oitsviika 218. pf- Ixh&j4 va&Al dan. : «dl ot» m ttnzoičin uo 5. an. od ponedeljkih ob an ziutra). ftevllke -c uroaaiajo po 3 novi. (6 stotnik) • mnorui 'uMEamsc v Tr«tu in okr>lici. Ljubljani. Gorici, :«lil. Krtu u. Mariboru. Celovcn. Idriji, k Petru. Sežani. Vabretini. Novemme^tu iwi. ta airiK-bf sureiema uprava lifta .Edinost". aiiea t»rfl« »iaiattl It. IS. — 1'nUar are h od 2. pop. 4« L rre^er. — Cene oeiaaom 16 «t na vrsto petit; poslanice, Mnrtiiice. javne zanvaie m aomuH rxr:asi po pogodbi. TELEFOK Itev. 1I»7. Edinost Glasil« pslitkčnaga društva „EtfiMSt" za Primsrsks. V edinosti Ja moč t Saro 2 n ln a anala sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece fi K. — Na-aarodbe brez aoDosiane naročnine se uorava ne ozira. Vsi dooisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. ?»efrankovan» pisma se ne sprejemajo in rokopisi 8e ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li»ta UREDNIŠTVO: ni. Glortie Galatti 18. (Narodni dom.) [adajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Pofitno-hranilnični račun St. 652.H41. Brzojavne vesti. I morstio na ponor nem Čir»ju. P K A« i A K k Kor mor les ponoČnega Dogodki v Rusiji. PETROGR A D 8. stanje -ure Frana Sandneija. Vkljub temu, da j. Dragcmirovo se je poslabšalo. s: bil že neko.iko časa brsz službe, se vendar ni nahajal ▼ denarni stieki, ker ga je njegov tast ped p ral. Z Ji s», da je Sandner evrs.l čin v blaznosti. Minister Croluehowskf. DUNAJ M niiter vnanj.h stvari, gre f Goluchtwsei, se je povrnil s svojega dopusta. ( mrl Tslfd mnšjesa pika. DON A J T. Predstojnik petega oddelka državnega vojnega ministarstva, polkovnik van Schirmbeck, je včeraj po pol u d ne uaarl. Polkovnika je bila pičit* muha. Po atentatu na sultana. CARIGRAD 8. — Valed atsntala aa je dovoljenje za pr sostvovanje selamliku zelo omejilo, o <~emer bo bili obveščeni d -plomat eni zastopniki. Preiskovalna komisija v Jildizu je dobila poročilo. da je Rips, o Katerem 69 sumi, da je izvrš i atentat, ube žal v Š-ico. Belg jec Jsurens je bsje tudi vsled tega kcmpromi. i ran, Ler je bil v svezi Armencem Vhid r j«m, zato prevladuje -s vedno demnevanjr, da eo bili v afjro atentata na »uitana zapleteni Makedonci in A t menci. Krancozka eskadra na AnsrležkeM. PORTSMOCTH S. Francozka eskadra je dospela semkaj ter je bila od aogležk'gai brodovja prisrčno pozdravljena. COWE9 Na včerajšnjem obedu na jahti »Viktoria and Albert«, ki je bil pr.-rejen na č=«*. francoski fl »t;, je kralj E Iver J izrekel napitnico, v kateri je omenil toplega vsprejema arg'ežkega brodo7ja v Brestu ter izrrzl nado, da obisk francoske e-kaire utrdi prijateljstvo mej obema državama. Kralj se nadeja, da bo prisrčno sporazutn-Ijenje obeh velesil v podporo miru ter da boJo obstoječi dobri odnešaji trajali dalje t«r se še bolj utrdil'. Konečno je kralj pil na zdravje Loubeta in na procvit f anorke republike. Kongres anarhistov. BOSTON >. Od vseh strani prihajajo aaarfeisti na mednarodni kongres. Proglasiti hoče o Boston ra glavni stan acaihistov veega svtts. Policija je ukrenila potrebne korake. Nesreča na železoicl. SPREM BERG K. Med Sprembergom in Schleife sta trčila skupaj dva brzovleka, vsled če*ar »ti skočili b tira obe lokomotivi, čt rje vcz>vi za tovore in pet vozov ss t eev>e •o bili popolnoma razbiti. Pr bi žno 20 < seb je mrtvb, ."» pa ranjenih. O mirovnih pogajanjih. Mfitte v Portsmouthu. PORT8MOUTH (Nevvhampshire) 8. — \V.t!e je včeraj dospel semkaj. Pri čete k mirovnih pogajanj. NEW-YORK 8. Witte, ki je v Niw-portu zapustil jahto, ee je po ž.lesniei odpeljal v B )stoo, kjer je prenoSil. Kongres ee otvori v sredo. Ker ovira megla vožnjo jaht, sato sta se ladiji tudi ustavili prei Ncwporto m. Japonci hočejo, da ae pogajanja vrie na | japonskem jcz:ku ; angležki jezik naj bi bil kakor jezik raspiav. Akoravno sra W tte malo angležki, z li se vendar, da ae vsprejma angležki jesik. Mirovne šanse. BEROLIN 8. Iz New-Yorka poročajo »Barliner Tageblattu« : Nasprotno s svojimi prejšnjimi izjavami, je Sato pred odhodom v PojUmruth rekel, da poneae seboj le malo nada glede aklepa miru. Stroški mirovne konference v Portsmouthu. DUNAJ 8 Ic New Torka javljajo, da je drža7a N» w ampshirr, v čegar ozemlju leži mesto Poriam utb, potom guvernerja Mac Lanc-ja prosile, da sme prevceti stroške za bivanje mirovnih pooblaščencev. Prošnji se je ugodilo. Pismo iz Rusije. L Na te tu kakor pendant k mojemu pismu od 13. julija s:, it'la nekoliko resnica o »ruBii revoluciji«. Začnimo s t fic.jelno posebnostjo. Mmolo je kakih 30 dnij, barje minister sa notrenje stvari rszposlal vsem guberna-torjem cirkular z nalogom, naj vsaki v svoji gubern ji za-l«duj jo poročila o bolj važnih pojavih, če se jim zd% da je na teh vesteh ali pačenje, ali pa celo direktna la/ b )di od atrani zasebnih dopisnikov, bodi tee^raf nih družeb in sesebno še ruske telegrafne agenture. Ta sgentura je subai lirsna od ruske vlade, je torej oficijozen zavod, čegar sporočila ee vsprtjsmljejo navadao kakor sporočila ruske vlade. Ergo : gubernatorji eo obvezani zavračati lažnjiva izm šljenja, ki jih trosi po Bvetu — organ centralne vlade ! Ni li to pGsebnos', ki izzivlje na emeh ? VtliKO pametneje bi bilo, ako bi iz te rgen ture iegDfel Žide ter bi i-to izročili vse-I skupno v poštene, nadobudne ruske roke?! PODLISTEK. Prokletstvo. ftfCdoTiBski roman AvgulU ia dovriil I. B. To -- Pre*el M — Nadaljeval 16. — Dober dan Živane moj, ga je pozdravil Prišlin porogljivo, obljub! sem ti, da te obiščeis. In glej, tu sem prišel osebno po škofovski davek, ker nisem hotel, da bi moji ljudje prostaki udrii v tvojo h šo in ti storili kaj hudega. Tu eem tcre;, a t, d ag prijatelj moj, daj vtaki ^»stnajsti snop, kakor ~ako zahteva pravica gospoda škofa. A meni menda ponudiš kako kapljico in kak ssložaj, ker sem na tem važnem poslu postal žejen ia lačen, a nimam na vsem Griču boljega snanca in prijatelja, nego Z.vana B»n-koviča. Benkovič je zaškripal t zobmi, njegovo Ali izganjati Ž de — prav jo — da ni ....liberalno! Kaj bi vendar rekla Evropa ? ! Mnogo prijetnih sanj in ilatih nad eo vzbudili v tujih deželah, poiebno v Angliji, moskovski kongresi. B la ista dva kongresa — kakor vam je znano — ki s'a se razglasila kakor sestoječa iz »zemstev in meBt« (»gorodov«), V evropski Rusiji je 36 guber-n;. Od tah jih je bilo na prvem kongresa zastopanih celih — 12. A še teh dvanajst ob masi protestov od Bt'ani poljedelcev, češ, da so dotični deputati le uzurpatorji, ki 60 sami sebe izbrali — torej bras vedenja kmečkih občin in večine posestni k ov-volilce v. Nekatera semstva, na primer Kursko, so pedala vladi nje dijametralno nasprotno glaseča se adrese. Statist ka druzega kongresa de ni snanr. Nekaj podohaega je b.lo z deputacijo, ki ee je s knezom Trabtckim na čelu pred* stavila vladarju s prošnjo, da bi sklenil mir in uničil kmečki in plemenitaški stan. (Bodi pripomneno tu, da se je Trubeckoj učil na Kalužkem gimnaziju in da so ga ie tedaj nazivali r- »liberalom«). Ta knes, ki bi se lahko imenoval »knez Ličeubjrgar« (kakor s j tudi njegivi tovariši po večem deiu brez zsmlje »bizzemeljni to-varišči«), je prečital vladarju adraso, ki bi bila po vsebini in po stilu piav prim?rna za podlistek kekega »Ruskega Slovo«. Po »prijateljskih« nam časopis.h ste mogli čitati mnogo slavoslavja ra čast tej deputaciji. Morda pa niste prav nič čitali o drugi de-putacji s knezom Šeremetevskim na čelu. Ta deputacija je bila izbraDa od poljedelskega plemenitastva in od kmečkega stanu. Njena adresa in govori njenih členov (govorili so štirie) so zveneli zvokom domoljublja, vittžki, junaški, — ker so S7arili vladarja, naj nikar ne Bklepa sramotiega miru. Ta adresa in ti govori nis > bili po ukusu naših konatitucijonalistov, ali narodu ruskemu so bili všečni, ker so bili verea izraz pristne ruske duše. A glejte : ruska telegrafa agentura je molčala o tem...! Tista brzojavna agen tura torej, ki je subsidirai a od ruske vlade, ki je torej nekako n e glasilo, oficijozen zavod, potajuje glasove, ki prihajajo iz naroda ven in ki tudi soglašajo z nazori in čutstvovanji na najvišem mestu ! Da je temu res tako, izhaja iz odgovora na brzojavko avečeništva iz orenburžkega okrožja, kjer je car slovesno zatrdil, da narod ruski more biti uverjen, da on, car, ne bo sklepal nikdar miru, ki bi bil nečasten za Rusijo! MIROVNA POGAJANJA. Vsprejem mirovnih pooblaščencev na jahti »Mayflowerc. Specija'ni dopisnik parižtega »Matina«, Jules Hsdeman, ki je bil na jahti »May- H ,\verc, poroča o veprejemu ruskih in japonskih pooblaščate3V nastopno : »Videli smo, kako eo Japonci etopili v čoln, ki se je naglo bližal jahti predsednikovi. Baron Komura, odposlanec Takahira in njuni civilni atašeji so bili v salon tki opravi in so noBili cilindre. Vojaški atašeji so bili v modr h un formah ter so vsi nosili redove. Japonce je vsprejel adSatm ameršrega državnega tajništva sa vnanje Btvari ter jih sprem 1 v veliki Balon, v katerem je bil pred-sidnik Roosevelt. Predsednik je Komuri in Tasahiri stisnil roko ter bi je dal predstaviti spremstvo. Vsakemu je rekel nekoliko prijaznih besed ter ee je nato s Komuro in Takahiro umaknil v mali salon na razgovor. Pogovor, ki ee je tikal bodoč h prg^jan;, je trajal 20 minut. Baron^ Komura je predložil predBed-sedniku več spisov. Atsš'ji so se mej tem izprehajali na krovu ter se razgovarali b častniki jahte. Nakrat je pozdrav 19 itrelov naznanjal, da se bliža »Chattanooga«, na kateri so bili ruski pooblaščeno7. Predsednik Roosewelt je vatal, se podal v vsprejemni salon ter je obema Japonceme, ki jih je pustil v malem Falonu, rekel: »Bar,*n Komura in gospod Takahira, povabljam vas na sajutrek, ko te po dovršenih pogajanjih iz Portsmoutha povrnete v Ne\v-Jork. Videti je bilo Witt jevo visoko postavo Počasi je stop 1 po stopnicah na ladico. Sledili so mu poslanik Rosen, profesor Mar-tei s, general Jermolov in nekoliko atašejev. Civilisti so nosili salonsko opravo in cilinder, častniki tamnorujavo uniformo in visoke čevlje; vsi so imeli radove. Zastoptik državn?ga tajništva Peirce jih je od vedel v vsprejemni salon, kjer je predsednik Roof€\velt stisnil Witteju loko ter ga nagovoril francoski: »Ves?li me, goepod \V.tte zelo me veseli, da vas ropet vidim«. Na io je baron Rosen pozdravil predsedn ka, na kar je Witte predstavil svoje spremstro. Predsednik je vsakemu stisnil roko ter rekel takrat na aogležkem jeziku : »Veseli me, da vas vidim, v resnici oce veseli, da vas vidim«. Stdaj je prišel interesantni treoo*ek, da so bili ruski in japonski pcoblaščenci predstavljeni eden drugemu. Japonci so prišli iz malega sbIodh. Njihovi obrazi so resni, oči mrzle. Male postave Btoje trdo. Komaj so Rusom pogledali v obraz. Po kratkem molku je bilo slišati Rooicneltov čisti in nekoliko ginlj vi g as. Lahko je pokazal z roko na barona Komuro ter rekel: »Gospcd \Vitte, čast mi je, da Vam predstavim barona Konuro«. \V.tte in Komura sta se priklonila tsr si molče podala roki. Na to je predsednik Roosc\velt predstavil druge osebe. Baron Rosen, bivši ruski pcs'anik v Tobiju, je star znanre barona Komure in Ttkahire. Obe Btranki sta bili na oko je vsp amte'.o v divjem plamenu, a lic h ee mu je pojavila smrtna bledost. — Počastit si me p:išel, Giga Prišlin, ter imenuješ me prijatelja, mene, Z.vana Bjn-koviča, ki si mu por nil trn v srce, ki si mu zastrupil jvss življe \jr. Ubijalec, razbojn k moj«-ga i mana in plemena prihaja v mojo hišo in se dela prijatelja, a ta prijatelj prihaja pod orožjem, da sopet grabi in otimlje. Nu jaz ne dam na lepem ničeaar jaz svobo dtn meščan protestiram za-se in vso občino proti tej razbojniški sili, ker ga ni zakona in ga ni prava, po katerem bi smel škof na tem svobodnem brdu pob rati šestnajstino žita in vina. — N kari fa^cr, prijatelj, je rezel Pr slin, brez potrebe ae upiraš in puntaš, to ni lepo od tebe. Pravijo, da se najrazsodneji meščan na Griču, pak vedi si razsodno, a vedi, da ti nisi u£en človek, ki bi mogel presoditi, kaj je pravo, kaj j« krivo na pismu. Z^t) le štej šestnajsti snop. Benkovič je poskočil rt zvarjen, dvigaja roko, ter je saklicil, da ga je čula vsa oko- lic?. Ne dam, ne štejem, nijeden škofov ni pobiral tega davka. Krik je bil tolik, da so ljudje v Ž vanovi b si prihiteli na okne, a pred hišo na ulici se je zače'a zbirati množice. — Ne daš, ne ^teješ sa je zakrohotal Prišlin ; e pa da vidimo, čegava pravica je mečneja! Možje ! se je obrnil k orožnikom : tu vam stoje vozov;, potegnite vsaki š.st-najsti snop, a da vam je delo legije, zvrnit? voz. Orožniki so poleteli, da izvrše zapoved sv jega gospodarja. Navstal je grozen krik, težaki in ove&čine kmet ca so se razpršili, kakor plahe ptice, a na oknu te je pojavila, jadikovaje, gospa Jela, a poleg nje Angelija. Strah in trepet s a ob vzela dešo vsakogar, samo Ž van je ostal kakor steber ter se poatavil pred svoj voz, da vsprejme naši In ke. — Živan, Živan, ja zaklicala Jelana iz hiie, si li ob pamet ? Ali se hočeš golorok meriti z oboroženo razbojniško Četo ? Naj le odnesejo vse žit) razbojniki, za to ne maram, da ja la tabi zdrava glava. Mej tem ko je Živan branil pred hiš> svoje pred napalom, bilo je v hiši čudno vrvenje. Začuvši, kaj se godi tu in kaka sila Ee dela meščanom proti božjemu in človeškemu zakonu, je planil Berielav kakor ria, potf gnil evoj meč, da udari ven in da Be vrže na napadalce, ali Angelija se je postavita pred-enj, ga prijela za desnico in zakli-ca'a : — Ne, ne, Berislav, pri Bsžji porodnici, zišSitnici najini, ne pojdeš iz te sobe. — Pusti me, Angelija, pusti, ne morem gledati, ne morem poslušati take krivice, kri mi kipi in vsaki poštenjak mora poskočiti in dvigniti svoj meč za sveto pravico. PuEti me, pa naj jih bo tudi str, jaz ne morem gledati tega mirne duše. Beris^v ee je izvil n žno iz rok An-gelije in skočil proti vratom, ali deklica se je zasukala hitro ter mu zaprla pot, pos a-vivša se ob vrata. (Pride še.) veseli, da sta se zopet videli. Med predstav- Mutsu. Istega dne je despel v Simonoseki *encc Li-Hung Hang. Prva ljanjem se je pozdravljalo v vseh jezikib, kitajski pooblaš < ^š angiežki, frnneozki in nemški. Nato je pred- j 6eja se je vršila dne 20. marca 1905, sednik Roosevelt zaklical : »Gospoda \V.tte teri je Li-Hung-Hang predlagal, da in Komura, izvolita ca zajutrek.« Vsi so se podali v obednico jahte. Roo-oeveit j® še! najprvi. W.tie in Komura sta mo.če korakala eden poleg drugega, ker se na kana) se Naslednji dan je Japonska stavila pogoje, pod katerimi da je pripravljena privoliti v premirje. Tri dni zatem je Kitajska odgovorila, da se more | takoj aklene premirje. brez tolmača ne moreta umeti. AVitte veprejeti pogojev in vojna bi se bila najbrž govori tazun svojega materinskega jezika in tako; zopet nadaljevala, ako ne bi bil neki nekoliko nemškega le francozko. Komura zna nepričakovan tragičen dogodek drugače obr- 1« japonsko in angležko Atašeji ao šli s nil razprave. Istega dne, ko ao bile razprave paroma dva po dva, Rusi ob stren: Japoncev, prekinjene radi nesoglasja pooblaščencev, je pogovarjaje se popolnoma neprisiljeno in bil izvršen atentat na starega kitajskega prijateljsko. 1 pooblaščenca Li-Hung Hanga. Zločinca so Zajutrek je olstojal iz solate, ledu in takoj prijeli in po šeatih dneh ao ga obsodili aladk h jedi. Ni bilo ni rib ni mesa. Roo- na dosmrtno jačo. V tem času je Japonska, eevek, Witte, Komura, Takahira in Rosen takorekoč v zadoščenje za nasilstvo, umak-so sedeli okolo velike mize, atašeji so stali svoje pogoje ter ponudila Kitajski brez okolo njih. Rooeevelt je Bedel mej \\\ttejem pogojno premirje za 21 dni, kar je ista takoj in Komuro. Govoril je glasno in živahno, a vsprejela. Premirje je stopilo v krepost dne ne o politiki, marveč o sportu in lovu. itte je odg ivorjal Krancozki. Biron Komura, ki zamore »lediti govoru, ne da bi z&mogel v tem jeziku govorit-', je večkrat pokimal z glav\ Ilaron Rosen in Takahira sta se razgovarala kakor etara prijatelja, govorca eta o rodbinsk h odnošajih, o hčeri barona Rosena, o Tokiju, o diplomatičnem 30. marea 1905. Dne 1. aprila je Li Hung-Hang že zamogel nadaljevati pogajanja ter vzeti na znanje definitivne japonske mirovne ' predloge. Dne 3. aprila je replieiral ter prigovarjal izlasti proti odstopu ozemlja, vojni odskodniki in odprtja raznih pristanišč, kakor je zahtevala Japonska. — Dne 9. aprila je podal proti-preiljge Kitajske, na katere je i ; je Japonska predložila ultimatum z opombo, da je to zadnja beseda in da mora kitajski odposlanec definitivno odgovoriti tekom štirih dni. Dne 12. aprila je Li-Hung-Hang podal zadnji protest, ki ga je dne 13. aprila Ito onega dne, ko so naši delavci prvikrat razvili odklonil z ostaja pri bila mirovna strani. opazko, da Japonska ultimatumu. Dne 17. pogodba podpisana absolutno aprila je od obeh ta narodni prapor. Kakor druga let), tako> bo tudi prihodnjo nedeljo to društvo praznovalo 23 obletni«-:* z »jutranjo slavnostjo in s popoluttanBko veselico. Z utraj ob 7. uri in Tekom ustmenih razprav eta toliko Li- j pol se zberejo- členi dmšjveniki pod društve* Hung Hang kolikor Ito p^vdarjala, da je ! Qira sedežem ter odkorakajo z godbo in zastavo* želeti sklepe miru, ki bi bil pravičen in ki j v cerkev Antona novega. Ta odhod jebi odprl pot do obema državama. zboru, o skupnih znancih. Proti zakijočku Japonska odgovorila naslednjega dne ter zajutreka je predsednik Roosevelt izrekel že odbila vse kitajske predloge. Dae 11. aprila znano napitnie?. Vidno ganjeni sj ruski n japoneK odposlanci izprazn li Bvoje čaše t«r se ptiKlonili Rocseueltu. Nato se je predsednik nadalje razgo-varjal z Uittejem in Komuro. Okolo pol-tretje ure popoln dne je ustal, dal navzočim roko. pozdravil jih, ter rapustil obedn {*-■>, da se je v Čolnu p dal v svojo vilo v Sagam Dne Hiiiu. Pet m nut p zneje so se poslovili Japonci in Ru9i ter s prijttaljeko podali roke s klicem : »Na svidenje v ponedeljek !« Japonce je čJn odpeljal na jahto »Dalphin«, ki je imela odpluti v Portsmc utb. Rud so ostali na »Mi* 11 \vjrjn«, s katerim so od pluli tudi v Portsm utb. Mirovni pooblaščenci v Portsmouthu Iz Londona poročajo : Ob prihodu mirovnih pooblaščencev v Portamouth je bilo mesto zelo lepo okrašeno, fcu :slt so bili napolnjen cncijelnih ;n drug h goatov. Na ulicah se Rusi in Jajocc srečavajo z veliko ljubeznjivoetjo. Polic ja je izdala stroge naredbe. Vsi uradni Ki in delavci morajo imet izkaznice, PoBlopje eražijo čete vojne mornarice. Izjave mirovnih delegatov. K*rolnekemu »Lokal-Anz igerju« sporočili « Xew Jorka : Iz izjav, ki so mrovn: pooblaščenci dali privatnikom tuli ni javnem mev.u, je sklepat', da nada na sslep m tu zelo slaba. Neki zaupn k VVittejev ie reke1, da R iai;a ne od tipi ni-kakega !a-metra czui jtt in da ne plača ni-kake vojne odškodnine. Japon i pojavljajo, da vaa ugibanja prezerodija, ker nihče ne ve za njihove zahteve. Na vsak način ne pride di sklepa prem rja, d »kler ne poda Rusija točnih izjav. Splošno se pr znava, da se je R »osevelt zelo gpretn j vedel z mirovnmi pooblaščsnei. To vedenje da je napravilo dobro, skoraj prisr*a«> razpoloženje trej Rusi in Japonc", ko so se poslovili z jahte > M avti >w »r«. Na etot ne - zastavami okrašenih jaht je obdajalo »Msyt1 .»uerja« (na katerem so bili Rusi). Vreme je bilo lepo ; okolica je krasna. , prihodu ni vršil slavnesti sprevod, je po praviti v toliko, da se sprevod ni vršil s postaje na Javorniku, ampak da bo Sokoli izstopili 89 le na postaji Jesenice, od koder so v sprevodu obhodili ves kraj, ki je bil odičen krasnimi slavoloki in zastavami. Mična dekleta — nekatera v sokolski opravi — so »Sokole« obsipale s cvetlicami. Kar se tiče vsprejema, je izletnike najprej pozdravil starosta jeseniškega' »Sokola«, brat H u m e r, na ki.r se je zahvali na lepem vsprejemn v navdušenih besedah podBtarosta ljubljanskega »Sokola«, brat dr. Ravni-h a r. V imenu občine* je pozdravil došlece župan jeseniški gosp. K I i n a r, na kar je načelnik ljubljanskega »Sokola« brat dr. V. M u r n i k v krepkem in iivem govoru' proslavljal in priporočal sokolska idejo. Zdi se nam, da primerneje ne moremo zaključ ti tega poročila o lepi sokolski slav-nosti na Jesenicah, nego da priobčimo besede dra. Edvarda Grćgra, ki je bil jeden uata-novnikov slovanskega Sokolstva : Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je tisi jasnega dneva in ne temue noč', tako Be- tudi mi ođvr&eamo od temne, od Črne noči nevednosti in blodenj in potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih prosvete in res-nice. Triindvajset let je, kar je naee vrlo »Delavsko podporno društvo« razvilo avojo fcrobojnico. Koliko naš b delavcev je bilo v teh 23 letih pod okriljem te, za tržaško slovCT-ko delavstvo velepomrmbne zastave!! »Delavsko Wacht« parkfat hudo znesla nad >Domo. vino« in ker se ista ni dala ugnati v kozji rog, je »Deutsche \Vacht« postala še trd -taja ter je najprej prikrito, potem pa javno poživljala celjske Nemce, naj se radi te pisave mešSujejo nad Slovenci. Vzlic temu ni bila sDeutsehs Wacht« zaplenjena. Tako te je zgodilo, da je celjska poulična druhal v ponedeljek zvečer, pod vodstvom celjskih nemških prvakov napadla celjski ^Narodni dom«. Na večer je pridrla pijana druhal kakih 1^0 ljudi pred »Narodni dom«, kjer je pričela kričati: »Pereat«, »Abzugc, >Nie-der mit den \Vindischen« itd. Vsled protesta nekaterih Slovencev, je aavzoČE policija prosila irgredoike, naj se o^tranijo. lati bo v resnici odšli, toda ne dooov, ampak pred »ZVezino tiskarno«, v kateri se tiska »I>5-movini« ter so tam nadalje razgrajali. Nasproti »Zvezine tiskarne« gradijo novo dekliško- šolo in tukaj so se izgredniki oboro-ž li s kamenjem ter ga priseli metati v »Zvezino poslopje«. Ker eo bile šalorije zs-prte, niso provzrc3ili mnogo škode. Od »Zvez ne tiskarne« so bo izgreriniki vrnili, oboroženi s kamenjem, pred »Narodni dom«, kjtr so pričeli zopet vpiti in bombardirati poslopje. Poškodovali so na mnogih krajih zid ter razbili osem velikih šip. 15ed isgre-d-niki je bilo tudr nekaj viših mestnih uradnikov, veleči* ireaar ei seveda policija ni upala vršiti Bvoje dolžnosti. Kriv to demonstracije je državni pravdnik, ki ni zaplenil »Deutsche W«cht*. Celjski Slovenci ho fe podporno društvo« slavi vsako leto cbletnieo f brzojavno pritožili na m^niaterstvo notranjih 1 I vil • "t l ____1 .----1 __ J : i.L Mn^IhnlniStr^il r.H l\ U trajnega prijateljstva mej j postal ža trad.cijonelen in je edini, Ito je tudi večkrat dajal prirejajo tržaški Slovenci po mestu. ki ga Popo- v arzenalu koet jrence eo j.h "n J® dobrih nasvetov kitajskemu pooblašensu. Mej drug m mu je rekel: »Vi merite odstraniti iz svojega vladnega sistema ves absolutizem, ako hočete napredovati«, na kar da mu je Li odgovoril, da je (svedočen o potrebi reform, toda kitajski zistem da je tako močno ukoreninjen, da ga ni možno odstranit v enem dnevu. Ito je bil glede japonskih zahtev ne-upogjiv. Ko je šlo za vojno odškodnino 1000 milijonov kron, je rekel L: : »Kako naj Kitajska prenese to ogromno breme ?« — »Mi smo to svoto dolce li enkrat za vselej«, je odgovoril Ito, »ako ee bo vojna nadaljevala, bo odškodnina še veča.« — »Še enkrat prosim, da se vojna odškodnina zniža«, je rekel L:. — »Ne«, je odgovoril Ito. — Potem se je Ito pritež 1 radi 5°/0 obrest', ki j;h je Japonska zahtevala ter naglašal, da Franci:a in Anglija povodom prejšnjih mirovnih pogajanj nista zshtevali obresti, izvzemši cd zapedlh obrokov. Na to je odvrnil Ito: »Plačajte vso sveto na enkrat, potem vam ne b^> treba plačevati obresti.« Glede drugih teček je vprašal Li : »Torej ne dovolite, «?a bi sa razpravljalo o teh točkah?« — »Razpravljajte, &ko vam je drago«, je odvrnil Iu>, »naših sklepov ne menjamo vkljub temu.« Na tak hiter način so se vršila pogajanja, dokler ni bil sklenjen mir. Iz neje Drobne politične vesti. Nemiri v nemški vztočni Afriki. Birolina javljejo: Tukaj je najoeprij?t- ludne pa bo lepa zabava na vrtu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Ker je eventuelni čisti prebitek veselice namenjen revnim udovam in za delo nezmožnim bivšim členom, upamo, da bo udeležba velika. Ljudski *der v Trstu. P š »jo nam : Društvo deluje marljivo, da doseže namen, ki si ga je določilo v društvenih pravilih, ter skrbi za izobraževalna srfdstva. Zidnji čas je društvo spopclnilo &7ojo knjižnico, ki obsega sedaj veliko število literarnih del najznamenitejših pisateljev kakor Tolstoj, Tur-genjev, Puškin, Ćahov, Gogolj, Dostojevski, Sienkiewicz, Shakespeare, GraBai, De Amicis itd. ; potem ievirna djla Jurčiča, Kerstnika, Aškerca, Cankarja, Stritarja iti, Bploh vse boljša pripovedne, beletris ične in znanstvene s^i^f; kar jih je izišlo v slovenšSiii. Da se udom olajša poraba bogate knjižnice je ista odprta vsaki večer (izvzenši petek) društvo v prostorih »Leon d'oro« (corsia> Stadion)1 svoj izrerle-n občen zbor. Eo je podpredsednik g. nadpo-r-ečnik v p. Wurmbraod pozdravil mnogoštevilne ude in ee jim zahvalil «a obiloo udeležbo, povzel je besedo novoievoljeni društveni predsednik g. štetnik v p. Orest vit?z pl.. Btebttt'. V toplih besedah se je spominjal zaslug dosedanjega- predsednika g. Fr. SteSterja. Čaati, ki ga je dolat^ela z izvolitvijo predsednikom, se- heče izkneati \Bikdar vrednega : vse sveje moči hoS& posvet i temu društvu, to pa tem- rajš^,. ker ima isto tako lepo in idealno nalogo. IDru^tvo, ki icca namen vzbujati in gojiti ljubeo^n in zvest >1 o do vladarja ter domovine, svoje uda v sili gmotno in moralno podpirat',, tako društvo zasluiuje veega priznanja in takemu društvu b ti predsednik, je oest S psaoeom bo za vzemal to eiftno me3to, da-si ve, ktko veliko moralno odgovornost si aaklada. Tovariši — je nadaljeval —društvo naj vzbuja nemiri. Mirovna pogajanja v Simonoseki. . ^^ tudi v nemški vztočni Afriki mej Z r žirom na predstoječa mirovna poga- geverno od navatali j&cja v portemouthu je v pojasnenje diplo-1 matčn.h metod kako da eo se presenetila vest, ki jo je priobčila j »Nordleuf. AUgem. Zaitung«, da so namreč j odgfck za5ne v pr;hodnji jeseni jevati znanstvena predavanja urojeaci Poročilo Japonske zanimivo vedeti, po japonsko kitajski vojni prgajanja med Japonci in guvernerja nemške Vztočne, Afrike Gcetzena, >;a5rt ia to dele, ki bo zistematično, se že 9. ure» ob nedeljah in praznikih cd 10. do J patri joti čen čut ne samo med- Reboj, ampak 12. ure dopolcdoe. Društvena čitalnica je preskrbljeta z mnr goštevilnimi slovenskim , italijanskimi, nemškimi in hrvaUkim; časniki, z leposlovnimi listi in znanstvenimi revijami, med katerimi s> tudi »Ljubljanski Zvon«, »Slovan«, »Naši zapiski« itd. Udom je toplo priporočati, da se pridno poslužujejo knjižnice in č;talnice, kjer nihaja;o najraznovrstnejša sredstva za izobrezbo in duševno zabavo. Sestavili bo se tudi dramatični in pevski in glasbeni edieki, ki vabijo vseh, ki imajo veselje do ene ali druge umetnosti, da se oglasijo v društvenih prostorih ulica Bjjchatto št. 5*. I. n. lahko vsaki večer, razua nedelj in praznikov, od 10. do 12. ura dopoludne. Pcučni zapet prire-in misli tudi uvesti pouk v raznih elementarnih vedah. je napravilo tem s^abji utis, ker so Be ravno za vrnila mirovna Kitajc*. Kitajsza vlada je najprej določila svo;a p oblaš5enca d plomata Hanga in Sao. Japonska se je pa branila pričeti s pogajanji, ker je b.lo pcobianilo kitajskih pooblaščencev ze o omejeno ter je potom amer škega poslan š:va oSvestila kitajsko vlado, da je zastonj imenovanje pooblaščenca v, ki nimao dovoljnih pooblastil. Na to je Kitajska dae februvarija 1*^5. imenovala pooblaščencem L Hung Hanga s temi !e besedami: »On ima pjpolco pooblastilo, da M €CJaj boji i prostriti in urojenci južno zapadze Afrike tudi ni št nade, d* bi se kma'o dovršili, vzlic temu, da se je potre š lo že 400 milijonov. Tudi iz Kameruna in z južoega morja, bo v zadnjem času dospe'e ne prav ugodne vesti. Domača vesti. Sokolska alavnost na Jesenicah. Včerajšnje naša, po astmenih podatkih v nagliei spisano porcčilo moramo še nekoliko epo* pogodi polniti. izdeluje. Ljudski oder je še mlado društvo,, pokazalo je pa, da smatra Bvojo važno nalogo popolnoma resno in že danes sa lahko pravi, da je to važen fistor za kulturo slovenskega ljudstva v Trstu. Temu dejstvu je tudi največ pripisati nenavadno veliko zanimanje za društvo, ki ie izraža v stalnem priraščanju ndov. Saveda pa bo društveno delo tam bolj vepešno, čim več podpore najde med ljudstvom. radi mirovnih pogojev in da podpiše mirovno Pol«g ž a imenovanih sokolskih Na to sta bila dne 19. marca sta bila zastopana tudi »Sokolac društev pogodb?«. Na to sta bila dne ]y. marca Bta bila zastopana tuai »^onoia« ia Btežic 1895. od strani japonske vlade imenovana i a Volovsko-Opstijt-. Veeh Sokolov je bilo mirovnima komisarjema markiz Ito in vikomt okolo 300. Včerajšnjo ntšo vsst, da se po tudi med prebivalstvom. V Si namen se osnuje v društvu kolona- >3tral&ev«, ki na bi se rekrutovaii iz 5'rno vojni kov. — Po inicijativi ekscelence- Pera. barona Teuilea-bacha, ki živi v Goriei, 3e ovekovečijo-imana za domovino pa dih vojakov, ki so b^i doma v TrBtu ali njega okoiiei, na marmorni ploči, ki te vz:da na kakem javnem poslopju. — Za tem so bili udje pozvani, da naj bodo kakor ena družine, naj si bodo med ss-oo vagled dobrega tovarištva. Ekonomično naj se postopa z društvenim imetjem, da se toliko lažja pomore potr&bnemu tovarišu. Z živahnimi živio-klici ua ceBdrja se je pričelo podrobno zborovanje. Društvena pravila so se izpopolnila in preJit8la. V zahvalo za naklonjenost, ki jo. je društvu obljubil jatni princ Hchenlobe, se ga izvoli per acclamatio-nem častn m predsednikom. Častnima, udoma sta bila izvoljena poveljnik pom. okrajaega poveljništva kontreadmiral Laopold vitez Jadina in tukajšnji brigadir goneralaiajor Sairua. Zborovanje je bilo nato zaključeno. Predsednik je naznanil še, da bo zvečer 17. avgusta pohod društvene godbe po meBtu, 18. avgusta zvečer pa prtjateljBki sestanek udov v prostorih Finding, via Goktgna. Vročina. Z Dolenjskega nam p-aejo : Te dni be je Dolenjska zopet mogla Napadi Nemcev na Slovan«« t Ce- ponašati a pravo izrednoatjo: a vročino 01 lju. I® Celja javljajo: Po Schubertovi slav--nosti v Celju je »Domovina«, priobčila nekaj poročil o tej slavnosti, ki so sa popolnoma strinjala s faktičnimi razmerami. Ta slavnost je b la za Celjane najklaverneji fiasko. Radi Celzija^ kakor smo jo ioaali minolo B0^H>t0,. četudi le na poeebno prsojnem kraju. G1 5° Celzija emo imeli pa samo komaj ure in na poBEiničnih zavetnih krajih. Ali imeli sm > več nego teden dni} povsudi vročino, ki je tega poročila »Domovine* «ejepa »Deutache.1 sns šala povprečno 46° C. in katere vsakdanji višek (okrog poludoe) je d< segel čtz 52® C. Ob vsem tem | a nobenfga dežja skoraj 14 dai ; kajti zadnjega dežja 29- julija zvečer ne moremo računat:, ker je pal nagloma in le deloma. Pol, a so se kar sušila, zlasti ajda in koruza Bta b:U k-.kor z vrelim kropom poparjeni. Zemlja, izlaati ilovn časta, je kazala široke razpokline. Opoludats^i čas ni bilo m 'žno delfcti na njivah. Eiino dobro je bilo, da nas je ravno v najhujši vročini skoraj vsaki dan r.daj kak «*etrič obiskaval. 1.,3-ta je zrak vaaj zgoraj nekol ko ohladil, kar se je celo epe d ij na cem^ki plasti izdatno poznalo. To smo opisovali redno \s.ki dan in smo konstatirali, da je toplota razbeljece zemske plasti do 1Jt metra višave deferirala 4° C.f do visokosti odrasega človeka pa celo 10° C. Toplomer pc*:a7ljen na njivo, je n. pr. v petek pepoludns kazal 54° C., a če se i-* je na i-tem kraju držalo v roki nad glavo, je padel na 44° C. Najbolj pa se je ta razi ka opazovala v soboto. Tedaj namreč do 2. ure popoludne ni b 1 > nobene Bapice, vse čisto mirno. ŠibSeva k-š.niča zraven > Portowalda« stoji precej na vieokem in jo ravno opeludne solnce skoraj poševno obseva. Tam se je merila največja vroSina. Toplomer je kazal -40" C., ko so ga ne=!i o i 10 minut oddaljene hiše, maj potjo je niresel na 46° {če je cpt- tudi na polju napravil vali ko škede. Zvečer okrog 8. ure Be je pridrvila druga nevihta od jugozapada ; tam je moralo gmino delatj, kakor smo opazovali od nas. Istotako tudi v Krškem okraju. Pri nas je bilo asmo grmenje in dež. Z ak se je izdatno ohlad 1 ; včeraj smo imeli 15°, denei pa 30° C. D je 4. avgusta pa so nim pisali iz Novegamesta : Danes ob 2. uri popoludne je kazal to-p omer 54° C. v zatišju ob 4. uri popoludne a 48° na planem polju, ob 5. uri v mestu 4.")°, ob 5. uri 30 minut zvečer na kolo-dvoiu v senci 36° C. Višje pa res ne gre več. Županom v II. Bistrici je bil dne 8. t. m. izvoljen narodnjak goipod Anton Tomšič. Podelitev baron st v a. Dunajski uradni list je priobčil, da je cesar z najvišim odlokom od 26. dccambra 1904. veleindustrijalcu Ivanu Econono v Trstu podel 1 baronstvo in da je cesar dot čno diplomo podpisal dne 16. junija t. 1. Razpisano je mesto konci pista na c. k. ficančni pr;kuraturi v Trstu v X. čioovnem rjzredu. Pr« šnje je odposUti predaedništvu c. kr. fHančne pro^urature v Trstu. Proai'ci zovale<* otstal, tudi ve?), a postavljen na i morajo med drugim dokaiati, da so zmožni mejo 5 korakov od gozda, je kazal čez 5 m dežela h jezikov. že 60° C. Par minut pozneje, pa se je pospel J»ov kamenolom. Josip Pertot v Rc-čez 61°. Ko pa s2 je toplcmsr prijel v roko janu je proe 1 za dovoljajj*-, ca sme na bvo-in držal vis ko, je rapidno pedel na 54° C. j jem poseEtvu tab. št. 30 kat. 479 in 476 v naza:, to pa zato, ker se je v višjih zračnih Rijanu odpreti kamenolom. Interisantje za-plasteh že pojavljal lahni dih vetra. Po tem merejo eventuelne ugovore predlož ti na po«su5u smo toplomer zopet položili nazaj. nceatafm magistratu piameno do v Ljubljano. Sprevodnik je šel k temu redarju in mu povedal vso stvar. Redar je šel na to v voz k ZnidaršiSu in si dal se enkrat od njega samega povedati o stvari. Ko je bil dobro pru5en o vsej etvari, je šel redar se Žnidaršičem v oni voz, v katerem je sedel mladenič in je tega proglasil aretovanim Ta je protestiral, a vzlic njegovim protestom Be je redar vsedel poleg njfgj, a Zaidaršič njemu ne sproti. Vlak je drdral svojo pot naprej proti Trstu, a oni trije bg molčali. Cez nekaj časa je pa redar opazi), da ee mladenič nekako sumljivo giblje. Gledal je paznim očesom, kaj da bo iz tega gibanjs. Slednjič je čul, da je nt kaj padlo pod klop, na kateri sta sedela z aretovancem. Pogledal je pod klop, segel z roko pod isto in pobral — Žiidar šičevo listnico. Z^idarš ču je pri pogledu nanjo poskočilo od veselja srce v pr^ih. Z redarjem eta takoj pogledi li v listnico, a v iatej je bilo le še 020 kron denarja. Na vprašanje, kam da je djal ostali , . C A , A -x j i- m j-i Pariz. (Sklep.) Avatrljak* drfiv-s ial' denar, ni hotel tretovanec nič vedeti. Irdi!. 721 _ Lombardl "5.— unificirana tnrSk« renti 93 :»5 117 20—117.50, nemSH bankova? K — - •-- avstrijska ednotna rent« F 10010 100.70 ojr-t» kronska renta K 96 rtO : (i 90. £tan*«nak.» ro- _ —.— —.— kreditne akcije — — «-73 — državne železnice E 676— — f7t>.— 89.-- 91.— Lloydove iscije 730 — — 7 It 8 r e č k e : Tisa K 338 50 - J42 50 iv^iit K - »2 50 do 492.50 Bodonkredit 1«80 K H06.— 313 — tS -denkredit 1889 K 3U6.75 313 75 Tnrfk* k U!.— do 143. - Srbski —do — - Dunajska borza ot> 2. url pop. včeraj danes Državni dc g v papirju 101.15 lol ' •"> „ srebru Avstrijska le-ta v zlatu „ „ kronah 4 •/ A vat. investic "ka renta 31/«"/ Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „ „ kronah 4°/a 3i/ /t Akcije nacijonalne bnnfee Kredi me akcije London, 10 Lstr. 100 državnih marb 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 101.15 119.40 100.60 92.90 lir,.80 96.75 37.40 1631-670 75 240.05 117.25 23.47 19.10 95.40 11.30 10'.15 119.40 10 ».6o 92 PO 11 5.80 96 75 1634.— 670.— 240 05 117.227, 23 46 U.10 9.=>.4.'> 11 30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 93 72, italijanska renta 105.10, španski esterieur 91 3>, akcije otomanske banke 595—. Menjice na Lon-lon 251.5U je dalje trdovratno, da on ni ukral Žaidar ši?u listn:ce. Ce ee je našla listnica ped klopjo, — je trdil on — je to znamenje, da je Žnidaršiču padla iz ž pa, koje prejša o noč rpal ; kajti je b.l morda ravn • isti vos. Redar ni hotel dalje ailiti vanj z vpra š?.nj;. Ko je prišel vlak v Trst, j d redar izročil aretovanca in najdeno li.-tuieo policijskemu ofioijalu Schablu in mu povedal vso s,ver. Sobabl je skušal pripraviti mladeniča z lepa do tega, da bf priznal svoj zločin. Videči pa, da mladenič trdovratno tsji, ga 18. t. m., je dtl natenjčno preiskati. No, vspeh te Takoj j a, ko je proti 2. uh pop. zap h'jal us meno pa komisiji na 1 cu me^ta dne 11). | preiskave je bil, da so našli pri njem 140lJ vetrič od juga, je jei toplomer padati polagoma, dokler »e ni ustavil na f>4 C. in nižje t. m. pren<š;n na 50° C potne e, ko je postal ^ odhaja iz Trsta /epui tat v vlaku. S poštnim vlakom, uri in kron denirje. Siveia je m^ral m'aleaič na to pri znati, da je res on ukradel ZuHaršiču n mata ob istem času jednako toploto, (»o pri j os a j v Nabrežini ;e pa pr na^ kraj'', kj?r je b la toplota ie na 03° C. njemu v V0E mladenič, s katerim pa tudi kjer je bi!a semo 40° C, na solncu ^^ pogovor. Mladenič mu je pc nam~eč) in primerjalni posamične £t?viike toplomera mej seb j, priha'amo konečn^ do zaiijučka, da treba, ako h č mo kakemu kraiu prip -ati dejansko stanje trpiote, vzeti ključ Borazirerja po-sra čnih številk. Tako n. pr. bi melo po t°m računu Novomesto dne . adel ^ Kalmunn, doma iz Budimpešte. Ker je bil;> sta i njemu in v listnici le 2029 i kron denarja, so ga vprašali, kam da je djal , . , '4 , r • ... vr o ta lih 960 kron. Glede tth je pa dejal, da vedal, da tudi on potu e v Li lbljanc. Ker, . , . r> . , . , »i ... . . jih je n?jbrŽ izgubil, ko je na postaji v mu je Zr.daisc povedal o svojih posestvih J . . . . ' , in o svoji obrti, ni hotel mladenič, da bi Žnidaišč mislil, da je on mjrda kak berač, in mu je torej povedal, da je on sin glasovnega pivovarnarja v Reinmghausu. Pogovor, B-ezn ci izstopil iz vlaka ' Seveda bo ga odvedli v zapor v ulico I gor. Koledar In vrmee. Danes: Koman. mu- 5. avgusta 54f < . povprečne opeludanske daije 0 tem in cnen|> a OQkr8j poitaje čenec; NaSemir; LibiSna. — Jutri: Lovrencij, dija- St. Peter je Žnidaršič zaspel. kon, mut-enec: Ogrin; Junca. Temperatura: ob 2 Vzbudil *e je — ko se jo vbk u tivil'uri popoludne + Celsius. Vreme: lepo. : vr "rine. oziroma po n?stopu vetra popolu det-ke le 44° C. Te, dejibiktmu rjzmerju s- raemerne štt- na po9taii v L'ubljan;. Pogledal je na na-vilKe oprtčujej » tuli i kcljoat, da l udjc, na- sprotno k'op, a ta je b:la prazna : mladeniča, Društvene vesti in zabave. hajajoči -e na p3ljuf n sj ob te^ neznosni vročini kar mrtvi »pccapali« po tl«h. Kajpade, iJa sj «e poljski delavci izogibali pr sojn h krajev, kier b jim toplomer pokazal nad 60° C. Na tak h krajih je bilo do cs'a vEako del j irkju5e2". S j opazoval« c pivovarnarjevega s tu ti !>ilo več. No, Zni- j deiš ču je b la presneto malo m^r, kfm da ie šil c eguv zgovorni soputnik. Sk:čl je iz ■ vrzi n š^l v restavracijo, da bi okrepča. Pevsko društvo »Velesila« v Skednju ja ;lja : Ker se pevska zabava napovedana ia minolo nedeJ^o, radi ztla neugodo?ga vremena „ , .... , , ... ni mogla v rši 33 je odi ž U ista na nedtlio feide v restavraciji :e pa hotel potlidati! . . T „ ...... . , . . „ , dne lo. t. m. v gosti ni goBp. Ivana Sate n. neke papr e, ki jih jo ixel v listnici. Segel opl m«»ra, ki s je po ptljubn. s i ur^d 1 ev;>re je z roko v notranji jopidev žjp, kjer je | opazovanje, je koma ulei nevarnemu zidu vedno imel listnico, a ves presira'ea e [C-- e ačarice in n mr gel dalje vzdržati na pri tegn 1 rt.k> zopet iz žepa in s ž njo sagel v, e ja*m tcr^ju, hjer sr> e lnčni žarki padan lase : žep je Lil piazeo. listnice ni b lo več, navp čno ca l zemljo. Da ni vzel eeboj me- a v lietnici je imel Žnidarš Č 2990 kron Z-.čet®k ob 6 uri zvečer in bo zabava traja'a do 11. ure. Kdor ae že i naslajati na divnih slovanskih moških n meian h zborih, naj le prihiti na to zabavo. Bralno peTsko društvo >Prešeren« v .__ . , . . . ji, . ~ , . , Boliuneu bo imelo v nedeljo dne 13. avg. earjea eterja in s > rita polaja, (oa.boljže sred- denar a. Takoj se mu ]e posvetilo v glavi: * . . Jt B x- -v - - ixii i i " • i Bvoi redni letsi občni zoor cb 9. un zjutraj. **vo proti vročini) ;n ne je po»luž 1 ob napa 1 m aden.r, pivovarnarje v s n, ne ja imel pr - ' _ . J J peljati z vlak m do L u .'jate, a na postaji v Ljubi ani ga cn ni v del, ko ee je vlak | vstavil. Znidaršič je šal nemud >ira ta polie jo v d.h. b melo m rda op* /rvanje zanj nijnevar-n*ie pisiediee. Xo, selaj -no trdno uverjeni, da smo za leto4 že prekjraS !i višek vročiDe in da e sploh ne doživimo kma'o spet, kakor jo ni--mo :v zatrdilu etar-h lju lij) imeli 24 It t. Orkan In htidourje Z Dolenjskega nam in mu obljubili §t >r ti vse m-ž :o, da pridejo p še j o dae 7. t. m.: Po neznosni vroč ni tatu na Bled. Zaidaii Ta e pa ta obluba ni acle sobote na? j * v r edeljo iznensdil okrog presneto mslo pct'dežiia. Š21 je z >pet na 1. ure pop. strahovit v bar. mt čn > p d ben kol-dvor in se s prv ra odhajajočim vlakom Na obilno udeležbo vabi Odbor. Velika pevska slavnost bo v Zagrebu dce 13, 14 in 1">. t. m. povodom 30-!etn ce . tamošnjega pevskega društva »Sloge«. Do r ...... .... . . . sedaj ie svojo udeležbo prijavilo ža 33 dru Ljubljani in tam prijavil. Ka; S9 mu ja pr>- j J ' , ' ' J., J v- .. .. J . , , štev. Nastop lo bo tad pe\cjv in 100 peti.o. ^a Doliciji bo vzeli atv?r na zao sn;k ! 1 1 ' v * pevk. silen ;e bil. Kakor ee je cadejal ? Tega ni vedel niu on sam. 1 k 9^ 45- daj več kozolcev, Ko je pr šel k njemu sprevodnik, da mu itali;n7i&tf bantover prt*k pa re velel počakati, da vidita poprej, kaj bj mia- RoriBB porodila d«' 8. kvs-nsta Trfaška boiza Naoolennl K iy 11— 1H.I4 angieesr* me K-- do —.—, L ndon craiet wcrmiu K :40——."40 40 avstrijska zlata ront 101 70, ograda 4'/, a» rento 97 50, Linderban 485— tarSka araS e 132 50 parižka banka 1*38, italijanske m^r.d-ionaine azcije —.—, akolje Rio 1'iato 16 9:!. Trdna London. (Sklep) Konsolidiran rtn. 93.3/, Lombardl 3 14 arebr„ 275/lfl, Spa^aka re-ti. 9J.3/4 1.. iijaoaka rert« 104.'/, tržai diaZDSt, L7, -aenUct z-Dcsajn —.— Tr.n . Tržnaparofi'raS. avgusta BndimpeSta. PSem«* ** «>kt. 1C do K J 6 20; rž sa okt. K 13 16 do K 13.18 : ove* e okt. od K 11.90 do 11 92, koruza za avg. K 16 30 do K 16 40. i^Giilca: jonadte iu povpraševanja dohro, tendenca trdna Prodaja 25.000 inet. stotov. ob odprtju vzdržano, pozneje za 10 atot. višje. Dru^a žita trdno. Vreme : lepo. Ha vre. (Sklep.) Kava Santoa good -raye sa tek. mesec po 5'J kg — frfc; z* a^pt 48.»/,. New-York. (Otvori 3» Kava R'f. v • •> dnbfl^f. Stalno, nespremenjeno, do 5 atotink zvijanja. Prodaja : 90 vreč. M a m u u r g. lor'" il/4 dec. 393/4, za marec 40.1/. za .raj 4l 3/4 — Mir 10. — i^ava Ui . □ > Vhdsi IOCO 39 - 40 navadna rtjeiu-4 4 — 4i u*« '«1 dob- U—45 Hamburg- (Sklea) Sladtor za nvgmt 21 sj, za september 20 6?. za c ktober »8-70, za nov proaon. ti^d K 74-— do 7 •—, za maj-avgust Iv 73'— do 7.50 C ncassć in Melisitl promptno K 74 -75. za juli-a-gust K 74— do 75 —. London. Sladkor \z rope suro7 1115 M ' - Pariz. 38 za tekoči mt»«< J 5 23 r* nov-febr-i sept. 15.—. za sept-deeember 15 25 z; nov -febr var 15.50 'mirjo.J — fiejiđ* *"> aec 1290, za sept. 2i 35 zk september d( cenber 22 45 za nov. februvar 22 70 imir .0) Aloka za us koči mesec 2s)85, za sept 29 v sept -lecem^ aj uu<. i3a;4 — 24.— (mirno) bel za tekoči me*jc :73,H m sept 27^ ^, c okiouer-janurar 281/,, za januvar-»priI i9—, (mirnf ) rabnirai 63.--63.'/a Vrame ; oolaćao. V no I om se - stanovanji, eno z lldJUlIl 2 sobama, sobico in kuhinjo, drugo pa z 2 sobama in hlevom. — Naslov pri »Edinosti«. Izvrstnega terana m S L rabu pri sv. misi — po 36—40 K stolitar — najti je u Rakotolah (Motovun) Istra. Obratiti se na: Župni Urad u Rakotolah. -lOiiO'OiiOnOiiOliOiiOiiOllOIIOI O --» 5 ser Tovarna pohištva ! Aleksander £evi jMinzi ulica Tesa Stv. 52. n (lastna hiša). < ZALOGA: PiRZZH ROSRR'O (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po Ilustrovan cenik brezplafino in franko • 0i'0ii0i0>i0> 95 60, Italija K' K-- 95 40 —95-tio Vpin^jf K ^v gnii da j a čez gozi v brzjjavne i:cj pri kolodvoru, kjer je aparat tako poikodov&l da dani5 poftel. No, mladenič je lepo počasi zlezel v ga vSaraj n;so mogli rabiti. Stiels je udarila nek voz istega vlaka. To ja bilo ia dovolj, ob nevihti še zjutraj v poelopje Ogorevca v kajti čemu as vozi nazaj proti Trjtu ? ^kcrl «* , dalje cb budourju popoludne v več V istem vlaku se je pa vozil 0 v p tlopij na Kadofcovi vts in Veliki Loki. Trst tudi tržadki radar VTodopiv«e, ki ja bil Teče, ca arečo, oi bilo. Peč pa je orkan od vedel mkega z oč nca v prisilno delavnieo Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba soproga in mati, gospa Marij st Bicek roj. Prevanja danna ol> o. uri pop. previđena se svetotajstvi za umirajoče, v 60. lclu svoje dobe, po mučni in kratki bolezni v Gospodu preminula. Pogreb zemskili ostankov predrage pokojnike se bo vršil v četrtek, . uri pop. iz hiše žalosti ulica Nuova .št. 31' v cerkev sv. Antona noseča in od u»d naravnost na pokopališče. V TliSTC, dne 8. avgusta 1005. r Ivan, Josip in Jakob, Andrej Biček, snovi. soprog. Brez poMboegi dmgre^a naznanila. miaiienic . ske^ra, :t:ii ii iK iiiške^a jezika z Icjk> pisavo iak<*j -talii-* sprejme za pisarniška dela. Plačaj prirm-nta zin<>ža<»>ti. Ponudile p na menjice po 6°'0, na zastave po S1/,0/,. Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ...... ■ ■ — --Poitno hran lini č ni račun 816.004. _ „SAJfUS^ Mfflsa novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MIN f, Trit Burrirrti ->.•>' KONSTANTIN RUBINIK r Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljiv« plinove Brežice. — Vsakokratni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Narodni kolek jc vdobiti pri npravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARNIO 5 IEBL07ANIE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. < Jfam/akturna tvrdka BERT1LI & SBUELZ ^ Piazza Bartfera vecehia 2 in ul. Nuova 88 (naspr. palače Salem) m i« naknnila ampa«h«ia m«i/i vino VamK« VI... »i.j *_________• ulica Chiozza št. S pri tleh = < »»'"»P*1* ogromno množino bombažnega blaga, vsled deaar ponuja (nasproti dvorani ,Taraicora"). t — po jako nizkih cenah -- Dne 24. avgusta t. 1. se preseli manifakturna trgovina nI. Barriera vecchia št. 33 (Trst) provizorično nasproti fttv. 34 v skladišče, kjer je sedaj „kavarna Aurora". Pri tej priliki se prodaja vse blago z velikim odbitkom. < < C po po po KOTEN INA, bela 7« cm m 78 bela za rjuhe loti cm po -I« 1» nov. KOTENINA, navadna, 6»> cm po 1-1 novu. n j» ^^ »» »» 1® ♦» ?J 7» ^ » J» ® H za ijuhe 156 „ „ Velikanska zaloga t erkala. satena, prtov, prticev brisalk, rut vse po tovarniških cenah mm- Filijalka al. Nnova it. 38 Odlikovana v Rimu s zlato kolajno ia — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — 4 ZOBOZDRAVNIK Oni Mej. Dr. Rabi Brini j v TRSTU alica S. Antonlo it. 9. XI. nadatr. I/Tršuje zadflanjf i emajlem« porcelanom L sirboni in /latom. ^ * I delnje |H»f-amezne umetne zubove kakor 'j * tudi eelo zobovje. i^j J ORDINIRA od S —12 pred,«, 3.-5. popol pnp ►r<»ca sv ojo iiiirofliliiieo; ki je preskrbljena z vsem v to str ko upadajočim lilagom. — Nadalje se nahaja v za-i • >ij»e in žeblji. JOSIP ŽIGON, mirodilničar. _ ! Umetalni ognji!!! V dobro poznani delavnic* umetalnih ..gnjev v ulici Ponziana št 1^0 F . Brandolin, koje delavnico vodi isedaj IHakso Ohersiach uč^niH* odlikovanih pirotehnikov Brandolin Y instenvald, s<> nahaja na izbero umetalnih • •gnjev ter sprejema naročbe za javne ali zasebne zabave. — Brczkonkurenčne cene. I Sprejemajo se naročl>e tudi v ulici (Fornace) j Tommaso Grossi it. 14 (Trst). naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieate t al. Torrente št. 40 |nasproti rledKeu GoldoalK IS* Tam eno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeiično vino je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelifti in dobrim vinom. Jači in oživlja c prebavni aistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednoiti vmhhhm v krvnih ceveh in deoje vapeiao novo napravo zdrave krvi. ■ m ■ ■■ S pravočasno pt.rabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedi jivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z biuhanjem, kateri *e pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. Zapiranje človeške potrebe ftčipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme-nje krvi v jetrab, vrHnici m sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstianjajo se s»* zeliščnim vinom Iritro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, sla^e preba\e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. ' ^ Pri popolnem pomankanju volje do Jedi. pod nervoznem zbeg&njem in otoinoitjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. JJf Zeliščno vino