Živalski frazemi v štajerskem južnopohorskem narečju1 ZlNKA ZORKO Anja Benko Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI - 2000Maribor, anja.benko@gmail.com - scn viii/1 [2015], 147-164 - V razpravi sta na glasoslovni ravni predstavljena štajerska južnopohor-ska govora Mislinje in Oplotnice, saj je mislinjski govor štajerski in ne koroški, kot je vrisano na Karti slovenskih narečij Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1993). Raziskovanje frazeologije kot jezikovne vede se je začelo v 70-ih letih dvajsetega stoletja. Tako imenovana živalska frazeologija predstavlja živali, živeče v domačem in tujem okolju. Živalski frazemi so zapisani v oplotniškem govoru in izpisani iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (1894). The paper discusses the Styrian South Pohorje dialects of Mislinja and Oplotnica. On the phonological level, the Mislinja dialect belongs to the Styrian and not Carinthian dialect as proposed by the maps in Tone Logar and Jakob Rigler's 1993 Karta slovenskih narečij. Phraseology research as a science on its own started evolving in the 1970s. The field of animal phraseology deals with the animals living in their domestic as well as other (i. e. wild) environments. The culled animal phrasemes are written in the Oplotnica dialect and collected from the Pleteršnik's 1894 Slovensko-nemški slovar. Ključne besede: živalski frazemi, štajersko južnopohorsko narečje, narečno glasoslovje, narečni frazemi, knjižni frazemi, živalski frazemi v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju Key words: animal phraseme, the Styrian South Pohorje dialect, dialectal phonology, dialectal phrasemes, literary Slovene phrasemes, animal phrasemes in Pleteršnik's Slovensko-nemški slovar 1 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil dr. Peter Weiss. — 147 — Zinka Zorko, Anja Benko 0 Uvod Frazeologija kot jezikovna veda preučuje besedne zveze s prenesenim pomenom in je nauk o stalnih besednih zvezah. Raziskovanje slovenske frazeologije se je začelo v 70-ih letih 20. stoletja v delih Jožeta Toporišiča. Frazem velja za osnovno enoto frazeologije. Njegove lastnosti so večbesed-nost za točno določen pomen, stalnost oblike in pomena, neizpeljivost pomena iz sestavin zveze in ekspresivnost. Poznamo samostalniške, pridevniške, glagolske, prislovne, medmetne, členkovne, vezniške in predložne frazeme. S svojo ekspresivnostjo so vedno zaznamovano jezikovno sredstvo. Njihovo pogostost rabe je zaslediti v umetnostnih in neumetnostnih besedilih, pa tudi v vsakdanjem sporazumevanju v različnih govornih položajih. Tako imenovana živalska frazeologija predstavlja živali, živeče v domačem okolju (živeče s človekom in ne živeče s človekom), in živali, ki jih človek najbolje pozna, v frazeologiji pa ne nastopajo le kot primerjalna fizična pojavnost ali lastnost, ki se ji pripisuje, ampak je frazeološko prenesen na človeka tudi način njihovega obnašanja. 1 Južnopohorsko narečje Večja središča štajerskega južnopohorskega narečja so: Mislinja, Vitanje, Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica in Slovenska Bistrica. Govor kraja Mislinja je na Karti slovenskih narečij (1993) vrisan kot koroški mežiški govor, raziskave v zadnjih letih pa dokazujejo, da je to prehodno štajersko narečje. Zaradi tega bo na kratko predstavljen najprej mislinjski govor, temeljna teoretična podstava razprave na vseh jezikovnih ravninah pa temelji na oplotniškem govoru. 1.1 Mislinjski govor Na Karti slovenskih narečij (1993) je mislinjski govor na vzhodni meji koroškega mežiškega narečja ob štajerskih južnopohorskih govorih in štajerskem srednjesavinjskem narečju. Današnja narečna podoba govora Mislinje v glaso-slovju kaže na štajersko podstavo. Kraj se prvič omenja leta 1335 kot del slovenjegraškega gospodstva. Od leta 1998 je Mislinja občina, ki obsega 122 km2 s 4600 prebivalci. Fužine so začele obratovati leta 1724 in 1754 prešle v last Michelangela Zoisa, podedoval jih je sin, baron Žiga Zois. Rudo so kopali na Pohorju v okolici Vitanja, oglje pa so žgali v gozdovih visoko nad Mislinjo. Po letu 1900 se je razvila tudi lesna industrija: žage, tovarna lepenke, sodarna, zabojarna. Že iz antičnih časov je znan promet skozi Mislinjo v Stari trg in na Gospo Sveto, v srednjem veku pa se je tod razmahnilo tovorništvo. — 148 — ■-S^ta-viita Centra Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju samoglasnišKI sistem je podoben južnopohorskemu s tipičnima štajerskima dvoglasnikoma: e:i in o:u, ki sta nastala iz stalno dolgega jata in dolgega cirku-flektiranega etimološkega e ter iz dolgega cirkumflektiranega o in iz dolgega samoglasniškega /. Dolga samoglasnika i: in u: se izgovarjata zategnjeno. Tako mislinjski samoglasniški sistem sestavljajo dolgo in kratko naglašeni samoglasniki ter nenaglašeni samoglasniki, ki so dobro ohranjeni. Dolgi samoglasniški sistem sestavljajo: i:! hi u:!u:u e: o: e.i o:u e'Jee: o:!uo: a: + ar: Gradivo za dolge samoglasnike Dolgi i:!i:i zastopa stalno dolgi i:: 'li:st, pi:išem, 'si:ito, 'zi:ima. Dolgi u:!u:u je refleks za dolgi cirkumflektirani in staroakutirani u: 'lu:č! 'lu:uč, 'lu:pim!'lu:upim, k'ru:xa!k'ru:uxa. Dolgi ozki e: zastopa staroakutirani jat, stalno dolgi nosni q, dolgi polglasnik in novoakutirani e: h're:za, '¡e:to, ne've:sta; g'¡e:dam, pe:t,p're:dem; 'de:n, 'veis, pe:sji; 'ne:so, pe:ko, 'ze:le. Dolgi ozki o: je refleks za dolgi nosni ç in novoakutirani etimološki o: k'¡o:p, 'go:ha, 'to:ča; 'no:jsim, š'ko:da, 'vo:la. Dolgi dvoglasnik e:i zastopa stalno dolgi jat in dolgi cirkumflektirani etimološki e: 'le:is, m'le:iqko, s've:iča, s'me:ix, z've:izda; 'le:it, 'pe:ič. Dolgi dvoglasnik o:u je refleks za dolgi cirkumflektirani o in za dolgi zlo-gotvorni /: 'ho:ug, 'mo:unč, 'no:unč; 'čo:un, 'do:ug, 'vo:uk, 'žo:una. Široki e:!ee: zastopa umično naglašeni e in kratki naglašeni polglasnik: 'če:lo! 'čee:lo, 'ne:sem!'nee:sem, 'te:ta!'tee:ta, 'pe:s!'pee:s. Široki o: je refleks za stalno dolgi a: dVo:, Xro:st, ko'vo:č, p'ro:x. (Tega refleksa mežiško narečje ne pozna.) Dvoglasnik uo: zastopa umično naglašeni o: kuo:za, 'uo:sa, 'vuo:da. Dolgi a: je refleks za staroakutirani a in za dolgi a: ob zvočniku r: h'ra:ta, g'ra:d, 'na:s. Samoglasniški r se izgovarja kot dolgi ar:: cVar:, 'čar:n, 'dar:, s'mar:t. Kratki naglašeni samoglasniki so: i, u, e, s, o, a. Nastali so iz starih in novih akutiranih samoglasnikov. Kratki polglasnik je nastal najpogosteje iz kratkega i, po moderni vokalni redukciji pa tudi iz e, o, u, a. Nenaglašeni samoglasniki redko onemevajo. Pojavlja se tudi zlogotvorni l, zlasti v prevzetih besedah. soglasnišKI sistem se od knjižnega loči le v nekaterih premenah. Gradivo zanje: — 149 — Zinka Zorko, Anja Benko - končni -l se izgovarja kot u:/u:u: 'dedou, su'ši:iu, o'bu:u, 'ču:u; - končni -sl se izgovarja kot o: 'ne:so; - mehčani Ij je izgubil mehčanost in se izgovarja kot l: k'ro:l, s'te:la, 'vo:la, 'ze:le, 'zemla; - ohranjeni sta skupini čre-, žre: č're:išna, žg'rsbu; - v besedi z nosnim n se pojavlja sekundarna nazalizacija: m'le:iqko, 'mo:qka, 'mo:unč, 'no:unč, s'ne:iqk; to je tipični štajerski južnopohorski pojav; - mehčani nj izgublja nazalni element sredi besede, na koncu besede pa pala-talnega: ka'me:je, sVi:ja, zna'me:je; 'ni:va, 'lu:kna; - zvočnik v je pred samoglasniki zobnoustnični v, na koncu besede pa dvo-ustnični -u: 'vi:no, č're:iva, u'do:u; pred začetnima u- in o- se izgovarja kot proteza: 'vuš, Voxo, Vuo:kno, 'vo:ig%, Vona 'ona', Vuo:rex; - zvočnik j se lahko vriva pred d, g, s: Xo:jdim, 'ojstro, t 'ro:jsit; - ohranjena sta sklopa -dl- in -dn-: 'modft, 'me:dyce; - končni -g se izgovarja kot pripornik x: 'bo:ux, p'ro:x 'prag'; - velar k lahko nastane tudi iz t: 'ke:drt 'teden', ke:tna 'veriga', k'lo:čit 'tlačiti', t're:ki 'tretji'; - sklop dn prehaja v gn: g'na:r; - na koroški vpliv kaže prehod zloga -vi- v j: p'rajim 'pravim'. 1.2 Oplotniški govor Štajerski govori poznajo le padajoče intonirane zloge, naglašeni zlog je ekspi-ratorično močan in tonično visok, poznajo naglasne pomike, kratko naglašeni fonemi se daljšajo, znana je sekundarna nazalizacija vokalov. Zgodovinski podatki za Oplotnico pričajo, da je bilo ozemlje tod obljudeno že v 3. tisočletju pred našim štetjem, o sami naselitvi Slovanov pa ni podatkov. Kraj je bil prvič omenjen leta 1182. Samoglasniški sestav Govor kaže nagnjenje k diftongizaciji dolgih vokalnih fonemov, enoglasniki pa so srednje dolgi, vendar jih označujemo z dvopičjem, saj sta kratko naglašena le polglasnik, ki je nastal iz dvoglasniškega ei, in a, nastal iz diftonga a:i, a:u ob zvočnikih in nezvočniških zapornikih. Dolgi vokali so: i:, u:, i:e, u:o, e:, o:, e:, o:, e:i, o:u, a:i, a:u, a: in ar:. Vokal i: je zastopnik staroakutiranega jata, novoakutiranega etimološkega e, kratko naglašenega i in umično naglašenega i. Gradivo: b'ri:za, Ci:sta, 'di:lo, ne'vi:sta, 'ri:bre, st'ri:xa; 'si:drt, 'zi:le; 'mi:š, 'ni:nč, 'ni:t; 'ši:rok, 'či:qki 'majčken', fi:rtux, 'li:dsr. Vokal u: zastopa novoakutirani o, kratko naglašeni u in umično naglašeni u. Gradivo: 'xu:ja, 'nu:ret 'vinograd', 'nu:sim, šku:da, Vu:la; k'ru:x, ju:žna 'malica'; po'su:šeno, 'u:žge se. — 150 — i-S^av-iiO. (Centra. Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju Dvoglasnik iie je refleks za sekundarno naglašeni e, novoakutirani e v zadnjem zlogu in za umično naglašeni polglasnik. Gradivo: 'čiielo, ' riiekla, 'tiieta; k'miiet, '.niiest; 'čiiebar, 'miiegla. Dvoglasnik uio zastopa umično naglašeni o in novoakutirani o v zadnjem zlogu. Gradivo: 'duiobro, 'kuionec, 'kuioza, 'nuioga, 'uiosa, k'ruiop, 'kuioš. Dolgi ozki ei je refleks za dolgi cirkumflektirani polglasnik, za novoakutirani polglasnik v nezadnjem besednem zlogu, za stalno dolgi in za staroakutirani nosni q. Gradivo: 'dein, 'lein, 'veis; 'meiša, peisji, 'geine se; g'leidam, i'meina, peitek, p 'leišem. Dolgi ozki oi zastopa praslovanski stalno dolgi in staroakutirani nosni ç ter umično naglašeni o. Gradivo: 'goibec, go'loip, k'loip, 'mois, 'oizek, 'soit, 'goba, 'roika; Xoidla je, poiznam, skoičla. Dolgi široki ei je nastal kot položajna varianta po poenoglašanju dvoglasnika aij v zaprtem zlogu. Gradivo: 'beita 'bajta', Ceit 'čas', 'eidova 'moika 'ajdova moka'; na' zei 'nazaj', ' reini 'rajni.' Dolgi široki oi je refleks za dolgi ai. Gradivo: d'voi, g'loiva, x'roist, ko'voič, 'moiliga, p'roix, p'roivi, s'toira, t'roiva. Dvoglasnik eii je nastal iz dolgega ii. Gradivo: doma'čeiini, 'geiiva 'iva', ko'jeiince, 'meiisliš, 'peiiše, speii, ži'veii. Dvoglasnik oiU je refleks za dolgi ui. Gradivo: 'koiupit, 'loiukna, p'loiuvat, 'soiux, 'toiulila. Dvoglasnik aii je nastal iz stalno dolgega jata in iz dolgega cirkumflektira-nega etimološkega e. Gradivo: 'čaiiš 'hočeš', g'raiix, m'laiiqko, s'maiix, z'vaiizda; čre 'vaiisa, ko ' laiise, paiič. Dvoglasnik aiu je naslednik dolgega cirkumflektiranega etimološkega o. Gradivo: 'baiuk, 'daiu 'kdo', 'gaiut, 'kaius. Dolgi ai je refleks za kratko naglašeni a in za umično naglašeni a. Gradivo: b lai, b rait, kait, k lait. Samoglasniški r se izgovarja kot ari. Gradivo: 'baricno, brezs'karibrt, 'darive, parivi, u mari, žari. Izvorno kratki naglašeni samoglasniki so se praviloma podaljšali. Danes sta zaradi monoftongizacije nekaterih diftongov nastala kratka naglašena polglasnik in a. Gradivo: go'rsca, p'rsča; 'vale, 'mali, 'pala, 'vadla, pra'saca; pog'rap, s 'rada, 'late 'leta', 'mala 'imela', ži 'vaila, m 'lainč^ige, 'apca 'ovca'. Nenaglašeni vokali so: /, e, o, a, ar in so dobro ohranjeni. Nenaglašeni e se izgovarja široko, nenaglašeni o pa ozko. Soglasniški sistem je v narečju podoben knjižnemu. Pojavi, ki to narečje ločujejo od drugih štajerskih govorov, so: - sekundarna nazalizacija vokalov, okrepljena v nosni konzonant; sprožil jo je nosni konzonant na začetku zloga; gradivo: les'naqka, Ložnanca, 'maqgat, m'laiiqko, 'naiiqki 'neki', 'nan 'ni', ple'nanca, res'nanca, s'naiiqk, ž'nandar; 'mamč, pamno, 'žamna 'žolna', 'samce, 'namč; - razvije se prehodni glas p ali b med v, t, d, c, č; gradivo: 'apca 'ovca', 'boiupča, joiuptro, 'loiupč, p 'lapt 'plot', p 'rapti 'naproti', s 'rapta 'sirota'; — 151 — Zinka Zorko, Anja Benko - pojavlja se parazitski j; gradivo: 'doiisti, g'ro:izdje, ko:iza, 'tu:idi, 'vo:izit, z'lo:i 'zelo'; - palatalni l' je prešel v srednji l: 'ko:š\, k'ro:l, m'ra:ula; - palatalni n' je prešel v nazalni J, redko pa v n: čre'pe:ija, 'Ji:va, lo'bo:Ja, 'lo:ukna; - sklop šč se je olajšal v š: 'go:ša, k'la:iše, Se'tsna; - zvočnik v se izgovarja v, u, pred nezvočnikom ali na koncu besede kotf 'rano, 've:ime, čar:f, fčo:si; v je lahko tudi protetičen: 'vo:uxa, 'vo:uste, 'vu:oves. 2 Živalska frazeologija v oplotniškem govoru Bik Knjižno ^ Rineš kot bik skozi zaprta vrata. Narečno ^ Raneš ko 'be:ik s'kuz za'par:te v'ro:te. Razlaga ^ Bik velja za trmasto žival, ki z rogovi rine na vse mogoče smeri. Knjižno ^ Močan kot bik. Narečno ^ Je 'mu:očn ko 'be:ik. Razlaga ^ Frazem velja za močnega človeka. Knjižno ^ Zijati kakor bik/tele v nova vrata. Narečno ^ Zajaš 'tako 'be:ik v 'nu:ve v'ro:te. Razlaga ^ Bik začuden gleda vse, kar je novega v hlevu. Bolha Knjižno Narečno Razlaga Kdor s psi lega, z bolhami vstaja. Ke:r s pi:esami 'do:l 'le:ga, z 'ba:uxami fs'to:ja. Oplotničani razlagajo pomen tega frazema tako, da kdor se druži s slabo družbo, od tega tudi nekaj odnese. Gotovo se ga dosti prime. Po Kebrovi razlagi ima frazem enak pomen. Čebela Knjižno Narečno Razlaga Biti priden kot čebela. Ste p'radni ko če'bale. Čebela je žival, ki je v frazeologiji znana predvsem kot delavna, pridna žival. Knjižno ^ Biti dober kot čebela. Narečno ^ Ste 'du:obri ko čebale. Razlaga ^ Čebela je dobra, ker nabira med in je zato tudi koristna. Knjižno ^ Živeti kot čebela v medu. Narečno ^ Boš 'ži:vou ko če'bala v 'me:di. Razlaga ^ Tistemu, ki se mu obeta lepo življenje, rečemo, da bi živel kot čebela v medu. Cmrlj Knjižno Brenčati kot čmrlj. 152 . 1/2015 —> —> —> —> Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju Narečno ^ Bren'če:i ko en č'me:u. Razlaga ^ Čmrlj ima za uho neprijeten zvok, zato tistemu, ki tečnari in godrnja, rečemo, da brenči kot čmrlj. Črv Knjižno ^ Že dolgo ga jedo črvi. Narečno ^ Ni:ega pa ži 'da:ugu Čar:vi jajo. Razlaga ^ Ta humorni frazem velja za nekoga, ki je že dolgo mrtev. Knjižno ^ Imeti črva v glavi. Narečno ^ 'Tu:ta 'ma: pa 'ra:is 'čar:va v g'la:vi. Razlaga ^ Slabšalni frazem velja za nekoga, ki ni posebej pameten. Črv mu je pojedel možgane, zato je sedaj neumen. Dihur Knjižno ^ Smrdeti kot dihur. Narečno ^ Smar'de:i ko en di'xu:r. Razlaga ^ Ta slabšalni frazem velja za človeka, ki ima neprijeten vonj. Dihur je žival, ki nenavadno smrdi. GOLOB Knjižno ^ Boljši vrabec v roki kot golob na strehi. Narečno ^ 'Bu:lši je v'ro:bec v 'ro:ki ko go'lo:p na st'ri:exi. Razlaga ^ Frazem pomeni, da moraš biti zadovoljen s tistim, kar imaš, in ne posegati po nečem večjem. Gos Knjižno ^ Biti neumen kot gos. Narečno ^ Baptasta je ko 'go:s. Razlaga ^ Gos in kura/kokoš imata malo možganov, zato veljata za neumni živali. Knjižno ^ Za goske ni seno. Narečno ^ Za 'go:ske nan 'si:e:no. Razlaga ^ Če si kdo iz določenega razloga nekaj zelo želi, pa tega ne more dobiti, ker zanj ni primerno. Govedo, živina, krava Knjižno ^ Biti pravo govedo. Narečno ^ 'Ti: si ji:eno go've:do. Razlaga ^ Slabšalni frazem za negativnega človeka ali ko ga hoče kdo ponižati. Knjižno ^ Garati kot črna živina. Narečno ^ Ga'ro:m ko 'čar:na ž'vana. Razlaga ^ Živina trdo dela kot črnec, zamorec. Knjižno ^ Piti kot krava. Narečno ^ Pi:ješ 'tako 'e:na k'ro:va. Razlaga ^ Frazem pomeni človekovo obilno, hitro pitje. Knjižno ^ Biti pijan kot krava/mavra. Narečno ^ Si pi:jen ko k'ro:va. Je pi:jen ko 'ma:ura. Razlaga ^ Mavra je črna krava. — 153 — Zinka Zorko, Anja Benko Knjižno ^ Narediti kravji požirek. Narečno ^ 'Ze: si pa na're:du p'ro:vi k'ra:uji po'ži:rek. Razlaga ^ Frazem pomeni, da je kdo napravil dolg požirek. Knjižno ^ Krava pri gobcu molze. Narečno ^ K'ro:va par 'go:pci du'je:i. Razlaga ^ Krmljena krava daje veliko mleka. Več, ko vložiš v kaj, večji je dobiček. Knjižno ^ Ali ti je krava jezik snedla? Narečno ^ 'Ko: ti je k'ro:va 'ji:ezik poji:edla? Razlaga ^ Frazem pomeni spodbudo k odgovoru. Knjižno ^ Biti krava neumna. Narečno ^ Si 'ti: ji:ena k'ro:va 'nu:ora. Razlaga ^ Slabšalni frazem za ženski spol je pogost pri prepirih. Knjižno ^ Imeti dolg jezik kakor krava rep. Narečno ^ Mo:š 'to:k ji:ezik ko k'ro:va 're:p. Razlaga ^ Frazem pomeni zelo zgovornega, obrekljivega človeka. Jezik je primerljiv z dolgim kravjim repom. Knjižno ^ Spoznati se na kaj kot krava na boben. Narečno ^ Na 'ta:u se pa g'li:x 'tak s'pu:ozneš ko k'ro:va na 'bo:bn. Razlaga ^ Frazem se nanaša na človeka, ki o kakšni stvari nima pojma, a se dela pametnega. Knjižno ^ Nisva krav skupaj pasla. Narečno ^ Čuj 'ti:, 'mi:d'vo: pa 'ni:sma k'ra:u s'ku:p po:sla, de bi se 'ti: 'tak z me'no:j 'manu. Razlaga ^ Frazem uporabljajo starejši ljudje za obrambo pred mlajšimi. Knjižno ^ Najprej štalica, potem kravica. Narečno ^ Va:iš 'ko:: »Na:jpre š'ta:lca, 'pol pa k'ra:uca.« Razlaga ^ Mlajši par si mora za skupno življenje najprej priskrbeti dom, tako kot mora kmet za kravo najprej priskrbeti hlev. Kokoš/kura Knjižno ^ Naj me koklja brcne, če lažem. Narečno ^ Naj me 'ku:ra 'bar:cne, či 'lo:žem. Razlaga ^ Kokoš ne more človeka brcniti, zato nekdo, ki uporabi ta frazem, gotovo laže. Knjižno ^ Imeti kurjo polt. Narečno ^ 'Ma:m kar 'ku:rjo 'ka:užo. Razlaga ^ Frazem se uporablja, kadar nas zebe ali kadar slišimo kaj presenetljivega, groznega. Knjižno ^ Je počenil kakor mokra kokoš. Narečno ^ Se je pu'če:pnala 'tako 'mu:okra 'ku:ra. Razlaga ^ Frazem velja za človeka, ki bi moral kaj delati, pa se mu ne da in se zato drži zadržano. — 154 — ■-S^ta-viita Cž-ntro- Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju Knjižno ^ Biti kot polita kokoš. Narečno ^ Je 'to:ka ko pok'ru:pana 'ku:ra. Razlaga ^ Frazem pomeni primerjavo z mokro kokošjo. Knjižno ^ Hoditi s kurami spat. Narečno ^ G're: s 'ku:rami s'po:t. Razlaga ^ Frazem pomeni, da gredo kokoši spat ob sončnem zahodu. Knjižno ^ Tudi slepa kura včasih zrno najde. Narečno ^ 'Še s'lapa 'ku:ra fčo:six 'zar:nu 'ne:de. Razlaga ^ Frazem izraža uspešno izveden poskus. Knjižno ^ Hoditi po jajcih. Narečno ^ 'Xu:diš 'tako po je:cax. Razlaga ^ Previdnež ne hodi po zlomljivem predmetu. Knjižno ^ Biti kot kura brez glave. Narečno ^ Je ko 'ku:ra brez g'la:ve. Razlaga ^ Frazem primerja nezanimanje koga za kaj s kuro brez glave, ki še skače sem ter tja. Konj Knjižno ^ Biti močan kot konj. Narečno ^ Ja:, 'tu:ti je pa 'ra:is 'mu:očn ko 'ku:oj. Razlaga ^ Frazem kaže na močnega moža. Knjižno ^ Biti kakor konjska figa. Narečno ^ Si na 'ci:e:sti 'tako 'ku:ojska 'fe:iga. Razlaga ^ Frazem primerja človeka, ki je pogosto na cesti, s konjsko figo. Knjižno ^ Biti na konju. Narečno ^ Ze: pa sn na 'ku:o:ji. Razlaga ^ Velja za človeka, ki je prišel na boljši položaj. Knjižno ^ Beseda ni konj. Narečno ^ Be'sada 'nan 'ku:oj. Razlaga ^ Frazem pomeni, da se tudi dvomljiva beseda izgovori, saj beseda nima take cene kot konj. Knjižno ^ Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. Narečno ^ 'Ša:iykanemu 'ku:oju se 'nana g'le:da na 'zo:be. Razlaga ^ Podarjene stvari ne smemo kritizirati. Konj z lepimi zobmi je več vreden. Koza Knjižno ^ Ne more biti koza cela in volk sit. Narečno ^ Sa pa 'te:i 'va:iš, de 'nana 'mu:re 'bi:t 'ku:oza 'cala, 'va:uk pa 'sat. Razlaga ^ Če nam uspe najti rešitev ali kompromis, je za nas spodbudno. — 155 — Zinka Zorko, Anja Benko Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Krt Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Lisica Knjižno Narečno Razlaga Maček Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Naučiti koga kozjih molitvic. 'Te bom ži naučsla 'ku:ozjix mu'li:tvic. Frazem izraža misel, da bo kdo koga naučil pameti, reda, ubogljivosti, tudi s tepežem. Biti grešni kozel. 'Ze: smu pa 'ne:dli g'ra:išniga 'ku:ozla. Grešni kozel je nekdo, ki je obdolžen za napake drugih. Streljati kozle. 'Ta:u je 'tu:ti, ko z'me:raj st'rala 'to:ke 'ku:ozle. Frazem pomeni, da kdo dela velike napake, neumnosti. Iti v krtovo deželo. Za 'ti:stiga, ko je u'mar:, se 'ri:e:če, de je 'ša:u f 'kar:tuvo de'ži:e:lo. Primerjava je primerna za nekoga, ki umre. Riješ kot krt. 'Re:iješ ko 'kar:t. Frazem pomeni nekoga, ki na zemlji vedno nekaj razkopava. Biti zvit kot lisica. Je z'v3ta ko li'ssca. Frazem pomeni zvitega, prebrisanega človeka. Gledata se kot pes in mačka. Se g'le:data 'tako pi:es pa 'mo:čka. Frazem velja za osebi, ki izmenjata sovražen pogled, ker se ne razumeta. Igrati se s kom kot mačka z mišjo. Se špala ž 'ji:m 'tako 'mo:čka z 'me:išjo. Frazem pomeni imeti nekoga v popolni oblasti. Kadar mačke ni doma, miši plešejo. 'Te:, ko 'mo:čke 'nan 'du:oma, 'me:iši p'le:šejo. Frazem pomeni, da če mačke ni v bližini, miši prosto rajajo/plešejo. Hoditi kakor mačka okrog vrele kaše. 'Xu:di 'tako 'mo:čka o'ku:l v'ri:le koše. Frazem pomeni, da bi kdo rad nekomu nekaj povedal, zlasti ker gre za novico, ob kateri bi se govorec lahko opekel. Če mački na rep stopiš, zacvili. Ci 'mo:čki na 're:p s'to:piš, zac'vali. Frazem pomeni, da nekoga prizadenemo, če vemo, kje je najobčutljivejši. — 156 — ^SlO-vio- Centra Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju Knjižno ^ Imeti/preganjati mačka. Narečno ^ 'Ko: 'ni:es pa 'mo:čka pre'go:jaš? Razlaga ^ Po neprespani, pijani noči je človek neprespan, mlahav. Knjižno ^ Kupiti mačka v žaklju. Narečno ^ 'Ze: si pa 'kapu 'mo:čka v 'žo:kli. Razlaga ^ Frazem izraža napačen nakup. Medved Knjižno ^ Spati kot medved. Narečno ^ Za 'ji:eniga, ko 'fe:ist s'pe:i, se 'ri:eče, da s'pe:i 'tako 'mi:e:dved. Razlaga ^ Ta frazem spoznajo že otroci v pravljicah o zaspanih medvedih. Miš Knjižno ^ Biti tiho kot miš. Narečno ^ Si 'te:ixo 'tako ji:ena 'mi:š. Razlaga ^ Za miši je značilno, da so tihe živali. Knjižno ^ Zagledati bele miši. Narečno ^ S 'tu:tim je pa 'tak 'fe:rtik. 'Ze: 'ži jo 'bale 'me:iši 'vadi. Razlaga ^ Pijanec, odvisen od alkohola, se mora zdraviti. Mravlja Knjižno ^ Delati kot mravlja. Narečno ^ Za 'ti:stiga, ko 'fe:ist 'dala, se 'ri:eče, de 'dala 'tako m'ra:ula. Razlaga ^ Mravlja je pridna žival. Knjižno ^ Imeti mravlje v riti. Narečno ^ Ci 'ko:ko 'u:otrok kar še'me:če, 'ri:ačemo, da 'mo: m'ra:ule v 'rati. Razlaga ^ Nemirnež se kar preseda. Muha Knjižno ^ Biti siten kotpodrepna muha. Narečno ^ Si 'satn 'tako pud're:pna 'mo:uxa. Razlaga ^ Frazem kaže na sitnega človeka. Mula Knjižno ^ Delati kot mula. Narečno ^ 'Dala 'tako 'mo:ula. Razlaga ^ Mula velja za pridno, delavno žival. Ta frazem je na južnem Pohorju pogost. Opica Knjižno ^ Skakati kot opica. Narečno ^ S'ko:češ 'tako ji:ena 'o:pica. Razlaga ^ Človek, ki rad pleše, skače, je podoben opici. Osa Knjižno ^ Biti hud/siten/razdražen kot osa. Narečno ^ Za 'te:čnega al pa 'satniga 'ri:ečemo, da je razd'ro:žen 'tako 'u:osa. — 157 — Zinka Zorko, Anja Benko Osel Knjižno Narečno Knjižno Narečno Razlaga Ovca Knjižno Narečno Razlaga Pes Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Knjižno Narečno Razlaga Petelin Knjižno Narečno Razlaga Kjer osel leži, dlako pusti. 'Ta:m, ko 'u:osu le'že:i, d'lo:ko pus'tei. Osle kazati komu. 'Ta:u nan 'lapu, če 'ji:enemu 'u:osle pu'ko:žeš. Otroci komu pokažejo jezik in si pomagajo z gibi rok. Biti črna ovca v družini. 'Ze: je pa 'u:on Čar:na 'apca is'po:du. Frazem velja za odrinjenega človeka iz družbe. Boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska. Mareš se 'ba:t 'ti:stiga pi:esa, ko sp'rada 'le:iže, 'zo:da pa g're:ize. Takšen pes je hudoben, prav tako tudi človek, ki je nevaren in ne prinaša nič dobrega. Zebsti kot psa. Ci 'ku:oga fe:ist 'ze:be, 'ri:ečemu, de ga 'ze:be 'tako pi:esa. Še pes ima rad pri jedi mir. Še pi:es 'mo: 'ra:d pri 'i:sti 'mi:r. Frazem izraža pasjo lastnost, da bo ukrepal, če ga kdo razdraži. Pes, ki laja, ne grize. 'Ti:sti pi:es, ko 'lo:ja, 'nana g're:ize. Vedeti, kam pes taco moli. Ji:es sn tak 'vadla, kam pi:es 'to:co mu'le:i. Človek ve, kaj ima kdo za bregom. Hoditi kakor petelin. 'Xu:di 'tako en pe'ti:elin. Primerjava velja za ošabnega človeka. Pikapolonica Knjižno Narečno Razlaga Polž Knjižno Narečno Razlaga Biti kot božji volek. 'Tu:ti je pa p'ro:vi 'bu:ožji 'vu:olek. Izraz pomeni pikapolonico, označuje pa pohlevnega, mevžastega človeka, ki pa vse vzame za dobro. Se sliniš kot polž. Se s'laniš 'tako 'pa:uš. Okrog ust so večkrat mokri otroci, pa tudi pijančki. 158 . 1/2015 Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju Ptica Knjižno Narečno Razlaga Rak Knjižno Narečno Razlaga Riba Knjižno Narečno Razlaga Slon Knjižno Narečno Razlaga Sraka Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Sršen Knjižno Narečno Razlaga Svinja Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Živeti kakor ptiček na veji. 'Ze: pa ži'vei 'tako p'tač na 'vi:ji. Tak človek živi brezskrbno, veselo življenje. ^ Iti rakom žvižgat. ^ Za 'ti:stiga, ko se mu b'le:iža ku:onec, se ' ri:e:če, da bo 'šau 'ra:kom ž've:ižgat. ^ Frazem pomeni umreti. Biti zdrav kot riba. Je zd'ra:u ko 'raba. Riba velja za zdravo žival. Delati iz muhe slona. Ci ke:r preti'ra:va, 'ri:ečemu, de 'dala z 'mo:uxe s'lu:ona. Frazem pomeni pretiravanje. Krasti kot sraka. K'ro:de 'tako s'ro:ka. Sraka velja za kradljivko. Dreti se kot sraka. Se 'di:ere ko s'ro:ka. Frazem pomeni človeka, ki vrešči, vpije, se dere. Imeti sršene v riti. Ci 'namaš 'nič 'mi:ra, je g'li:x 'tak, ko bi 'mi:eli sar'ši:ene v 'rati. Frazem predstavlja nemirnega človeka. Biti debel kot prašič. 'Ti:sti, ko je 'fe:ist 'di:ebo, je 'tako p'ra:šič. Frazem primerja človeka s svinjo. Ričet je boljši, če je prašič vanj stopil. Ri:čet bi 'biu 'bu:lši, či bi p'ra:šič 'nat s'to:pu. Biti pijan kot svinja. Ci je 'ke:r fe:ist 'pi:jen, 'ri:ečemu, da je 'pi:jen ko p'ra:se. Frazem pomeni nečistočo pri svinji, pijan človek namreč smrdi, je popackan, polit. Ravnati s čim kot svinja z mehom. Ci 'gar:du 'dalaš s 'či:m, 'ri:ečemo, de 'dalaš 'tako s'vi:ja z 'me:xom. — 159 — Zinka Zorko, Anja Benko Štorklja Knjižno ^ Narečno ^ Razlaga ^ Štorklja ti bo prinesla bratca. Ut'ru:okam 'ri:ečemo, de jih je š'to:rkla par'm:esla. Frazem kaže na staro reklo, da štorklja prinaša otroke. Tele Knjižno Narečno Razlaga Vsako tele ima svoje veselje. F'so:ko 'ti:ele 'mo: s'vu:oje ve'si:elje. Keber razlaga, da gre za pravico mladih, nezrelih in nespametnih. Frazem izraža dopuščanje neprimernega ravnanja. Uš Knjižno Narečno Razlaga Jesti kot uš. Pa 'tu:t ja:iš 'tako ji:e:na 'u:š. Uš vedno je, zato takšna primerjava. Zajec Knjižno Narečno Razlaga Knjižno Narečno Razlaga Bežati kot zajec. Je z'ba:ižau ko en 'ze:c. Zajec je urna in tudi bojazljiva žival. Vedeti, v katerem grmu tiči zajec. Ci 'vamu, za 'ko: se g're:, na'vo:dno 'ri:ečemu, de ži 'vamu, f'ke:rem 'gar:mi ti'če:i 'ze:c. Frazem pomeni, da nam je rešitev uganke dobro znana. Zaba Knjižno Narečno Razlaga Napihovati se kot žaba. Se napi'xo:uje ko 'žo:ba. Frazem se nanaša na človeka, ki hoče biti v središču pozornosti. Zolna Knjižno Narečno Razlaga Piti kot žolna. Za 'ti:stiga, ko 'fe:ist pije, se 'ri:eče, de pije ko 'žo:una. Žolna vedno kliče dež. V prenesenem pomenu se izraz žolna uporablja za označevanje pijanca. —> 2.1 Posebna poimenovanja za živali v oplotniškem govoru apca ovca; bajpka 'zajklja'; 'mamdlc 'zajec' (m. sp.); 'bsdsr 'oven'; 'bu:ožji 'vu:olek 'pikapolonica'; 'ci:ek 'klop'; 'ča:ila 'čebela'; 'čo:uyka, 'čo:uykec 'svinja'; Xa:bux 'jastreb'; kost'ro:mn 'oven'; ki:ebar 'hrošč'; 'ko:ura 'kokoš'; 'lo:rbeki (apčji, 'ko:izji) 'živalsko govno'; 'ma:ca 'čebelja matica'; mara'šo:k, ma'ra:isec 'merjasec'; m'ro:mur 'bramor'; 're:ca 'raca'; 'sar:šo, sar'ši:ela 'sršen'; št're:igla 'strigalica'; 'u:l 'čebelnjak'; 'ze:c 'zajec'. 160 . 1/2015 Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju 3 Živalski frazemi v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju2 bolha, f. - der Floh ^ bolha me pika, je; bolhe loviti; čebela, f. - die Bine ^ čebele gredo na zbir; čebela piči; čebele mrejo (Cigale); črv, m. - der Wurm ^ črve pasti 'mrtev biti'; črv na prstu; figa, f. - die Fiege ^ konjska figa; figo komu kazati; govedo: - govedo, n. - das Rind ^ ti si pravo govedo (v Savinjski dolini); - živina, f. - das Vieh ^ neumen kakor živina; delati kakor črna živina; - krava, f. - das Kuh ^ kamor je šla krava, naj gre še tele; - mavra, f. - eine schwarzgestreifte Kuh ^ ponoči je vsaka krava mavra; - bik, bika, m. - der Stier ^ pojdi se z bikom bost; kača, f. - die Schlange ^ mrzel kakor kača; jača kača; konj, konja, m. - das Pferd ^ na konju biti; močen kakor konj; dela kakor konj; koza, f. - die Ziege ^ ne more biti koza cela in volk sit; krt, krta, m. - der Maulwurf ^ boji se dneva kakor krt; lisica, f. - der Fuchs ^ vsaka lisica svoj rep hvali; lisici na rep sesti; mačka, f. - die Katze ^ kakor mačka okoli vrele kaše hoditi; mačko v vreči (žaklju) kupiti; gledati se kakor pes in mačka; kar mačka rodi, rado miši lovi; tak si kakor breja mačka; miš, f., - die Maus ^ moker kakor miš; ni ptič ni miš; slepe miši loviti; mravlja, f. - die Ameise ^ mravlje mi lezejo po životu; mravlje me obletajo; mravlje so me obsule; muha, f. - die Fliege ^ siten kakor muha; podrepna muha 'muha, ki živini pod rep sili'; muhe v glavi imeti; mula, n. - das Maulthier ^ mulo nositi; mulo pasti; osel, -sla, m. - der Esel ^ tudi psovka; osle moliti ali kazati komu; pes, psa, m. - der Hund ^ psu zvoniti; gledata se ali dobra sta si kakor pes in mačka; nas se pes obesi; lačen je kakor pes; še pes ga ne povoha; vem, kam pes taco moli; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese; petelin, petelina, m. - der Hahn ^ ošaben kakor petelin na gnoju; polž, m. - die Schnecke ^ počasi hodi kakor polž; prase, praseta, n. - ein junges Schwein ^ psovka: ti prase, ti; ptica, ptič, f., m. - der Vogel ^ ni ptič ni miš; pravi ptič je; riba, f. - der Fisch ^ zdrav ^je kakor riba; srna, f. - das Reh ^ skače kakor srna; nositi se kot srna, pa nema zrna; sršen, -ena, m. - die Hornis ^ leti, kakor bi ga sršeni lovili; sršene v glavi imeti; sršene dražiti; 2 Frazemi, izpisani iz Pleteršnikovega slovarja, so zapisani v ležeči pisavi in podčrtani. — 161 — Zinka Zorko, Anja Benko völk, völka, m. - der Wolf ^ volk sit pa koza cela ne more biti; mi o volku, volk pa iz lesa; volk biti na kako jed; vrabec, -bca, m. - der Sperling ^ ima vrabca pod klobukom 'noče se odkrivati'; vran, vrana, f. - die Krähe ^ vrana vrani oči ne izkljuje (izkoplje); zajec, -jca, m. - die Hase ^ v tem grmu zajec tiči; meni filozofija pa zajcu boben; žaba, f. - der Frosch ^ žaba se reka malim otrokom: »Oj, ti žaba mala, ti!«. 4 Sklepne misli V prvem delu prispevka sta na glasoslovni ravni predstavljena štajerska južno-pohorska govora Mislinje in Oplotnice. Govor Mislinje je na Karti slovenskih narečij (1993) označen na vzhodni meji koroškega mežiškega narečja ob štajerskih južnopohorskih govorih in štajerskem srednjesavinjskem narečju, a njegova današnja narečna podoba v glasoslovju kaže na štajersko podstavo, saj je samoglasniški sistem podoben južnopohorskemu s tipičnima štajerskima dvoglasnikoma (e:i in o:u). Mislinjski samoglasniški sistem sestavljajo dolgo (i/, i:i, u:/u:u, e/, o/, e:i, o:u, e:/ee:, o:/uo:, ar:) in kratko naglašeni samoglasniki ter nenaglašeni samoglasniki, ki so dobro ohranjeni. V soglasniškem sistemu se govor od knjižnega loči le v nekaterih premenah, ki so natančneje predstavljene. Govor Oplotnice je štajerski južnopohorski govor, ki ima že več dvoglasnikov (i:e, u:o, e:i, o:u, a:i, a:u). Govor kaže nagnjenje k diftongizaciji dolgih vokalnih fonemov, enoglasniki pa so srednje dolgi, vendar jih označujemo z dvopičjem, saj sta kratko naglašena le polglasnik in a. Kratki naglašeni samoglasniki so se praviloma podaljšali, kratki polglasnik in kratki a pa sta nastala po monofton-gizaciji nekaterih diftongov. Soglasniški sistem je podoben knjižnemu; pojavi, ki to narečje ločujejo od drugih štajerskih govorov, so opredeljeni. V drugem delu prispevka je preučenih in zapisanih 91 živalskih frazemov v štajerskem južnopohorskem narečju Oplotnice, in sicer za naslednjih 43 živali: bik, bolha, čebela, čmrlj, črv, dihur, golob, gos, govedo (živina, krava), kokoš/ kura, konj, koza, krt, lisica, maček, medved, miš, mravlja, muha, mula, opica, osa, osel, ovca, pes, petelin, pikapolonica, polž, ptica, rak, riba, slon, sraka, sršen, svinja, štorklja, tele, uš, zajec, žaba, žolna. Frazemi so najprej zapisani v knjižni, nato v narečni obliki, dodana jim je tudi kratka razlaga. Nato sledi zapis še 20 narečnih posebnih poimenovanj za živali v obravnavanem govoru. Zadnji, tretji del prispevka je posvečen analizi živalske frazeologije v Slo-vensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika. Ugotovljeno je, da pri iskanih 61 geslih za živali v tem slovarju najdemo 65 frazemov, ki se nanašajo nanje, in sicer pri naslednjih slovarskih člankih: bolha (2), čebela (3), črv (2), figa (2), govedo (6 ^ govedo: 1, živina: 2, krava: 1, mavra: 1, bik: 1), kača (2), konj (3), koza (1), krt (1), lisica (2), mačka (5), miš (3), mravlja (3), muha (3), mula (2), osel (1), pes (7), petelin (1), polž (1), ptica (2), riba (1), srna (2), sršen (3), volk (3), vrabec (1), vran (1), zajec (2). — 162 — c-Sla-ViA. Centra - Živalski frazemi v .štajerskem južnopohorskem narečju - VIRI IN LITERATURA Janez KEBER, 1996: Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva družba. —, 1998: Živali v prispodobah 2. Celje: Mohorjeva družba. Tine LOGAR, 1956: Prispevek h klasifikaciji pohorskih govorov. Slavistična revija 9, 30-34. --, 1959: Dialektična podoba Pohorja. Razprave [Razred 2]. Razred za filološke in literarne vede 5, 81-90. —, 1975: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tine LOGAR, Jakob RIGLER, 1993: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije. —, 2001: Slovenska narečja. Nacionalni atlas Slovenije [kartografsko gradivo], 1. zvezek. Ljubljana: Rokus. 119. Nataša OČKO, 2002: Živalska frazeologija v oplotniškem govoru. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Lea ODER, 2003: Mislinjski govor. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Maks PLETERŠNIK, 1894: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo. —, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894-1895). Transliterirana in elektronska izdaja. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC. Fran RAMOVŠ, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Zinka ZORKO, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor: Slavistično društvo. (Zora 6). —, 2009: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. (Zora 64). ANIMAL PHRASEMES IN THE STYRIAN SOUTH POHORJE DIALECT The paper analyses animal phrasemes in the Styrian South Pohorje dialect of the Oplotnica dialect in Pletersnik's Slovensko-nemski slovar. The lexical units for animal names pertain to domestic animals such as a flea, bull, bee, bumblebee, worm, skunk, pigeon, goose, snake, hen, horse, goat, cow, mole, fox, cat, bear, mouse, ant, fly, wasp, donkey, sheep, dog, ladybird, snail, bird, crab, elephant, magpie, hornet, swine, stork, louse, rabbit, frog and woodpecker. In some cases, dialectal expressions for the animal names are presented as well. The phrasemes are first written in the literary (i. e. standard) form and then in dialectal form. — 163 — Zinka Zorko, Anja Benko The Mislinja dialect is classified as a Styrian dialect as it has developed a long consonantal system:;';, i;i, u;/u;u, e:, o:, e;i, o;u, e;/ee;, o;/uo;, ar:. The diphthong e;i represents the circumflexed jat and the long etymological e, while the diphthong o;u mirrors the long circumflexed o. The wide o; represents the always long a;. The consonantal alternations are the following: the softened lj has lost its palatality, while the softened nj lost its nasality; the sonorant j pushes its way before d, g, s; the clusters dl and dn are preserved, while the word-final -g is pronounced as the fricative x. The Oplotnica dialect abounds in more diphthongs: i;e, u;o, e;i, o;u, a;i, a;u. The sound i;e represents the umlauted stressed e and a semi-vowel, u;o is a reflex of the umlauted stressed o, e;i reflects the long i;, the vowel o;u mirrors the sound u;, a;i reflects the always long jat and the long etymological e, while a;u mirrors the long etymological o. As in the Mislinja dialect, the long wide o; evolved from the long a; sound. Short stressed vowels are normally prolonged, whereas short semi-vowels and the short a sound developed in the process of monophthongization of some diphthongs. The consonantal system exhibits secondary nasalization as well. The vocabulary items reveal some peculiar expressions in naming animals. In Pletersnik's Slovensko-nemski slovar the animal phrasemes in brackets complement some of the lexical units naming animals, for example a bull, flea, bee, worm, snake, horse, goat, mole, cow, fox, cat, mouse, mule, ant, bird, hornet, wolf, sparrow, magpie, rabbit and a frog. 164 S^aviiO. (Centra.