Ozir po svetu.
Pisma o samostanih srbskih.
Po starih srbskih cerkvah in samostanih, po teh zvestih varhih pravoslavne vere in narodne ponositosti, ki so jih slavni Nemaniči zidali, se nahajajo brezštevilne, svetu še neznane in za srbsko povestnico neprecenljive starine. Znano je častitim bralcem „Novic", kolike vrednosti je naš slavni Miklošič v samostanu Hilandaru na Sveti gori našel in v svoji naukapolni knjigi „Slavische Bibliothek" popisal. Samostan Hi-landar sta Nemanja L in pa kralj Milutin Ne-manič VII. na novo zidala in popravila.
Nemanja se je rodil leta 1114. v Ribnici v deželi Zeti. (Pod Žeto je spadala današnja Crnagora, južna Ercegovina in severna Albanija.) Njegov oče Teša bil je župan Rasi je, to je, okolice današnjega Novega Pazar-a. Od županije raške „Novi Pazar" imajo Srbi še dandanašnji pri tujcih imena: Racen, Raicen itd.
Nemanja po očetu raški župan je kmalu zbral vse srbske dežele pod^svojo oblast, tako današnjo knje-ževino Bosno, Zento, Crnagoro, Dalmacijo, Ercegovino, Macedonijo, Albanijo, Srem, Slavonijo itd. in si dal naslov: „Stefan Nemanja L, kralj srbski." Vladal je srečno in slavno 36 let, umrl je v 86. letu svoje starosti leta 1200 na Sveti Gori v samostanu Hilandaru, kamor je za svojim sinom Racko-m prišel, omenjeni samostan na novo sezidal in kraljevsko obdaril. Nemanja I. je za vreme svoje slavne vlade sezidal ne samo Hilandar na Sveti Gori, ampak še mnogo dru-zih cerkev po državi; al vse so divji Turki podrli in požgali; ostal je od njegove slavne vlade in od njega sezidan samo še prekrasen samostan Studenica v današnji knježevini. Samostan Studenica je zdaj pravi Jeruzalem narodu srbskemu. Zidal ga je iz samega lepega marmora prekrasno Nemanja I.; še dan danes tii njegovo truplo počiva in pravoslavni narod srbski ga časti z največo pobožnostjo in hvaležnostjo. Narod pobožni išče pri truplu svojega sv. kralja Nemanje L pomoči v raznih stiskah in boleznih. Truplo sv. kralja Nemanje leži še dan danes vse v svili in zlatu zavito, kakor ga je zavil njegov sin Račko sv. Sava. To poslednje ime je Račko v samostanu dobil in se pod tem imenom tudi v narodu srbskemu časti. Samo obraz je odkrit, da ga more pobožni narod poljubo-vati. V zlato in svilno prekrasno obleko zavito truplo je položeno v pozlačeno črno skrinjo iz ebenovega lesa, ktera v lepem marmornatem grobu leži. Skrinja, v kteri sv. truplo leži, je pokrita s svilnim in umetno z dragocenimi, zlatimi slikami ozaljšanim pokrivalom, ki mu ga je sultanica Mileva, žena Bajacitova, nesrečna hči čara Lazara, poklonila, in s prekrasnim krilom, kterega je patrijarh Crnojevič njegovemu grobu poklonil. V samostanu Studenici je tudi vsa masna obleka Nemanjevega sina sv. Save in vsa druga duhovska posoda njegova. Zlatih kičank, smaragdov, rubinov in druzih biserov,   lepega stroja in raznih umetno nabav-
ljenih podob in slik na grobu sv. kralja in na dragi masni obleki, duhovski posodi in pripravi sv. Save tukaj popisati ne morem. Tudi ne krasote marmornega samostana, arabesk, nakit, lepotij in umetnih slik, podob in krasote njegovih sten in oltarjev. Tudi ne dragocenega sv. križa v velikem oltarju, na kterem so vsi prazniki, svetniki in dogodbe sv. pisma tako umetno izrezani, da se jim človek prečuditi in jih nagledati ne more tem manj še le popisati! Na zlato-svilni, masni obleki sv. Save je vseh 12 apostolov, Kristus, Mati Božja, grb srbskega carstva, dvoglavni orel in druge prekrasne podobe iz čistega zlata itd. Tudi mi ni tukaj mesto popisati raznih staro-slovenskih napisov in podob po stenah cerkve in samostana, po duhovski posodi in masni obleki sv. Save in na grobu njegovega očeta sv. kralja Nemanje I.
V  samostanu Studenici je Nemanja ko menih dve leti živel; od tod je šel na Sveto Goro k svojemu sinu Rack-u, kjer je tudi umrl. Iz Svete Gore je prenesel njegov sin sv. Sava, truplo svojega sv. očeta Nemanje v samostan Studenico in tukaj je sv. Sava potem živel sedem let ko varh in čuvar groba svojega sv. očeta.
V  Studenici ležijo tudi kosti Štefana prvovenčanega Nemaniča II.; bil je on starji Nemanjev sin; umrl leta 1224. Zidal je prekrasno cerkev Žica na reki Ibri blizo Karanovca, v kteri so se srbski kralji nekdaj venčavali. Tudi njega srbski narod časti ko svetnika. Njegovega sina kralja Radoslava Nemaniča III. truplo tudi v Studenici počiva. Kdor hoče o samostanu Studenici, srbskem Jeruzalemu, kaj več vedeti, naj čita „Vila" broj 3. in 4., kjer je gosp. Vladan Georgijevič na tanko vse imenitnosti ovega samostana popisal.
(Dalje prihodnjič.)
121
Ozir po svetu.
Pisma o samostanih srbskih.
(Dalje.)
Ne manj a je imel tri sine: Štefana, Vukain pa Račka. Štefan je podedoval po očetu kraljestvo, se je kakor njegov oče Nemanja posvetil, in oba ležita kakor sem gori povedal, skupaj v Studenici, kjer jih narod ko svoja svetnika časti. Vuk, drugi Nemanjev sin, je bil malovreden in državi na škodo. Račko, tretji sin Nemanjev, je bil pa za srbsko cerkev to, kar je bil njegov oče za srbsko^državo, in se je posvetil kakor njegov oče in brat Štefan. Račko, kraljevič srbski, se je rodil 1. 1170. ali 1169. Ta mladi sin Nemanjev bil je lepe rasti, bistrega uma in veselje svojih pobožnih starišev. Se ko mali fantič je najrajši bral sv. pismo, je rad v cerkev hodil in molil. Bil je krotak, in njegova edina želja bila je samo Bogu služiti. Enkrat je prišel nek slavjansk menih na dvor Nemanjev, ali je bil Rus, ali Srbin ali Bulgarin, tega ne vem. Slavjanjebil, pripovedoval je o življenji menihov na Sveti Gori. To je pa pobožnemu Račku silno do-padlo , tako, da je sklenil tudi na Sveto Goro iti in tam Bogu služiti. Dogovori se z menihom, gre na lov v neko hosto, kjer ga je po dogovoru menih čakal, pa hajd! na Sveto Goro brez znanja in dovoljenja starišev! Ko Račka z lova le ni, se pobožni stariši prestrašijo in ga dajo po vsem kraljestvu skrbno iskati. Poslance pošljejo tudi na Sveto Goro, kjer so ga tudi našli v slovanskem samostanu. (Bilo je takrat na Sveti Gori že več slovanskih samostanov.) Ker Račko še ni bil ostrižen in ne še preoblečen, zato ga poslanci zahtevajo nazaj. Al Račko nekako poslance prevari in se da ostrici in v meniško obleko obleči. Zdaj ga niso mogli poslanci več nazaj zahtevati in Račko jim da svojo posvetno obleko in svoje lase, da pokažejo sta-rišem, da je res menih v samostanu Vatopedi pod imenom Sava. Ko oče Nemanja vidi, da nikakor več svojega sina nazaj dobiti ne more, pošilja mu obilne darove, s kterimi je Sava zidal lepe nove samostane in cerkve, ki še zdaj stojijo na Sveti Gori.
Stari, pobožni oče Nemanja se naveliča vlade in tudi on gre v samostan Studenico, pod imenom Simeon leta 1195, kjer je dve leti ko menih živel in potem pa je šel na Sveto Goro k svojemu sinu leta 1197., kjer je več cerkva in samostanov sezidal, med kterimi je najimenitniši H i lan d ar. Nemanja I. ko menih in srbskega naroda svetnik pod imenom Simeon kmalu umrje na Sveti Gori in pokopan je bil v samotanu Hilandaru.                                                     (Dal. prih.)
130
Ozir po svetu.
Pisma o samostanih srbskih.
(Dalje.)
Cez 8 let prenese sin Sava na prošnjo svojega brata Štefanaprvovenčanega Nemaniča II. truplo svojega očeta v Srbijo v samostan Studenico, kjer ga še zdaj srbski narod časti in pri njeni tolažbe, pomoči in zdravja išče. Sv. Sava ostane ko arhimandrit samostana Studenice nekoliko let v Srbii, uči narod po vsem kraljestvu, zida s svojim bratom Nemanicem II. velikanski samostan in cerkev Žica pri Karanovcu, ki je bila potem srbska metropolija (sedež arhiepiska, velikega škofa), kjer so se srbski kralji venčali. Se zdaj stoji zidovje tega nekdaj prekrasnega samostana in cerkve njegove. Sv. Sava gre čez nekoliko let zopet na Sveto goro in od tod v Karejo, kjer je več let bival v neki majhni kočici, ktero je sam zidati dal in ktera še zdaj stoji v samoti. Tukaj je slišal, da je srbska cerkev v nevarnosti; zato se podd vNikejo k grškemu patrijarhu Germanu. Bili so takrat Latinci Grke premagavši gospodarji Carigrada. Sv. Sava naznani nevarnost pravoslavne vere v Srbii grškemu patrijarhu Germanu in čaru Todor-u, in jima kaže neobhodno potrebo, da, ako se v Srbii hoče obdržati pravoslavna vera, mora Srbija imeti za-se svojega nezavisnega metropolita. Grški pa-trijarh ga postavi za prvega srbskega velikega škofa, in Sava gre potem v Srbijo, kjer v samostanu Žici svojega brata Štefana za kralja venca. Zato se ta kralj imenuje Štefan prvovenčani Nemanič II. V Žici je sv. Sava ko metropolit božjo službo izvrševal in narod v kristjanstvu podučeval. Postavil je po Srbii še 12 novih škofov. Sveti Sava je šel tudi v Dalmacijo, pa se odtod odpeljal v Jeruzalem; obišče Golgato, Nazaret, Tabor, Babilon itd., nabira povsod ostanke svetnikov in našega Izveličarja, in gre potem čez Akre, Nikeja, Solun in Sveto Goro nazaj v Srbijo. Potem potuje po vsej Srbii in podučuje narod z naj-večim vspenom, kajti narod ga je že ko svetnika častil in poslušal.
Za vlado nesposobnega kralja Radoslava narod s prestola bacne, sv. Sava ga po tadanjem običaji po miniško ostriže in preobleče, pa venčd njegovega brata Vladislava s kraljevim vencem ter ga oženi z Ase-novo hčerjo kralja Bulgarov. Ko je sv. Sava tako v svoji domovini kraljev prestol in pravoslavno vero vtrdil, gre zopet v Jeruzalem, obhodi vsa sveta mesta in vse samostane in cerkve v sveti deželi. Odtod grž v Egipt,  Aleksandrijo in  Livijo.    Plezal je  na  goro
Sinaj, kjer je v tamošnjem samostanu ves čas velikega posta preživel. Od tod se vrne v Jeruzalem nazaj, obhodi še enkrat sveta mesta in gr6 kroz Antiohijo in Armenijo nazaj in pride v Bulgarsko, kjer ga je kralj As ena v svojem prestolnem mestu „Trnovo" veličastno sprejel. Da, šel mu je kralj z vsemi svojimi velikaši sam naproti.
V Trnovi na Bulgarskem sv. Sava nevarno zboli. Sedaj razdeli lepe cerkvene stvari in svetinje svetnikov in našega Izveličarja in vse, kar je na svojem daljnem potovanji po svetih mestih nabral. Polovico teh reči je izročil samostanu Studenici, kjer se še zdaj nahajajo, polovico^ pa srbski Arhijepii. Umrl je v Trnovem leta 1237. Cez leto in dan pride sam Vladislav, kralj srbski, v Trnovo, in prosi Aseno, kralja bulgarskega, za truplo svojega sv. strica Save. In ko so njegov grob v samostanu 40 mučenikov odprli — glejte čudo! Truplo je lepo celo, nepokvarjeno in tako ko da bi Sava mirno spal! Z največo svečanostjo so prenesli truplo v Srbijo. Kralj Vladislav sam in ž njim srbski veliki škof z vsemi srbskimi škofi in arhimandriti itd. so šli mrliču naproti. Sv. truplo so odnesli v današnjo Ercegovino v samostan „Mileševo" na reki Limi. Sv. Sava (Račka) in pa njegov oče sv. Simeon (Ne-manja) sta Srbom najslavniša narodna svetnika. Sv. Sava se je častil v Mileševi v prekrasnem samostanu, kte-rega mu je kralj Vladislav iNemanič IV. zidal. Od vseh strani srbskega carstva je pobožni narod na grobe svojih dveh svetnikov hitel, ju častil, pri njima tolažbe in pomoči iskal. Na grob sv. Simeona v Studenici še današnji narod srbski kakor v svoj Jeruzalem hiti. Al Nema-n j e v e m - u svetemu sinu Račku — sv. Savi — v kte-rega je narod največe zaupanje imel in ga kot svojega največega svetnika častil, se je po divjih Turkih silna grozovitost dogodila! Divji Sinan-paša, prokleti odpadnik in kristjanske krvi nenasitljivi poturica, dal je zapaliti in razrušiti prekrasni samostan „Mileševo", kte-rega je kralj Vladislav Nemanic IV. svojemu stricu sv. Savi sozidal. Zapovedal je truplo sv. Save v Beli-grad odnesti, in tukaj ga na beligradskem polji, ki se „Vračar" imenuje, sežge! 30. marca 1595. leta. Mislil je divji poturčenjak, da tako bode ves spomin na svojega največega svetnika v narodu srbskem zadušil, in da se bode potem ves narod poturčil. Al prevaril se je strašno! Sv. Sava je in ostane največi srbski svetnik, in srbski narod je in bode največi sovražnik divjega dušmanina!
Dandanes se vidijo samo še velikanske razvaline prekrasnega samostana Mileševa. Današnja Ercego-vina se je po sv. Savi imenovala^„Vojvodina sv. Save", in njeni vojvodi nosili so naslov „Cuvar groba sv. Save."
(Dalje prihodnjič.)
139
Ozir po svetu.
Pisma o samostanih srbskih.
(Dalje.)
Prokleti S in an-Paš a bil je Srb iz velikega sela Sokolovca blizo Prizrena, pa poturčil se je kmalu, ko je odrastel in bil je potem strah in groza vsem kristijanom, veselje in radost vsem Turkom. Turki ga ko svetnika še sedaj častijo, kristijani pa po Turčii še dandanes z njegovim imenom otroke strašijo. Bil je nepremagljiv junak in vojeval se je ko v6liki vezir pod vladama štirih sultanov od leta 1520. do 1595. pod Selim-om I. in II., pod Amurat-om III. in Muha-medom III. Zmagal je v Afriki, Azii in v Evropi s svojimi slavenskimi (srbskimi) janičari, in želel je vse Srbe šilom poturčiti, zato je srbske prekrasne samostane in cerkve podiral in palil in iz lepega njihovega marmora turške žamije (cerkve) zidal. V samem Pri-zrenu, prestolnem mestu čara Dušana, je 12 kristijan-skih cerkev podrl in turške mošeje iž njihovega kamenja naredil. Padla je po njegovem ukazu tudi prekrasna cerkev sv. Arhangela v Prizrenu, kojo je car Dušan zidal in je zdaj turška mošeja! Al dvor čara Dušana v Prizrenu še stoji in v njem so sedaj turške šole. Sin an-Paš a je bil rojen okoli leta 1530., umrl je leta 1596. ali 1597. (Glej Srečkovič „Sinan-Paša" str. 71—85.)
Posebno mnogo cerkva in samostanov je zidal kralj Milu ti n Nemanic VII. Na Sveti gori je srbski samostan Hilandar Čisto na novo sezidal in mu dodal cerkve in darove. Zidal je tudi v Jeruzalemu lep samostan sv. Dimitrije. V Carigradu je zidal lepo cerkev in bolnico za Srbe, kojo je oskrbel z vsemi potrebščinami, pa tudi s knjigami, in ne samo molitvenimi, temuč tudi drugimi. V Solun-u je zidal kraljevsk dvor in cerkev sv. Nikola in sv. Jurja. Po Srbii je pa toliko samostanov in cerkva zidal, da se jim broja ne zna.
Najimenitniši samostan srbski je „Visoki De-čani", kojega je blizo Prizrena Štefan Uroš Nemanic VIII., oče silnega čara Dušana, sezidal, in ki seje hvala Bogu in Turkom! še do današnjega dne obdržal. To je najlepši in največi samostan srbski, še lepši in veci je od Studenice. Cerkev je iz samega krasnega marmora raznih barv in dolga je 120, široka pa 74 čevljev. Streha je vsa iz olova. Po marmornastih stenah so vsake baze živali in rastline tako umetno v marmor vrezane, da se jim človek čuditi mora. Vse polne so stene tacih umotvorov. V cerkvi sta še zdaj dva velika marmornasta stola: eden je bil za kralja, drugi za patrijarha. Štefan Dečanskije zidal cerkve tudi v Jeruzalemu, v Aleksandrii v Egiptu, v Carigradu, na Sveti gori in posebno mnogo po svojem kra-
ljestvu; ali najslavniša in za srbsko povestnico predrage važnosti so „Visoki Dečani." Ne daleč od Prizrena in „Visoki Dečani" je vas Hoča, ki ima 100 hiš in 13 cerkva! To selo stoji vse v vinogradih. Ti vinogradi so bili srbskih velikašev iz Prizrena, prestol-nega grada (mesta) čara Dušana. Vsak bogatejši ple-menitaš je zidal v svojem vinogradu po jedno cerkev, ki neki še zdaj stojijo; al zapuščene so; samo v dveh se še opravlja služba Božja. Tukaj je tudi car Dušan silni svoj vinograd imel, kojega ima zdaj samostan „ Visoki Dečani." Menihi tega samostana bero ta Dušanov vinograd v posebne kadi in spravljajo vino v posebne sode. Pri Božji službi vpotrebujejo to vino in kadar k njim gosti pridejo, pijo to vino v slavo Božjo in v spomin čara Dušana. (Glej Medakovič „Povestnica srbskega naroda" str. 78.)
V Djakovem blizo Peči (Ipek) je bilo za vreme Dušana veliko srbsko vseučilišče, in okolne vasi in mesta bila so fundus ali kapital šol djakovaških. Še dandanes se neki nahajajo kotli in druga posoda, v kteri so se jedi za učence djakovske kuhale. Vidijo se v turški žamii. (Glej Medakovič str. 73.) V Peči je bil sedež srbskega patrijarha, do leta 1690.; to leto je pa-trijarh Arsenije Crnojevič z 37.000 srbskimi porodicami v Avstrijo bežal. Povedal sem že, da je bil najprej samostan Žica na reki Iber blizo Karanovca, kte-rega sta Nemanjeva sina kralj Štefan, prvovenčani, in njegov brat sv. Sava zidala, sedež srbskega patrijarha.                                                         (Dal. prih.)
193
Ozir po svetu.
Pisma o samostanih srbskih.
(Dalje.)
Tudi samostan „Ravanica" na reki Resavi v današnji knježevini, kterega je car Lazar zidal, in kteri še dan danes stoji, je za srbsko povestnico velike cene. Tukaj je ležalo več let telo čara Laz ar a, in od tod so bežali ž njim v Srem, v Fruško goro, da ne bi ga divji Turki požali, kakor so sv. Savo in druge svetnike narodne. Zdaj počiva njegovo telo v samostanu Ravanici v Fruški gori. In praznik sv. čara Lazar a je 15. junija na nesrečni Vidov dan, — na dan bitke kosovopoljske!
Popisati vse samostane in brezštevilne cerkve starodavnega srbskega carstva, kterim se je človek čuditi moral, kakor se še zdaj čudi onim, ki še stoje ali ki so se razrušile v razvaline, tukaj ni mesto za to. Castitim bralcem ,,Novic" naj zadostuje to, da opomnim, da je še zdaj v sami knježevini srbski 43 samostanov; mnogo mnogo cerkvi, ki so vse nevihte turškega divjaštva prestale in od propasti srbske slave do današnjega dne izdržale kakor nepremakljive skale v sredi viharnega morja.
Srbija je bila, kakor Safafik pravi, „s samostani, palačami in cerkvami posejana zemlja." In Turci sami pravijo: „Pri pogledu razvalin srbskih samostanov in cerkva se vidi, da so Srbi svcje čare imeli!" (Glej Safarik „Geschichte der siidslavischen Literatur" III. str. 85.)
Srbski samostani so neprecenljive vrednosti za narod srbski. Oni so bili narodne šole, oni so ohranili narodno ponositost; da! oni so bili pravi čuvarji naroda, vere in domovine. Oni so opominjali narod stare srbske slave, in njihove velikanske razvaline budile so ga k maščevanju.
Kakor sem že rekel, pri samostanih svojih slavnih preddedov je narod srbski vselej in v vsaki potrebi pomoči iskal, kakor je še dandanes išče. Jez sam sem se o tem že večkrat prepričal; posebno enkrat letošnje hude zime sem se prestrašil, ko sem nekega jutra šel po navadi od hiše do hiše bolnikov obiskavat — pa nobenega bolnika doma ne dobim! Bila je v nekem bližnjem samostanu svečanost, in vsi moji bolniki so šli tje v najhujši zimi zdravja iskat.
Da so srbski  samostani  pravi čuvarji narodne po-
    211
nositosti in pravoslavne vere, vidi se iz sledečega: Viteška, slave polna Crnagora je edina srbska država, ki si je svojo samostalnost ohranila, in to zato, ker mnogi stari samostani iz srbskega carstva so njene pobožne junake opominjali srbske slave in jih v odbranu hrabrili, in zato, ker velikanske razvaline prekrasnega samostana „Mileševo", groba sv. Save v Vojvodini, razvaline srbske patrijarhije v Peči in prestolnega mesta Prizrena itd. pod njihovimi nogami in v njihovi okolici so kristijanske viteze k maščevanju navduševale! Nesrečna Bosna in Bulgarska, kjer so samostani in cerkve redki, je odpadla bolj ali manj svoji veri, je padla druga za drugo pod turški jarem, pod kterim še zdaj zdihuje in se osloboditi ne more, ker je v veri strašno razcepljena! V teh dveh najsrečnejših deželah Slovani, pravoslavne, katoliške in turške vere, drug druzega videti ne morejo in med seboj kri prelivajo!
Al Srbija, polna samostanov in še bolj polna razvalin samostanov in cerkva, se je zmirom spominjala svoje stare slave, je svojo narodnost ohranila in svojo vero; pri velikanskih razvalinah se je maščevanja navduševala, pri svojih samostanih se je hrabrila in borila, dokler ni zadobila samostalnosti, ki jo sedaj vživa.
(Dalje prihodnjič.)
212
Ozir po svetu.
Pisma o samostanih srbskih.
(Dalje.)
Da se še dan danes v srbskih samostanih, cerkvah in palačah slavnih pradedov srbskega carstva nahaja mnogo svetu še neznanega in za srbsko povestnico zanimivega gradiva, o tem ni dvombe. Koliko rokopisov so ruski učenjaki po evropski Turčii potovaje našli, koliko pa jih še leži v velikanskem zidovji! In koliko napisov in malarij po stenah samostanov, cerkva, palač in njihovih razvalin še čaka sposobnega rodoljuba, da jih obelodani in svetu razglasi! Da pa ti napisi in malarije po stenah omenjenih poslopij za povestnico neprecenljivo dragocenost imajo, gotovo mi pritrdi vsak izvedenec. Na primer hočem tukaj samo dva napisa omeniti, ki ju je našel gosp. Verkovič po Turčii potovaje (glej „Glasnik društva srbske slovesnosti VI." stran 186—189). V neki stari cerkvi samostana „Preobra-ženija", ki se zdaj „Zerze" imenuje, ne dalječ od Pri-lipa med mestoma Orid in Veleso je nad vratmi našel staroslovenski napis, v kterem se bere med drugim tudi: „Blagoverni kralj Vukašin in njegov sin kralj Marko so obdrzavali svoje dni to sveto mesto." Da bi ves staroslovenski napis poslovenil, ne bojo zahtevali častiti bralci. In v Pri lip u, v mestu kraljeviča Marka, v razvalinah cerkve sv. arhangela Mihaela, ktero cerkev narod imenuje „cerkev kraljeviča Marka", je gosp. Verkovič na zidu razrušene cerkve, ktera je znotraj vsa z malarijami pokrita, našel pri glavnih vratih namalanega kraljaVukašinain sina njegovega kralja Marka. Na desni strani sedi starec Vukašin v velikem in lepem carskem odelu (obleki) se zatvorjeno carsko krono na glavi in se skiptrom v roki; pri njegovi glavi je staroslovenski napis: „V Krista Boga blagoverni kralj Vukašin." Na levi strani pa stoji tudi v carskem odelu, s krono na glavi in skiptrom v roci mladi Marko, ki ima še male črne brke (pripoveduje in popeva se, da je Marko, ko je bolj odrastel, strašne brke imel in rad rujno vince pil); nadpis pri njegovi glavi je deloma že pokvarjen;  al  še   se  to-le  lahko bere:   y9....
ver......kralj Marko."— Učeni dr. Janko Safafik
pravi, da tudi njegov stric pokojni Pavel Safafik je bral napis: kralj Marko, in je to nekam zapisal, al zdaj se ne domisli, kam. — Iz vsega tega dr. Janko Safafik zaklačuje, da je bil Marko po smrti svojega očeta Vukašina gotovo v kakem oddelku srbskega carstva dejstvitelno za kralja priznani vladatelj , in to v Macedonii, ktero zemljo mu je od naroda za čara izvoljeni Lazar se silo orožja vzel. Marko je vladal ko kralj v Priiipu nad Macedonijo in Raško, in mislil je, kralj srbski biti; al narod si izbere pogumnega Lazara; to pa je Marku grozna krivica bila, in za tega del je bil največi sovražnik Lazarjev, posebno zato, ker mu je Lazar njegove zemlje vzel in jih srbski državi pridružil. Marko, ko največi sovražnik Lazarjev, gre k turškemu sultanu Amurat-u in ga podpihuje proti Lazaru. Skuša pa tudi župane raške po pismih od Lazara odvrniti. In ko je Amu-rat šel na Kosovo polje v boj za srbski narod od-sodni in nesrečni, bila sta oba Vukašinova sina, Marko in Andrej,   na sultanovi strani,   in  v poraz-
umljenji z izdajcem Vukom Brankovičem in Bal-sem, knezom Zetskom in drugim. In ko se je strašni boj bil na Kosovem polji, in ko je Vuk Branko vic srbsko vojsko izdal, takrat gre Marko s turško pomočjo, ki mu jo je sultan dal, v P rili p in gradove (mesta) po Paski (Novi Pazar) in Macedonii vzame Lazaru nazaj. Na kratko: Marko je vse storil, da bi zopet dobil gospodstvo nad Macedonijo, kterej je kot kralj več let vladal, in iz kterega ga je Lazar se silo orožja iztiral.                                         (Dal. prih.)
221
Ozir po svetu.
Pisma o samostanih srbskih.
(Konec.)
Dozdaj so zgodovinarji vse križem ugibali, kaka da Marka, prvega srbskega junaka, v bitki na Ko-sovem polji ni bilo? Al po pismih dr. Ivana Šafafika je bil pričujoč, in sicer na turški strani in ko predvo-ditelj-vojvoda turške vojske, kakor njegov brat Andrej. Ako se pretehtajo vse okolnosti tadanjih srbskih veli-kašev in junakov, pač ni čuda, da je car Lazar se na Kosovem polji nesrečno bojeval ! Vlastelini mnogi v boj na Kosovo polje prišli niso; oni pa, kteri so prišli, so vedeli, da je največi junak Marko na turški strani! Kak strah jim je moglo to znanje biti! Pred samim bojem stopi še drugi slavni junak, Miloš Obilic, ki je ediniMarku v junaštvu raven bil iz srbske vojske, in vzame seboj še dva pobratima junaka. Srbska vojska se grozno preplaši, ko vidi, da grejo vsi trije naravnost v turški stan. Bogme! daje morala srčnost zgubiti v takih okoliščinah! Junaški car Lazar sicer svoji vojski srčnost sopet povrne, da se ona strašno bije; al izdajalcev ni umel odvrniti — v odsodni bitki izmakne Vuk Brankovič v razporazumljenji z Mu-ratom, Markom, njegovim bratom Andrejem in Balšem, knezom Zete, z boja in popusti svojega čara, na kterega je vdarjala vsa sila turška, samega! V strašnem boji pogine Lazar, stari Bogdan Jug in njegovih devet sinov, Strahin Ban in ves cvet naroda srbskega.
Al predeleč sem v srbsko povestnico zašel; treba, da pogledamo, kaj vse se dobiva po zemljah starega srbskega carstva, po njegovih samostanih, cerkvah in po razrušenih mestih. Onim bralcem „Novic", kterim srbščina ni znana, moram povedati, da je učeni gosp. dr. Ivan Safafik mnogo mnogo rokopisov v Venecii, Dalmacii itd. našel, ki so za srbsko povestnico neprecenljivi, ktere je v „Glasniku društva srbske slovesnosti" natisniti dal in ž njimi vse knjige ^Glasnika" okrasil. Koliko pa Še tacih rokopisov po srbskih zemljah v temnih razvalinah in zidovjih leži, to sam Bog ve. Gotovo je tudi še lepih malarij po teh starih stenah samostanov in razvalin, in po še stoječih samostanih. Gori omenjeni gospod Ver kovic je po Turčii poto-vaje mnogo mnogo starih, za srbsko povestnico prevažnih jaovcev nabral: z njihovimi slikami in napisi je dr. Safafik ne samo srbski muzej v Beligradu, temuč tudi vse knjige „ Glasnika" prekrasno olepšal!
Pa tudi sami samostani, cerkve in njihove razvaline dajo lep pogled v prošlost srbskega naroda. Kdor to prekrasno zidovje in te strašne razvaline vidi, mora roko položiti na prsi in priznati, da Srbi so zidarski mojstri bili, da jim ni para bilo! In kdor prekrasne malarije po stenah tega starega zidovja vidi, mora priznati, da so Srbi izobražen narod bili! Kdo ne bi občudoval starih slik po oltarjih? Kdo ne lepih malarij in v marmor vsekanih podob? In kteri Slovan se ne bi razveselil nad državnim in cerkvenim zakonikom čara Dušana!
Jaz mislim, da je slavni De nt on po starih srbskih cerkvah in samostanih, po teh zvestih varhih pravoslavne vere in naroda srbskega, se prepričati mogel, da Evropi so bolj Hotentoti znani kakor Srbi. On se je prepričati mogel, da je srbski narod lepe cerkvene in državne zakone imel, in to takrat, ko je po Ger-manii, Francozki itd. gosta megla in črna tema divja-štva ležala,  po kteri je  močneji slabejega  kakor krvi-
279
žejna zver temne hoste pohlevno ovco iskal, ropal in klal. Ko se je to po Evropi z nedolžno krvjo napojeni godilo, sijalo je srbskemu narodu milo solnce pravice in človečanstva pod slavnim rodom Nemaničev. Ko je po Evropi edina pravica „telesna snaga", moč moč-nejega (Faustrecht) veljala, imel je srbski narod lepe svoje narodne postave že od pamtiveka, pred kterimi so vsi enaki bili in narod se je sam po njih sodil. Imel je svoje državne in cerkvene zakone, ktere je pozneje slavni car Dušan silni svojemu narodu pismeno za „državni zakonik" izdal.
Da! slavni Denton se je mogel prepričati, ako je hotel vrisk in javk nesrečnih v turški sužnosti zdiha-jočih in pomoči čakajočih kristijanov slišati, da kristi-janska Evropa, ktera divjim Turkom civilizacijo tako prijazno ponuja in kristijane tako zveličavno kulturo razširjajoča s silo pod jarmom sužnosti drži, da ona na zapadu Kristusa moli, ali na iztoku mu, kakor Srbin pravi: v obraz pluje!          Dr. Jan. Podliščekov.
280