PoStnhta plaćanu v gotovtnl Leto LXVII., št. 52 LJubljana, ponedeljek S. marca 1934 Cena Din LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 8.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica »t. 5 Telefon st. 3122, 312S, 3124, 3125 In 8196 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uMca 1, telefon St. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.851. DOLLFUSS O SVOJIH NAČRTIH Magna carta nove ustave, ki bo proglašena še ta teder, bo papeževa enciklika — Kljub temu pa hoče zatreti polit, klerikalizem Beljak, 5. marca. g. Patrijotično zborovanje, kakor ga Koroška že dolgo ni doživela je zbralo včeraj na okrašenem športnem igrišču na tisoče kmetov iz Koroške in vzhodne Tirolske, kakor tudi mnogo tisoč delavcev in nameščencev. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je imel na tem zborovanju skoraj enourni govor o aktualnih političnih vprašanjih in o novj ureditvi države. Kancelarieva izvajanja so udeleženci zborovanja, ki jih cenijo na 25.000. često prekinjali z burnimi ova-cijami. V prv;m delu svojega velikega govora se je kancelar navil z gospodarskimi ukrepi zadnjih tet, katerih ugodne posled'lce se polagoma že opažajo v gospodarskem življenju Avstrije. Dr. DoUfuss je na:o omeni! dogodke zadnjih udnov in naglasa!, da boj vlade m bil nikdar naperjen proti delavcem, temveč samo proti onim radikalnim marksističnim voditeljem, ki so z naglimi nauki ustvarjali delavskim sio-jem lažnjive nade. Nato se je zahvalil vsem, ki niso sledili pozivu za splošno stavko in izrazil željo, da bi ljudje, ki so zaradi zadnjih dogodkov pobegnili v inozemstvo, ne skušali sedaj ščuvati delavstva od zunaj. V nadaljnjem je kancelar izjavil, da je vlada poskrbela za to, da kolektivne pogodbe zaradi razpusta organizacij ne bodo obvisele v zraku, kakor tudi. da vlada izčrpno proučava in stremi za tem, da bo za-sigurala interesno zastopstvo delav- stva. Obljubil je, da bo sedaj sledila splošna depolitizacija in da v bodoče ne bodo v javnem življenju prišli v ospredje brezposelni demagogi, temveč pošteni strokovnjaki, ki bodo res delali in tudi odgovarjali za svoje delo. Kancelar je nato napovedal, da bo Avstrija dobila že v teku prihodnjega redna novo ustavo. (Po njegovih besedah bo torej izšla nova ustava še pred njegovim odhodom v Rim. Op. por.) Domovina in tudi inozemstvo hoče končno videti, kakšna bo Avstrija v svo>em notranjem sestavu Ta država bo sedaj zgrajena na stanovskih zastopstvih pod avtoritativnim vodstvom n v ta namen so bile v posameznih deželah že izvršene nekatere spremembe, ki so nekakšen prehoden stadij za novo ustavo Nova ustava se ne bo m osla takoj uveljaviti v celoti, ker je treba za pravo organično izgradni^ ■stanovskih zas< -»srev onsebno v industriji, nekai časa. potem na bo dobila ustava zakonito moč Tud; bodoč deželni zbori, v katerih ne b^ več politikov, bodo sestavnem" iz zasfopm-kov raznih coklicev pr tem oa bodo )Osamezne deže'e vendarle ohrani1? svojo avtonomiio. ker vlada ne name-"ava i"waačevati. femveč Dustit' vsak deželi njeno zgodovino in njene posebnosti. Lepa in ponosna Koroška, ki lahko ">o pravic* trdi. da si ie sama osvonla s-vnio domovino bo v sranovsk; deželi 11- r\ - 1^1 Avstrija m sme postati evro zuriia Franceski tisk o Italijanskih načrtih v Podtmavju Brez Francije in Male antante ne bo šlo Pariz, 5. marca. AA. Rimski dopisnik »Tempsa« piše o skorajšnjem sestanku med Mussolinijem, Dolliussom in Gombosom v Rimu in pravi, da Italiji pač ni treba sklepati z Avstrijo in Madžarsko političnega bloka de mre, ko tak blok de iacto že obstoji. Dopisnik nato navala italijansko dokazovanje, da se Mali antanti ni treba ničesar bati spričo ureditve gospodarskih odnošajev na Dunaju, kakor si to ureditev predstavlja Italija. »Tempsov« dopisnik dodaja, da zbuja italijanska politika veliko nezadovoljstvo v Nemčiji, kjer mislijo, da se Italiji ne sme dovoliti, da bi napravila iz Avstrije nekakšno Mandžurijo. S to svojo politiko zbuja Italija po besedah dopisnika ^Temlsa« nezadovoljstvo tudi v državah Male antante. Dopisnik misli, da prihaja Italija do spoznanja, da ne more iti v njene račune, če bi imela proti sebi istočasno i Nemčiio i Malo antanto; Italija, nadaljuje dopisnik, prihaja do spoznanja, da Mala antanta res c.bstojf in da zato predstavila dejansko s?!o. Zato ie donisn'k oreorlčan, da Italija ne ho smela ponoviti svoje nekdanje napade na Jugoslavijo. Pariz, 5. marca \A Francoski poslanik na ital'ianskem dvoru de Cham-brun ]e včerai ob 12.IS odpotoval iz 9fma v Pariz, kjer ostane neka? dni. Prihod de Chambntnp snmvllak) v francoskih dlnlom^fskrn krofih v ozko ^vezo s ckora?Jnum sestankom med Mussolinijem, Gombosom in Dolliussom. Balkanski pakt pred turškim parlamentom Zunanje politični odbor je po pojasnilih zunanjega ministra pogodbo soglasno odobril Ankara, 5. marca. AA. Anatolska agencija poroča: Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je razpravljal včeraj o grško-turškem. rumunsko-turškem in jugosloven-sko-turškem paktu prijateljstva dalje o podaljšanju turško-madžarskega pakta in naposled o balkanskem paktu Zunanji mi nister Tevfik Rudži-b.j je podal ^kspoze. nato je pa odgovoril na mnogoštevilna vprašanja članov odbora o pomenu in značaju balkanskega pakta. Odbor je bil po- polnoma zadovoljen s pojasnili zunanjega ministra in se izrazil v tem zmislu. da je balkanski pakt v popolnem skladu z obvezami, ki jih je doslej pre\>zela Turčija Od bor je izrazil priznanje zunanjemu ministru za dosežene rezultate in sklenil priporočiti parlamentu, da odobri vse omenjene pakte, ki predstavljajo nov dokaz pacifistične politike Turčije Predlog zakona o odobritvi teh paktov pride pred plenum parlamenta še ta teden. Ves otok zamrznil Tokio, 5 marca r. Na otoku Uteurio v Japonskem morju se je po do seiaj zna uih vesteh oiigrala strašna tragedija Ves je ; stal najbrže ogromno pokopah sče, ker so nad njim več tednov zapore doma divjali strašni snežni viharji Boje se, da je večina prebivalstva, ki ga je na otoku do 4000, našla smrt v mrazu in le iu Na otok je se-iaj prispela rešilna od prava, ki pa ji do sedaj zaradi popolnoma zasneženih potov še ni uspelo prodreti v notranjost otoka £1 „Vodnikove družbe44 Razstava slovanskega ttska v Varšavi Varšava, 5. marca. A A. Pat poroča iz Torunja, da se je tamkaj začela razstava slovanskih dnevni .ov in časnikov Na razstavi so obilno zastopane Jugoslavija, Češkoslovaška in Bolgarija Hkratu je odprta tudi etnografska razstava, posevečena v ! prvi vrsti poljskemu primorju. Podkupnine Staviskega Pariz, 5. marca AA Današnji pariški jutranjiki priobči; ejo že četrto listo rmen >seb, katerim je Aleksander Staviski da jal plačila Iz seznama teh čekov se vidi. da je samo tajnik Staviskega zdaj areti rani Romagnini. prejel 5.20O.00O frankov upravo in kancelar upa, da bo nova ustava tudi bistveno pripomogla pri splošnem pomirjenju. Nova oblika stanovske države bo vpoštevala znano papeževo encikliko Ouadragesimo An-no. ki bo takorekoč njena magna carta. Na Koroškem se rado krošnjari z besedo iz prejšnjih časov, klerikalizmom. Ni me strah govoriti prav o tem baš na Koroškem. Nova ureditev te države na krščanski in katoliški podlagi nima s krilatico klerikalizma ničesar skupnega. Naši škofje so to dokazali s tem. da so štorih tudi za nas težak sklep, da se morajo duhovniki umakniti iz ''avnega živ'jenja. S tem pa je cerkev dokazala, da ji ne gre za brutalno polit'čno ;n posvetno oblast, temveč samo za to. da širi Kristusove nauke med narodom. Mi hočemo na teh nemških tleh imet* nemško kulturo, toda iakšno. da bo vpoštevala tudi posebnosti posameznih manjših krogov orebivalstva. ki govore drug jezik Vsem pa. ki so se še seuai vdajali napačnim nadam da bodo mogli še dalje varati ljudi, pravim, naj opuste vse 'akšne nade V'ada bo storila vse. da bo ta deže-a ki uživa po svetu dober sloves, živela in procvitala in da bo čimveč °veta izvedelo za njene lepote Ob koncu svojega govora se ie kancelar še enkrat zahvalil vsem, ki so v teh letih težkih razmer na Koroškem vzdržali do konca. Dr Do'lfussov govor so sprejeli 'borova 1ci 7 burnim odobravanjem. Morilcem Princea na sledu? Pariz. 5 marca AA Državni tožilec Ri /nepin ki vrši preiskavo zaradi umora Princea je dal novinarjem tole izjavo: Mislim da smem do neke mere izdati po-Uicno skrivnost in vam povedati da j« ia potilasi te^a kar sem doznal pričako ^ati, da bodo v najkrajšem času izsledeni morilci sodnika Princea Policija zasiedu je v štirih smereh, in ena oii njih mora privesti do rezultata Znižanje p!ač v Ameriki Pariz 5 marca AA Iz Washingtona poročajo, da bo ameriška vlada v nekaj dneh poslala vsem ameriškim industrijskim podjetjem akt, s katerim bo zahtevala da pristanejo na vladni nčrt o omejitvi delovnega časa ta znižanju plač za 10% Zveza ameriških trgovcev je pa nastopila proti temu načrtu in pravi, da to vprašanje ne spada v pristojnost upravne oblasti, temveč zakonodajne. Zborovanje ljubljanskih trgovcev Ljubljana, 5 marca O glavni skupščini Združenja trgovcev ▼ Ljubljani poroča obširno »Jutro«, zaradi česar le na kratko navajamo iz obširnega poročila predsednika g. Gregorca, da stoji ju" goslovensko trgovstvo pred ustanovitvijo centralne zveze trgovskih združenj vse države, ki bo zastopala četrt milijona članov. V živahni debati o davkih so predvsem govorili predsednik ZTOI g. Ivan Jelačin, ki se je dotaknil tudi tuje firme Batignol, predsednik Zveze trgovskih združenj gosp. Josip Kavčič in g. Stane Vidmar kot član davčnega odbora. Iz tajniškega poročila g. Šmuca posnemamo, da število trgovin stalno prav močno nazaduje in ca se bo v bodoče tudi za branjarije zahtevala enaka usposobljenost kakor za trgovino z mešanim blagom Zaradi ustanovitve centralne državne zveze trgovskih udruženj bo kongres vseh zvez že 15. in 16. aprila v Skop-iju. Blagajniško poročilo je podal g. Karel Soes. Premoženje združenja znaša skoraj 1 milijon dinarjev, proračun pa 250.000 Din. Za volitve novega odbora sta bili predloženi dve skoraj enaki kandidatni listi in so bili izvoljeni gg. Ivan Jelačin, Anton Ver-bič. Karei Sos>, Josip I. Kavčič. Alb:n Smer-kolj, Pavel Fabiani, Viktor Sober, Stane Vidmar, Ivan Bahovec, Venčeslav Breznik, Milan Česnik, Viktor Meden. Ivan Krek ;n Pran Kamenšek. za namestnike gg. Franc Klemene, Dominik Čebin, Janko Baloh, Viljem Laznik. Fr. Kham m Josip Peteline, za člane nadzorstva pa gg. Viktor Naglas. Ivan Gregorc in Jurij Verovšek. Ko so bila tudi pravila nekoliko izpremenjena, je grajal g. Železnikar nekatere nedostatke v trgovskem ž: vi jen ju. nato pa ie g Florjan" čič predlagal resolucijo, ki zahteva gospodarski svet za dravsko banovino in oživo" tvorjenje državnega gospodarskega sveta. Seja Narodne skupščine V podrobni razpravi so bili doseda| odobreni proračuni vrhovne državne uprave, ministrstva pravde in ministrstva p ros vete Beograd, b. marca. r. Narodna skupščina ie v soboto popoldne končala načolno ras pravo o proračuni. Debato je po sovorib poročevalcev večine m manjšine finančnega odbora z dališim govorom zaključil ministrski predsednik g Uzunović, ki \* podčrtal, da ie bila debata, kar s- tiče vladne večine, na višini. Poleg ostre, a stvarne kritikp ,e bilo slišati tudi mnogo uvaževanja vrednih prwiloaov in su cesti j. Nasprotno pa s račjn je bil ^prejH z ogromno večino 25H proti 23 glasovom. Narodna skupščina ie zasedala tjdi na včerajšnio n-»delio Včerai se je pričela podrobna razprava o proračunih posameznih resorov Prvi je bil včerai na vrsti proračun vrhovne državne uprave, ki obsega izdatka za kraljevski 1om Narodno predstavništvo in ministrsko predsedstvo s podret^fiimi uradi, kakor Državni svet Centralni pres biro itd Kljub demagoški kritiki opozicije v načelni razpravi bil ta proračur. vče-rai spreiet brez glasovanja z aklamacijo. Nato ie sledila razprava o proračunu ministrstva pravde Minister q Boža Maksimović je podal obširen f*kspoz*\ v katerem ie očrta] stanja našega pra^os»dstva. razvoj zakonodaje in napovedal celo vrsto novih zako- nov, ki so žt? v izdelavi. Po dališi debati je bil proračun z veliko večino odobren m se-ia nato zaklrjčenn. Danes se i? podrobna' debata nadaljevala Sera se ie pričela ob 8. Na dnevuf-m redu sta danes proračun mintetretva provrele ;n proračun notranjega ministrstva. Pred prohodom na dn »vni red je caMova poslan*- Hodžera popra, zapisnika, kar pa je veČina odklonila Posl. .Josip StaŽić ie vložil interpelacijo na minintinlroffi oreH sednika o neki aferi karlovačke občina nn najetju posojila pri državni hipotekami banki. Ker ministrski predsednik ni bil navzoč, sp bo o lem razpravljalo poenefe Poslanec Milan Motiko^ fe vložil novo int %r pelacijo na ministra za socialno polit'ko u zaposlitvi inozemskih delavcev, r-ftprav k o tem ie nedavno razpravljalo in i*» minister g Puc^lj baš na ni^govo interpelacikj podal oosirm: pojasnila. Zato ie Narodna skupščina br-^ debate o te 1 Interpeiaeifj 51a na dnevni r^d in nadalio-vala nmraentvuki debato. O proračunu prosvetnega mtnietrw»lva 1 .xxlal obšir*n ekspoze minister g. lr. 1'ija šumenkovič. ki je v svojem gororn orisal smernicv jugoslovenske prosvetne politik in podal pregled splošnega stani* našenr* šolstva. Obširno se i* bavil e rpcaSnniem zaposlitve brezposelne inteliffenee in napn v*dal e**!'* vT>to jkrepov. ki na; omogoči'«> namestite<*> novih moči v ljudskih in j*r»d-njih Šolah V lebati. ki ob ari. ko to i-o-n čamo. še traia. ia govoril med dragimi t«id» narodni po^lanor dr. BoSTOmil ^"^:riiak. Dva zagonetna zločina v Tuhinjski dolini V vasi Buču je bil zavratno ustreljen 29letr? posestnikov sin Filip Gerbec iz Pšenovice pri Zlatem rolfn — V Loki wi Tuhinju je bil obstrel^en posestnikov *tn Valentin Klop^ič Kamnik. 5. marca. Mirno Tuhin:s*AO dolino sta te dni razburila dva zagonetna zločina izvršen« v petek av-*Čer v vasi Buč ter v bližnii vasi ke V soboto ziutrai so namreč otroci na poti v šolo 9 Šmartno našli blizu Riičr. mrtvega moŠkeua ki ie bil močno okrvav ljen Prestraš-ni so pohiteli v vas in Predali žalostno novico vaščani pa so obvestili orožnike. Orožniki so ugotovili, da je bil neznanec nedvomno umorjen Ko ie šel po poti nič hudega sliteČ. ga je oefedo zavratno ustre lil v glavo In smrtro zadet se H mrtev zgrudil, ne da bi moge' še prej potegniti roki iz hlačnih žepov Na mesto dogodka \r prispela Uidi sodna komisija Truplo so pre-p-»liali v Kamnik kjer so n^nanra ob^iuci ral i Ugotovili so. da ie bil ustreljen pri bližno \t daliavo kakih 15 do 20 korakov Zločinec ie naib'-ž n splošno neprili iben Kdo je ustrelil doslej še ni Mjano-^' mnevaio na da ie najbrž postal žrtp-v oseb-n-Kra maščevanja Morda ie hodil vasovat ta Samomor mlade služkinje? Ljubljana, 5. marca V soboto zvečer okrog 23.30 so čuli pa-santje na šentpeterskem mostu klice na pomoč iz Ljubljanice Ko je zasebnica ga. Nasta Latinova. stanujoča na Ambroževem trgu. pogledala čez most, je opazila, kako nosi deroča voda s seboj žensko, ki se obupno bori z valovi Voda je neznanko tako naglo nosila s seboj, da ji m nince izmed poznih pasantov ni mogel pomagati. Blizu bivše cukrarne ie neznanka hipoma izginila pod vodo Davi je policija prejela prijavo, da pogrešajo L 1913 v Ravnah rojeno in v Bo-štanj (srez Krško) pristojno služkinjo Marijo Sintlerjevo. ki je služila pri ge. Deja-kovi na Vidovdanski cesti 22 Vse kaže. da bo neznanka identična s Sintlerjevo. ki je pustila na domu svoje gospodinje listek z napisom: »Ne žalujte za menoj, grem k svoji dragi mamici in se poslavljam od tega sveta ker meni ni več za živeti Pozdravljam vse domače. Sintler Mitnica.« H tega pisma torej sledi, da je sla nesrečna služkinja v smrt, vendar ie ni ugo tovljeno, če je res identična z ženako v Ljubiianici ker ie na drug listek napisala svoii gospodinji da gre v nedeljo k maši ob 4 ziutraj. dočim so neznano žensko videli v Ljubljanici že v soboto zrečer. Policija nadaljuje preiskavo. gn je iz zasede uetreli! un r*ni teltrnvc Orožniki nada'jnjejo z v^o vnenHj pr-^*«k«vn in upaK. da bo zločinec kmalu prišel ▼ pa ke pravice. V pjrtefc tveeer ie bil v Loki pri rubini ' obstrelien 2(V>$etni ooaeetntkraf «in V*l»»r»<«n Klopčič. Se7r\a.rtec. ki je «^r»-!'al nani iz za sedp. ga je zadel v 1 »vo roko m precei n -varno ranil. Klopciča ^n mo-r.ili preppijati v ljubljansko bolnišnice Ppnoči okrog ix>l 3 ie bil izvršen J r .■ =-1 vlom v trgovino Kleni 'nčič na ^ntni v Kani niku Vlomilec ae »* vtihotapil na dvorišč-nato pa je preplezal tri zidove in odprl Ivo risčna vrata V veži je na-el ključ od vod" vola. s kateriui ie odprl vrn*a. ki eodtfn t vež- v trgovino Ti :e odprl več pr*da!o* in stikal za 'lenarjem nato pa vlomil v bi;1 ga:no Imel ie slab -!an. v bi '^aini \e bi! s^mo neka 1 drobita m pnbližno MMJ Dir- Nato si je pripravi! polhov^co voln^-no Opi 00 in Šal kar [p hot*1' n.'ne^t w ga iJ P" tatinskem poslu zmotil i'-mači r>es. k j \* z? čel di'vje lajati (»osna K'emenči'eva kj n1 vedela, zakai pea laia. ;° ho^la žival nomi riti. ko pa je tat začu! go^nnenje. sj ie ustrašil in pobegni! brez pripraviien^a p1«*-na (x i a zna=n wmn okro" orvO Povečanje francocke vojne mornarice Pariz, 5. marca A.\ Mernart&kl rainiatei Pietri je izjavil novinarjem: č?im bo parlament sprejel proračun in druge nujne zakone, mu bo vlada predložila načrt zakona, ki bo pooblastil vlado za r.adaljn'' izvajanje pomorskega programa za 1. 1934 Kakor znano, so bile gTadnje za to leto nedavno ustavljene Francoski pomorski program za 1. 1934 določa zgraditev raznih edinic ln velike ojne ladje tipa »Dunquerque« Minister je opozoril novinarje, da je mornariški odbor parlamenta opetovano izrazil željo, naj se ustavljene gradnje nadaljujejo Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2308.74 -2330.10. Berlin 1959.63-1369.83 Bruseli 799.68 do 802.62. Curib 1108.35 - 1113.86. London 173.80—175.40. Newyork 3405.50 - :U33.7r, Pariz 225.85 -226.97. Prafla 14'_\ 17 - U*.03 Trat 294.35- 296.75 (premija 28.5V«) Av stri jeki Sib'nc v privatnem klirintru 8.90 INOZFMSKR BORZE Curih. 5 marca. Par>x 20.3776, Londo' 15.7150, Newyork 909.75. Bruoeli 71.15, Mi lao 26 60, Madrid 42 1750 Am»1«rdam 208.3> Berlin 122.80. Dunaj 56.65. Praata l2^3*io VarSava 58 3250 RukareJta %M. Inserirottm v »Slovenskem Ntnrodu" >SLOVENSKT NAROD«, dne 5. marca 1934 stev 52 Jutri svečana premiera gigantskega vele film a S.O.S. - Cedena gota Največji film, ki nam pokate bajno lepoto polarnega morja. Napeto dejanje. Zmaga človeka nad naravo. ' LENI KIEFENSTAHL, ERNST UDET, SEPP RIST ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Dela in kruha zahtevajo gradbeni delavci — Dobro obiskan shod v Delavski zbornici Ljubljana, 5. marca. Težko, težko eo prestali srradbeTii delavci dolgo zimo — brez zaslužka, v pomanjkanju Osorej ee je začenjala prejšnja lela eradbena e9zooa, sedaj pa nihče ne Govori o delu in zdi ee, da nihči ne vidi neštetih lačnih, ki hočejo živeti in eo upravičeni do življenja ter dela. Zato je bil včerajšnji suf-d 2radb-»neea delavstva v dvorani Delavske zbornici izredno aktualen, bil je pa tudi jjiasen ter značilen memento, ki ie živo, Ž2 oče pokazal, v kakšni stiski — za ep loš-nost jsodni — životari delavstvo te dni. Dvorana je bila mnogo pretesna za vse zbo-rovalcev, kajti mnogo iih je, ki hoč?jo slišati vsaj odločno besedo, obsodbo razmer, ki jih tišče k tlom. Zborovanje le sklicala Zveza gradbeneaa delavstva. Prvi le govoril znani socialni d-^ lajvec Ivan Tavčar. Spomladi g Vida gradbeni delavec kot o-voli stanovaml za malega človeka, za dela« ca, in najbolj so prizadeti se»zonski delavci, ki morajo stanovati v lopah in barakah, do-čim je mnogo dragih stanovanj pna.z-.ih. Zlasti zadnja tri leta pojema gradbena de Javnost — čeprav je bilo lani Se ograjeno 72 hiš z 266 stanovanji — kar najbolj občuti sezonsko, gradbeno delavstvo, ki se se-dai vpraSuja e strahom, kakšni so izgledi m. letos. Ne kaže, da bodo rftos zasebniki gradili ka; več, ne le zato, ker je že dovoli stano-wani, temveč tudi zaradi tega. ker se denarni zavodi Še vxlno bore s težavami iti ker še kriza ni popustila. Sedaj vemo samo, c'-a bodo gradili želecničnrii tri stanovanjske hiše za Bežigradom s sredstvi *ako svanega Železniškega fonda, pri 5-mier bo »aposlenih le okro* 100 delavcev (medklic: ' . M denarje!) V najboljšem primeru bo pri zasebnih gradbenih delih zaposlenih 700 delavcev. Precej bodo po omilila neea poslenost javna dela, regilaoi.ja Ljubljanice in gradnja šole lsl Bežigradom. {.Medklic: Premalo! Če bi zidali 10 šol!) Seveda je v*?e to mnoco premalo. «>si ie bilo v dobi konjunkture v «Lavni sezoni zaposlenih v Lr.ibljani pri gradnjah povprečno 4000 delavcev. Ce bo torej zaposlenih letos 1400 delavcev, jih bo te skoraj dve tretrjnni brez zaslužka. Nezaposlenost se pri nas ne more pobijati e samimi podporami (medklici: Nočemo podpor! Dela nam dajtel Nočemo miloščine!), ljudje hočejo d?la in ga upravičeno zahtevajo. Le z javnimi deli lahko odpravimo nezaposlenost. To so sprevideli tudi odločujoči in je nedavno izšla uredba o javnih delih ter ustanovitvi državnega zaklada za javna dela, ki se bo zbiral iz trošarine in državnega fonda 30.000 000 Din. Toda delavstvo si bo moralo to se izbojevati, močno bo moralo povzdigniti glas. da bo segal dovoli daleč ter da bodo dokazali, da te beda dosegla viš-^k. Tudi banovina "stanovi fond za javna dela: sredstva se bodo zbirala iz trošarine na vino ln žganie, preračunana so na. 17,000.000 Din. Vendar nista oba fonda dovoli visoka. Najodločneje moramo obsodite neuoravi-eeno podražitev gradbenega materijala* predvsem cementa. Zaradi podražitve cementa, ki zelo podražile gradnje, ee še manj gradi. V dobi največje gradbene konjunkture je stalo 100 kg cementa 46 Din, zadnja leta. ko so se tovarne, karteli rale (Dol e karteli!) se ie cement podražil t*a fvS Din (Sramota!). Tovarniška cena znaša samo 18 do 24 Din za 100 kg cementa, iz česar sprevidimo, s kakšnimi oeromnimi dobički delajo cementne tovarne. Nafzani-miveiše pa ie, da grad'e v Italiii z našim cementom, ki ga prodajajo lam po 18 Din 100 kg. ceste. Potrebno ie. da posije delavstvo s tega zborovanja apel. da ie treba razbiti vee kartale, ki so v škodo državi ter splošnosti. Prva zahteva delavstva je, da država začne z velikimi javnimi deh, a mora **idi iziti zakon o minimalni mezdi (medkli?: Ne 3 Din na uro!), toda ne o mezdi, ki bi 7jnašaki morda le 3 ali celo "2 dinarja na uro. kakor baje plačuje neko naše podjetje. Pri taksnih sramotnih mezdah mora poseči vnres država (Tako je!), podjetniki n? sinejo izrabljati krize: oblast mora poseči vmes z regulacijo mezd in nadzorstvom. Ne smejo večno račinati z našo potrpežljivostjo' Delarvoe je treha upoštevati kot enako-j »ra vne 11 rla v 1 j a n e! Govornik je zakliučil: Prav je, da se sliši vaš glas, prodreti mora do narodnih zastopnikov! Vedno morate zahtevati odločno svoje pravice, nikdar ne obupavajte, zahte* vaite le, zahtevajte Človečanske pravice 1 Po viharnem odobravnju in vzklikanju je spregovoril dr. A 1 u i e v i ć. V uvodu je naglasih da so razmere za delavstvo v naši banovini takšne, da bi bilo treba vsak dan sklicati shod. Ta shod je bil potreben, da delavstvo iavno zahteva delo, da manifestira za pravico do življenja. Delavstvo hoče dela. a pošteno plačanega dela. Država ne more imeti interesa na tem, da se množe reveži, nezaposleni, da pada v bedo čeddlie več ljudi. Brez delavstva si država ne moremo misliti. če bi država ne nudila možnosti delavstvu do obstoja, ledai tjdi n? more ničesar zahtevati od njega. Za nas, Jelavstivo, velja, da M nacijonalist oni. ki nas pozna, ki podpira nase težnje, kajti bo- dočnost naroda in države sta odvisna od zadovoljnega, zaposlenega delavstva. Delavstvo zahteva zakon o minimalnih mezdah, gradbeno delavstvo pa š? zahteva poseben zakon, kajti sezonski delavec zasluži mnogo manj povprečno kakor stalno zaposletni. Razmere so se temeljito sprein*1-nile, zato je socialna zakonodaja izza prejšnjih let pomanjkliivn in jo je treba reformirati ter izpopolniti v vseh sin?reh. — Ljubljansko gradbeno delavstvo se mora boriti tudi proti dotoku delavstva iz južnih kraiev. ki znižujejo ceno delovnih moči. ker se ponujajo v delo za sramotno mezdo. — Država ustvarja močno stanovsko zavest pri drugih slojih, n. pr. pri km?tu, ki ga skiša ščititi e oosebnimi zakoni — tudi pri de^v. stvu bi bilo treba ustvariti stanovsko zavest, pri delavstvu, ki ni bilo zaščiteno z zakonitim moratorijem itd., ki ie doslej pretrpelo vse brez vsake pomoči in ki ima tudi pravico zahtevati, kar mu gre. Tretii govornik te bil organizacijski odbornik Varšek, ki ie naglasil, da ne bodo dovoli vse reforme socialne zakonodaje. Zadnje čase se pa celo zbornice drugih stanov odločno zavzemajo za poslabšanje eoc-zakonodaje in obstoječi zakoni se teptajo ter se marsikje že izvaja, kar zahtevajo omenjene zbornic«.-, da se naj uzakoni. Nadurne mezde so dejansko že odpravljene (medklic: Najbolie bi bilo, da bi delavec ob sobotah plačal delodajalca!). Dokler bodo krizo odpravljali tako, da bodo vsa bremena padala na delavca. dobiSki tovarn pa Se rasli, ie ne bodo odpravili. Mi nismo le takšni državljani, kakršni so oni, temveč boljši! Mi smo stali na frontah — tovnrnar-ii so bili doma! Zahtevamo, kar nam gre! — Gradbeno delavstvo je tjdi prizadeto z mehanizacijo dela. s stroii. toda. ne trdimo, da te treba stroie razbiti, nego, da mora racionalizacija služiti splošnosti. — Na&e zahteve so predvsem: Delo, skrajšanje delovnega časa in določitev minimalne tedenske mr!zde in ne ume. — Smatramo, d"a so sredstva bednostnega fonda nameni^ena nezaposlenemu delavstvu in ne kmetom, oo-plnvljencem in ne pogorelcem. Ko kmetu pogori, napravijo zbirko zani in si zooet zgradi hišo. ko pa delavec izgubi zaslužek, se več nihče ne briga zanj. Govorila je še cela vrsta delavcev. Naj-prei -predsednik organizacije Galjot, ki ie obsojal zlasti, da mora imeti sedaj gradbeni delavec vse orodie. če era vzamejo v delo, česar oreišnte čase ni bilo treba. Za njim so govorili še Lukežič*. Devetafc in drugi. Vsi so se odločno zavzemali za takojšnje ukrepe v pomoč delavstvi En govornik Je pozival delavstvo vseh strni, naj se združi, ker so vsi lačni Če si ne bo delavec pomagal sam. mu ne bo nihč>. — Po zborovanju so se mirno razšli, nelcai jih ie pa krenilo pred banovinsko palačo. Zborovanje zasebnih nameščencev Za razSirjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo in olajšanje pogojev za pridobitev starostne rente Ljubljana, 5 marca. Zveza društev privatnih nameščencev je priredila včeraj zborovanje delegatov vseh včlanjenih društev in članov svojega načelstva Zastopana so bila: Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev. Organizacija praktičnih e'ektro- in strojnih tehnikov, podružnica Saveza apotekarskih saradnika Podsavez gradbenih poslovodij. Z vera delovodij in industrijskih urednikov, vse iz Ljubljane. Društvo rudniških nameščencev iz Trbovelj. Društvo nameščencev KTD z Jesenic. Dru>tvo zasebnih in avtonomnih nameščencev iz Kranja, Društvo zasebnih in avt nameščencev iz Maribora. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov iz Maribora Društvo odvetniških in notarskih uradnikov iz Celja in Društvo nameščencev papirnic iz Vevč. Zborovanje, ki je bilo v predavalnici Delavske zbornice, je vodil predsednik zveze g. Joško Z e m l i i č Soglasno ie bil potrjen sprejem treh društev v zvezo in sicer Društva zemljedelskih nameščencev v Ljubljani. Društva odvet in not uradni kov v Celju in Društva zasebnih name ščer.cev v Kranju Poslovni poročili o delu zvezinega tajništva in blagajne sta podala tajnik dr Janko Kosti in blagajnik mag Ciril Likar Iz njunih poročil je razviden ogromen napredek te največje nameščenske strokovne organizacije v dravski banovini Zveza je pridobila odločilen vnliv nn v«« 'i nam scenskih socialnih ustanovah v letos pa je pričela izdajati mesečno socialnopolitično revijo »Organizator«, ki zbuja največje priznanje v nameščenskih vrstah. Član zvezinega načelstva in podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Ivan Tavčar je podal izčrpen referat o poslovanju Pokojninskega zavoda in o nastopnem delu nove uprave. Podal je smer niče. po katerih se sestavlja ororačun upravnih stroškov te velike ustanove, ki bo znatno znižan Govoril je tudi o bodoči naložbeni politiki pri Pokojninske. ■ zavodu in stališču nameščenske delegacije glede tega naivažnejšega problema Poudaril je potrebo ustvaritve letnega naložbenega načrta, da se bo lahko vršilo smotre-no nalaganje imovine Sedai lezi pri Pokoj ninskem zavodu prošenj zavarovancev, privatnikov, industrij in samounravnih teles (občine) za podelitev posojil v skunni višini okroglo 30 milijonov dinarjev. Po uradnih podatkih bo letos preostalo za naložitev okrogla 15 milijonov dinarjev, od katerih je že prejšnja v lanskem decembru odstopivša uprava angažirala okroglo S milijonov dinarjev Nova uprava se nahaja pred težko nalogo, da izbere najboljše prosilce ter pri tem upošteva varnost in vrednost posor'la. njegovo rentabilnost in načelo sorazmerne ra7de!itve na poedine kraje Končno se je dotaknil tudi ostalih manjših vprašanj, kakor reorganizacije zavodove uprave V razpravi je bilo poročilo sočasno odobreno ter so bile sprejete enotne smernice za bodoče delo pri upravi Pokojninskrta zavoda. Sledila je njito razprava o raznih organizacijskih vprašnjih .glede katerih je bila doseženo popolnoma enotno naziranje celokupne organizacije. Na koncu zborovanja, ki je trajalo skoro ves dan, so bile sprejete razne resolucije Ministru za socialno politiko g. Puc-Iju se pošlje spomenica, v kateri se pozdravlja njegov ukree. da predloži amandman za letošnji finančni zakon, s katerim naj bi dobil pooblastilo, da lahko razširi zakon o pokojninskem zavrovanju zasebnih nameščencev na ostale kraje naše države. Obenem poudarja ponovno zveza, da naj temelji bodoča organizaciia vsedržav-nega pokojninskega zavaro anja zasebnih nameščencev na načelu teritorijalne in finančne samouprave s tremi pokoininskimi zavodi v Liubliani. Zagrebu in Beogradu Minister za socialno politiko g. Pucelj se tudi naproša, naj predloži parlamentu amandman, ki naj vsebuje pooblastilo, da lahko po zaslišanju nameščenskih organi zacij izpremeni določbe veljavnega pokojninskega zakona v svrho olajšanja pogojev za pridobite starostne rente in olajšanja pogojev za očuvanje pokojninskih pravic zlasti v času brezposelnosti. Olajšanje pogojev za dosego starostne rente naj se uveljavi vsaj za one stroke nameščencev katerih delo zahteva i t ?dno težki fizični in duševni napor (rudarsko osobje, pomorci, tehnično osobje v tovarnah). Prav tako se naproša, naj pokrene akcijo za uvedbo pogajanj za sklenitev kon vencije o socialnem zavarovanju med našo in češkoslovaško državo Vse resolucije so bile poslane tudi ministru dr Kramerju in članom finančnega odbora v parlamentu in senatu iz dravske banovine. Proslava 25 letnega jubileja Marije Vere »Vlsoška kronika« — »Carmen« z dr. A dri a no m V soboto zvečer smo imeli obenem dvoje velezanmivih predstav: v opernem gledališču je po daljši dobi nastopi! dobro-došei gost, gosp. dr. M. Adrian kot don Jose v Bizetovi vedno priljubljeni »Carmen« in privabil toliko publike, da je bila hiša popolnoma zasedena. In takoj od početka je zavladala prava premierska raz-položenost: občinstvo, zlasti dame v elegantnih modnih toaletah, je sprejelo gosta z vidno simpatijo, ga opetovano odlikovalo z aplavzi ter vso vrlo dobro predstavo spremljalo z napetim zanimanjem. Med dejanji m po zaključkih so bili solisti po zasluženju deležni prisrčnega priznanja. Kot nov toreador je zlasti zanimal gosp. Marijan Rus, ki je s svojim petjem in vsem nastopom občinstvo naravnost za-divljal. Gospod dr. Adrian, ki je v svoji kreaciji rasel od akta do akta in bfl v n. in IV. dej. na resničnem višku, odličen v petju in igri, je žel velik uspeh. Tudi to not se je izkazala stara resnica, da je kvalitetnost predstave v obili meri odvisna tudi od kvalitete publike in ne samo od kvalitete osebja na odru. Pred apatično, čmerno in mrzlo publiko omahne vsak polet; pevec in igralec popustita v svojem naponu kakor rero. ki ga več ne drži vijak; pred toplo, živo se zanimajočo n na vriske z odra bistro in hvaležno odgovarjajočo publiko pa pevec ra Igralec rasteta, se razvijata ter dajeta z radostjo, s skrajnim naporom svoje najboljše in naj-epše. Kakor uspevajo rože ie na toplem solncu, ne pa v mrzlem mraku ali celo v temi, prav tako uspevajo dobre odrske kreacije le v gorkem občutju publike. Prav te dni mi je dejal gledališki prvo- vrstni umetnik, ki pozna Široki sv&t: >Ljub-Ijansko občinstvo bi lahko večkrat imelo najboljše predstave, ako bi sodelovalo z zanimanjem in bi ne bilo včasih tako obupno dolgočasno! Tisti dolgčas in tisti hlad iz parterja in iz lož pa često potlačita energijo in zamonta vsakršno navdu-šenje.c Da, tako je in tako je bilo vedno in povsod. V soboto je torej sodelovanje publike z osebjem rodilo predstavo, o kateri govori zdaj z zadovoljstvom naše mesto... Prav taka toplota in sodelavna navdušenost publike je istočasno izpremenila proslavo 25 letnega jubileja umetniškega delovanja naše nad vse simpatične gospe Marije Vere v dramskem gledališču v pravcat rodbinsko intimen praznik. Ako zapišem, da spoštujem v resni, tihi, skromni gospej Mariji Veri obenem po* polno damo, sem ji izrekel največje priznanje kot človeku in umetnici oara. Udruženje gledaliških igralcev ji je priredilo proslavo, ki je bila bržčas za njen fini čut. za njeno noblesno naturo celo preveč pompozna in šablonska. Toda bila je zaslužena in drugačne oblike takih proslav za sedaj pač še ne poznamo. Pred začetkom predstave v 12 slikah po Mariji Veri prirejenega in režiranega dr. Iv. Tavčarjevega romana »V i s o š k a kronika« se je dvignil zastor. Gospa Šaričeva in Pol. Juvanova sta rripeljali za roko jubilarko na prelepo okrašeni oder Tu je bilo zbrano vse aktivno in deloma tudi vpokoleno dramsko osebje ob namest-n:ku upravnika, gosp. ravnatelju Pavlu Goliu in nam. dram. ravnatelja, gosp, vis. režiserju prof. Jos. Sestu. In lubilarko je pozdravila z viharnim ploskanjem vsa natlačeno polna hiša. Prišlo ie toliko ljudi, da so bili zasedeni tudi vsi rezervni stoli na obeh straneh parterja in dve vrst' prostorov nad orkestrom. V Imenu uprave in upravn.ka, gosp. O. Župančiča, je izrekel čestitke g. Gol! a, v imenu župana in občine g. Berghau-s e r, v imenu ženskih društev ga. M. G a-šperlinova in za Udruženje predsednik g. AL Dre novec, ki je prečital tud došle pozdravne brzojavke: od uprav gledališč Beograda, Zagreba, Skopija, Cetl-nja in Maribora, od udruženi v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju in Nišu. ra še od ge. Podgorske in Nučiča iz Zagreba, ge. Dragutinovićeve iz Maribora, rež. Kovica to Maribora m rež. Hadžiča iz Beo- grada. Tako se je udeiefilo Jubileja naše Marije Vere oficijalno zastopstvo gledališč m dramskih gralcev skoraj vse Jugoslavije. Cele gore šopkov in vencev poleg častnih darU, med temi izvirna slika mojstra Rik. Jakopiča, so dokazovale izredne simpatije in spoštovanja do jubilantke, kj se ie kratko, popolnoma v svojem stilu zahvalila z ljubeznivo resnobo: »Vsem prisrčna hvala! Želim samo to, da bi Vam čim prej mogla Izkazati svojo zahvalnost z dejanji!« In zastor ie pade! med ponovnimi ova-cijami. Nato se je vršila premiera »Visoške kronike«. Predstava pa je trajala točno do 24. O premieri bom poroča! po prvi reprz Fr. a Ob zmagi ljubljanskih šahistov Podrobnosti o Šahovskem matehu Ljubljana—Zagreb Ljubljana, 5. marca Niti največji optimist ni mogel pričakovati, da bodo ljubljanski šahisti s tako veliko razliko porazili zagrebške. Dosedanja srečanja so prinesla zelo tesne rezultate, dvakrat je končala borba neodločeno, vendar so obakrat zmagali Zagrebčani, ker so porabili manj časa za premišljevanje ali pa so dosegli boljši rezultat na prvih deskah. V ostalih dveh nastopih sta odnesla oba nasprotnika vsak po eno zmago in sicer je zmagala Ljubljana v razmerju 4 in pol proti 3 in pol, Zagreb pa s 5 : 3. Včeraj so Zagrebčani doživeli katastrofalen poraz. 7 : 1 je rezultat, ki doslej v igri za državno prvenstvo še ni bil dosežen Naj omenimo, da so se v Beogradu silno zanimali za re" zultat in so med matehom večkrat telefo-nično vprašali o stanju. Ko jim je bilo sporočeno, l-4 vodi Ljubljana s 4 : 0, kar niso mogli verjeti. Dvoboj med Zagrebom in Ljubljano se je prav za prav začel že v soboto in sicer za kulisami Poročali smo že, da je do srečanja prišlo Šele po energični intervenciji predsednika Ljubljanskega šahovskega kluba g. inž. dr Kasala. Šahovski savez v Zagrebu ni dal od sebe nobenega glasu, tik pred pričetkom dvoboja pa so v Ljublja" no poslali celo vrsto nejasnih in zamotanih dopisov, češ, da z igralci Ljubljane ni vse v redu. Ker je z Zagrebčani prispel v Ljubljano tudi odbornik saveza, je kapetan ljubljanskega moštva g. Iskra zahteval od njega pojasnila. Po dolgtrajni debati je bila zadeva vsestransko zadovoljivo rešena, vsi igralci so bili ponovno priglašeni in bojazen, da bi mogle biti nekatere partije anulirane, je biLa odstranjena Po tolmačenju sedanjega saveznega odbora namreč za Ljubljano ne bi smela nastopiti dr. Vidmar in Pire, češ. da nista pripravljena za LSK. Tudi to vprašanje je bilo rešeno v korist Ljubljane in dvoboj, za katerega so že domnevali, da se sploh ne bo mogel vršiti, se je lahko pričel. Taka je bila torej predigra. O turnirju poročamo še naslednje podrobnosti Pred pričetkom mateha sta oba kapetana predložila listi svojih moštev Zagrebčani so svoje najmočnejše igralce postavili na drugo, tretjo, četrto in osmo desko. Na drugi deski je igral proti Milanu Vidmarju mL zagrebški prvak Filipčič, proti Furlaniju pa na prvenstvu drugoplasiran1 Avirovič. Tudi kapetan Ljubljane je vrstn: red iz taktičnih >v nekoliko izpreme- nil. Rezultat je pokazal da je g Iskra ravnal pravilno. Match se je pričel z nekoliko zamude. Otvoritve so vsi dobro obvladali z izjemo dveh desk. Tako je igral Furlani otvoritev neobičajno slabo in je že v začetku zašel v težave, imel pa je še srečo, da tudi njegov nasprotnik ni igral ravno najbolje. Preinfalk je že po nekaj potezah zajel Bi' terskemu lovca, dati pa je moral zanj dva kmeta Na teh dveh deskah je bda že kolikor toliko možna končna presoja, dočim so bile pri ostalih pozicije nejasne. Okoli 13 je situacija postala jasnejša. Ljubljana je bila skoro na vseh deskah boljša in ni čuda. da je postalo razpoloženje med odborniki LSK. ki so bili polno-številno navzoči in med gledalci zelo optimistično. 2e so začeli napovedovati visoko zmago Ljubljane Kmalu je padla prva odločitev. Ciril Vidmar, ki zaradi dobre pozicijske igre ni mogel svojemu nasprotniku Borkoviču do živega, je bil že »remizijsko* razpoložen, a je na zahtevo kapetana igro nadaljeval. Nastavil je svojemu nasprotniku »vilice«, s figuro manj se je Borkovič vdal. Bila je sicilijanska otvoritev in se je partija končala po 30 potezah Ob 13.30 so borbo prekinili in jo nadaljevali ob 16.30. §e preden se je pričela popoldanska borba, je Biterski brez nadaljevanja kapituliral proti Preifalku. Igrala sta špansko in je imel Preinfalk ob predaji premoč cele figure. Truma gledalcev se je nato zgrnila okoli prve deske, kjer je proti mojstru Pireu igral izredno nadarjeni Petek. Pire je proti njemu poizkusil neko remis varijanto damskega gambita in je res nastala pozicija, kjer se ni dalo prav ničesar doseči. Petek pa je kočno vendarle napravil napako in izgubil kmeta. Pire je igral končnico dovršeno in zmagal v 50. potezi. Stanje je bilo že 3 : 0 za Ljubljano. Ob 17.50 je postala zrela tudi pozicija v partiji Grenčarski : Šorli. Zopet se je po" lavilo običajno preseljevanje naroda. V dvorani je bila tolikšna gneča, da se sploh ni bilo mogoče gibati. Sorli je elegantno žrtvoval trdnjavo za kmeta, pridobil nasprotnega lovca in še trdnjavo, nakar se je Grenčarski v 54. potezi vdal. Pol ure pozneje je v 49 potezi moral kapitulirati tudi dr. Dumič. V damskem gambitu je proti Sikošku zašel v brezupno končnico iz katere ni bilo rešitve. Ob 19. je padla odločitev na zadnji deski, kjer je igral Julii Ga-brovšek proti inž. Dvdzinskemu. Ta je otvoril neobičajno s h6. Gabrovšek pa je trdovratno vztrajal pri Collejevem sistemu. Dobil je kmeta, končnica pa je bila silno težavna, ker sta imela nasprotnika neenaka lovca. Gabrovšek je nato žrtvoval kvaliteto ter je s tem odprl svojemu prostemu kmetu pot do kraljice. Partija je imela 55 potez. Pol ure kasneje se je vdal še Filipčič. ki ni mogel zdržati silnega pritiska figur Milana Vidmarja. Tudi v tej partiji sta oba igralca igrala damski gambit Preostala je edino Še partija Avirovič: Furlani. Slednji je po slabem pričetku igral zelo močno in je že imel izglede na remis Avirovič je podvojil na zadnji liniji avoj: trdnjavi in beležil edino zmago za Zagreb Ob nepopisnem navdušenju več sto 2>da! cev je vodja turnirja prof. dr. Bajec r*x" glastl končni rezultat. Finalno tekmo bo Ljubljana igrala z Beogradom bržkone za Veliko noč. Po zanesljivih vesteh bosta v beograjskem moštvu nastopila tudi mojstra Kostič in dr. Konig Tudi Ljubljana bo nastopila r 5e močne ji: postavi kot proti Zagrebu in bosta njeno moštvo ojačila še dr. Vidmar ln Ludvik Gubiovšek. KOLEDAR. Danen: Ponedeljek, 5. marca katoličani: Evzebij, Friderik, Danica, pravoslavni 30 februarja. DAJVA6NJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ne poznam — a ljubim Te Kino Ideal: Izgubljene hčerke. Kino Dvor: Bombe nad Sanghajem. ZKD: »Champ« ob 14.15 v kinu Matici Kino Šiška: škandal v Budimpešti. Koncert Glasbene Matice ob 20. v Unl- onu. DEžl KNE LEKARNE. Dane«: Mr. Bohlnec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, in Leustek, Resljeva cesta 1. Danes najnenzacljonalnejsl velefUm Bombe nad Šanghajem Boji z Japonci in banditi — šanghaj kot Je v resnici. ZVOČNI KINO D V OB Predstave danes ob 4^ 7. in 9. Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8— Din Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 5. marca: zaprto. Torek, 6. marca: Gospodična. Red A, Sreda. 7. marca: Vlsoaka kronika. I*v«n Interesantno delo francoskega dra matika De vala »Gospodlčnac bo vpri*orj> no v torek t>. t m. za red A. Prva repriza dramatizacije Tavčarjevega romana »Visoška kronika« bo v sredo 7. t. m. izven abonmaja. Delo Je pri premijeri popolnoma uspelo ln Je publika sledila % največjo napetostjo poteku dejanja. OPER4 Začetek ob 20 Ponedeljek, 5. marca: zaprto. Torek, 6. marca: Carmen. Red B. Sreda, 7. marca; Jenufa. Red Sreda. V tore4< 6. t m. se poje t operi Bi zetova »Carmen« z go. Thierrj v naslovni vlogi. Predstava Je nanovo naltudirana, opremljena in režirana. Predstava se vrAi za red B. V sredo 7. marca imajo abonenti stalnega abonmana Sreda svojo predsta vo. Poje se Janackova znamenita opera »Jenufa«. Za vse abonma-predstave Je vstopnic še dovolj na razpolago, bodisi parter nih, kakor tudi balkonskih, galerijskih m dežev in lož. ZVOČNI KINO IDEAL nam pokaže lepo in napeto filmsko delo Izgubljene hčerke Predstave ob 4., 7. in 9V*. Cene 4.—, 6.— in 8— Din Iz škoSje Loke — Našo vest o honorarni nastavi: dveh škofjeloških učiteljev na meščani šoli je razumeti tako, da ostaneta prh deta še nadalje na osnovni, odnosno vi ji narodni šoli. Na meščanski šoli pouči: jeta le petje in telovadbo Toliko v p< jasnilo, da ne bo nesporazuma. Kino »SOS — ledena gora« je naslov \>: častnemu filmu, ki ga bo od Jutri dalj«-predvajal elitni kino Matica V tem zna menitem filmskem delu, ki ga Je režir; sloviti dr. Franck, znan Iz filma »Bel. opojnost«, nastopajo znani smučarski m tadorji Sepp Rlst. simpatična Leni Ricfe? stahlova ter najslavnejši nemški leta1*' akrobat Udet Film predočuje gigants! borbo človeka z naravo Danes kino Mc ca predvaja filmsko opereto -Ne poni* — a ljubim te!c >SLOTEX8KI N A K O D«, «ne 5. manea 1934 9tran S. DNEVNE VESTI — O delu Josipa Jurčiča na političnem ln novinarskem polju je bilo do nedavnega časa Se prav malo napisanega, a zadnja leta je to hvaležno snov vsestransko obdelal univ. prof. dr. Ivan Prijatelj v najrazličnejših svojih delih, zlasti pa v uvodih b Jurčičevim Zbranim spisom, ki jih je izdala Tiskovna zadruga. Po dr. Prijateljevih ugotovitvah smo tudi ml v glavnem posneli uaš v soboto objavljeni članek, zato pa še posebno priporočamo javnosti, da se o tej strani Jurčičevega delovanja obširneje pouči iz 5. zvezka omenjenih Jurčičevih Zbranih spisov. — Plače učiteljstvu za marec. Glede na vprašanja učiteljstva zaradi izplačila mesečnih prejemkov za marec javlja sekcija JUU, da Je intervenirala ter dobila pojasnilo.' da bodo prejemkj učiteljstvu do 10. t. m. izplačani. — Naseljevanje v južne kraje in dodelitev zemlje Izseljencem. Od leta 1319. pa do konca leta 1930 je zaprosilo ogromno število ljudi ln družin za dodelitev zemlje v južnih krajih naše države. Ker je sedaj So nad 15.000 prošenj nerešenih, je kmetijsko ministrstvo ukinilo rok za na-aaljnje vlaganje prošenj tn se več ne sprejemajo. Zato se opozarjajo vsi, ki se žele izseliti, naj ne vlagajo sedaj nobenih prošenj, oni pa, ki so prošnje že vložili, se opozarjajo, da naj počakajo do rešitve in dodelitve zemlje doma ln naj se nikar brez "•efltve svoje pro^rje ne priselijo v Južne trraje, ker s tem motijo agrarne operacije. V slučaju samovoljne priselitve se bo priseljenec izgnal domov brez .pravice na pridobitev zemlje. Kdaj se bodo prošnje sopet sprejemale, bo uradno razglašeno. Oni, ki jim bo zemlja dodeljena, bodo točno obveščeni od agrarnega urada. — Jubilej odličnega češkoslovaškega glasbenika. Dne 27. februarja je praznoval 601etnico svojega rojstva odlični češkoslovaški glasbenik Josip Prochazka, profesor klavirja na praškem glasbenem konzervatoriju, ki je znan tudi širši naši javnosti. Jubilant se je rodil v Slane-hovu. je prišel 1. 1&82. na praško glasbeno solo, nato pa na koMervatoriJ, kjer je študiral komponiranje pri mojstru Dvofaku. Bil je nato deset let profesor Glasbene Matice v Ljubljani, odkoder je bil pozvan na praški konservatorij. Jubilant je sijajen učitelj klavirja, poleg tega pravi klavirski virtuoz ter glasbeni skladatelj, ki je napisal več del za trio, kvartet, več ^onat, pesmi, maš, klavirskih skladb itd. Njegova ciela so bila večkrat nagrajena 5 nagradami ministrstva, akademije itd. Jubilantu k £01etnici tudi naše iskrene čestitk«! — Mešanje slajenega vinskega pridelka z naravnim vinom. Ker so nastali dvomi. pod katerimi pogoji se sme mešati slajeno vino s Marino ali z naravnim vinom sploh, je izdalo kmetijsko ministrstvo naslednje pojasnilo: »V čl. 17. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu je naglašeno, da mešanje raznih vin ali mostov ni prepovedano, raztu v primerih, ako katero izmed njih ne ustreza predpisom zakona o vinu. Zategadelj jo mešanje vina od pri-rodnega mošta z vinom od mošta, ki je bil 08lajen po predpisih zakona o vinu, dovvljeno pod pogojem, da ta vinska mešanica no čl. 25. istega pravilnika ne sme imeti bližje označbe »pravo«, »prirodno* in temu slično.« Kr. banska uprava pripominja, ''.a \e!ja navedena razlaga za ruzemski promet z vinom in moštom, pri vinskem pridelku za izvoz pa je treba upoštevati zakonite določbe, ki so veljavne v tisti tuji državi, v katero izvažamo. — Vič. Razveselilo nas je, da se je odločilo pevsko društvo Ljubljanski Zvon-pri nas ponoviti koncert skladb skladateljev zasedenega ozemlja Hajdriha. Lebana, Kocjančiča in Volariča. Vršil se je snoči v dvorani Sokolskega doma. Moški, ženski in mešani zbor sta pod vodstvom svojega pevovodje g. Zorka P r e 1 o v c a odpela celo vrsto priljubljenih starih pesmi, nekatere je na skrajno slalem klavirju vzorno opremljal dirigent »Sloge g. H. Svetel. Početnikom je bilo petje silno všeč, saj so po vsaki točki s ploškom dajali glasno priznanje SOčlanskemu zboru, ki je rešil pozabljenja bisere stare slovenske zborovske literature. Obisk koncerta pa žal nI delal časti zavednosti Vičanov. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti, vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Fraanz Josefova« gren-čica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo povečini oblačno, nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Mariboru tn Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12. v Skoplju 11, v Ljubljani 10.8, ▼ Zagrebu 10, v Mariboru 9.3, v Beogradu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7*51.S, temperatura je znašala 3.6. — Hud pretep v Mostah. Snoči so se v Mostah pri Ljubljani v neki gostilni stepli vinski bratci in posledica bitke je bila, da »o morali v bolnišnico prepeljati dva ranjenca. Prvi je bil 331etni krošnjar Tomaž Stubicar, ki jo je skupil po glavi, drugi pa 2Sletni Pavel Tišina, ki ga je nekdo z nožem sunil v levo roko. — Nesreče. V Trbovljah se je včeraj pri telovadbi ponesrečil 2Sletni rudar Alojzij Zlob, ki je padel z bradlje in se nevarno poškodoval na glavi in na vratu. — Posestnik in gostilničar France Valant iz Slivnice pri Savi je včeraj padel s krova in si poškodoval obe nogi. — Tretja žrtev nesreče je postala lletna delavčeva hčerka Milka Brezigarjeva iz Ljubljane, ki je včeraj zvrnila nase lonec vrele kave in se precej poparila po telesu. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. — Strašna rodbinska tragedija v Mitro-vici. V petek zvečer se je v Starem šoru pri Mitrovici odigrala krvava rodbinska tragedija. 441etnl Žagar Slavko Spevec je živel v konkubinatu s 301etno Jeleno Kom-Ijenovićevo. Večkrat sta se prepirala, ker Je Slavko od svoje priležnice vedno zahteval denar. V petek zvečer sta se zopet sprla, med prepirom pa je Spevec potegnil nož in svoji ljubici dobesedno preparal trebuh, nato pa začel še s sekiro udrihati po njej. Jeleni je priskočil na pomoč 141etni sosedov sin Andja, ki ga je pa rabljantni Spevec oklal z nožem. Nato je divjak vrgel svojo ljubico na posteljo. Jo pokril in misleč, da je mrtva, si je pognal kroglo v prsa. Na klice Andje so prihiteli sosed- je na pomoč. Našli so oba nezavestna in v mlaki krvi. Reševalci so ju prepeljali v bolnišnico, kjer je Spevec kmalu nato umrl. Jelena se pa bori s smrtjo. 100 % vaših pričakovanj bo izpolnila najboljša slovenska družahna revija NAŠA POTA Letno D4n 60. — Ljubljana poštni predal 11 d Naročite jo takoj! Iz Ljubljane —Jj Današnji koncert Glasbene Matice t veliki unionski dvorani bo brez dvoma eden najpomembnejših v letošnji koncert1 ni sezoni. Izvajala se bo obsežna dramatska legenda za soli, zbor in orkester -Faustovo pogubljenje«, ki jo je napisal veliki francoski skladatelj Hektor Ber-lioz. Delo je ogromno, izvajanje traja na-i 2y- ure ln vsi nastopajoči solisti, zbor, kakor tudi orkester imajo velike, važne in težke naloge. Posamezni soli so prekrasni, zborovske točke izredno učinkovite, orkestralne pa nad vse veličastne. Tako bo nudil koncert izreden užitek. Začel se bo točno ob 20. Solisti bodo Vera Maj-dič, Josip Gostič, Robert Primožič in Anton Petrovčič. Poudarjamo, da se koncert ne bo ponavljal in tudi ne prenašal po radiju. Vstopnice na razpolago do 18. v knjigarni Glasbene Matice od pol 20. dalje pa v veži pred unionsko dvorano. — Ij Najredkejši dogodek v LJubljani je pač, če kaka umetniška razstava ni prazna. Zato je še prav posebno nenavadna in največja izjema, da je razstava krasnih del našega slikarja Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu prav dobro obiskana in je bila včeraj skoraj ves dan polna. A polna razstava prav za prav tuli še ni čudež, čisto gotovo je pa največji čudež to. da so naši dobri Ljubljančani pokupili že 14 Jakčevih slik. Kar se tega tiče, je razstava, kjer nam umetnik odkriva vso pestro lepoto našega morja in vso intimnost Dolenjske, obenem nam pa kaže tudi sijajne portrete znanih Ljubljančanov, gotovo prvovrstna senzacija. Opozoriti moramo, da je Jakac razumel tudi sedanji čas in je navadno vstopnino v Jakopičev paviljon znižal na polovico. —Ij Pirnatov kip Josipa Jurčiča je razstavljen v izložbenem oknu Tiskovno zadruge v šelenburgovi ulici —Ij Marij Šimenc v Ljubljani. Po večmesečni odsotnosti iz naše države, bil je namreč na študiju v Italiji, se je povrnil Marij Šimenc zopet med svoje rojake in prvi samostojni koncert, ki ga bo priredil po svojem povratku, bo v Ljubljani dne 9. t, m. ob 20 v unionski dvorani Marij Šimenc je pevec najodličnejših kvalitet Na klavirju ga bo spremljal prof. Srečko Kumar. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu —Ij Poučno predavanje za foto-amater-je. Vse ljubitelje fotografske umetnosti opozarjamo na zanimivo predavanje znanega fotoamaterja g. Karla Koraneka z Dunaja, ki bo pod okriljem TK Skale v sredo ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Ta prireditev bo našla sigurno veliko zanimanje številnih naših amat^jev, čijih vrste so se v zadnjem času tako lepo pomnožile Predavatelj slovi daleč po inozemstvu kot prvovrsten strokovnjak in umetnik .ki nam bo iz svojega bogatega zaklada slik in lastnih izkušenj pokazal in povedal mnogo zanimivega in koristnega. Brezplačne vstopnice dobe amaterji pri vseh ljubljanskih foto-trgovinah. —Ij Slovensko filatelistično društvo je imelo v soboto zvečer v dvorani štruklje-ve restavracije dobro obiskan občni zbor. kjer so vsi funkcijonarji poročali o napredku, zlasti pa o ustanovitvi Jugoslo-venske filatelistične zveze. Članarina je bila določena na letnih 60 Din, zvišana pa je bila tudi ustanovnina. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor naslednji: za predsednika višji državni tožilec dr. Mirko Grasselli, za podpredsednika svetnik banske uprave dr. Fran Vončina, za tajnika Slavko Veselic, za blagajnika odvetnik dr. Viktor Schiffer, za gospodarja 'Ivan Stavec, za njegovega namestnika Leopold Primožič in za odbornika Inž Mtlhofer, a za načelnika krožka polkovnik v p, Milan Bleiweis. Vodstvo naše največje filatelistične organizacije je torej v izkušenih in delavnih rokah, ki jamčijo za uspešno delo. Iz Maribora — »Jadranska noč« — velika manifestacija za naše morje. Ni lahko prirejati v teh težkih časih kakršnekoli prireditve, vendar se mariborska krajevna organizacija Jadranske straže ni ustrašila žrtev in morebitnih predsodkov, marveč je z občudovanja vredno požrtvovalnostjo pripravila veliko manifestacijsko »Jadransko noč«, ki se je vršila v soboto v unionski dvorani. Mirno lahko trdimo, da je bil zastopan na prireditvi ves narodno misleči Maribor od najnižjega obrtnika do najvišjega uradnika. Maribor je ob mnogih prilikah pokazal, kolike važnosti je zanj morje in tudi tokrat je bilo harmonično razpoloženje vseh ljubiteljev sinje Adrije izliv velike ljubezni za srce in biser naše države. »Jadransko noč« je otvorila državna himna, ki jo je zaigrala vojaška godba. Nato je zapela z občutjem in mehko umetniško toploto gdč. šušteršičeva arijo iz opere »Mi-gnon* in »Daleko mi biser mora«, za kar jo je navzoče občinstvo nagradilo z gromkim aplavzom. Veliko odobravanje je žel za izvrstno petje operni pevec g. Neralič. Vso toplino in veliko ljubezen za naše sinje morje so izlili pevci inženjerske podoficirske šole v Mariboru v prelepo pesem »Oj Marjane*. Nato pa se je razvila zelo animirana zabava. Veliko pozornost je vzbujala krasna revija narodnih noš, na katero je bil zelo pester pogled. Prireditev »Jadranske noči« je vsekakor žela velike uspehe v moralnem in tudi gmotnem ozi-ru. čuvajmo naše morje! — Mariborska nedelja — dan občnih zborov. Včeraj so zborovali v restavraciji Narodnega doma člani kolesarskega društva »Perun«, v kavarni »Jadran« pa se je vršil občni zbor mariborskih strelcev Na občnem zboru so razglabljali o važnih društvenih zadevah, ki so odločilni tudi v naronno-obrambnem oziru. Gotovo najvažnejši pa je bil otčni zbor glasbenega društva poštnih in telegrafskih uslužbencev, ki ga je vodil agilni in energični predsednik g. Babic Franjo. Zbor je počastil • svojim posetom sam vrhovni strokovni vodja direktor ljubljanske poštne direkcije g. dr. Tavzes, ki je bil sprejet z godbo in navdušenim ploskanjem, kar dokazuje, kako veliko ljubezen gojijo podrejeni do svojega šefa. Predsednik je pozdravil tudi g. Sojra kot predsednika ljubljanskega udruženja poštno telegrafskih uslužbencev ter delegate glasbenega društva iz Ljubljane. Navzoča sta bila tudi oba poštna upravnika, g. Irgolič in g. Klemenčič. Nato je predsednik v izčrpnem poročilu orisal delovanje glasbenega društva v kratki dveletni dobi obstoja. Po poročilih tajnika, iz katerih posnemamo, da šteje društvo 31 izvršujočih, 178 podpornih in 10 ustanovnih članov in da je v preteklem poslovnem letu imelo 22 nastopov ter po poročilu blagajnika se je razvila burna debata. Govor g. direktorja dr. Tavzesa, ki je pozival vse k slogi, je bil sprejet z burnim odobravanjem. Po soglasno sprejeti raz-rešnici je bil pri volitvah zopet izvoljen z veliko večino glasov dosedanji požrtvovalni predsednik g. Babic na čelu novega odbora. Nato je novoizvoljeni predsednik v imenu vseh zborovalcev izročil g. direktorju dr. Tavzesu v spomin sliko godbenikov in pevcev poštnih in telegrafskih uslužbencev, za kar se je g. dr. Tavzes einjen zahvalil. Ko so vrli pevci odpeli lepo pesem »Buči, buči morje Adrijansko je predsednik zaključil zborovanje. — Zanimiva umetnostna razstava. Kakor čujemo, bomo v kratKem spet imeli prav zanimivo in instruktivno umetnostno razstavo, ki jo pripravlja znani naš grafik in akad. slikar Miha Maleš. V nedeljo 18. marca bo namreč v veliki dvorani kazina i 'tvoril retrospektivno razstavo svojih grafičnih del. ki nam bo delovanje tega interpsan'nesra umetnika pokazala z vseh s'-a• : Iz Tri — Proračun .568 Din izdatkov. Primanjkljai v iznosu Din 1.292.202 se bo kril z donosom okrarne cestne dokladie na neposredne državne davk?. Ugovori in pomisleki mera io vložiti v pisarni Areskesra r«>hieCa nd- horn v Lafketu od 4. do 17. marca. — Zakup košnje trave in njiv. I>ne 9. maroa ob 12.30 bo v čakalnici IL raznesla na postaji v Trbovljah javna jstna licitacija za zakurp košnje trave in zakup ni'v med postajama Hrastnik in Zagori?. Zaku-nodaialec i? direkcija državnih železnic, v Ljubljani. — Brezposelni brez razlike e*nola ee ponovno onozariafo. da ^e nemudoma javijo na ob^in? zaradi izstavitve bre-n>ofl>lne legitimacije, ker bodo sicer izgubili pravico do vsakršnih podoor in jih bodo oblasti k*>t delomržneSe preganjale. — Defii dan za pogozdovanje. Knkor lani se bo vršil tudi letošnio pomlad deSfi dan za pogozdovanj1?. Pogozdovala bo šolska mladina višjih razredov pod vodstvom afiteljstva in strokovnim nadzorstvom gozdarja. Za tukajšnja Sole bo nakazalo arc-sko naeefetvo 500 sadik gozdnega bora ter bo vsak u čemeč veadil nafve? 10 padik. Iz Črnomlja — Osebne vesti. Premeščen je služitelj tukajšnje pošte g. Josip Berložnik iz Črnomlja v MariLor. V višjo položajno skupino je napredovala učiteljica gdč. Reginu Judnič v Vrčlcah v čmomeljskem srezu. čestitamo! — Delo in življenje naših Poljancev. 6e med Slovenci le redko kateri vedo kaj več o življenju naših belokranjskih Poljancev, ki skriti v svojem siromašnem kotičsu žive prav težko življenje in se bore za svoj obstoj. Nedavno je imela občinska organizacija JNS v gostilniških prostorih župana g. Sterka v Predgrađu svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo zelo veliko naših vrlih, nacijonalno izredno zavednih Poljancev, kar je ponovni dokaz, da ti ljudje zaslužijo od javnosti ln oblasti več pozornosti, nego so je doslej uživali. Predsednik g. Mihael Kobe je podal obširno poročilo o lanskoletnem delovanju organizacije, ki šteje že blizu 100 energičnih ln zavednih članov. Organizacija je prav lepo napredovala in zasluži njeno delo med narodom za dviganje narodne zavednosti res največjo pohvalo. Občani so voditeljem organizacije izrekli za njihovo požrtvovalnost priznanje in zaupanje s tem, da je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Kobe, a tudi vsi ostali člani odbora su sami trezni in delavni možje, ki jamčijo za resno delo organizacije. Načrti za tekoče leto so velite! in čakajo organizacijo res težke naloge, ker se bo morala vsestransko zavzeti za izvedbo nekaterih najnujnejših del, da tako pomaga z zaslužkom prebivalstvu in da tudi sam kraj povzdigne. — Krediti za javna dela, ki jih je nedavno odobrila kr. banska uprava in Jih razdelila po posameznih slovenskih krajih, so bili dodeljeni skoraj vsakemu kraju, le vsa Poljanska dolina je kljub velikim in kričečim potrebam ostala brez vsake podpore. Prometne zveze med posameznimi kraji so zaradi silno slabih cest obupne, a enako obupno je pomanjkanje vode, ki ga naši ljudje uajbolj občutijo Poleg vodovoda je tudi zelo potreben most preko Kolpe, ker sta doslej v Beli Krajini le dva taka mosta, in sicer na Vinici in pri Metliki, od katerih je viniški oddaljen od Starega trga v Poljanski dolini skoraj IS km. Bela Krajina je pri Starem trgu zvezana s sosedno Hrvatsko le z brodom, ki pa ne more zadoščati naraščajočemu prometu. Poleg tega moramo vzeti v obzir tudi dejstvo, da je ta most še posebuo potreben iz razloga, ker je že trasirano železnico Kočevje-Sušak zaradi pomanjkanja kreditov nemogoče izvesti in je vsaj pošten most tem potrebnejši. številni izletniki, ki zadnje čase prihajajo v naše kraje se čudijo upravičeno, kako more lepa dolina, kakor je naša. biti take zapuščena, zanemarjena in od vseh pozabljena. Upamo, da bodo končno tudi prošnje naših poštenih Poljancev imele uspeh in da se jih bodo oblasti spomnile z vsaj skromnimi javnimi deli. — Pomagajte Sokolskemu domu! Sokolski dom v Črnomlju, ki ima edino čr-nomeljsko družabno dvorano in ki je sploh v ponos ne le Črnomlju, nego vsej Beli Krajini, je v zelo slabem položaju. Dolg. ki ga obremenjuje je še zel0 velik in društvo more zmagovati komaj obresti. Bilo bi potrebno, da vsa naša javnost podpre črnomeljski Sokolski dom, ki je znan kot najboljši sadovnjak sokolske misli v naših krajih, a črnomeljsko Sokolsko društvo gotovo kot eno najmarljivejšlh naših podeželskih sokolskih društev. Zatiranje sadnih škodljivcev Na njem obstoji vse sadjarstvo in brez njega je izključen vsak napredek Ljubljana, 3. marca. O lej prevažni nalogi je te dni v okrilju podružnice SVD govoril na univerzi sam predsednik osrednjega odbora SVD. naš najpopularnejši strokovnjak viš. sadjarski nadzornik g. M. H u m e k. Da smo se tudi v Ljubljani končno pričeli zanimati za prepotrebno zatiranje sadnih škodljivcev, ki uničujejo sadje in prete sadno drevje popolnoma uničiti, nam je dokazal sijajen obisk, saj je bila prostorna dvorana nabito polna do zadnjega kotička z zastopniki najrazličnejših, stanov. na žalost pa med njimi nismo opazili gojenk gospodinjskih šol, ki so še lani redno prihajale h koristnim predavanjem podružnice SVD. Skoraj še bolj pa pri predavanjih pogrešamo brezposelne učiteljske abiturijente, ki jih je polna Ljubljana. Slovensko učiteljstvo je sadjarstvo povzdignilo na tako visoko stopnjo, da v tej krizi prinaša našemu kmetu edine večje dohodke, zato je pa prav slabo znamenje za napredek našega sadjarstva, če med mladim učiteljstvom ni več zanimanja za to lepo in donosno stroko narodnega gospodarstva. Povejte nam, koliko absolventov naše učiteljska šole. ki je njer V. letnik namenjen predvsem gospodarstvu in gospod i njstvu. sploh še zna pozi ah tn je vati sadno drevje, a vsaj cepit! bi moral znati vsak pravi narodni u (M tel j. Izkušeni predavatelj je najprej govoril o splošnih pojmih o varstvu sadnih rastlin, nato je pa podal mnogo praktičnih migljajev glede zatiranja sadnih Škodljivcev. Sadje in sadno drevje uničujejo zajedal-oi, namreč živali, zlasti pa žuželke ali pa glivice, ki vbujajo razne bolezni. Pri nas so skoraj huj^i in bolj nevarni živalski zajedalo in Skoda, ki jo napravico, je tako ogromna, da je ne moremo niti notmiti, >aj grp v orromne miHione in milijarde. Pri za tiran ni imamo prirodne pomasr^e, v prvi vrsti pa naše koristne ptice pevke, a tudi razne fti:želke. Vsi ti pomagači pa nrihajajo le malo v poštev. ker se je kultura sadia po svetu razširila tako mogočno, da imamo sadovnjake s po 30 000 in tudi več dreves. Kakor se pa širi kultura, tako se krči tudi število koristnih ptic in žužeTk Ker ie torei nabavno varstvo sadnega drevia prešibko, si moramo pomagati s kulturnimi okrepi, da namreč izbiramo odporne vrste sadnehni*k<-> zatiranje s k<*mičmmi in fifrfloOnimJ sredstvi, ki na niih oh«itoii vse »ji<1i*r-o in je brez njih i/ključe« vsak napredek. Prav zanimive stvari je predavatelj povedal, kaj stori Sev Amerika za varstvo sadnega drevja. Samo za proučevanje škode, ki jo napravijo žuželke, je imela leta 1931 560 uslužbencev, med njimi pa 335 specialistov, a uvoz in iz/oz rastlin in sadežev kontrolira 63 postaj s 1250 uslužbenci. Od 17.000 primerov, ki so jih te postaje preiskale, je bilo oškodovanih od žuželk 12.000 vzorcev. Za zatiranje sadnih škodljivcev porabi Sev. Amerika za silno razredčene raztopine 900 vagonov arzeni-ka. a žvepla nad 1000 vagonov, navzlic temu ima pa Sev. Amerika na kulturah 1 milijardi dolarjev škode na leto, a samo pri jabolkih 21 milijonov dolarjev. Pri nas še nimamo niti ene take postaješ pač so pa v tem pogledu prav dobro urejene mnoge druge evropske države. Naša splošnost se še prav nič ne zaveda ogromnega pomena zatiranja sadnih škodljivcev in tudi v Ljubljani so le izjeme, ki vedo, koliko več in boljšega sadja bi lahko pridelali, če bi se poglobili v to vprašanje. Poslušalci se niso mogli načuditi ogromni razliki med domačimi jabolki in med ameriškimi jabolki iste vrste, ki se prodajajo že po vsem svetu in jih je pokazal tudi predavatelj. Pri naših jabolkih je komaj 10 kg zdravih in čistih med 100 kg, importirana ameriška Jabolka so pa vsa krasno razvita in popolnoma zdrava in čista. Le z lepim sadjem brez napak je Sev. Amerika podjarmila vsa tržišča na svetu, da dobimo dosti ameriških jabolk naprodaj tudi v LJubljani. Edino z zatiranjem škodljdvcev bomo tudi mi dosegli tako kvaliteto sadja, kakršna je zmožna konkurence Vse naše sadje je crvivo in krastavo, v Ameriki je pa vse standardizirano, da so v vsakem zaboju točno enaki plodovi najlepše kakovosti. Vsa Amerika goji komaj 10 vrst jabolk, mi imamo pa na vsakem vrtu mnogo več sort. Pri tehniškem zatiranju škodljivcev v prvi vrsti obdelamo drevo s primernim sredstvom ne glede na zajedal ca. Pri tem generalnem zatiranju rabimo navadno ar-borin, žvepleno-apneno brozgo in druga sredstva za zatiranje žuželk, ki prezirnu-jejo. S škropljenjem ta snaženjem sadnega drevja odpravimo njih skrivališča. Pri zimskem škropljenju škropimo meseca novembra, ko listje odpade, in konec marca, predno prične drevje brsteti, z 8 do 10% raztopino arborina, solbara pa rabimo le 39ć. Rastlina mora biti vsa mokra, a raztopina ne sme teči po njej. Stara velika drevesa kar namažemo s sredstvom. Pri specializiranem zatiranju gre za posamezne zajedalce, na pr. za kaparja, uši, zavijača, škrlup itd. Ker nam zavijač s črvivostjo in škrlup s krastami delata največ škode, zatiramo ju pa obenem, je predavatelj opisal zatiranje teh dveh škodljivcev. Zavijačeva gosenica prezimi in se šele majnika zabubi, a junija ali julija meseca že izleti iz bube metuljček ter takoj spet zaleže jajčka v plodove. Tedaj so jabolčka debela kakor grah, a gosenica zavijača v njih jih kmalu uničijo, da popadajo z dreves. Iz jabolk na tleh se izležejo gosenice in se spet zabubijo, da imamo že isto leto drugo generacijo uničevalcev sadja, na njih gosenice se pa jezimo pri piškavih ali črvivih plodovih. Predavatelj je tudi povedal, da je s pravilnim škropljenjem zavijača tako pregnal, da je imel še 5^ črvivega sadja, škropimo z bordološko brozgo, to je mešanica iz raztopine modre galice in iz raztopine apna ter raznimi drugimi sredstvi, a v prvi vrsti z nosprasitom, ki ga dodamo vodi le % % do 1K. To sredstvo je že popolnoma pripravljeno in zato za neizkušenega sad- jarja najbolj primerno, ker ga m treba vec mešati z drugimi tvarinaml razen b vodo Drevje škropimo trikrat, ta sicer prvič, kc se prične odpirati cvetno brstje. Tedaj gre za uničenje škriupa, ki povzroča krasta-vost na lesu, listju in plodovih. Ce bi bU1 cvetni popki že bolj odprti, bi požgali cvetje. Drugič škropimo takoj, ko cvetni venec odpade in je pod drevjem vse belo cvetnih listkov. Sedaj pokončujemo zavijača in paziti moramo, da ne Škropimo cvetja. Tretjič pa škropimo 3 do 4 tedne pozneje, ko so plodovi za lešnik debeli. Vreme ob škropljenju mora biti lepo in mirno, ker bi v dežju ali vetru škropljenje ne pomagalo Vedno moramo biti pripravljeni, da vjamemo lepo vrenie! škropimo s tako škropilnico, da se tekočina razprši v naj-rahlejšo meglico, ki mora leči na vse liste, plodove in mladike ter jih pokriti z vaeh strani z vsebino škropiva. Rabimo razno ročne razpršilnice. boljše in praktičnejftrt so pa velike avtomatske škropilnice zaradi velikih dreves. Bakrene sestavine so za preganjanje glivic, arsenikove pa za gri-zoče žuželke, a ušem ne stori areenik ničesar, pač imamo pa za take škodljivce, ki sesajo sokove, druga sredstva. Apno dodajemo, ker nevtralizira kislino. Aree-nikove spojine imamo v raznih zelenilih, n. pr. schvveinfurt^ko zelenilo. Ker so te sestavine strupene, smemo rabiti pod drevjem sajeno zelenjavo sele po prihodnjem dežjii. Predavatelju se je zahvalil Ztvazten aplavz, nato so pa udeleženci imeli v*e polno vprašani, ki so nanje dobili najto©-nejše odgovore. Minulo sredo Je banski referent g. ing. Wenko predaval o ko-ereji na dvorišču, kjer perutnino gojimo v mestih, a pojutrišnjem bo vifiji sadjarski nadzornik g. H u me k nadaljeval svoje predavanje z vrtnimi Škodljivci W nam uničujejo zelenjavo 1n cvetlice. Radio kotiček Širša javnost še sploh ni zvedela, d« je bil naš rojak Ivan Kreft, ki drevi ob 1S.3u predava v radiu o temi »Nemčija r dobi konjunkture-, več mesecev zaprt ▼ dresdenskem koncentracijskem taborišču. Ob odpustu iz taborišča se Je Kreft tr©-tjikrat zavezal, da v inozemstvu ne bo pod vzel nobenih sovražnosti proti Hitlerju in njegovemu režimu in da ne bo zahteval nobene odškodnine za utrpelo Škodo. Teda do predkratkim tudi ni storil, ker se Je bal, da ne bi radi tega trpeli v Nemčiji ljudje, ki so se za nJega zavzemali. Med tem so tudi Kreftov! nemški prijatelji na šli v inozemstvu varno zavetišče In Kr«f> lahko pride z resnico na dan. Iz naslovov njegovih radio-predavanj ki ae glase po vrsti: »Nemčija v dobi ko njunkture^, »Nemčija v dobi krize*, »Na cijonalsocijalistična revolucija« (2 pone deljka zaporedoma), »Koncentracijska t* borišča < ter »Nacijonalno-sociJalistiČn* aspiracije- je razvidno, da si Je predava telj postavil hvaležno oalogo seznaniti alti satelje z najbolj perečimi nemftkimi problemi WTTXY FORST in MAOI>\ SCHNKIDICR Samo $e dane« NE POZNAM -A LJUBIM TE Predstave ob 4., 7 Ki in 9^4 Predprodaja vstopnic od 11.—^13. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Iz Poljčan — Občni zbor SK llora ae je vrali v u< tek zvaeer v gostilni Harlner ob prav leni udeležbi članstva in prijateljev drjštva Sroortno društvo ie še mlado, preživlja šel«-druci občni zbor, pa izkazuje že prav len napredek, kar }$ bilo razvidno iz poroči' tajnika, blacainika in vodij posameznih od-- ko.. Pri volitvah so bili izvoljeni za pr^i sednika Alfred Ge-uer. za podpr^daednik:i in blagajnika Viž-^ntin, za tajnika Frid^riK Creuer in za gospodarja Pož.hi. Načelnik: posameznih odsekov so: Gauer. Žitnik, Fo grlar itd., oMali odborniki pa Pučnik, Vod'" nik. Kukovič in inž. Permoeer. Preglednic; računov eta Mahorič Ft in Krašdvic S. V nadi. da bo prihodnja ee-zona Se živahnei: in neMr-MŠa ter da ee čim tesneje poveže za prijateljsko sodelovanja a sosednimi kl i bi. posebno t mariborskimi, ki so WH In bodo naši urite!!! tako zelenem polhi kak^ na belih polianah. ie nr^doedn^lc napeli ob čni zbor zaključil. »slovenski i! aro ix, o» o. marca iw» Ponson du Terrail 10 Zdravnikova tajna Roman — Vse to ni naravno, gospod. — Kaj te pa to briga? — je zago-drnjai lord. — To se pravi.... — Kaj je že zopet... — Morda bi lahko dal vašemu blagorodju dober svet. Lord lielmuth se je zdrznil in pogledal moža, ki mu je igral na ustih ostuden nasmeh. — Će ste poslali svojega psa za tem fantom, — je nadaljeval Maubert, — je vam moral nekaj storiti. — Hotel sem govoriti z njim, — je de,al lord. — Pa je zbežal? — Da. — Kaj ste pa hoteli od njega? — Hotel sem nekaj zvedeti. — Oho! Maubert se je strupeno nasmehnil. — Ali bi vam mogel ka< pomagati, gospod? Lorda Hei^tha je spreietel mraz; spoznai je, on Ima v Maubcnu imenitnega pomočnika. XIV. Med Lordom Helmutliom in Mauber-tom je vladala nekaj časa tišina. Po-iem se je pa oglasil zopet Maubert: — Cuite, gospod, rad bi govoril z ▼ami iskreno. — Kaj misliš s tem? — Malo prej sem ležal na kraju gozda, iukaj korakov od tod. — Dobro. In kaj potem? — Videl sem, kako je fant bežal pred našeuvanim psom. — Oho! — In videl sem tudi. kako je fant ustrelil psa. — To je res. — Ali bi bili radi dobili to pismo? — je nadaljeval Maubert. — Zelo rad. — je odgovoril lord. — In veste, kdo mu ga ie dal? — Da. — In komu je bilo namenjeno? — Ne. — In bi hoteli to zvedeti? — Da. — je odgovoril lord Helmuth. — Toda kako? Maubert je pomežiknil. — Pomagati vam hočem. — Kako? — Takoj boste videli, gospod. Toda fanta morava odnesti od tod. — Zakaj? — Tam. kamor pojdeva, bo imel večjo udobnost. In Maubert je dvignil na rame one-svesceno Srnoo. Pojdite z menoj, — je dejal lordu. Kmalu je zagledal lord kočo, napol glinasto, kakor si jih grade drvarji v gozdu, da imajo v njih zavetišče ob slabem vremenu. H koči je bil namenjen Maubert. Pnšedši do koče je lord opazil, da je sredi nje ognjišče in da se iz njega kadi. Maubert je položil Srnco na tla k ognju in ii sezul čevlje. — Kaj pa delaš? — ie vprašal lord presenečeno. — K zavesti hočem spraviti tega fantiča. — je odgovoril Maubert s hudobnim nasmehom. — Oho! Maubert je razpihal ogenj in kmalu so švignili iz ognjišča plameni. Potem je pa potegnil Srnco k ognju in dvignil njene noge nad plamene. — Vidite, kako dobro sredstvo je to, — je dejal Maubert, ki se mu je obraz satansko spačil. — Da, — >e pritrdi Helmuth, — vendar pa še vedno ne razumem, kako jo hočeš prisiliti, da spregovori. Ta čas se je Srnca zdramila iz omedlevice, plaho se je ozrla okrog in takoj je spoznala svo)ega krvnika lorda Helmutha. Znova je poskusila vstati in zbežali, toda Maubert jo je s krepko roko zadržal, rekoč: —Pameten bodi, fante, in odgovarjaj temu gospodu. Ce mu poveš, kar hoče vedeli, ti da dva dukata. Srnca ni odgovorila. — Si imel pri sebi pismo? — Da, — je pritrdila Srnca. — In si ga pogoltnil? — Da. — Komu si nesej pismo? — Tega ne boste nikoli zvedeli, — je odgovorila Srnca odločno. — Bomo videli! — je zarohnel Maubert in potegnil Srnco zopet k ognju, tako da so plamenčki že lizali njene noge. — Mora spregovoriti! — je zago-drnjal lopov. Srnca je kriknila od bolečin, toda odgovoriti ni hotela. — Ti bomo že odprli usta, — je vzkliknil Maubert srdito in oči so se mu divje zaiskrile. Toda tisti hip je planil v kočo še nekdo in udaril Mauberta s puškinim kopitom tako močno po glavi, da je takoj izpustil Srnco. Presenečeni lord je zagledal pred seboj Hektorja de Mausejour. Srnca se je splazila na drugi konec koče. — Lopov ste! — je zarohnel Hek-tor, zroč od jeze bledemu Helmuthu v oči. XV. Maubert je stokal in se držal za čelo, ki mu je bilo zapustilo kopito Hektorjeve puške na njem krvavo progo! Ta čas, ko se je mož počasi pobiral, je zrl Hektor lordu naravnost v oči. Lord si je bil že opomogel od prvega presenečenja in bil ie zoper pravi hladnokrvni Anglež. — Mislim, gospod, da ste me raz-žalili. — je dejal prezirljivo. — Ostanem pri svojih besedah, gospod, — je odgovoril Hektor; mož, ki dovoli, da lopov muči fantiča, je podlež. Lord Helmuth je dvignil bič. toda Hektor mu ga je iztrgal iz roke in vrge! daleč proč. — ALi veste, kdo sem? — je vprašal Hektor. __ Da, — ie odgovoril lord. — Jutri pričakujem vaša sekundan-ta. — je pripomnil Hektor. Potem se je pa obrnil k Maubertu, rekoč: Burno življenje Aleksandra Staviskega Pustolovec najame lepo vilo, kjer pričakuje njegova žena dragega otroka V rokah velikega sleparja ae začenja obračati deset in stoaniM jonsko tuje premoženje. Toda kakšno je bilo v tem času njegovo zasebno življenje in kako se je prrlagodeval izprememba, ki se je valila na široko ter dan za dnem prinašala povsem novo lice vsemu nastopanju nekdanjega izsiljevalca in prisikled-nika očaranih žensk? Na to vprašanje lahko avtentično odgovorimo. V juliju 1929 je 9tavisky najel za svojo družino vilo v Vaueressonu in v tem malem okolju je vsa soseščina dokaj pozorno sledila njunemu življenju. Julij 1929 je bil baš čas, ko so se začele razvijati njegove špekulacije na debelo. V tem času je bil že spravil v orleansko zastavljalnico za 30 milijonov smaragdov, ta čas je bil že neomejen gospodar v Oompagnie Fonciere in pripravljal je v nji tisto stomilijonsko posojilo, zaradi katerega so bili čez štiri leta in pol vsi slavni im dekorirani člani njegovega upravnega sveta z generalom Bardi de Fourtou na čelu obsojeni na denarno globo po 2000 frankov. V tem času torej vidimo Sergeja Ale-xandra nastopati v Vaueressonu kot sicer premožnega, ne pa posebno zapravljivega trgovca ali finančnika. Potom oglasa se obrne na stanovanjsko agenturo le Bosse v Vaueressonu in izmed ponuđenih mu prostih vil si izbere eno, M se imenuje la Foret. Po njegovi smrti se je po listih mnogo razpravljalo, kako razkošna je bila ta vila, skrita v senci velikega starega parka. Toda o tej velikaški romantiki v resnici ni moglo bditi govora. La Foret je mirna in solidna francoska vila, zgrajena brez posebnih arhitektonskih ambictj v slogu, podobnem tistemu, ki se je imenoval v časih naših očetov »švicarski«, čeprav mu je ostalo od pravih Švicarskih gorskih naselbin v resnici zelo malo. Ta rodbinska vila niti v notranjosti ni bila posebno razkošna m bi ne mogla sprejeti pod streho družine s prevelikim sorodstvom. Poleg jedilnice, opremljene v bretonskem slogu, je imela v pritličju dva z živahnimi tapetami prijetno okrašena salončka, sobo, nad njo pa v prvem nadstropju nekaj spalnic. Poleg tega je imela tri sobice za služinčad. prizidek za vrtnarja, garažo, utico za pse in drugo perutnino. Okrog vile se je pa razprostiral lep, obširen in lepo zaraščen vrt. ne posebno dobro negovan, podoben angleškemu parku, če bi ne razumeli pod tem done-čim imenom impozantnega in čarobnega kotička plemiških bivališč. Vse to z lepim, elegantnim pohištvom po sobah je najel Sergej Alexander za 32.000 frankov letno in tako je dobil mirno zavetišče; kjer je lahko njegova žena brez razburjenja pričakovala nov veseli dogodek. Do takrat sta imela Sta- TRAFIKA v centru Zagreba, zelo prometna, radi odhoda v pokoj naprodaj. — Poslovnica M. S. Pavleković. Zagrtb. Ilica 144. OREHE kg po Din 7.50, KROMPIR kg po 75 par in SADNA DREVESA dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. 1103 POLNILNI APARAT za izdelovanje hladilne pijače »chabesso«, s steklenicami in zaboji proda Klun, Ribnica, Dolenjsko. Oddaja restavracije. Uprava ljubljanskega veleeejma oddaja v najem za čas svojih prireditev na vinskem in jestvinskem oddelku restavracijske prostore, in sicer veliki restavracijski paviljon s kuhinjo in pritiklinami in dancing ter vrt pred objekti. Vse informacije daje urad veleeejma. Pmtodbe apgsieaaa oprava vefeaejnm do 90. marca 1934. Zahvala. Ob bridki izgubi predobrega soproga, papana, sina. brata Itd., go- JOSIPA BOŽIČA \ išjega žel. uradnika direkcije Ljubljana se prisrčno zahvaljujemo za vse obilne izkaze sočutja in sozalne izjave, ki smo jih prejeli. Posebno zahvalo smo dolžni komandantu mesta Ljubljane in oficirskemu zboru za obilno udeležbo pri pogrebu, godbi dravske divizijske oblasti, vojni delegaciji pri direkciji z g. šefom polkov. Ne-deljkovićem na čelu, predsedniku obl. odbora J. S. pomočniku bana g. dr. Pirkmajerju, predsedniku krajev, odbora J. S. gen. tajniku g. Pogačniku in senatorju g. dr. Rožiču, zastopniku direkcije načelniku dr. Faturju, predsedniku okrožnega sodišča g. Keršiču, godbi in pevcem žel. glasbenega društva 5Sloge«, uradništvu direkcije in zunanjih edinic, zastopniku centr. odbora TJ. 2. C. g. Jugoviču in predsedniku obl. odbora U. z. C. g. Haslakievriczu za poslovilne besede ob odprtem grobu, čast. gg. duhovnikom in številnim darovalcem vencev in šopkov. Nadalje se zahvaljujemo oficialu g. Cimpermanu za vsestranske naklonjenost pri ureditvi pogreba, gdč. Raapergerjevi za veliko požrtvovalnost v bolezni ter vsem njegovim prijateljem, ki so nam bili toliko naklonjeni. Iskreno se tudi zahvaljujemo gg. dr. Merčunu, primariju dr. Blu-mauerju in primariju dr. Lavriču ter čast. sestri Jedert za ves njihov trud, ki so ga pokojniku v toliki meri izkazovali. Vsem: Bog povrni! Žalujoča rodbina Božič. AN GORSKA MAČKA in železna postelja naprodaj. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta L št. 9. 1102 HMELOVKE ima naprodaj Uprava velepo-aeatva Krumperk. pošta Dob pri Domžalah PEKARI JO urejeno, odda Bajželj, Železniki nad škof jo Loko. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T Sveze, najfinejše norveško RIBJE OLJE la lekarne DR. G. PIOCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam GOSPODIČNA brez premoženja, bi poročila gospoda v kaki dobri službi. — Prednost imajo iz dravske in savske banovine. V poštev pridejo tudi vdovci z 2 otrokoma. Ponudbe samo s polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod >Mirna noč 1123«. PROSTO STANOVANJE v novi vili za Rimsko cesto dobi zakonski par brez otrok, ki bi opravljal posle hišnika. Nastop s 1. aprilom. Ponudbe pod »Dr. C. 1122« na upr. lista. OTROŠKE VOZIČKE tapecira in lakira najceneje Franc Mrzlikar, Gregorčičeva ulica 12, Gradišče. 1124 TELEFON 2059 P H E 0 O C SUHA DRVA Pogačnik. Baborieeva 5. viska samo sina Klavdija, ki je bil ro^en v jetniški bolnici, tu v la Foret se jima je pa rodila še hčerkica Michelina. Lastnici vile sta bili dve sestri in ena se je opetovano pogajala z novim najemnikom, ko je prosil, da bi smel to in ono preurediti, med drugim zgraditi garažo za drugi avto. Gospod Ale-xander, pripoveduje ta dama, je bil zelo eleganten mož, vedno lepo oblečen. Spominjam se dobro, kako mu je pristojala svetlosiva obleka. To je bil kroj! Vedno se mi je zdelo, kakor da ba5 prihaja od brivca, tako ie imel lase gladko počesane, tako Je bil napudran ta naparfurniran. Bil je tip ljudi, ki jih najbolj sovražim. Njegova žena je bila pa nekaj čisto drugega: nežna, visofca, lepa, zelo elegantna — in sicer diskretno elegantna. Večinoma je nosila črno obleko samo z enim ali z dvema nakitoma, toda ta dva sta bila nekaj vredna. Posebno ne morem pozabiti njene krasne zapestnice in demantne zaponke. Bila je zelo zmerna in rezervirana, toda ne ponosna, skratka zelo prijetna dama brez najmanjšega pečata pustolovke, nasprotno, bila je resnična dama. Že večkrat smo omenili, da se v življenju tega pustolovca vsak hip pojavljajo slučajna naključja, ki bi se v vsakem umetnem romanu smatrala za nedovoljeno avtorjevo kompozicijsko samovoljo. Življenje je pa očividno mnogo bolj rafiniran fabulist: kakšna druga pobuda bi mogla vsemogočno igro naključja pripraviti do tega, da je postavilo baš nasproti vile, kjer je stanoval ta nedosegljivi slepar in lopov-gentleman, drugo vilo, ki se je imenovala Arsen Lupin? Stanovalka te vile, gospa Tremblev-eva, je pa gledala čez sosedov plot ostreje. V začetku, obuja zdaj svoje spomine, so živeli moji sosedje dokaj skromno. O služinčadi sploh ni bilo govora. Nekega dne se je pa vse pri njih izpremenik). Naenkrat sta se pojavili dve sobarici, kuharica, šofer in dojilja, poleg tega se je pa v vili dan za dnem zbirala družba. V takem zakotju avto n; navaden pojav, a tu smo naenkrat videli večer za večerom c©lo kolono luksuznih avtomobilov, ki so iz njih izstopali elegantni gostje. Služba pri Staviskih takrat menda ni bia baš prijetna. Lepa gospa Alexan-drova je bila dokaj prepirljiva in njena vila je bila za služinčad samo nekakšen prehodni dom. Sluge in služkinje so se vrstili nepretrgoma in marsikateri med njimi sploh ni videl gospoda, ki nikoli ni ostal dolgo doma, temveč je bil skoraj vedno z avtomobilom na potovanju. To potrjuje tudi druga soseda: »Redko smo ga videli doma. Znano je bilo, da mnogo potuje po trgovskih opravkih in da ima zelo tesne stike z visoko stoječimi gospodi. Njo smo poznali pod imenom »lepa lutka«. Živela je večinoma sama zase. V splošnem sta se pa zdela oba zelo poštena m od nas bi bila dobila vse, kar bi bila želela.c Dokaj dober vpogled v domačnost, ki bomo o njeni nadaljnji usodi v I a Foret govorili prihodnjič. Tutankhamen se ne maščuje Težko bi bilo ugotoviti, kolikokrat se ie že pojavila legenda o osveti faraona Tatakhamena. Ljudje so umrjoči in tisti, ki so imeli kaj opraviti z odkopava-njem faraonskih grobnic je bilo že mnogo. Zadnjič se je ta pravljica pojavila te dni. Znani bostonski egiptolog A. M. Litghoe, ki je tudi motil faraone v večnem snu, je težko zbolel in umrl. Umrl je baš 10 let po odkritju faraonovega groba. Seveda so vsi mislili, da se je tudi na njem izpolnila osveta faraona Tutankhamena, kajti on je bil zadnji, ki je sodeloval pri odkopavanju faraonovega groba. Toda še pred smrtjo A. M. Litghoe je napisal vodilni egiptolog Metropolitan musea v New Yorku Herbert VVin-lock članek, ki v njem dokazuje, da je omenjena legenda delo po senzacijah hrepenečih listov in praznovernih ljudi. Tudi VVinlock je prisostvoval odkrivanju faraonovega groba in pravi, da so izmišljene vesti, da bi bili našli v njem napisana faraonova prokletstva. Izmed onih, ki so prisostvovali odpiranju grobnice, so razen dveh še vsi živi. Grobnico so odkopavali pod vodstvom lorda Carnarvona in bivšega inšpektorja zavoda za zaščito starin v Thebah Howarda Čartera. Najprej so odkrili predsobo faraonove grobnice in sicer v novembru 1922. Navzočih je bilo 26 ljudi in od teh jih je umrlo šele šest. Faraonov sarkofag so odprli 16. februarja 1923 in izmed 22 navzočih sta umrla doslej samo dva. Eden je bil lord Carnarvon, čigar nenadna smrt je baš dala pobudo za prve vesti o faraonovi osveti. Trdi se. da je podlegel lord Carnarvon zastrupljenju krvi, ki naj bi ga bila povzročila strimena muha VVinlock pa pravi, da se je podvrgel lord dvema operacijama in da nikoli ni bil trdnega zdravja. Umrl je 5. aprila 1923, ko faraonova mumija še ni bila odkrita Dvignili in odvili so jo šele 3. decembra 192-4. Navzočih je bilo 10 učenjakov in od teh še nobeden ni umrl. Ameriški učenjak zaključuje svojo izjavo s tem, da analiza v Rockefellerjevem zavodu ni našla v faraonovi grobnici in v njenem ozračju nobenih bakterij. Kralj Albert in filatelisti Skorai pol stoletja je vladal Leopold II. na belgijskem prestolu in belgijskih znamkah, dve generaciji filatelistov sta bili vajeni videti na znamkah njegov lik in ker konservativizem že nekako spada k filateliji, ie bil sprejet njegov nečak Albert leta 1912 na znamkah z napeto rezervo. Z angleško pristriženimi brkicami in s skrbno počesanimi lasmi je kršil tradicijo belgijskih znamk, ki so bili na njih vladarji bodisi gladko obriti ali pa bradati. Morda je dražila filateliste tudi ponosna generalska uniforma z veliko zvezdo na prsih in ble-stečimi gumbi. Pozneje se je sicer mladi vladar nekoliko poboljšal, zvezda je izginila, toda to popuščanje bi ne zadostovalo, da ni prišla vojna, ko je mladi general pokazal, da je res dober vojak. Že jeseni 1914 so lahko filatelisti po lastnih izkušnjah pripovedovali, kako gospodari nemška vojska v Belgiji. Nesrečno deželo so organizirano plenili. Po vojni so filatelisti znova srečn kralja Alberta na znamkah iz leta 191°. De Best ga je naslikal po fotografiji Richarda Speighka iz Londona, toda kralj mu ni sedel v njegovem londonskem ateljeju, temveč se je moral pogumni Anglež potruditi s svojim Ko-dakom leta 1917 v prave strelske jarke nekje v Flandriji. V jekleni čeladi in zavit do vratu v plašč je kralj podoben priprostemu vojaku, le oči izdajajo poveljnika, ki se ne ustraši nobene žrtve. To serijo imenujejo filatelisti kralj s čelado in ceni se ne samo po svoji visoki vrednosti, temveč tudi zato. ker kaže kralja iz časov, ko je z jekleno čelado branil zlato kraljevsko krono in svobodo Belgije. Najbolj znan in med filatelisti najbolj razširjen je kraljev portret iz leta 1930., ko so tri kraljevske generacije proslavljale samostojnost belgijske neodvisnosti. V vojaški čepici zre na nas kralj z izdaje 1931., kakor bi hotel nemirnega soseda opozoriti, da se da Čepica vedno znova zamenjati s čelado. Japonski tip izginja Med Japonce vedno bolj prodira evropska moda, zdaj pa tudi evropski običaji. Pa ne samo to, Japonci se hočejo tudi po obrazih približati zapadu. Pomagajo si z operacijami in operacija ploščatega nosu je že nekaj čisto navadnega. Največji problem je pa operacija poševnih oči, ki se z njimi Japonci najbolj razlikujejo od Evropcev. Zdaj je tudi ta problem resen. Dr. Kozo Uchida v Tokiu zna brez posebnega truda in brez vsakih bolečin izpremeniti japonske oči v velike, okrogle in široko odprte oči Evropca. On je zaenkrat edini zdravnik, ki se peča s to operacijo in zato ni čuda, da ima toliko pacijentov. Napravil je že nad 10.000 operacij, pri-glaša se pa vedno več ljudi, ki nočejo več imeti japonskih oči. Operacija traja pičlih pet minut. Stara zdravniška veda je zastopala stališče, da je poševnost japonskih oči posledica drugačne oblike lobanje in mišic. V resnici je pa to le posledica maščobe v vekah, ki jih vleče doli. Delali so že poskuse z odstranitvijo maščobe iz vek, pa se je kmalu zopet nabrala, navadno se več. Dr. Uchida pa ne odstrani maščobe, temveč pregane veko, iz katere maščoba sama kmalu izgine in se ne pojavi več. Največja tajna te operacije tiči v posebni nitki, ki z njo zdravnik sesije veke. Čez pet dni nitko odstrani in rana se zelo hitro zaceli, ne da bi se poznala najmanjša brazgotina. Ce bodo Japonci nadaljevali to pot, kmalu ne bomo več mogli govoriti o japonskem tipu. Torek, 6. marca 11: Šolska ura: Čehoslovaška (Viljem Kus). 12.15: Reproducirani odlomki iz »Prodane neveste«. 12.43: Poročila 13: Cas, Slovenska narodna reproducirana glasba 18: Otroški kotiček (Manca Komanova). 18.30* Reproducirana lahka glasba. 19: Francoščina (prof. Prežel j). 10.30: O državljanski vzgoji (prof. Marinko) 30: Preno« akademije slepih iz Kočevja. 20.45: Radio orkester. 22: Ca«, poročila 22 30: Angleške plošče Sreda, 7. marca 123: Narodne pesmi in plesi raznih narodov (plošče). 12.45: Poročila. 13: čas, pevski jazz ansambli v reproduc glasbi. 18: Predavanje dr .Tanka Hafderja o vnetjih ušes. 18.30: Radio orkester 19: Vzgoja v družini (dr. Stanko Gogala) 19.30 Literarna ura: Letošnji knjižnji pregled (Podbevšek). 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru: Čas in poročila. Četrtek, 8. marca 12.15: Reproduciran citraški koncert 12 45: Poročila 13: Čas. operne arije na gramof ploščah 18: O verstvih (Franc Ter-seglav). 18.30: Srbohrvaščina (dr Mirko Rupel) 19: Plošče po željah. 19.30: Pogo vor s poslušalci (prof Prezelj) 20: Najmlaj ši pred mikrofonom: 61etni sestrici Sitar pojeta v duetu slovenske narodne, Vilibald Jenko igra na harmoniko. 20.30: Slov. vo kalni kvintet 21.15: Slaeeri ob spremljeva nju radio jazza; poje M .lelačin 22: Ča«-poročila Radio jazz Urejuje: Josip ZupandC Za »Marođno Oakarnoc: Prao J — £a oprave in uiaerstni de> ista hod ^anetoi v91 v (.iijr^'an)