni poli-
tik ali podobno? O slovenski buržoaziji tako
glede na kvalitete kot kvantitete še ni bila iz-
rečena zadnja beseda. Dejstvo je, da naša
družba ni bila nikoli zdiferencirana v taki
meri, da bi take oznake lahko resno upora-
bljali. Pripadnike tako imenovane buržoazije
najdemo med NOB pri vseh formacijah, tudi
v KPS. Osebno se mi dozdeva, da so prav ti
(so)krivi za vrsto povojnih deformacij. Komu
drugemu bi lahko padlo v glavo, da je k nam
prenesel ideje in prakso posebnih trgovin in
drugih podobnih ustanov kot ravno njim, kar
je povzročilo po vojni hudo socialno diferen-
ciacijo. Svetovni ali socialni nazor je večina
ljudi sposobna zelo hitro menjati, še zlasti, če
je to donosno. Z idejo socialne pravičnosti je
drugače. Njen pristaš ne moreš postati z obi-
skovanjem raznih kurzov ali z vstopom v
»avantgardo delavskega razreda.«
Stane Granda
96
Tabor »Devin« 87. Izdala SLORI in NŠK
Trst, 1988, str. 119 Tabor »Brda 88«. Izdala
SLORI in NŠK Trst, 1989, str. 133
Mladinski raziskovalni tabor »Devin 87«,
sedmi po vrsti, ki so ga organizirali Odsek za
zgodovino pri NŠK, SLORI, Društvo sloven-
skih naravoslovcev in tehnikov »Tone Pen-
ko« in Društvo mladih raziskovalcev, je pote-
kal na območju Devina in bližnje okolice v
avgustu leta 1987. Izpeljava mladinskih razi-
skovalnih taborov (do sedaj jih je bilo devet)
med Slovenci v Italiji je privedla do mnogih
pomembnih rezultatov, med katerimi pouda-
rimo uvajanje mladih v raziskovalno delo,
prispevek k boljšemu poznavanju preteklosti
in sedanjosti slovenske narodnostne skupno-
sti v krajih, kjer so potekali tabori in pa obja-
va o doseženih rezultatih: dosedaj so izšle štiri
publikakcije (Doberdob 82, Kanalska dolina
86, Devin 87, Brda 88).
Delo mladih raziskovalcev in mentorjev v
Devinu in okolici je odkrilo vrsto zanimivih
stvari, ki so pokazale, da so se v zadnjih petin-
dvajsetih letih na tem ozemlju izvršile koreni-
te spremembe. Ugotovili so na primer, kakšen
razvoj je doživelo slovensko naselje Devin, ki
se je iz popolnoma slovenskega naselja spre-
menilo v velik kompleks treh jeder: prvotno
slovensko prebivalstvo, priseljeno stalno itali-
jansko prebivalstvo ter ekskluzivno reziden-
čno prebivalstvo. Na taboru je delovalo šest
raziskovalnih skupin: arheološka, etnološka,
geografska, naravoslovna, sociološka, zgodo-
vinska in video laboratorij, ki je po zaključku
tabora pripravil dve kaseti Devinske razgled-
nice in Tabor Devin 87. Imena mentorjev
nam potrjujejo, da je bilo delo resno in dobro
opravljeno. Ob prebiranju zaključkov razi-
skav vsake grupe vidimo, da so levji delež za-
pisov pripravili mentorji.
Arheološka skupina je dokumentirala rim-
ske napise in opravila topografijo najdišč.
Geografi so v Devinu opravili študijo demo-
grafske dinamike in ugotavljali strukturo pre-
bivalstva posebno od leta 1975 dalje. Naravo-
slovna skupina se je delila na geološko, bota-
nično in zoološko, proučevali pa so značilno-
sti morja in obalnega pasu. Etnološka skupina
je pripravila zapis o dveh, danes edinih devin-
skih kmetijah. Obdelana so stanovanjska in
gospodarska poslopja, oprema, nekaj podat-
kov pa so zbrali tudi o življenskih navadah v
preteklosti in opisali morsko ribištvo v Devi-
nu. Sociološka skupina je opravila anketo
med mladimi Slovenci in Italijani o tem, kako
mladina doživlja družbo, v kateri živi. Poseb-
no pozomost so posvetili problemu narodno-
sti in jezika. Žal pa v publikaciji zaman išče-
mo poročilo mladih zgodovinarjev, ki so se na
tabom spoprijeh z zanimivo temo - podoba
naselja Devin med obema vojnama.
Eno osnovnih izhodišč mladinskih razisko-
valnih taborov med Slovenci v Italiji je bilo
tudi to, da se izmenično vršijo v tržaški, gori-
ški in videmski pokrajini. Tako je leta 1988
prišla na vrsto goriška pokrajina. Odločili so
se za vinorodno področje Brd (po Taboru Do-
berdob 82 in Sovodnje 85). Poleg občine Šte-
veijan, kjer je bilo težišče dela mladih razisko-
valcev, so posegli tudi na ozemlje občin Kr-
min in Dolenje. Na tem taboru so delale na-
slednje skupine: arheološka, etnološka, geo-
grafska, naravoslovna, sociološka. Prvič v os-
mih letih je izpadla zgodovinska skupina, ni
pa nikjer pojasnjeno, zakaj so se tako odločili.
Morda je vzrok ta, da je Milan Pahor, ki je bil
vedno mentor mladih zgodovinarjev, prevzel
vodstvo tabora. Kljub temu je škoda, da je iz-
padla ravno zgodovinska raziskava, ki bi sku-
paj z arheološko in etnološko prispevala k še
boljši predstavitivi Števerjana in okolice. V
sklopu tabora sta delovali tudi video delavni-
ca in računalniška skupina.
Arheološka skupina je s študijem literature
in topografskim pregledom najdišč dopolnila
vedenje o najstarejših ostankih iz obdobja
rimskega imperija. Kot lahko razberemo iz
zelo dobrega poročila te skupine, je bilo naj-
bolj zanimivo ponovno odkritje in lociranje
rimskega stavbnega kompleksa na Križišču
pri Števerjanu. Člani geografske skupine^ so
obravnavali predvsem občino Dolenje in Šte-
verjan, primerjali razvoj po drugi svetovni
vojni z razvojem v jugoslovanskem delu Brd,
poseben poudarek pa so namenili vlogi kme-
tijstva, ki je na tem področju primama panoga
gospodarstva.
Naravoslovna skupina je popisala geološka
in biološka opazovanja in delo omitološke
podskupine. Mlade iz etnološke skupine, ki so
se seznajali z življenjem tega vinogradniškega
ozemlja nekoč in danes, so pritegnili tudi k
pripravi etnoloških predmetov za predvideno
muzejsko etnološko zbirko v Števerjanu. So-
ciološka skupina pa je v publikaciji opisala
način dela jn rezultate^opravljene ankete med
prebivalci Števerjana, Škrljevega in Memika.
Obe publikaciji je uredil Aldo Rupel, pisani
pa sta v slovenskem in italijanskem jeziku.
Metka Gombač
Reflex der Jahrhunderte. Die Glassammlung
des Kunstmuseums Düsseldorf mit Sam-
mulung Hentrix. Eine Auswahl. Düsseldorf,
1989; 352 Str.
Pred nami je že druga publikacija, ki jo je j
kot kataloga svojih zbirk stekla izdal düssel-
dorfski Umetnostni muzej. Vedeti moramo
namreč, da prav depoji tega muzeja hranijo :
poleg zanimive umetnoobrtne zbirke (zlasti,
tekstil) in v zadnjih letih nastajajoče zbirke '
97
designa, eno najpomembnejših zbiric steicla v
Evropi, ki ni nepomembna tudi v svetovnem
merilu (po kvaliteti eksponatov in zaključeno-
sti posameznih sklopov jo primejajo celo z
zbirko The Corning Museum of Glass v
ZDA).
Za slovenskega muzealca je zlasti presene-
tljivo dejstvo, da je velik del te tako pomem-
bne zbirke sestavljen iz donacij, med katerimi
sta največji in najbogatejši zbirki Amendt
(srednjeveško steklo) in Hentrix (le-ta obsega
kar 2300 predmetov)
Poleg vrhunskih dosežkov oblikovanja ste-
kla v posameznih obdobjih (zlasti je bogato
zastopan čas med srednjim vekom in bider-
majerjem), je Umetnostni muzej tudi eden iz-
med treh muzjev na svetu, ki se posebej
ukvarjajo z zbiranjem dokumentacije o steklu
(npr. skrbno zbrana vsa dokumentacija o ste-
klarnah - prodajni katalogi, podatki o tehno-
logiji itd.)
Ker je muzej močno povezan tudi z moder-
no (likovno) umetnostjo, obravnava vsak
predmet najprej skozi prizmo estetike. Zato
odlikuje njegove razstave stekla ravno posre-
čen spoj starega in novega, visoke strokovne
kvalitete obdelave posameznih področij in
igrivosti postavitve, sodobnih dosežkov ste-
klarske umetnosti in estetskih vrhuncev prete-
klih dob.
Ob raziskavah pa ne smemo pozabiti na
muzejske publikacije, zlasti tiste s področja
srednjeveškega stekla, saj zaradi novih odkritij
in drugačnega vrednotenja predstavljajo te-
meljna dela. Pred tremi leti je muzej izdal štu-
dijo Glas des späten Mittelalters - Die Sam-
mlung Karl Amendt (katalog razstave, avtor
Erwin Baumgartner), ki skuša z uvajanjem
novih momentov (npr. sociologije itd.) v zgo-
dovino stekla ovreči nekatere predsodke (npr.
da je cerkev prepovedala uporabo stekla pri
cerkvenih obredih, da so izdelki gozdnih ste-
klarn tehnološko na zelo nizkem nivoju itd.) S
sociološkimi momenti pa se trudi razvozljati
tudi raznolik formalni svet srednjeveškega ste-
kla. Naslednje, še tehtnejše publikacije sicer
ni izdal muzej, so pa pri njej sodelovali njego-
vi strokovnjaki, velik del »dokaznega gradiva«
pa tvorijo predmeti iz njegovih zbirk. Gre za
Phoenix aus Sand und Asche. Glas des Mitte-
lalters izpod peresa avtorjev Erwina Baum-
gartnerja in Ingeborg Krueger (izšla v Münc-
hnu leta 1988). Delo pomeni nadaljevanje in
razvoj tez, zastavljenih v prvem katalogu. Z
več kot 550 kataloškimi enotami avtorja do-
kažeta, da je prepričanje, da srednji vek po-
meni propad steklarstva v Severni in Srednji
Evropi, zmotno. Opozarjata celo, da so izdel-
ke najvišje kakovosti izdelovale ne samo
mestne in samostanske steklarne, ampak celo
gozdne steklarne, tako imenovane glažute.
Delo, ki je pred nami, pa si je zastavilo za
nalogo, preleteti zbirko stekla, zbrano z vsega
sveta (Evropa, ZDA, Japonska), na kratek in
koncizen način podati zgodovino oblikovanja
stekla, nekaj besed pa spregovoriti tudi o teh-
nologiji.
Vsak kataložni sklop predmetov je pospre-
mljen z uvodnim tekstom, ki predstavlja zgo-
dovinski in estetski razvoj stekla na določenih
področjih, opozarja pa tudi na tehnološke po-
stopke in posebnosti, na vplive in primerjave.
Posamezni sklopi si slede po zgodovinsko -
razvojnem redosledu. Na tehnične, ikonograf-
ske, formalne, tipološke in ostale posebnosti
in zveze z drugimi materiali (npr. s keramiko
ali z izdelki iz kovine) ter na najpomembnejšo
literaturo opozarja še ob posameznih predme-
tih, navaja pa tudi konzervatorske postopke.
Naslovi posameznih poglavij so: Predrimska
antika. Rimsko cesarstvo. Cesarstvo Sasani-
dov. Islam, Srednji vek. Renesansa in barok -
barvno steklo in emajli s severa, Benetke in
»faQon de Venise«, Barok - doba brušenega
stekla, Bidermajer, Historizem, Indija - Kitaj-
ska - Perzija, Art nouveau in art déco - Fran-
cija, Od jugendstila v petdeseta leta. Novo ste-
klo - od šestdesetih do osemdesetih let.
Oglejmo si primer iz zgodovine rimskega
stekla: avtor (delo je pripravil Helmut Ricke,
pri tem pa se je oprl na dognanja številnih ko-
legov) med drugim opozarja, da še v zgodnjem
cesarstvu prevladuje barva (seveda v skladu s
helenistično tradicijo), medtem ko je približ-
no od drugega stoletja naprej poudarek na
transparentnosti in sijaju snovi (str. 20).
Pri srednjeveškem steklarstvu ob spornem
mnenju (da namreč v času Karolingov popol-
noma propade steklarstvo v Franciji in v
Srednji Evropi nasploh - razen ristega na naj-
nižjem tehničnem nivoju), ki ga je v zadnjem
času ovrglo že več razprav (dve med njimi
smo že omenili), navaja še druge dokaze v
prid najnovejšim teorijam: med drugim opo-
zarja na nove najdbe (mdr. tudi iz vikinških
grobov), kar vse priča, da je steklarstvo v času
Karolingov in zgodnjega otonskega cesarstva
v skladu z drugimi vejami umetnosti prav
tako doživljalo renesanso (str. 52). Opozarja
tudi na vrsto predmetov t.i. »sirsko-frankov-
ske« skupine, za katere domneva, da so nasta-
li kar v Benetkah. Dodaja tudi, da je
bila zelena barva srednjeveškega gozdnega ste-
kla hotena, da ni nastala zaradi tehnične ne-
zmožnosti.
Ko obravnava historizem, se prav tako
odreka preživelim mnenjem, da je to obdobje
neproduktiven čas stilnih kopij in slabega
okusa. Pri tem poudarja, da si je zaradi vedno
večje množične proizvodnje vrsta društev za
napredek umetne obrti v drugi polovici 19.
stoletja prizadevala za ponovno uvajanje roč-
nega dela. Zajemanje iz preteklih obdobij po-
vezuje s posebnim pomenom zgodovinske za-
vesti, najbolj neposredno formo približevanja
oblikovanju v preteklosti pa mu pomeni kopi-
98
ja. (str. 119)
Največji del Kataloga pa je posvečen pol-
preteklemu in sodobnemu oblikovanju stekla.
Izstopa zlasti zaključen ciklus Galléjevih iz-
delkov.
Delo je opremljeno tudi z zemljevidi, ki vi-
zuelno ponazarjajo zgodovino in topografijo
steklarstva. Žal pa moramo pripomniti, da na
nobeni od kart ni steklarn, ki so delovale na
naših tleh: ne pohorskih in ne štajerskih, kljub
temu, da v času svojega delovanja vendarle
niso bile nepomembne.
Dodan je še slovarček tehničnih terminov z
izčrpno (tudi grafično razlago posameznih
tehnik in kemične sestave posameznih vrst
materiala.
Mateja Kos,
Herbert Hassinger, Geschichte des Zollwe-
sens, Handels und Verkehrs in den östlichen
Alpenländern vom Spätmittelalter bis in die
zweite Hälfte des 18. Jahrhunderts. Bd. 1. Re-
gionaler Theil. - Hälfte 1. Westkärnten - Sal-
zburg.
Deutsche Handelsakten des Mittelalters und
der Neuzeit. Band XVI Deutsche Zolltarife
des Mittelalters und der Neuzeit Teil V. He-
rausgegeben durch die Historische Kommis-
sion der Bayerischen Akademie der Wis-
senschaften. Franz Steiner Verlag Wiesbaden
GMBH Stuttgart 1987, 639 strani.
Pred seboj imamo knjigo Herberta Hassin-
gerja, ki obravnava zgodovino carin, mitnic in
mitnin v vzhodnih alpskih deželah za obdobje
od poznega srednjega veka do druge polovice
18. stoletja, do terezijanskih reform. Leta
1775 je bilo za avstrijske dedne dežele z izje-
mo Tirolske in Vorarlberga določeno enotno
carinsko področje alpskih in čeških dežel, kar
je pomenilo poleg uvedbe državnih carin tudi
uvedbo enotnega mejnega carinskega sistema,
ki ni več poznal krajevno različnih carinskih
postavk in različnih lastnikov. Hassinger je
uporabil carinske in mitninske kjnige kot bo-
gat vir za prikaz razvoja ter obsega trgovine in
prometa v tem prostoru.
Delo se pridružuje že objavljenim podob-
nim delom o carinah in mitninah v Nemčiji,
ki so izšla v isri seriji in obravnavajo carine in
mitnine na področju Hamburga in Spodnje
Labe (izšlo leta 1961), na področju spodnjega
Rena (1971) ter na področju srednjega Rena,
kije izšlo v treh zvezkih v letih 1978-1981.
Prostorsko zajema področje, ki je prometno
in trgovsko povezovalo Nemčijo z Italijo. V
zgodnejšem obdobju sta bila promet in trgovi-
na usmerjena predvsem v Benetke, v 18. stole-
tju pa v Trst. Prvi del tega obsežnega Hassin-
gerjevega dela obravnava Salzburg in zahodni
del Koroške z današnjo Vzhodno Tirolsko,
medtem ko bo vzhodna Koroška z ostalimi
prednjealpskimi deželami predstavljena v
drugem delu.
Osrednjo prometnico predstavlja cesta, ki je
povezovala Italijo z nemškim severom in je
tekla po Kanalski dolini, preko Koroške, čez
Ture, Salzburg in Bavarsko v severno Nemči-
jo. Delo zajema območje zahodno od te glav-
ne prometnice sever - jug s prometnicami, ki
se vežejo nanjo: ceste zahodne Koroške z gor-
skimi prelazi prori jugu, obsoško cesto, ki seje
v Trbižu srikala z glavno cesto in nekatere
stranske ceste, ki so pripeljale na glavno cesto
z vzhodne strani.
Delo ne obravnava za Slovence le pomem-
bnega mejnega trgovinskega področja, ampak
izpričuje aktivno vključenost slovenskega
prostora vanj.
Avtor ugotavlja, da na tej pomembni pro-
metnici ni prevladovala trgovina na velike
razdalje, ampak predvsem trgovina na srednje
razdalje, ki jo omejuje na približno 400 km.
Najpomembnejše masovno trgovsko blago
predstavljata železo in sol.
V uvodu predstavlja avtor za obravnavani
čas veljavni denar, mere in uteži, kar nam bi-
stveno pripomore k boljšemu razumevanju
kvantifikacij in veljave trgovskega blaga.
Delo je koncipirano tako, da najprej siste-
matično predstavi določeno regionalno po-
dročje s prirodnimi razmerami, potekom cest
in gorskimi prehodi, prometnozgodovinski
pregled ter lastništvo posameznih mitnic in
carinskih postaj vzdolž prometnic. Na koncu
vsakega regionalnega pregleda podaja še stati-
stične preglede pretoka blaga. Vire, predvsem
carinske tarife, vpleta v opise. Carinske in
mitninske tarife so natisnjene v izboru, običaj-
no skrajšano in formalno poenoteno. V njem
podaja zgodovino carin ali mitnin in zgodovi-
no pravic do skladiščenja skupaj s krajevno in
posestno zgodovino ter razmišljanji o lokalnih
funkcijah posameznih carin in mitnin. Izčrp-
no predstavlja dohodke in izdatke posamez-
nih carinskih in mitninskih postaj, pri čemer
opozarja tudi na konjuktuma nihanja.
Prometne smeri zahodno od Turške ceste
na Koroškem, iz Italije preko Gemone, Tol-
mezza, Plöckenpaßa v Ziljsko dolino in na-
prej preko Gailberga do Oberdrauburga, kjer
so se pori cepile bodisi proti zahodu (Brixen,
Bolzano) ali proti vzhodu (turška cesta), ime-
nuje »gornjo cesto«. »Spodnjo cesto« pa cesto,
ki je peljala iz Italije preko Gemone in po Ka-
nalski dolini naprej preko Koroške, Tur in
Salzburga na Bavarsko in najprej v severno
Nemčijo. Cesta po Kanalski dolini je bila pre-
vozna že v rimskem času. V srednjem veku je
postala le navadna tovomiška pot, vendar je
bila že okrog leta 1300 ponovno prevozna in
je od tega časa pa vse do 18. stoletja predsta-
vljala glavno prometno povezavo Notranje
99
Avstrije in Salzburga z Beneticami. To prven-
stvo je izgubila šele po letu 1719, ko je bil
Trst oklican za svobodno pristanišče in je bilo
prometno težišče preloženo na ceste preko
slovenskega ozemlja: na glavno komercialno
cesto Dunaj - Gradec - Ljubljana - Trst in
prav tako glavni komercialni cesti iz Beljaka
preko Korenskega sedla in iz Celovca preko
Ljubelja, Kranja in Ljubljane do Trsta.
Na Kanalski cesti je predstavljal pomem-
bno prometno stičišče Trbiž, kjer se je na ka-
nalsko cesto priključila cesta iz Čedada in Go-
riške preko Predela. To področje je bilo sicer
v lasti bamberških škofov, ki so od srednjega
veka dalje obvladovali kanalsko cesto z mitni-
co v Beljaku in pomožno mitnico v Vratih
(Thörl). Potem ko je cesarju Frideriku 111
1455. leta uspelo ustanoviti svojo mitnico v
Zgornjem Trbižu, je kmalu nato ustanovil še
mitnico za pobiranje doklad v Pontebi. V času
cesarja Ferdinanda I. je bila povzdignjena
mitnica v Zgornjem Trbižu v višjo mitnico,
njej pa so bile podrejene vse mejne mitnice od
Plöckenpaßa do Korenskega sedla (do leta
1544 do Jezerskega).
Na področju slovenskega ozemlja je pred-
stavljena obsoška prometnica. Iz Goriške in
Čedada je peljala cesta skozi Bovec in preko
Predela v Trbiž. Notranjeavstrijski vladarji so
si prizadevali obsoško cesto usposobiti do te
mere, da bi zamenjala kanalsko cesto. Vendar
jim to nikdar ni uspelo. Njen pomen je ostajal
omejen na notranjo trgovino, pri čemer je za-
jela največji delež trgovina z vinom. Trgovino
in promet preko Predela izpričuje avtor pred-
vsem z zapiski bovške mitnice in mitnice v
Spodnjem Trbižu. Za poznavanje prometa
preko Predela so pomembni predvsem trije
carinski registri iz srede sedemnajstega stole-
tja, ki nam za ta čas domala v celoti predočajo
promet preko Predela. Avtor jih je tabelarno
uvrstil v svoj prikaz z nekaterimi dopolnili iz
Bovca in Rablja. Registri vsebujejo datum in
ime plačevalca carine ter naziv in količino
blaga.
Pomembna je bila mitnica v Bovcu, ki je
bila v lasti deželnega kneza. Cestna mitnica,
ki je bila v pristojnosti Čedada, je obstajala že
po letu 1400, ko so zgradili tudi cesto. Potem
ko je po beneških vojnah prišel Bovec pod
Habsburžane, je postala mitnica deželnokne-
žja. Najkasneje do leta 1574 je prišla mitnica
v pristojnost višje mitnice v Trbižu. Dohodki
mitnice so v manjši meri služili tudi vzdrževa-
nju ceste. Bovec je bil prekladališče (Umsc-
hlagplatz) pri krošnjarjenju. V trgovini proti
jugu je v času obstoja fužin zavzemalo po-
memben delež železo, najbolj masovno izvoz-
no blago pa je predstavljal les.
Višji mitnici v Trbižu je bila podrejena tudi
mitnica na Korenskem sedlu. Cesta je bila
prevozna že po obnovitvi leta 1574, vendar
promet po njej ni prav zaživel. Mitnica je
imela izmed vseh najmanjše dohodke. Po-
membna je postala šele v prvi polovici 18.
stoletja, ko je bila cesta razglašena za glavno
komercialno cesto in so jo v skladu s tem leta
1734 tudi usposobili.
Delo je bogat pripomoček za poznavanje
zgodovine in funkcioniranja mitnic in mitnin
ter carin za obdobje od poznega srednjega
veka do srede 18. stoletja. Pomembna je za
poznavanja lastništva mitnic in njihovih do-
hodkov (deželnoknežjih, kasneje državnih ter
privatnih) in urejanje tarif na teh mitnicah.
Predvsem pa je še pomembna za poznavanje
pretoka blaga preko tega ozemlja.
Obširno so predstavljena mesta Beljak,
Spittal, Gmünd, Murau, Radstadt, Schlad-
ming, Hallein in Salzburg.
V dodatku so objavljene cene blaga v Linzu
iz leta 1592 in Steyru iz leta 1587 ter tarife
stanovskih mitnin in carin na Koroškem.
K dobri uporabnosti knjige pripomorejo še
osebni, krajevni, stvarni in pojmovni register.
Vinko Rajšp
Predstavitev knjige dr. Vlada Valenčiča Zgo-
dovina ljubljanskih uličnih imen v KIC - Kri-
žanke 7. novembra 1989
Konec oktobra je pri Partizanski knjigi v
Ljubljani izšla že več let pričakovana knjiga o
zgodovini uličnih imen v Ljubljani. Ker je to
za poznavanje zgodovine Ljubljane izredno
pomembno delo, sta Partizanska knjiga kot
založnik in Zgodovinski arhiv Ljubljana kot
izdajatelj, saj je bil dr. V. Valenčič skoraj 25
let zaposlen v Mestnem arhivu oz. Zgodovin-
skem arhivu Ljubljana, organizirala slovesno
predstvitev omenjene knjige.
V tem krajšem zapisu želim na kratko opi-
sati samo predstavitev knjige, ne pa knjigo
samo.
Z ličnim vabilom, na katerem je bilo v dveh
stavkih povedano da je Valenčičeva knjiga na-
stala na osnovi bogatega arhivskega gradiva v
Zgodovinskem arhivu Ljubljana, sta organiza-
torja povabila 400 ljudi. Presenetljivo velik je
bil odziv. Vseh je bilo čez sto. Prišli niso samo
iz Ljubljane in njene bližine, temveč tudi iz
Štajerske in Primorske. S tem hočem poveda-
ti, da če je na programu nekaj res kvalitetnega,
ljudem ni žal niti časa, niti ni predolga pot.
Prvi je spregovoril dr. Jože Žontar iz Zgo-
dovinskega arhiva Ljubljana. Povedal je, da je
po treh letih, odkar je bil oddan tipkopis, kon-
čno izšlo to delo, ki ga štejemo za deveto (to
piše tudi na naslovnici) številko Gradiva in
razprav, ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Lju-
bljana. Predstavil je tudi avtorja kot starosto
zgodovinarjev mesta Ljubljane. Slišali smo, da
je Valenčič odličen poznavalec in pisec števil-
100
nih razprav in publikacij o zgodovini Ljublja-
ne, z marsikakšnim delom pa je segel tudi pre-
ko njenih meja. Direktor Partizanske knjige
Jaroslav Skrusny je bil kratek, a zato tako bolj
zanimiv. Kot poznavalec evropske literature,
nam je povedal na češkem primeru, kako so
se literati že večkrat »obregnili« ob preimeno-
vanje ulic, ko je nova revolucionarna oblast z
novimi imeni ulic skušala ljudem tudi na ta
način zbrisati zgodovinski spomin. Marjan
Drnovšek, ki je bil več let zaposlen v Zgodo-
vinskem arhivu in je v marsičem pripomogel,
da je knjiga taka, kot je, zlasti pa je poskrbel
za fotografsko gradivo zanjo, je bil zaprošen
za predstavitev in oceno knjige. To tudi zara-
di tega, ker je zelo dober poznavalec ljubljan-
ske zgodovine, zlasti za 19. in začetek 20. sto-
letja^ Ker je njegovo besedilo objavila Kroni-
ka, Časopis za krajevno zgodovino 1989 štev.
3, ga tu ne bi kaj več omenjal. Zapisal bi samo
to, da je delo ocenil kot zelo kvalitetno tako
po vsebini kot obliki, žal pa mu je bilo, da ni
vsaj povzetka v nemškem jeziku in priloženih
nekaj kart Ljubljane, ne glede na to, da jih je
bilo nekaj priloženih v prvi Valenčičevi knjigi
Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980. Zanimivo
je bilo razmišljanje akademika dr. Sergija Vil-
fana. Zanj je Valenčičeva knjiga več kot samo
del mestne zgodovine Ljubljane, saj je ravno
vprašanje slovensko-nemških oz. samo slo-
venskih napisov v Ljubljani burilo centralne
avstrijske sodne ustanove. O tem so sicer že
pisali avstrijski pravni zgodovinarji, npr.
Stutz, ki je navajal mnenje sodnikov pri
upravnem sodišču. Dlje je šel Ditmar Mayer v
knjigi Sprache, Recht in Oesterreich. V pogla-
vju o uličnih imenih je omenjal ljubljanski
primer kot prvi tovrstni spor zaradi uličnih
imen v monarhiji sploh, nekaj mesecev kasne-
je pa je tak upravni spor nastal v Pragi zaradi
samo čeških uličnih imen. Zato je po njego-
vem Valenčičeva knjiga toliko pomembnejša,
ker so vprašanje uličnih imen v Ljubljani po-
znali samo po vrhu, obravnavi na upravnem
sodišču, tu pa ga spoznamo tudi iz domačih
primarnih virov. Predlagal je tudi, da bi po-
glavja o uličnih imenih v celoti prevedli v
nemščino ali pa jih izdali v posebni brošuri.
Nekatere stvari, ki jih iz raznih vzrokov ni
mogel vključiti v objavo, je avtor Valenčič po-
vedal na sami predstavitvi. Nekatere stvari pa
je nekoliko razširil oz. poudaril tisto, kar se
mu je zdelo posebej pomembno. Povedal je,
da je začetek te teme vezan na čisto praktične
potrebe, ki jih je imel v stiku z obiskovalci
Zgodovinskega arhiva že v 50-rih lerih in kas-
neje. Zato je najprej za svoje potrebe naredil
seznam uličnih imen v Ljubljani. Seveda je
moral ta seznam dopolnjevati z raznimi pre-
imenovanji in prevajanjem. Posebej je bilo to
važno za starejše obdobje, ko so bili zapisi za
ulice in trge le v nemškem jeziku, ne vemo pa,
kako so se slovensko resnično imenovale(i).
Za nekatera imena lahko to s precejšno verjet-
nostjo sklepamo: npr. Schuster in Schneider
gasse sta bili Šušterska in Žnidarska ulica.
Ulice so prvotno dobivale imena po hišah,
cerkvah, lastnikih določenih predelov etc.
Oblast se v poimenovanje ulic ni vtikala, to je
prišlo šele z 18. stol.
Sprva so bili napisi ulic v Ljubljani samo
nemški. Kdaj so prvič označili ulice v Ljublja-
ni, še ni povsem znano. Vemo pa, da so leta
1819 že morali obnavljati zbledele napise.
Tega leta je poimenovanje tudi prešlo povsem
v državno upravo, saj je mestna uprava v Lju-
bljani morala gubemiju predložiti predlog
sprememb in nova imena ulic. Leto 1848 po-
meni določeno pomlad slovenščine tudi v
imenih ulic. Poleg nemških so dodali tudi
uradna slovenska imena. Leta 1877 so v Lju-
bljani dodali k prejšnim ulicam še 80 novih
imen ulic, tako da je bilo vseh skupaj 141.
Nova sprememba je bila pet let (1882) kasne-
je. Občinska uprava je sklenila, da mora biti
na prvem mestu slovensko in na drugem me-
stu nemško ime ulice. Temu sklepu pa je nas-
protovala deželna vlada za Kranjsko in sklep
razveljavila. Zato je prišlo tudi do obravnave
na upravnem sodišču na Dunaju, kar je bilo
že zgoraj omenjeno. Zvedeli smo tudi, da je
bil Ivan Hribar osebno zelo zavzet za sloven-
sko poimenovanje ulic že pred svojim nasto-
pom županske službe v Ljubljani. Ostal je
predsednik Odbora za poimenovanje ulic tudi
potem, ko je po letu 1896 postal župan. Zelo
si je prizadeval, da so ulice dobivale imena po
znanih slovenskih literatih in zato ni čudno,
če so se celo malo norčevali iz tega, češ da je v
Vodmatu (del Ljubljane) zbrana vsa slovenska
literatura v uličnih imenih.
Avtor knjige Zgodovina ljubljanskih uličnih
imen Vlado Valenčič je bil kljub svojim
86-tim letom zelo živahen pripovedovalec z
odličnim spominom. V prostem pogovoru pa
je vedel povedati tudi marsikaj iz svojega so-
delovanja v Komisiji za poimenovanje ulic v
Ljubljani. Omenim naj, da so leta 1975 hoteli
in tudi dali trgu pred Skupščino SR Slovenije
ime Trg revolucije. Tako pa se je že imenoval
sosedni, nekdanji Kongresni trg. Tedaj se je
oglasil Valenčič v že omenjeni Komisiji s
predlogom, naj potem več kot sto let imeno-
vani Kongresni trg dobi nazaj svoje ime, ker je
predlog, naj bi se imenoval Trg osvoboditve
poleg zgodovinskega razloga tudi izrazno pre-
malo ločen oz. da sta pojem revolucija in os-
voboditev zelo blizu. Brez podpore drugih
članov je bil na kratko zavrnjen, da očitno ne
pozna terminologije. Toda, kdor čaka, pa ne
križem rok, tudi dočaka. Tudi Valenčič je do-
čakal, pa ne brez zaslug. Vedno močnejši so
že glasovi tudi javnosti, naj stari nazivi ulič-
nih imen, »ki so že pridobili zgodovinsko ve-
ljavo«, ostanejo.
Vinko Demšar
101
102
UDK 681.11. (497.12 Štajerska) »15/18«
Bučič Vesna, muzejska svetovalka. Narodni muzej, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU
Urarstvo na slovenskem Štajerskem
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, str. 19 3ü,cit. lit. 94
Urarstvu v Sloveniji lahko sledimo preko pisanih virov nepretrgoma od 16. stoletja dalje;
najstarejša poročila izvirajo iz Ljubljane, eno stoletje pozneje pa že razpolagamo s prvimi
podatki o urarjih s slovenske Štajerske. V članku se urarji predstavljajo po kronološki raz-
vrstitvi v posameznih krajih, zbrani podatki o njihovem šolanju, življenju in delu pa izvira-
jo v glavnem iz pisanih virov iz njihovega cehovskega združenja, ki je imel svoj sedež v
Gradcu.
Ohranjene hišne in žepne ure s signaturami mariborskih, celjskih in ptujskih delavnic zgo-
vorno pričajo, da so se urarski mojstri na slovenskem Štajerskem ukvarjali tudi z zahtev-
nejšimi naročili in da njihovi izdelki, oblikovno in po kvaliteti izdelave, prav nič ne zaosta-
jajo za sosednimi graškimi ali dunajskimi urami, izdelanimi predvsem za premožnješi sloj
meščanstva.
Imena urarjev v omenjenih krajih se vrstijo v dokaj strjenem zaporedju in iz njihovih pri-
imkov je razvidno, da so večinoma priseljenci iz nemško govorečih dežel.
Iz razpoložljivih podatkov je moč razbrati, da v mestih delujeta hkrati po dve urarski de-
lavnici, bolj pričevalni pa so podatki iz druge polovice 18. stoletja, ko so imena urarjev uje-
majo tudi z materialnimi dokazi o njihovem obstoju.
UDK 637.1 (497.12 Gorenjska) »19«
Valenčič Vlado, dr., znanstveni sodelavec v pokoju, 61000 Ljubljana,
Tabor 10, YU
Začetki organizacije našega mlekarstva
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990,
str.30-43, cit. lit. 50
V razpravi je najprej opisana tradicionalna skupna paša na planinah,
kije bila podlaga za novo organiziranost mlekarstva na Tolminskem in
v Bohinju v drugi polovici 19. stoletja. Novosti - organiziranje kmetov
v zadrugah, pridelava kvaletetnejšega sira in masla ter organizirana
prodaja, so prinesli v te kraje švicarski strokovnjaki, mnogo zaslug pa
imajo posamezni zavzeti domačini, kot na primer župnik Janez Mesar
v Bohinju, denarno pa so jih podprle kmetijske družbe in država, ki so
se zavedale prednosti zadružne pridelave mleka in izdelave mlečnih
izdelkov.
UDK 728.8 (497.12 Mala Loka pri Trebnjem)
Otorepec Božo, dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana,
Novi trg 5 YU
Gradič Mala Loka pri Trebnjem
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990,
str. 3-7 , cit. lit. 34
Avtor rekonstruira lastništvo tega gradiča ob reki Temenici blizu
Mokronoga, odkar seje posest okoli sredine 12. stoletja prvič pojavila
v virih. Dodaja Valvasorjev in poetični Breckerfeldov opis posestva, ki
ga je zadnji lastnik leta 1914 z gradom vred zaradi bolezni prodal
kranjskemu deželnemu odboru. Med obema vojnama je bila v njem
gospodinjska šola, danes pa je spet v zasebni lasti.
UDK 929.52 (497.12 Podkoren) »16/18«
Goleč Boris, študent. Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino,
61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU
Načelnikov hišni arhiv v Podkorenu (utrinki iz preteklosti Gorenjesav-
ske doline)
Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št 1-2, 1990,
str. 7-19, cit. lit. 5
Pri »Načelniku« v Podkorenu je avtor našel hišni arhiv, ki izvira iz
nekdanje kajže pri Kavču. Večina listin je iz 19. stoletja, sedem pa iz
17. in 18. stoletja in prav te je avtor obdelal. Večinoma gre za pisma, s
katerimi so poročene domače hčere izjavljale, da jim je bila njihova
dota izplačana in da poslej nimajo več zahtevkov do domače hiše. S
pritegnitvijo drugih arhivskih virov je avtor lahko naredil rodovnik
Kavčevih od konca 16. do srede 18. stoletja, razložil njihov priimek
(gre za vaške tkalce) in deloma rekonstruiral njihov gmotni položaj.
UDC 637.1 (497.12 Gorenjska) »19«
Valenčič Vlado, dr.. Retired Scientific Collaborator, 61000 Ljubljana,
Tabor 10, YU
The beginnings of the organization of our milk industry
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No. 1-2, 1990,
pp. 30-43, cit. lit. 50
The treatise first gives a description of the traditional common pasture
in the highlands, which formed the basis for a new organization of the
milk inudstry at Tolmin and Bohinj in the second half of the 19th cen-
tury. The novelties - the organization of the farmers in co-operatives,
the production of high-quality cheese and butter and organized sales,
were intoduced to these regions by Swiss experts, whereas individual
enthousiastic locals, e.g. the parish priest Janez Mesar at Bohinj, also
deserve merit for their efforts. Financially they were supported by
agricultural associations and the state, which were aware of the adven-
tages of co-operative prodution of milk and dairy products.
udc 681. : I (497.12 štajerska) » 15/18«
Bučič Vesna, Museum Adviser, National Museum, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU
Clockmaking in the Slovene region of Styria
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, pp.19-30, cit. lit. 94
The clockmaker's trade in Slovenia can be followed through written sources continouosly
from the 16 th century; the oldest reports originate from Ljubljana and one century later
we already have the first particulars about clock-makers from the Slovene region of Styria.
In the aride clockmakers are presented chronologically in diflerent places, whereas the col-
lected particulars of their training, life and work mainly originate from written sources of
their guild association, which had its seat at Graz. The preserved clocks and watches with
the signs of the workshops of Maribor, Celje and Ptuj undoubtedly prove that the clock
masters in the Slovene region of Styria carried out demanding orders and that their pro-
ducts, as concerns design and quality, were equal to the clocks in Graz and Vienna, which
were mainly made for the wealthier classes.
The names of clockmakers in the mentioned places are quite condensed and from their fa-
mily names it is evident, that they were mostly immigrants from German speaking coun-
tries.
The available particulars show that two clockmaker's workshops worked in the towns at
the same time. More eloquent, however, are the pariculars from the second half of the 18th
century, when the names of the clockmakers also comply with material proof of their exi-
stence.
UDC 929.52 (497.12 Podkoren) »16/18«
Golec Boris, Student, History Dept. at the Faculty of Arts, 61000
Ljubljana, Aškerčeva 12, YU
The home archives of »Načelnik« at Podkoren (Remnants from the
past of the Upper-Sava Valley)
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990,
pp. 7-19, CiL lit 5
At' »Načelnik« in; Podkoren, the author found home archives, which
originate from the 'former cottage at Kavec. The greater part of the
documents dates back to the 19th century. Seven of them are from the
17th and 18th centuries and these have been dealt with by the author.
Most of these are letters concerned in which married daughters confir-
med that their dowry had been paid and that from then on they had
no more claims to the home. By using other archival sources the
author was able to construct the family tree from the end of 16th to the
middle of the 18th century. He explained their family name (these are
village weavers) and partly reconstructed their material status.
UDC 728.8.(497.12 Mala Loka pri Trebnjem)
Otorepec Božo, dr. Scientific Adviser, Slovenian Academy of Scien-
ces and Arts Research Centre, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, YU
The Mala Loka Manor-House near Trebnje
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990
pp. 3-7 , cit. lit. 34
The author reconstructs the ownership of this manor-house at the river
Temenica near Mokronog, from where the estate appeared in sources
for the first time around the middle of the 12th century. He adds
Valvasor's and Breckerfeld's poetical description of the estate, which
was sold together with the manor-house in 1914 to the Committee of
the Province of Camiola by the last owner due to illness. Between the
two wars it housed a school for home economics, today it is in private
ownership again.
UDK 929 Albin Mlakar
Švajncer Janez J., novinar, 61000 Ljubljana, Ul. Narodne zaščite 2,
YU
Albin Mlakar - pozabljeni vojak
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990,
str.50-56, cit. lit 11
Slovenec Albin Mlakar je bil eden izmed najbolj znamenitih avstro-
ogrskih nižjih oficirjev v prvi svetovni vojni. Leta 1916 se je proslavil z
osvojitvijo trdnjave Casa Ratti in z razstrelitvijo vrha Monte Cimone
na Tirolskem, leta 1917 pa z razstrelitvijo italijanskih položajev na
Vršiču. Novembra 1918 se je pridružil novi slovenski vojski, v jeseni
1944 pa je kljub letom 54 let star odšel v partizane.
UDK 940.47 (497.12 Ljubljana)
Brodnik Vilma, prof. zgodovine, 61210 Ljubljana Šentvid, Medno 22,
YU
Dobrodelnost v Ljubljani med prvo svetovno vojno
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990,
str56-64, cit. lit. 68
Avtorica obravnava različne dobrodelne akcije v Ljubljani v času prve
svetovne vojne, ki so bile namenjene civilnemu prebivalstvu, a tudi
vojaškim invalidom, vojaškim vdovam in sirotam. Prikaže denarne in
druge darove, ki so jih ustanove in zasebniki v ta namen darovali
mestnemu magistratu, ta pa jih je razdeljeval pomoči potrebnim.
UDK 646.4 (091 ): 061.23 »Sokol in Orel« (497.12) » 1863 - 1941 «
Vrišer Sergej, dr., redni profesor na oddelku za umetnostno zgodovi-
no Filozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU
Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leti 1863 - 1941
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990,
str. 43-49 , cit. lit. 27
Avtor obravnava razvoj uniform - krojev slovenskih telovadnih dru-
štev Sokol in Orel. Sestavek zajema menjave slavnostnih in telovadnih
krojev v času Avstrije in bivše Jugoslavije, koje bil Orel leta 1929 raz-
puščen in je pod novim imenom leta 1937 ponovno zaživel.
UDC027.2 (497.12 Črnomelj) »1875«   j
Dular Anja, Specialized Librarian, National Museum, 61000 Ljublja- j
na, Prešernova 20, YU
Catalogue of the District Teacher's Library at Črnomelj
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990,
p.p.49-50, cit. lit. 4
On the basis of the Catalogue of the District Teachers' Library at Črno-
melj, which was issued in 1875, the authoress analyses the library fund.
In addition to text-books for public schools and pieces of music, it in-
cludes numerous manuals for secondary school students, as well as
professional and literary books. On the basis of the list it can be con-
cluded that the interests of the former teachers were very broad.
UDC 940.47 (497.12 Ljubljana)
Brodnik Vilma, History Professor, 61210 Ljubljana Šentvid, Medno
22, YU
Charity work in Ljubljana during World War I.
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990,
pp.56-64, cit. lit. 68
The athoress deals with various charity actions in Ljubljana during
World War I., which were designed for the civil population as well as
for the war disabled, war widows and orphans. She describes financial
and other contributions, donated by institutions and private persons
for this purpose to the town magistrate, who distributed them among
the needy.
UDC 929 Albin Mlakar
Švajncer Janez J., Journalist, 61000 Ljubljana, Ul. Narodne zaščite 2,
YU
Albin Mlakar - the forgotten soldier
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990,
pp.50-56, cit. lit. 11
The Slovene Albin Mlakar was one of the most famous Austrian-
Hungarian lower officers in World War I. In 1916 he became famous
by conquering the Casa Ratti fortress and blowing up the top of Monte
Cimone in Tyrolia. In 1917 he blew up the Italian positions at Vršič.
In November 1918 he joined the new Slovene army and in autumn
1944 he joined the Partisans, in spite of his being 54 years old.
UDK 027.2.(497.12 Črnomelj) »1875«
Dular Anja, Bibliotekar specialist. Narodni muzej, 61000 Ljubljana,
Prešernova 20, YU
Katalog Okrajne učiteljske bukvamice v Čmomlju
Kronika, časopis za slovensko krajevnoz godovino, 38, št 1-2, 1990,
str.49-,')0, cit. lit. 4
Na podlagi Kataloga Okrajne učiteljske bukvamice v Čmomlju, ki je
bil izdan leta 1875, avtorica analizira knjižnični fond. Ta obsega poleg
učbenikov za ljudske šole in muzikalij še številne priročnike za srednje-
šolce, pa strokovne in leposlovne knjige. Tako lahko na podlagi sezna-
ma sklepamo, kako široki so bili interesi nekdanjih učiteljev.
UDC 646.4(091): 061.23 »Sokol in Orel« (497.12) »1863- 1941«
Vrišer Sergej, dr.. Professor at the Faculty of Arts, History of Art
Dept., 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu
Models of the Slovene Hawks and Eagles from 1863-1941
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990,
pp.4;j-49,cit. lit. 27
The author deals with the development of uniforms - models of the
Slovene Gymnastics Societies Hawk and Eagle. The paper includes the
changing of the festive and gymnastic models during the Austrian-
Hungarian Period and the period of the former Kingdom of Yugo-
slavia, when the Eagle was dismissed in 1929 and reappeared in 1937
under a new name.
UDK 06: 016 (450.36)
Marušič Branko, dr., višji znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, 61000
Ljubljana, Novi trg 5, YU
Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1989
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990,
str.67-72, cit. lit. 7
V članku so obdelane zgodovinske raziskave in njihove javne predsta-
vitve v letu 1989 v Trstu in v italijanskem delu Goriške, ki jih avtor
deloma povzema po objavah v tisku, deloma pa jim je sam prisostvo-
val.
UDK614.2 + 619 (497.12 Črnomelj)» 1900/1985«
Dular Andrej, kustos etnolog. Slovenski etnografski muzej, 61000
Ljubljana, Prešernova 20, YU
Zdravstvo in veterinarstvo v občini Črnomelj od začetka 20. stoletja do
leta 1985
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990,
str.65-66, cit. lit. 15
Prispevek prinaša gradivo o organiziranosti in razvejanosti zdravstvene
in živinozdravstvene službe v občini Črnomelj od začetka 20. stoletja
do leta 1985. Pri tem so^omenjeni pomembnejši zdravstveni delavci in
zdravstvene ustanove v Črnomlju in drugih manjših krajih.
UDC06: 016 (450.36)
Marušič Branko, dr., Sciendfic Collaborator, Slovenian Academy of
Sciences and Arts' research Centre, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, YU      \
History and historical science on the Slovenian western border in the '
1989
Kronika. Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990,
pp.67-72,cit. lit. 7
The treatise represents historical researches and their public presenta-
tions in the 1989 in Trieste and in the Italian part of the territory of
Gorizia, which are partly summoned from the announcements in the
prints and were partly presented at by the author himself
UDC 614.2 + 619 (497.12 Črnomelj) » 1900/1985«
Dular Andrej, Curator Ethnologist, Slovene etnographical Museum,
61000 Ljubljana Prešernova 20, YU
Health and Veterinary Science in the Municipality of Črnomelj from
the beginning of the 20th century to 1985
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990,
pp.65-66,cit. lit. 15
This contribution provides material about the organization and growth
of the health and veterinary services in the municipality of Črnomelj
from the beginning of the 20jh century to 1985. It mentions the most
important health workers at Črnomelj and in other smaller places.
MENTORJEM ZGODOVINSKIH KROŽKOV NA ŠOLAH
Znano je, da zgodovinski krožki na številnih slovenskih osnovnih in srednjih šolah zelo zagnano
delajo: učenci pridno zbirajo podatke, pogosto tudi predmete iz bližnje in daljne preteklosti svoje-
ga kraja. Potem pa se prav pogosto postavi vprašanje, kaj početi z zbranim znanjem. Ponekod ga
imete priliko predstaviti bodisi v obliki priložnostnih razstav na šolah, v šolskih ali lokalnih glasi-
lih, v reviji Pionir in podobno, marsikje pa teh pogojev ni in izsledki mladih raziskovalcev obleži-
jo v predalih, kar gotovo ni vzpodbudno. Zato smo se v uredništvu odločili, da odpremo posebno
rubriko, v kateri bi predstavljali rezultate dela zgodovinskih krožkov. Vabimo vse mentorje, da se
pisno ali po telefonu oglasite urednici (novi naslov uredništva in telefonsko številko poiščite v
kolofonu), po možnosti s konkretnimi predlogi, da bomo lahko z novo rubriko čim prej začeli.