c VSEBINA ""N Delitev Palestine. — Preko 100.000 članov StAU bo branilo demokracijo na SX’O-ju in delalo za mir. — Bitka za morsko dno. — Kje bo Nova Gorica? — Lesno gospodarstvo Slovenije. — Ljudska prosveta. -*• Nove knjige. — Kmetovalec v jeseni. — 'Kmetijski plan in jesenska žetev v goriškeni okraju. — ★ ČITAJTE in SIRITE DEMOKRATIČEN TISK ★ Molža in mlečnost. — Snaga in zdravje. — Kaki. — Mali namigi za zimo. — Miče in Vane. —- Sport. -L Humor. v_____________________z________:________________; Dj’đ leti obstoje in delovanja nekega političnega gibanja je dovolj dolga doba, da more ljudstvo, v katerem to gibanje deluje, presoditi, ali ja program tega gibanja tak, da ustreza interesom njegovih najširših plasti, ali. pa nj tak in je torej proti njegovim interesom. Ko je bila L 1945, kmalu po porazu fašizma na frontah, na slavnih tradicijah narodno osvobodilne borbe ustanovljena SIAU, je na mah združila v sebi vse one progresivne sile vseh treh narodnosti: slovenske, hrvaške in italijanske, ki so se 'v .nastalem pololaju na našem ožemita znašle pred nepričakovano nujnostjo obrambe onih najosnovnejših Ilove-Panskih pravic, za katere je veljal štiriletni krvavi boj doslej zatiranih ljudstev proti fašističnim zatiralcem. Pot borbe, ki jo je od prvega dne hodila ta rulada antifašistična organizacija, ni bila lahka. Zahtevala je prekaljenih, prejpribanih pripadnikov, in zahtevala fe težkih žrtev, tudi življenja. V njeni borbi proti združeni reakciji, kateri se jc postavila pri nas na belo ZV V kot agent angloamcri-škaga imperializma, ja dan za dnem v konkretnih primerih prihajala do izraza njena ljudska, demokratična in množična vsebina, v njenih masah se je očitovalo globoko zaupanje v pravilnost njene vsakodnevne politične akcije. SIALI jc prevzela nase vso težo protiimperia-listitne borbe na našem ozemlju, borila sc jc v konkretnih primerih za očuvanje demokratičnih pridobitev ljudstva 2 zmago v zadnji vojni, za državnopravno povezavo našega ozemlja s swjim naravnim zaledjem — z Jugoslavijo, kot drlai’o z uve- ljavljeno ljudsko demokracijo, borila se je končno za čjm denmkra.iincjšo ureditev nastalega STO-ja. Ob vsem tem pa jc ljubosumno čuvala in krepila svojo granitno podlago - bratstvo med Italijani in Slovani tega ozemlja. Taka njena delavnost je bila v interesu najširših plasti tu-Isajšnjega prebivalstva: delavstva, kmetov, uredništva in malih trgovcev in. zato je na znotraj dobivala vse bolj značaj široke ljudske fronte, v svetu pa sc je afirmirala kot sila, na katero lahko demokratične miroljubne sile sveta v svojem boju proti imperialističnim netilcem nove vojne z gotovostjo računajo. Ni treba zaradi vsega tega niti omenjati, da jc taka SIAU postala prodišče napadov združenih reakcionarjev, da je z njihove strani bilo storjeno vse, kar zna in v naših pogojih tudi more storiti v svojih iftelodah kolonialnega zatiranja preizkušeni nasprotnik. Iz te in take borbe je SIAU izšla ojačena z dragocenimi izkušnjami protiiniperialističnc borbe, izšla je številčno okrepljena in ideološko 'utrjena. Ko je v teh dneh 11. kongres SIAU in istočasno ustanovni kongres SIAU STO-ja pregledoval svoje dosedanje delo in pot, jc mogel s ponosom ugotoviti, da jc bilo V najvišji meri storjeno vse, kar je v danih pogojih bilo mogoče, moral pa je ugotoviti, da vseh naporov še ni kronala sicer neizbežna, zmaga. Po skrbnem analiziranju razvoja in sedanje grupaciji političnih sil tl svetu, je zalo ustanovni kongres 28. t. m. jc praznovala Češkoslovaška republika (CSE) 29. obletnico svoje ustanovitve. Leta 1918. sta se na ta dan češki in slovaški narod osvobodila jarma avstrijsko-ogrske monarhije in osnovala lastno neodvisno državo. Ob tej obletnici se spominjamo bratske slovanske republike, slavne in usodne zgodovine češkega in slovaškega naroda ter njune borbe za neodvisnost in resnično demokra- SIAU za Tržaško ozemlje proglasil, da bo slovansko-i tali jonska ani fašistična unija še naprej vodila borbo temelječo na njenih izhodnih pozicijah, katerih trdnost in pravilnost sc je tolikokrat manifestirala, da bo visoko dvigala 'zastavo napredka in borbe za mir. V zaključnih besedah svojega politično organizacijskega poročila je njen novoizvoljeni predsednik dr. Pagassi podal dvostranske cilje te borbe, in sicer notranje, posebnega značaja in zunanje, splošnega značaja: V izgradnja demokratičnega Tržaškega ozemlja, ki bo ustrezala težnjam in zahtevam naših slovenskih in italijanskih ljudskih množic, ki so bile težko preizkušene „v konspirativni borbi jn v .osvobodibii vojni proti fašizmu. cijo, ki se v stoletjih kot nepretrgana nit vleče skozi mračne in svetle dni. Češki in slovaški narod sta se naselila na sedanjem ozemlju CSH v VI. stoletju in že v IX. stoletju nastopata združeno v Ve’ikomorav-ski državi, ki se je uvrstila med najbolj kulturne države tedanje Evrope. Tod sta učila slovanska apostola Ciril in Metod, ki sta položila temelje staroslovanske literature. V X. stoletju so začeli Cehe ogra-žati Nemci s svojim »Drang nach Osten«, Slovake pa Madžari, ki so polagoma pronicali na češkoslovaško ozemlje. Toda Cehom je uspelo v tej neenaki borbi 'ohraniti svojo neodvisnost in narodno zavest zaradi svoje narodnostne notranje moči, požrtvovalnosti in politične zrelosti. Cehi so proti pričakovanju utrdili svojo državo, tako da je češki kralj v XIV. stoletju vladal tudi Poljski. Tedanji značaj češke velesile je slonel predvsem na bogastvu srebra: »češki groši« so bili tedaj najdragocenejši srednjeevropski denar. Za Karla IV., ki je imel globoko češko in slovansko narodno zavest ter je bil izvoljen za rimsko-nom-škega cesarja, je postala Praga središče kulture in izobrazbe (prva univerza v Srednji Evropi, 1348.1.) t<£. mednarodne trgovine. Teritorialno razširjenje države in njen gospodarski procvit so izredno utrdili češko narodno zavest. Češka literatura in umetnost sta se zelo razvili in češki jezik je uspešno prodiral v javno življenje. Duhovni in moralni zanos češkega naroda je prišel do izraza v gibanju za čiščenje pokvarjene in vsemogočne cerkve. Glavni junak gibanja je Jan Hus, ki je s svojo naistrašeno borico za svobodo vesti zadolžil vse človeštvo. Husa so zažgali na grmadi 1. 1415 in tedaj so Celli prvi in edini začeli oboro- 2) ustvaritev svclóvnc fronte, ki bo '‘družila vse demokrate, bližnjih in daljnih dežel, tako da bo zmagal mir v nasprotju z vojnimi'manevri kapitalističnih inipcria\izniov, ki si prizadevajo sprožiti ideološke spore, da bi uničili demokratične pridobitve vzhodnih dežel. Za čim hitrejšo dosego in uresničenje teh. ciljev, pa je potrebno, kot je dejal politični sekretar SlAUia tov. Babič, mobilizirati najširše DR. KLEMENT GOTTWALD, PREDSEDNIK VLADE ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE IN SEKRETAR KOMUNISTIČNE PARTIJE V ČSR. ženo borbo za splošne ideale svobode, za čiščenje in demokratizacijo cerkve in za novo obliko javnega življenja. V tej borbi so prišli do močnega, izraza tudi socialni iti narodni elementi. Češka vojna spretnost z njenim tvorcem vojvodom Janom Žižkom jc razncs’n češko slavo po vsem svetu. Cehi so tedaj izgnali velik del priseljenih Nemcev in postali zopet gospodarji v svoji deželi. L. 1526. zasedejo češki prestol Habsburžani, ki so jih Cehi izvolili za svoje kralje, da bi se laže branili pred turškimi vpadi, ki so tedaj ogrožali kulturno Evropo. Za to borbo so Cehi in Slovaki prevzeli nase skoro vse finančno breme. Kljub temu pa je vladal pri njih gospodarski procvit, ki je izviral iz bogatega češkega rudnika Jaehvmova. Tam so kovali tolarje (Joachims Thaler), ki so dali ime ameriškim do arjerh. Smo že v dobi zgodnjega kapitalizma za Sasa Rudolfa II. (1612. 1.), ko je Praga postala izrazito središče Evrope. Toda kmalu so se Cehi sprli s Habsburžani, ki so skušali zmanjšati neodvisnost posameznih dežel in gradili svojo* centralistično, absolu- ljudske množice, treba se je že danes’boriti, da bodo predstavniki te največje politične grupacije na STO-ju zastopani v vseh organih javne uprave, že danes je treba ekonomsko usmerili Trst na svoje zaledje, 'ž-c danes se je treba boriti za čim večjo demokratizacijo vsega javnega življenja ter rcšei’anja vseh vprašanj z vidika interesov celotnega prebivalstva, predvsem pa širokih delovnih množic. Borba, ki se nam obeta, bo trda, toda Izvršni odbor upravičeno pričakuje, da bo vsak član SIAU-ja znal izvršiti svojo nalogo in zahteva od vsakega od njih disciplino, zvestobo, borbenost in požrtvovalnost, kar je vse bilo osnova dosedanjih velikih uspehov in kar jamqi Uidi za uspešno nadaljnje delo. tistično in strogo katoliško državo, Cehi so pa bili večinoma protestanti in so skrbno branili svoje ustavne svoboščine ter svojo državno neodvisnost. V vsej Evropi sta si sta’a. nasproti dva tabora, katoliški in reformistični (protestantski), ki sta se spustila v borbo v tridesetletni vojni. In ta spopad se jc vnel ravno na Češkem z vstajo 1. 1618. Cehi so bili premagani v bitki na Beli gori (1. 1620.) in strašno kaznovani. Prebivalci so morali sprejeti katoliško vero ali pa se izseliti. Cvet naroda na čelu z velikim učiteljem Komenskyjem je moral v pregnanstvo. Cehi so izgubili vse svoboščine in češki jezik je bil potisnjen na stran. Dežele so se polastili tujci in zagospodovali so tuji plemiči, ki so prevzeli tudi vso češko proizvodnjo: z izvozom čeških proizvodov, (Nadaljevanje na 2. strani..), Ali iofi da so ZDA ponudile Danski eno milijardo dolarjev za nakup otoka Groenlandije, da so pa Dancj ponudbo odklonili, ker skriva ta otok dragocena ležišča urana. da «e ameriški profesor filo-logije na kolumbijski univerzi Dr. Mae Intosh muči, kako bi dokazal, da je ime Truman sestavljenka iz besed »truth« (resnica) in »man« (človek), kar naj bi pomenilo, da je predsednik ZDA »človek resnice«. da natnerava OZN razširiti svoje »svobodno ozemlje«, ker bi po najnovejšem načrtu imel Jeruzalem, kot stična točka med bodočo arabsko in židovsko državo, podoben statut kot Svobodno tržaško ozemlje. da so po nekaterih vesteh povzročiti kolero v Egiptu »neznani tatovi«, ki so ukradli bacile v kairskem laboratoriju in jih raznesli po deželi zaradi če-I sa nekateri domnevajo, da ima I epidemija politično ozadje in I pomeni bakteriološko vojno I prtiti Arabcem. V------------------------J % DELITEV PALESTINE i Palestinsko vprpšinje, ki se že tJleče trideset let — pdfcar ie a7i-pleški predsednik l. 1917. obljubil IZidom neodvisno državo — se )e fio dolgih peripetijah premaknilo g mrtve točke in kakor vse kaže sc naglo bliža k rešitvi. Posebni odbor zn Palestino pri QZN je namreć sklenil razdeliti Sveto deželo v dve državi: arabsko in židovsko. S to režitvjjo je dana možnost, da sc bo vsaj eno izmed žarišč nemirov in mednairodnih *renj v razburkanem Sredozemlju Odstranilo. Kar je pa najvažnejše — in mednarodni krogi -o to % zadoščenjem ugotovili —- je dejstvo, da sta pnstalj načelno na tako te-«iitev po dolgem oklevanju obe največji sili: ZDA in SZ, kar je v zacinjeni času redek primer soglasja me" tema najvažnejšima članicama OZN. Nobenega dvoma ni, da bo ta sklep odobrila glavna skupščina z dve tretjinsko večino, ki je potrebna ,da postane odločitev pravnomočna. Kaj določa načrt? Poleg arabske in židovske države bo imelo mesto Jeruzalem poseben statut, vse pa bo povezano z gospodarsko linijo. Zidovska in arabska država bosta po dveh letih prehodnega režima, računajoč od 1. septembra M47 poetali neodvisni. Preden pa jima bodo priznali neodvisnost, bosti morali zglasovuti ustavo, dati izjavo OZN o sprejemu določenih obvez in jamstev ter podpisati pogodbi o gospodarski uniji Palestine, i ,V prehodni dobi dveh let bo vladala .Sveti deželi Anglija podi vrhovnim nadzorstvom OZN. Za-efeva je pa kočljiva, ker se hoče •Velika Britanija nemudoma odreči svojemu mandati! nad temi kraji in umakniti čimprej svoje črte iz Palestine. Židje se bodo lahko se nadalje naseljevali v Sveti deželi in sprejeli bodo 150.000 novih židovskih beguncev v židovsko državo. V Vseh evropskih taboriščih pa živi še 250,000 Zidov in posebni odbor QZN priporoča, naj bi za razmestitev teh beguncev sklenili posebno mednarodne dogovore. »Zidovska ■Agencija« bo kot vrhovna zastopnica Zidov odgovorna za usodo .vseh židovskih beguncev in za njihovo naselitev. tih krajev zasluži posebno pozornost, ker je zelo zamotano. Ne smemo pozabiti, da jih skupno uporabljajo vse krščanske vere (katoliška, starokatoliška, grško-pravoslavna, ruskopravoslavna s številnimi sektami kot so armenska .abesinska itd.J. Uporaba vsakega izmed teh krajev je do najmanjše podrobnosti določena ir. tvori pravi »zakbnik«. Da dobimo približno sliko tega labirinta predpisov, si predočimo, da hrani ključe določene krščanske cerkve Arabec (musliman), pri prvem oltarju sme vršiti verske obireide samo katoliški duhovnik, pri drugem samo ruskopravoslav-ni, pri tretjem samo abesinski ita. Ali pa n. pr. glavni oltar sinejo uporabljati duhovniki vseh« ver toda vsak samo ob določenih urah Točno je predpisano, do katerega kota v cerkvi smejo katoličani pometati, kod smejo pravoslavni brisati prah do katere točke na steni laiiko armenski pravoslavci zabijajo žeblje, do kje drugi itd. Kršitev najmanjšega teh predpisov — kar je bilo skoraj neizogib no — je povzročilo spor in spopad med verniki raznih obredov. V to so sc vmešavale velesile za zaščito svojih vernikov in stoletja so se nenehno vrstili mednarodni zaplet-Ijaji, ki so znani pod imenom: ».Spori zaradi Svetih krajev«. Zato ni čudno, če je teinu vprašanju tudi načrt o delitvi Palestine posvetil posebno pažnjo in podelil v tej zadevi jeruzalemskemu guvv-nerju polnomočje. Arabska država bo obsegala zapadno Galilejo, gorato' Kainarijo in Judejo ter obalno ravnino od Ista-da do egiptske meje. V ži 'ivski državi pa bo vzhodna Galileja, dolina Esdraelona in večina obalne ravnine. To je v glavnih obteši a načrt za ureditev palestinskega vprašanja. Sovjetska zveza je predložila samo nekaj sprememb o razmejitvi in jeruzalemskem statuiti. Prav tako je tudi predlagala, da Vel. Bd-tanija odloži svoj mandat za upravo te dežele, ki nat bi jo v prehodni dveletni dobi vršil poseben izvršni odbor OZN. Gre torej za kompromisno rešitev, s katero so Židje zadovoljni, saj izpolnjuje njihov stari sen, da si ustanovijo po tolikih preganjanjih svojo državo, kjer naj bi našit zatočišče tudi ostali židovski begunci. Nasprotno pa, kot smo že poročali, odklanjajo arabski nacionalisti vsak kompromis, ker hočejo biti sami absolutni gospodarji vse Palestine kot njeni avtohtoni prebivalci. Grozijo z državljansko vojno, »Arabska liga« rekrutira vojsko in arabske države napovedujejo, da bodo z oboroženo silo vdrle v Palestino, da pomagajo spojim bratom. Ze v predzadnji številki siiKi nakazali, da ne smemo jemati takih groženj 100 odstotno resno. Palestinski Arabci sami, — čeprav so trikrat številnejši od Zidov, ki štejejo 600.000 duš -— ne bi mogli biti kos svojim nasprotnikom, ker imajo Židje popolnejšo vojaške in teroristične organizacije (»Irgun 2wai Leumicc, »Haga-nah« in »Štern«). Pomoč arabskih držav pa je problematična, ker so te države slabo oborožene in ni verjetno, da bi se upale z vojsko nastopiti Podo pod zaščito posebne policije, katere člani ne bodo smeli biti Pa-Jestinci (niti Arabci, nifi Židje). Vprašanje tako imenovanih Sve- (steklo, teksti'ijc) so Habsburžani finansirali politične podvige svolo velesile. Habsburžani so vodno huje pritiskali na Celie in v drugi polovici XVIII. stoletja tudi formalno ukinili samostojnost češke države. Centralizem in germanizacija sta se nenehno stopnjevala. Kljub temu pa je ukinitev tlačanstva in proglas o verski strpnosti koristil teškim nižjim slojem, ki so kHub preganjanju obdržali narodno zavest in se s socialnim izboljšanjem tudi kulturno dvignili. Začenja doba če*kega preporoda: jezikovnega, književnega, gospodarskega in političnega. Ta preporod je dal največjega češkega zgodovinarja Palacky-ja, ki je prvi izdelal program narodnega prosvetljenstva na načelih človečnn-stva in demokraciic. Cehi so si skušali pridobiti poli tične pravice z revolucijo 1. 1848., tocjjj brez uspeha. Tedaj se je politična narodna širina razširila s popolno osvoboditvijo kmetov in s pojavom delavskega razreda. Razvoj industrije je namreč v XIX. stoletju popolnoma spremenil deželo in strukturo družbe. Bogastvo češkega premoga je v tej dobi igralo isto vlogo kot prej bogastvo srebra. Nemci in Madžari so kol vladajoči sloj v svoji roržnii do Slovanov potegnili državo v imperialistično vojno na stran Nemčije, v kateri so si Cehi in Slovaki pod vodstvom Masaryka in Beneša s svojimi dobrovoljci priborili neodvisnost. CSR je bila med prvo in drugo svetovno vojno ena naibj’je urejenih držav v Evropi in znana so bila njena demokratična nače'a v notranji in zunanji politiki. Napredovala je gospodarsko in kulturno. Temu je napravil konec Muen-chen (30. 9. 1938.), ko so vladajoči kgggi v zapadnih demokracijah s svojim kapitulantstvom pred fašizmom In skritimi nameni, da se nacistični pritisk obrne proti SZ, žrtvovali CSR nenasitnemu Hitlerjevemu imperializmu. Služili so mu Sudetski Nemci, ki so kljub pravi- cam, ki so jih uživali v CSR, pripomogli k razkosanju republike. Češka je marca 1939 postala nemški protektorat, Slovaška pa z njenim izdajalcem Tisom na Čelu nemški satelit. Teda Cehi in Slovaki niso klonili, čeprav so bili vso vojno od vseh strani obkoljeni in brez možnosti pomoči .id zunaj. Njihov odpor proti strašnemu nemškemu terorju je vedno naraščal Tiho in disciplinirano so minirali nacistični kolos: praška zver, protektor Heidrich ie padel pod kroglami čeških patriotov. Nemci rn pobili 250.000 Cehov in Slovakov, 2 milijona pre-bivalcev pa so poslali na prisilno delo. Izropali so popolnoma vso deželo in povzročili škode za 430 milijard predvojnih češkoslovaškil kron. Češki in slovaški partizani so se borili ramo ob rami z jugoslovanskimi in italijanskimi partizani, tvorili so svoje armade v SZ pod poveljstvom generala Svobode in prt zapadnih zaveznikih. Avgusta 1944. je izbruhnila vstaja v Banski Bistrici in maja 1945, pa v Pragi. Kmalu za tein je osvobodila CSR Rdeča armada. Predsednik republike Beneš, ki je v Londonu zastopal interese CSR med vojno, se je vrnil n svojo vlado preko Moskve v osvobojeno domovino in v Košieah je bila vlada preosnovana v koalicijsko vlado »Ljudske fronte Cehov in Slovakov«. Češka in slovaška demokracija je bila tako vzpostavljena, toda dobila je novo socialno vsebino: uvrstila se je med ljudske demokracije poti vodstvom komunistične partije, ki je iz volitev maja 1946. izšla kot najmočnejša stranka (31.2 ost.). Pod predsedstvom Klementa Gottwaldn izvaja nova vlada s 1. januarjem 1947 dvo'etni gospodarski načrt za reorganizacijo vsega gospodarskega in socialnega življenja CSR, ki je bilo tako težko prizadeto med vojno. Dvoletni načrt, za katerega 'e vloženih 70 milijard Kčs bo povečal industrijsko proizvodnjo za W% predvojne. Hkrati pa češkoslovaška vlada izdeluje nov petletni načrt za 1949—1953. 1., ki predvideva povečanje proizvodnje za 40-—200% in ki bo povišal narodni donos za 45 odstotkov. Da izvede uapešno in smotrno načrtno gospodarstvo jc vlada podržavila okrog 70% vse industrije in s tem v glavnem odpravila izkoriščanje človeka po človeku. Izvedlo je dosledno agrarno reformo in izvršila preselitev Sudetskih Nemcev v Nemčija Tako koraka CSR uspešno po poti socializacije. V zunanji politiki se nova CSR tesno naslanja na SZ in na Mudske demokracije: Jugoslavijo in Poljsko. Le s tako povezavo namreč laiiko CSR prepreči, da jo ne bo več ogrožal nemški imperializem, s katerim se je borila stoletja na življenje in smrt Dokaze svoje demokratične m miroljubne politike daje CSR nenehno preko svojih zastopnikov na mirovnih konferencah, kjer solidarno nastopa z demokratičnimi državami s SZ na čelu proti ameriškemu imperializmu. Zlasti nam Primorcem je Živo v spominu, kako so se češkoslovaški zastopniki ramo ob rami bori'i z jugoslovansko delegacijo-za naše pravice: za pravične mcic in demokratični statut STO-ja. Za Trst je pokazala CSR Sivo zanimanje tudi .s tem, da je sklonila gospodarski sporazum s STO-iem. Predolgo bi bilo naštevati vse kulturne in politične vezi, ki nas družijo s Cehi, in Slovaki. Naj omenimo samo to, da so slovenski kulturni velikani s Prešerhom na čelu gojili tesno prijateljtvo s češkimi in slovaškimi kulturniki. Borba proti germanizaciji za politično pravice pod Avstroogrsko je tesno vezala Cehe in Slovence, ki so tudi skupno nastopali v dunajskem parlamentu. Ob prazniku bratske slovanska republike se pridružujejo številnim čestitkam tudi naše želeč tej trdnjavi demokracije in slovanstva v Srednji Evropi še nadaljnjih uspehov in proevita, Ne bo še konca sveta Take suše še ni bilo kot letos. tožijo ljudje. To je posledica moteni v atmosferi zaradi vojne ali sončnih peg. menijo nekateri. Ali pa kazen za človeško hudobijo, trdijo dru-Ci in ug bajo, če sc že ne bližamo koncu sveta. Toda pogled v zgodovino nas v tem oziru pomiri in pouči, da niso sedanje vremenske nezgode nič v primeri z muhami, ki si jih ie privoščilo vreme v preteklosti. Neverjetno, toda resnično! Januarja 1241. leta je sadno drevje cvetelo in maja ie že-b:la žetev. Za bož'č 1. 1624. so bile češnje v cvetju in ob koncu februarja so že dozorele. Decembra L 1804. je bilo tako toplo, da so se žuželke prebu-d;!e iz zimskega spania. L. 1807.. 1816. in 1834. sploh ni bilo zime. L. 1304 je bila taka poletna vročVia in suša. da sta bil? reki Donava in Ren popolnoma subj in so ljudje prekoračili njuni strugi peš, ne da bi s« nog zmočil’. Tudi 1. 1856. jc bila taka suša. da so vsi studenci usahnili ?n so morali večino živine zaklati. Nasprotno pa je b!la zima: L 1812. tako h'a^na. da je pivo v sod b zmrznilo in da so mrliče le z veliko težavo pokopavali ker te bi'a zemlia močno in globoko zamrznjena. V tolažbo tistim, ki se pritožujejo. da jih zebe... Mi vstajamo... j>Volksbotc«, glas'lo južno-tirolskih Nemcev daje preg ed o gibanju prebivalstva v evropskih državah v preteklosti in skuša izračunati, kakšna bo bo-doča demografska slika Evrope. Ugotavlja nenehen padec rojstev v zapadnoevropskih državah in porast prebivalstva v vzhodni Evropi, zlasti pa v slovansk h državah s Sovjetsko zvezo na čelu, kar povzroča listu vel'tke skrbi. Najbolj nazaduje število prebivalstva v Franciji In čc se bo ta padec nadaljeval, bo štela Francija L 1985. samo 29 milijonov prebivalcev, medtem ko j'h je štela 1. 1940. 41 milijonov. V Nemčiji je število moških v starosti do 50 eta padlo po vomì na 10 mili-ionov od predvojnih 22 nvli-onov Nasprotno pa je prebivalstvo SZ kljub vojnam naraslo od 1. 1900 za 55®/« Če se bodo Rusi množili v takem tempu ih bo 1- 1970. 250 milijonov. Viedtem ko je prebivalstvo evropskega de'a SZ sedaj za 40 mili’onov n’žje od skupnega prebivalstva zapadne in srednje Evrope, bo 1. 1970. za 25 miliionov v^ic. L. 1970. bo mladih Rusov In čusmj v starosti od 15 do 34 et 43 in pol miliiona, Francija In Anglija pa bosta imeli ^cd a j mladine iste starosti vsa-ca samo po 5 milijonov. In »Volksbote« se na koncu zaskrbljeno izprašuje: »Kajbo Evropo?« O Zaradi kolere v Kg-ptu je ustavljen ves poštni promet med Bolgarijo in Grčijo ter Egiptom, Palestino in Sirijo. O Med Los Angelesom in Chicagom Jc v soboto strmoglavijo na tla letalo družbe «Uniteli Air Lines»; pri tem se jc ubilo vseh 52 oseb. ki jc z njim potovalo. O V soboto Jc zahtevala kolera v Egiptu 446 smrtnih žrtev. Ugotovili so p» še 880 novih obolenj. PREK0100.000 ČLANOV SIAU bo branilo demokracijo na STO-ju in delalo za mir DELEGACIJA ZA DELEGACIJO IZ MESTNIH OKRAJEV IN TOVARN TER IZ PODEŽELJA JE PRINAŠALA NA KONGRES DARILA. Marshall in sv. pismo Že poldni g stoletja skuša poluradno angleško glasilo »Times« dokazati, da je mogoče najti v sv. pismu odstavek ali izrek, ki je pr meren za kakršen koli dnevni dogodek ali položaj v svetu. V u-redništvu tega lista imajo posebnega urednika, ki pozna do dna bblijo in iz nje izbere vsak dan primeren odstavek, ki ga list objavi. Tako smo 23. septembra, ko je gospodarska konferenca 16 evropsk h držav v Parzu zaključila svoje delo o Marshallovem načrtu in iz da'a poročilo o fnančn h ‘potrebah teh držav, brali v »Timesu« naslednji odstavek iz sv. Luke: »Kdo izmed vas, ki namerava zgraditi stolp, ne premisli, preden se prpravi iti ne preračuna potrebnih stroškov, da dožen». ali bo mogel delo dovršit'V« Ameriška vlada se je P_o preuč'tvi poročda »šestnajstih« pritožila. da so zahteve po dolarMh previsoke. Govorijo, da bodo ponosno skl cali konferenco »šestoaistdi.« D"iigi Pa menijo, da bodo ZDA kar same zn'žale zaprošene vsote. Zadnje vesti že govori io o »malem Marshal o-vem na‘'i-‘u«, ki nai bi Sa izv->-ial:. dokler ne bodo pretresli »velikega«... Francova „plava kri" Franco ie zadnji satel't Nemčije, ki se z veliko težavo toda krčevito še drži na oblasti. Oprijel so ie se zadnje »rešMnc« bilke — španskega presto'a ter proglasil Španijo za kraljevino — brez kralja seveda. Da prežene svojo slabokrvnost. si je dal napraviti transfuzijo s »plavo«, plemenito krvio. Vzpostavil ic namreč 2.304 plemiške naslove (grofov. baronov. markMev itd.), ki iih ie svomčs španska republika odpravila. In te naslove širokogrudno deli predvsem Američanom, severnim in iužirm. ki plaču-ieio to »poplemenitenje« — z dolarji 1 0 „grškem ogii" Zaradi splošne gospodarske krize je angleška vlada znižala po vojni svoio vojno mornarico za 75%. Anglija je med drugim 500 voinh ladij postavila v rezervo, 450 pa j h je próda'a dominionom in drugim državam. Najvcčjo senzacijo pa je povzročil sklep, da bodo znižali »Home flect«, t. j. vojno mornarco v angleških mat:č-nih vod'1 h, na 1 križarko in 4 rušilce. Pred vojno je ta mor-narea štela 7 ladij za borbo. 6 kržark. 3 letalonosilke in 28 ruš lcev. V zbornici so sc o-Slasili ostri kritiki in opozorili na staro angleško pesem: »Vladaj Britanija valovom!« K temu moramo pristaviti, rja ima Velika Britanija še dve voi ni -mornarici: -vzhodnoazijsko in sredozemsko. Sredozemska mornarica je v ^.“yneni zadržala svojo šte-'ilcno in borbeno moč. Verjetno zaradi reka iz sta-Wkia Vc^a- ko so govorili, da ank0 vodo,vžgeš s takozva-mm »grškim ognjem.« Kar so posamezni napredni in dalekovidni duhovi že davno spoznali kot neizogibno in ker se je v teku osvobodilne borbe zatelo realizirati, to je tesna povezanost demokratskih množic Trsta in pripadajočega ozemlja tako italijanske kot slovenska narodnosti, je zadobilo svojo zunanjo farmo po zmagi nad fašizmom, tem sovražnikom vsake demokracije, z ustanovitvijo Slovansko-itali-janske antifašistične unije. To se je zgodilo avgusta 1945. To je bil obenem prvi kongres organizacije, ki ji je pripadla težka, zato pa tem bolj častila naloga, da je v teh dveh letih, združujoč- vse prekaljene antifašistične borce vodila haj-odločnejšo borbo za priznanje demokracije v tukajšnjem javnem življenju. Po dveh letih so se v nedeljo zbrali delegati te zares množične organizacije na njen drugi kongres, ki je pa bil obenem ustanovni kongres Slovansko-italijanske antifašistične unije za STO, medtem ko'se je prejšnje področje raztezalo preko vse Primorske in Istre. Zdi se, da bi ne bili v Trstu, ah bi šlo s pripravami za ta kongres vse gladko. Tako mestna občina ni hotela dati na razpolago SIAU dvorane, za katero je zaprosila, in tudi protesti pri Vojaški upravi niso pomagali. Vojaška uprava nadalje ni dovolila, da bi se ob priliki tega kongresa vršili shodi na prostem in prepovedala je celo, da bi se tega kongresa udeležila zastopstva bodisi iz Italije ah Jugoslavije. Kongres, ki ga je otvoril tov. dr. Pagassi, je vodil kot predsednik tov. prof. Oskar Ferlan, ki je pozdravil zastopnike raznih organizacij. Izvršni odbor jugoslovanske Ljudske fronte je poslal kongresu brzojavko, v-kateri izraža v imenu jugoslovanskih narodov željo, naj kongres doprinese k ojačenju in poglobitvi borbenega bratstva slovansko-italljan-skega prebivalstva. Pismeno sta kongres pozdravila tudi dosedanji predsednik SIAU tov. France Bevk in minister Ivan Regent. Burno pozdravljen je nato spregovoril tov. Pellegrini, ki je pozdravil zborovalce v imenu italijanskih demokratov. Po pozdravih raznih organizacij in pp izvolitvi nekaterih komisij je podal politično organizacijsko poročilo tov. dr. Pagassi. Tov. dr. Pagassi je v svojem poročilu posegel nazaj in podal pregled, kako so se žri pred osvobodilno borbo organizirala v posameznih državah antifašistična gibanja in kako se je po drugi strani razširjal fašizem, ki so ga v njegovem stalnem in naraščajočem razvoju podpirali najreprezeniativnejši krogi finančnega- kapitalizma. Italijanski fašizem je bil v tem sklopu le lokalna oznaka mednarodne reakcije. Vodilni krogi mednarodnega kapitalizma so menili, da bodo onemogočili rušilno akcijo delavskih množic po svetu, ki so z vseh strani pritiskale na kapitalist ičjio družbo, Z raznimi Mac D.onaldi, Flandini, li covri in še s kakim Daladicrom ali Chamberlainom. Fašizem jc bil nad vse * t ipična manifestacija ne le političnega, go spodarskega in socialnega zatiranja velikih delavskih množic, marveč tudi kulturnega in moralnega nasilja, s katerim se je uveljavilo najodločneje in najnapadalnejše sovraštvo nasproti drugim plastem, ki so gojile progresivne ali kakorkoli iskreno liberalne ideje. Bilo je jasno, da se bodo načela zločinske napadalnosti razčistila z notranje političnega na zunanje politično področje, da bi se tako izživela nenasitna kolonialna grabežljivost kapitalističnih razredov, s čimer pa je bil že podan dokaz, da pomeni fašizem vojno in narodno Zatiranje. Tako imenovane zapadne demokracije so hote’e doseči pomiricnje fašističnih diktatorjev s tem, da so dopustile poraz Ljudske fronte v Španiji, okupacijo Avstrije, aneksijo Sudetov, pohod na Prago in ostalo Češkoslovaško in okupacijo Albanije. Politika popuščanja jp dovedla do svetovne vojne. Neizmerne so bile žrtve, ki, jih je dalo delovno ljudstvo v tej vojni. In veličastna zmaga ie pomenila realizacijo vseh teže.ni vseli svobodnih ljudi. Toda borba proti, reakciji se nadaljuje, kajti sile mednarodnega imperializma, ki jih vodi ameriški finančni kapital, ne le da niso opustile svojega prvotnega sovraštva nasproti Sovjetski zvezi in vzhodnim dcniokratičnim deželam, ki so kot zaveznice Sovjetske zveze v o svobodilni vojni po svojih Ljudskih frontah toliko in tako učinkovito prispevate k skupni zmagi nad fašizmom, temveč so ga kvečjemu še povečale. V Julijski krajini sc je pričela borba proti fašizmu in nacističnemu okupatorju z osvobodilnim gibanjem slovenskega in hrvatskega naroda Pridružili so se tej borbi italijanski delavci. Bratstvo v orožju je rodilo italijansko-slovansko bratstvo kot najveličastnejšo pridobitev, narodno Po ustanovitvi Tržaškega ozemlja so se vodili razgovori med SIAU in strankami bivšega CLN, ki niso dovedli do uspeha v skladu z De Gasparijevo politiko, na liniji Trumanove doktrine, po kateri naj bi se iz vladnih in upravnih organov izločili zastopniki demokratične levice. To nas ne sme presenečati, kajti ob primerjavi dogodkov v Trstu dandanes in pa dogodkov v letu 1920 najdemo čudovito podobnost. Tudi danes skuša reakcija s terorjem okrepiti svoje pozicije. Vojaška u-prava pa vse to dopušča. Zato je potrebno, da novi, demokratično izvoljeni upravitelji Tržaškega ozemlja, povzamejo pobudo za resnično čistko, s katero bodo prejeli kazen vsi tisti, ki so odgovorni Za zločine, pa jih doslej kazen ni doletela. Reakcija hoče obdržati slovenske in italijanske ljudske mnoiice daleč od javne uprave, toda SIAU vztraja pri zahtevi, da se vse slovansko in italijansko ljudstvo na Tržaškem ozemlju pozove k sodelovanju v javni upravi, ki naj postane resnično demokratična. Potrebno pa je, da bo tudi ustavodaina skupščina o veliki večini demokratična, da bo lahko vsa vprašanja reševala v in-terestc ljudstva. Volivna borba v bližnjih mesecih se bo morala iz- osvobodilne borbe na Primorskem. Potreba borbe je ustvarila široko osnovo bratstva, ki mora družiti vse narode in še pred vsemi one, ki jih je zgodovina postavila v neposreden medsebojni stik. Na ustanovnem kongresu SIAU 12, avgusta 1945 se jc ponovno poudarila potreba slovansko-italijanske-ga bratstva, zakonitost ljudskih u-stanoo in demokratičnega reda in voljo vseh demokratov za ustanovitev trdne fronte za bodoče borbe. Solidarnost med delavci in kmeti, med Italijani in Slovenci je imela nedvomno tudi močan vpliv na tiste kroge, ki so sklepali o ustanovitvi Tržaškega ozemlja in sestavljali njegov statut. SIAU izraža priznanje požrtvovalnim braniteljem naših pravic in demokratičnih zahtev, prav posebno še sovjetski in jugoslovanski delegaciji tako na pariški mirovni konferenci kot pozneje v New Torku. vajati z največjo odločnostjo ljudskih množic. Povečati bo treba število pripadnikov. Zbirati fonde, manifestirati solidarnost z drugimi demokracijami po svetu, protestirati proti fašističnemu nasilju, .samovoljnim aretacijam, nepravičnim sodbam in hujskanju šovinističnega tiska; propagirati pa bo treba širjenje našega tiska, krepiti naše kulturne ustanove, sprostiti se Se pogostega birokratizma. S1AV predstavlja na Tržaškem. ozemlju Ljudsko fronto, del one Ljudske fronte, ki se bori za svetovni mir, medtem ko sta najvišji težnji reakcije vojna in zatiranje ljudskih množic. Kot taka ima SIAU posebne naloge in cilje. Prvi cilj bo vsekakor razširjenje in ojačenje Ljudske fronte, nato naše sodelovanje v vladnem svetu in začasni skupščini in potem v volilni borbi za dosego demokratične večine v ustavodajni skupščini. Ce bomo s’edili svetlim zgledom bližnje preteklosti, ki jo označujejo žrtve naših slavnih padlih tovarišev, ki so v tisočih žrtvovali svoje življenje za zmago svobode v teh krajih, bomo lahko izpolnili postavljene naloge. Ce bomo znali nanesti svojo besedo in razširiti svoje do te množice z vso gotovostjo u- ' stvarile vse premagujočo siio, ki bo v bližnjih mesecih dosegla ponosno volivno zmago za dosego večine v ' ustavodajni skupščini. Po obširni diskusiji o referatu tov. dr. Pogassija, ki ni pokazala le politične zrelosti,, marveč tudi enotnost gledanja naših rnnpžic na razna vprašanja, ki zadevajo njih interese, je podal svoje obširno poročilo tov. Branko Babič. Tov. Babič jc že v začetku svojega referata poudaril, da je ena od osnovnih nalog svetovnih demokratičnih sil, torej tudi naloga Sloven-sko-italijanskc antifašistične unije, borba za mjr, Na našem ozemlju pa so uspeli, da bi v Trstu ustvarili tak-smislu in pri tem uživajo vso podporo anglo-amcriškc vojne uprave. In le Slovansko-italijanski antifašistični uniji se jc zahvaliti, da on-glo-ameriški imperialisti vendar niso uspeli, da v Trstu ustvarili takšno situacijo, kot so si jo zamišljali in ko so jo ustvarili v Grčiji in drugod, koder oni gospodarijo. Za uspešno borbo proti imperialistom, ki stegujejo roke proti naši svobodi in neodvisnosti, je ena iz-(Nadaljevanje na 5. strani.) KRONIKA O Mladinska brigada «Ferdo Bidovec», ki je delala, na železnici Drnč-Elbasan v Albaniji, je bila odlikovana z «Redom dela» I. stopnje. Ivòniandaint brigade jd bil odlikovan z istini redom III. stopnje, inčdtem fcb so štirje udarniki te brigade prejeli «Medaljo dela». O Burja je. zahtevala v nedeljo dve smrtni žrtvi. 66 letnemu Josipu Catnruzzi je vrgla na glavo opeko in jc v bolnici umrl; 43 letnega Karla Richterja pa' je vrgla s tako silo oi tla, da si je prebil lobanjo in je po 15 urah v bolnici umrl. O O padcu cen se govori še kar naprej. Vendar pa tega v drobni prodaji še ni opaziti, kajtj trgovci, ki so se založili z . blagom, ga hočejo še razpečati po starih cenah. O Žigosanje osebnih izkaznic, ki bi se moralo zaključiti 1. novembra, je podaljšano do 1. decembra. Uradi za žgosanje ne bodo več delali ob nedeljah, ob delavnikih pa samo do 1!). ure. O Proces proti tov. Brunu d’lisic se bo pričel 8. novembra. . Branil ga bo tov, dr. Tončič. O Predor s Sencga trga k Sv. Ani bo izročen prometu 1 novembra. Dolg jc skoraj 800 m in bo znatno skrajšal razdaljo med središčem mesta in Sv. Soboto. O Fašisti, oziroma pripadniki Lege Nazionale so ponoči na 28. oktober lepili neke plakate. Videli smo, kako so jih'pri teni «zmotili» policisti, katerim so fašisti pokazali neko dovoljenje, nakar so policisti dejali: «Okcj !» in odšli. — Drugi so pa trosili letake z napisi: Italijani, za rešitev domovine vas fašizem kliče v zbori O Polkovnik Comes, višji častnik za civilne zadeve v Trstu, je bil na lastno zahtevo te službe razrešen in jc odšel domov. Nasledil ga jc general Ridgely Gaithcr. «Voce libera» upa, da bo za «slavofilskim* polkovnikom Bowmanom in — kar se Slovencev tiče — premalo odločnim Carncsom vsaj novi šef bolj pravičen in da Slovenci ne bodo uživali pravic n škodo Italijanov. Stara pesem. LJUDSTVO MORA SODELOVATI V JAVNI UPRAVI "redsedntic Truman je v nekim proglasa jeseni I. 1945. razširil suverenost ZDA na 700 tisoč kvadratnih milj novega ozemlja, ki leti daleč od ameriških obal in ga tvori — dno oceana, največ ISO zn. globoko. (Ire torej za predele, ki po med. narodnem pravu nimajo lastnika. Saj ima vsaka obmorska država suverenost samo nad tako imenovanimi teritorialnimi vodami in njih dnom, ki segajo nekaj km od obale. Ta Trumanov proglas je bil tedaj skoraj neopažen. Vendar če ga preučimo skozi prizmo nove Trumanove doktrine in vedno bolj napadalnega ameriškega imperializma, lahko trdimo, da bo bo. dočnost proglasita ta ukrep kot važno prekretnico zgodovine. HdZiskovànja so ugotovila namreč, da skrivajo oceanski predeli na dnu bajna bogastva: petrolej in žlahtne rude. Tod kas mrgoli rastlin in živalstva, tiči ogromna pogonska energija, ki jo tvorijo morski valovi, močne plime in oseke ter velika toplotna razlika med vodnimi plastmi. Milijone let se je človek preživljal samo s proizvodi kopne zemlje, ki se pa čedalje bolj črpajo in izgubljajo. Zadnji dve vojni sta zadali zemeljskemu bogastvu močan udarec. Strokovnjaki menijo, da bo Amerika spričo vedno bolj zmehanizirane civilizacije že čez nekaj desetletij ostala brez nekaj glavnih suhozemskih prvin. Nasprotno pa skiivajo oceani 80% prvotnega zemeljskega bogastva. Ker se znanost kakor tudi fehnična sredstva nenehno izpopolnjujejo, je samo vprašanje časa dogodek, ko se bo človek vrgel na osvajanje naravnih dobrin oceana. In s pretvezo, da «prehitijo» ostale narode — katerim podtikajo namen, da se hočejo spustiti v to «oceansko dirko? kot sv se nekoč v «kolonialno tekmovanje», — so si ZDA osvojile velik del oceana, ki dosedaj ni imel gospodarja. Ameriški strokovnjaki opravičujejo ta ukrep z dokazovanjem, da bi, izkoriščanje majhnega dela ođr.ana že zadostovalo za hrano in oblačilo vsega človeštva. Hektar adjeanti presega namreč večkratno rodovitnost hektarja kopne zemlje. Medtem ko rastejo kopne rastline samo na zemeljski površini, ima ocean rastlinsko življenje v raznih globinah, tako da se vrstijo rastline druga nad drugo kot večnadstropni vrtovi. Nekatere vrste rastlin že uporabljajo kot hrano, krmo in za Izdelavo tekstilij, toda velika večina je še neizkorišče. uih. Primitivni človek je uporabljal take rastline, kakor jih je našel. Hranil se je z njihovimi koreninami listi, semeni in sadovi. V 30 tisočih letih je z gojitvijo in križanjem ustvaril izredno število novih rastlinskih tipov. Predvidevajo, da nudi razvoj pomorskih rastlin še mnogo večje možnosti. Pri tem bodo pomagale človeku njegove bogate izkušnje o poljedelstvu in znanje rustllnoslavja ter biokemije. Končno mu nudi veliko vrst diatomej, alg in drugih morskih rastlin skoro neomejene možnosti, za razvoj novih zelo dobičkonosnih proizvodov. Povprečni bralec bo skomignil z rameni ob misli, da bi pridelovali rastline v morski vodi. Ne smemo pa pozabiti, da so užitne rastline rasile v vodi že prej kot na suhi zemlji in tudi v večjem številu. Zelo verjetno je, da so predniki vseh rastlin živeli v vodi. Eden od znanih rastlinskih biologov jc pred kratkim izjavil, da borno talko kmalu proizvajali po želji kakršni koli novi tip rastlin. Le-ta trdi, da bo nagel razvoj radiologije in znanosti o razmnoževanju ter dednih kromosomih omogočit, da bo poljedelec . samo povedal, kaj hoče in biolog mu bo napravil zaželeno rastlino. Napredek hidroponične metode, ki goji rastline v vodnih, kemičnih raztopinah namesto v zemlji, je silno narastel v zadnjih letih. Vse to daje sliko o možnosti morskega poljedelstva. Ameriške strokovnjake navaja k takim načrtom tudi dejstvo, da je delovanje erozije v Ameriki močnejše kot v drugih predelih sveta. Padavine in reke so namreč odnesle najbolj rodovitne dele ozemlja na dno oceanov. Količina plodne zemlje, ki jo je Amerika tako izgubila v zadnjih treh stoletjih prekaša vrednost, kL jo je pridelalo vse ameriško poljedelstvo v tem času. > Obdelana zemlja v ZDA je torej obubožala in strokovnjaki celo menijo, da utegne to povzročiti polom narodnega gospodarstva. Da to preprečijo, naj bi z morskim poljedelstvom nazaj pridobili del izgubljene suhozemske rodovitnosti. F zadnjih desetletjih so odkrili mnogo novih rastlin, ki rastejo v vodi. Ilidroponlčno poljedelstvo je že rodilo uspehe. Znanstvene poizkuse ho treba samo prenesti na praktično proizvodnjo. Med vojno so zaradi pomanjkanja poljedelskih pridelkov uporabljali morske alge za proizvajanje zelo redilne hrane. Nobenega razloga ni, da ne bi izkoristili tudi ostalih morskih rastlin. Menijo, da bi se kapitali, ki jih vlagajo za izboljšanje zemeljskega poljedelstva, mnogo bolj izplačali pri poizkusih za oceansko agrikulturo Poizkusi so namreč dotcazali, da ti, da preprečijo njihovo uničenje. Tjulenji, kiti, delfini in drugi morski sesalci .dokazujejo pestrost morskega živalskega življenja, kjer bodo z gojitvijo in križanjem lahko pridobili nove živalske vrste. Tudi ribe, lupinarji in mehkužci nudijo možnost novih poskusov. Ostrige že razmnožujejo u-metno in vzgojili so še večje in nove školjke, ki jih množično razprodajajo. Na določenih predelih oceana nameravajo ustanoviti postaje za hranjenje rib in umetno razmnoževanje. S hidroavionom bodo poiskali roje rib in ogromna lehnična sredstva bodo omogočala množični ribji lov. Nagon pribilovih tjulenjev — ki nosijo ime po otoku Pribilov — da se v svoji zreli dobi zopet vračajo na kraj svojega rojstva, odpira možnost, da bodo morske sesalce gojili kot neke vrste «doma- rabljali sredstva, ki jih bodo usmerjali po radiju in ki bodo lahko preletela razdaljo polovice zemeljskega obsega. Da bi pa ta nova orožja uspešno uporabljali, menijo ameriški strokovnjaki, da so potrebne baze v čim večji bližini sovražnega o-zcmlja. To pa predpostavlja, da sl morajo pridobiti ZDA neomejeno oblast nad večjim delom obeh oceanov: Atlantskega in Tihega. Priključitev 700.000 kv. nili morskega, dna moramo {ore.j vključiti v sklop ameriške imperialistične politike, ki že pridobiva in utrjuje pomorske, letalske in vojaške postojanke na najbolj oddaljenih točkah sveta za obkoljevanje Sovjetske zveze. Sovjetski državniki so večkrat to ameriško početje razkrinkali. Ko so si tako ZDA začele prisvajati oceansko dno, nastaja vprašanje, ob kateri črti v prostranih oceanih se bo morala ta ekspanzija ustaviti.Jasnojenamreč, da si bodo države na nasprotni strani obeh oceanov, o Evropi in Aziji, upra- TITÌ'Tililllll llilll^l^l||||||||l■B||||^||||||^|||||||||l|||l|^|||^llll^l^l )l ' Bitka m m oìùko dm Neraziskano bogastvo morskih globin privlačuje ameriški imperializem ..m i.i tmmmMmmsammmmmmmmm V EGIPTU RAZSAJA KOLERA V VEDNO VEČJEM OBSEGU. SEDAJ ZAHTEVA ZE 400 ŽRTEV NA DAN. NA SLIKI VOJAŠKE AMBULANTE CEPIJO VOJAKE PROTI TEJ GROZNI BOLEZNI. je hektar oceana 10 do 100 krat bolj donosen kot hektar zemlje. Del rastlinske hrane, ki jo bodo pridelali v morju, bo služil za prehrano kopne Živine, z ostalini pa bodo hranili morske živali. V stoletjih jc človek pridobil iz morja samo majhen del hrane. V oceanu živi mnogo več živali, kakor.jih jc človek vzgojil na zemlji s svojim delom v tisočletjih. čeprav je ribja industrija sedaj zelo v modi, jc ribolov na odprtem oceanu še v primitivnem stanju. Malo je znano, da živijo tod vrste tjulenjev z najdragocenejšim krznom in jih bodo morali zaščiti- čih živali» : na krajih rojstva bodo postavili lovišča. Mnogi se bodo čudili, da dobivamo iz kisline morskih alg odlična sintetična vlakna za izdelovanje boljše vrste umetne svile, ki ie silno trdna. Z množičnim pobiranjem morskih alg bi omogočili proizvodnjo tekstilnega blaga, kolikor bi ga potrebovali. S tem sriio nakazali samo nekaj morskih prvin. Ni torej daleč dan, ko bo na številnih oceanskih otokih, neobljudenih čereh kar mrgolelo industrijskih podjetij za predelavo morskih proizvodov v hrano, tekstilije m minerale. Energija valov, plime In oseke ter hid-rotermična sila oceana je več kol zadostna za pogon teh industrij. Kočljivo vprašanje pa je pobiranje morskih pridelkov. Vendar imajo žč v načrtu izgradnjo ogromnih plavajočih strojev za žetev, ki bodo želi n. pr. alge nekaj desetin metrov globoko v oceanu. Znano je, da so Američani velik del magnezija, ki so ga uporabljali med vojno za izdelovanje bomb, letal in drugega, pridobivali iz morske vode. Eno samo industrijsko podjetje ob bregu mehiškega zaliva proizvaja več de-settisoč ton te žlahtne prvine. Sedaj' so postavili druge tovarne za pridelovanje broma iz morske vode. Z e več časa je ocean glavni vir za pridobivanje joda, soh in soae. V novo «priključenem» oceanskem dnu si hočejo ZDA prisvojiti izključno last nad ogromnimi petrolejskimi ležišči, ki se tam skrivajo. K temu jih je gnala zaskrbljenost zaradi dejstva, da bodo petrolejski vrelci v kopni Ameriki v doglednem času izčrpani. Trumanov proglas pa da slutiti, da sn v «priključenih» oceanskih predelih še druge dragocene prvine. Toda utrditev ameriškega gospodarstva ni edini razlog za take «oceanske, priključitve». To svojevrstno oceansko ekspanzijo narekujejo tudi zgolj imperialistični vojaški razlogi in prav gotovo so ti odločilni. To izhaja tudi iz spisov političnih in vojaških strokovnjakov, ki osvetljujejo ozadje tega Trumanovega proglasa. Ce sc je prva svetovna vojna vršila na kopnem, je padla odločitev v drugi svetovni vojni tudi na morju in v zraku. In v tretji vojni, čc ho do nje prišlo, menijo ameriški strokovnjaki, bodo npo- mm vičeno lastile enak kos oceanskega dna, ki meji na njihove obale. Tako bi nastala v sredi oceanov demarkacijska črta obeh zainteresiranih oceanskih sfer. Toda zadeva ni tako enostavna, kot sc vidi na prvi pogled in povzroča ameriškim imperalistom močno zaskrbljenost. Ze pogled na zemljevid kaže namreč, da imata Kanada in Danska (Grenlandija) večjo obalno dolžino kot jc severnoameriška, tako da bi ZDA ne mogle v polarnih morjih nemoteno gospodariti, kar jezi ameriške vojne hujskače, ki pridigajo o na- ia ja. Se večja ovira tej ekspanziji pa je dejstvo, da znotraj oceanske sfere, ki bi jo rad podredil ameriški imperializem, kar mrgoli otokov in otočij, ki niso last ZDA. Tako imamo nasproti ameriške obale v Atlantiku francoske oto-Ke 'Sr. Pierre in MUjuelon, portugalske Azore, britanska otoka Bermuda in Bahamas. In južno od ZDA, v Karibskem morju, si delijo suverenost nad številnimi otoki E ranci ja, Anglija, Mehika in Cile. Ob samem vhodu v Panamski kanal je neobljudeno otočje, ki mu gospodari Ekvador. Vsaka od držav lastnic teh otokov, si ravno tako upravičeno lasti dno oceana okrog otoka do polovice razdalje proti severnoameriški o-bali, kot to delajo ZDA vzdolž svoje obale. Končno naj omenimo, da si bo tudi Sovjetska iveza, ki je dobila japonske otoke Kurite (od vzhodne Sibirije do ameriške Alaske), lahko na osnovi teh načel lastila pravico do ogromnega področja Tihega oceana — do same bližine ameriške obale. Da bi postale ZDA neomejen gospodar v oceanski sferi, ki si jo lastijo, bodo torej morale izriniti, tuje države (predvsem Anglijo', Francijo in Portugalsko), ki so lastnice omenjenih otokov v bli. žini ameriške obale, ali pa se • njimi pogoditi za uporabo teh otokov. ZDA bodo skušale te otoke kupiti ali jih vzeti v najem, ali pa izposlovati dovoljenje za postavitev svojih vojaških in Industrijskih baz v teh krajih. Za take nažrte je sedaj ugoden trenutek, kajti predvsem Francija in Anglija sta o težkem gospodarskem položaju in potrebujeta dolarjev. Ameriški apetit po oceanskem dnu pa nenehno narašča. Tako čujemo sedaj že glasove, naj bi si ZDA prisvojile Se 40-50 milijonov kv. milj oceana (površini vseh oceanov znaša 140 milijonov kv. milj). Tako bomo v bližnji bodočnosti priča finančnemu In političnemu pritisku, ki ga bodo ZDA izvajale na države lastnice oceanskih otokov, da si jih prisvojijo na posreden ali neposreden način. Brez dvoma se bodo skušale te države Upirati izgubi ah podreditvi svojih ozemelj tujemu imperializmu in finančnemu izsiljevanju. Končno bo gotovo tudi SZ odločno nastopila proti tej novi obliki ameriške ekspanzije. Saj le-ta ne ogroža samo njene varnosti, marveč teži tudi za gospodarskim in političnim zasužnjenjem vse zemeljske oble. PRIMOBSKI (Nudajevanje st. 9) Zaradi nepredvidene zakasnitve 86. Številke »Ljudskega tednika«, ki je izšla 2. oktobra namesto 25. septembra, je treba v nadaljevanju št. 7 trikrat črtati »t. m. (5 t. m., 9. 18. t. m.) ter postaviti tja »septembra« (5., 9. in 18. septembra). V nađa'jevanju je treba popraviti tudi letnico pri napisu z zvonika v Rodohovi vasi, ki se pravilno glasi 1836, ne pa 1863. Kulturne razmere slovenske Istre, zlasti zapadno od črte Koper — gornji tok Rokave, smo deloma že skušali osvetliti zadnjič, ko smo se mudili v Pomjanu. Vendar pa je položaj — ne glede na mnoge skupne črte — različen od vasi do vasi. Na slikovitih strminah namreč žive istrske vasice precej zaprto življenje, bolj vsaka zase, kar nam potrjujejo tudi napisi. Izmed štirih vasi, ki sem jih obiskal — Koštabona, Šmarje Padna, Korte —, bi se človeku zdela najbolj izpostavljena zadnja — Korte. V resnici pa je tu, ne daleč od italijanskega Pirana in Izole, neprimerno več slovenskih napisov kot n- pr. v Koštaboni ali kje drugje proti vzhodu. Na pokopališču v Kortah, kjer pokopavajo svoje mrtve tudi sosednje vasi (Malija, Fečurji, Medoši, Medijan), si slovenski napisi slede neprekinjeno od devetdesetih let preteklega stoletja do 1947., celo brez vrzeli med prvo in drugo svetovno vojsko. Priimki Korenika, Gorela, Beržan ali Brežan, Gerbac Vuk, Kastelic, Babič, Kleva, itd. so malokdaj popačeni. Kar se tiče pravopisa je treba pač marsikaj, spregledati, vendar bi se zdaj po osvoboditvi moralo to obrniti na bolje. Ce so L 1933 sorodniki nekega A. Bonina pisali »TUCKAI POČIVA • . . «, je bilo to čisto razumljivo in celo hvale vredno, da so sploh pisa-'1 po slovensko. Danes pa, ko so v Kortah in drugih istrskih vaseh slovenski učitelji, ni več vseeno, kaj in kako pišemo: V drah spomin ne pozadlcmu sinu... Nas viđanje ... Bodi jin rakija zemlja . . . Take in podobne oblike skušajmo odpraviti. Ce ne gre drugače, bi bilo prav, da nekdo, ki dobro obvlada naš materin jezik, preg’e-da napis, preden ga damo klesati v kamen. Nasproti Kortam se dviga vas Padna. Spodaj med obema teče cesta Buje — Koper. S padinskega zvonika je bil naš napis št. 23. Na griču, morda kilometer daleč od vasi, leži pokopališče^ ki je po izjavah domačinov silno staro. Včasih ni ,bilo pokopališča v vsaki vasi kakor danes; celo iz Pasje vasi (Dekani) da so nosili pokopavat mrtve na Padno. Priložena podoba (iz foto-arhiva Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije v Ljubljani) nam kaže pokopališčno cerkvico in pred njo kamnit nagrobnik- s •Isscnska megla se je razprezala še pozno v jutro in ovijala vasi Sabotin, Sv. Goro in vse gričevje, kj obkroža Gorico. Mesto pa se je kopalo v soncu, kj je sijalo nemoteno preko razmejitvenih koli'-čev in Žice, ki jo deli v dve neenaki polovici. Panica se je naslonila vrbu Kostanjevice na zidno ograjo in ob pogledu na razkošje, ki se je odpiralo žejnim očem, jo je zaskelela znova v srcu njena bolečina... Pred njo je stopil Miloš — njen edinec, visok in plavolas. Tisti dan je prišel pol ure poprej iz fašistične ječe in se odpravljal v partizane. Ni se ga še dovolj nagledala, solze so jj same silile v oči in se ji vsipale prek«> obraza. Tedaj so sc zableščale njegove modrc oči: «Mama, ali te ni sram solz pred jugoslovanskim vojakom?» Tako je rekel, odšel in čez teden dni ga ni bilo več. Svojih' osemnajst let mladosti je dal za Gorico. Odtrgala se je od preteklosti in spregovorila: «Moj Miloš, Milojka, in toliko drugih znanih in nepoznanih' partizanov' je dalo življenje, zanjo. Zdaj so jo razsekali. Vselej, ko stojim ob meji. sc mj vsiljuje tale misel: Včasih smo se v osnovni šoli .učili o krutosti kralja Atile in ker so bile predaleč, jim nismo mogli verjeti. Danes sc učijo o fašističnih zverstvih'. Otrokom se ne zdijo nič čudna in strašna. Tudi njih so sc dotaknila. Ne vem kdaj, a nikoli tako dolgo, da bi se ne zdelo več resnično, se l>odo otroci učili o modrih državnikih, ki so v vsej svoji modrosti iznašli tak nestvor, kot je ta državna meja, samo zato ker so tako hotele koristi an-glo.ameriških mogotcev, kajti nemogoče je, da bi ti možje ne videli, na kateri strani je pravica. Zgodilo se bo, da se bodo otroci teh dveh narodov sramovali pred samimi seboj za težke grehe svojih prednikov». Ko je dala s temi besedami o-gorčenju duška, sc ji je pogled umiril. Vsakdanjost, ki jo je bilo pričakovati, je počivala v njem iu spremljala ga je senca rahlega zadovoljstva, ko mi jc razkladala malenkosti, ki se dogajajo onkraj meje v italijanski Gorici. V nedeljo je bil nek slovenski gostilničar m šofer pri Poberajevìh v Lesi-m:h. Pravil je, da je v štirih' tednih naredil le dve vožnji, pri nas v Solkanu pa zasluži taksi dva tlo tri tisoč dinarjev dnevno. Gostilno ima prazno. Trgovine po Corsu in Gosposki ulici so prav tako prazno. Stopiš popoldne noter, pa ti pravi trgovec, da si prvi odjemalec. Mleko po osemdeset lir, jajca po sto dvajset, iz teli malenkosti dobiš verno sliko, kako je v Gorici in razumljivo je, da si želijo goriški Italijani drugačne rešitve in bi bili srečni, če bi se meja dala premakniti onkraj Soče. Odmevi življenja, ki se snuje v novi Gorici, prihajajo tudi do njih preko žice». Ob poslednjih' besedah so se ji oči zasvetile ob ponosu na njihovo novo Gorico in v sreči, da so pp tolikem trpljenju jugoslovanski rakale in šestnajstega je že privozil iz Ajdovščine vlak in šel do Kanala, ljudje so bili vsi navdušeni nad novo državo, ki je prvi dan napravila red. Po štirinajstih dneh je bila popravljena tudi proga in most pri Avčah, kar Se v dveh letih anglo-ameriške okupacije ni moglo nikdar narediti. Solkancem se gradj novo postajališče, da jim ne bo treba pešačiti do Gorice», mi je razložil na mah tovariš Pepi. Potniki so šli po tirnicah in tavilj na desno proti Solkanu. P.o cesti za postajo ni več prehoda, ker ga jc ljudska oblast zabranila da bi preprečila izzivanje na obeh' straneh. Za žico na drugi strani ceste je vse tiho, kot b; hiše in ulice, ki vodijo v mesto onemele in se pogreznile v globok, mučen sen. Njihova tesnoba te spremlja vse do Solkana, kjer se življenje preokrene in dob; nasmejan obraz državljani. Urno sva stopili po stopnicah, ki držijo na severno postajo in na ulico, ki gre k staremu pokopališču. Zgodaj zjutraj in pozno zvečer srečuješ na n j Up vsepol-no ljudi, ker je ta prehod iz Solkana v St. Peter ^ najbližji, do-kler ne bo v pronKtu nova cesta. Vlak jc pravkar privozil iz Ajdovščine in postal nekaj časa na postaji. Tudi dva stara goriška znanca sta stopila iz njega in po pozdravu jc krenil razgovor na promet, ki je v celoti vzpostavljen. «Usedeš se v Ajdovščini in se pelješ naravnost v Ljubljano. Petnajstega ponoči so naše čete vko- LJUDSKI NAPISI V Solkanu je živahno kot ni bilo še nikdar poprej. Ljudje ne morejo prikritij svoje sreče. Sije jim iz oči in lic, celo iz kretenj. «Niti ne spomnimo se več na pre-teklost». mi je rekla pred svojo hišo neka ženica ki sem jo vprašala, kako ji je. «Vsega imamo in kar pomnim nam ni bilo tako dobro, in tudi nam ni moglo biti, ker smo šele sedaj v svoji državi in to v taki, kjer imata vsak delavec in kmet tudi besedo. Strašili so nas, češ zdaj pa boste stradali. Ne boste menjali denarja! A vsakdo je dobil vse,» se je razvnemala v svojem pripovedovanju. «Naj le gine-vajo od zavisti onkraj meje, nam pa je dobro.» «No, inanTca, kaj pa mislite vi Zaradi gospoda Močnika, ki jc moral zapustiti Solkan in Jugoslavijo?» sem jo prekinila. «Kaj naj bi mislila drugega kot to, da če bi vedela poprej, ičaj jc na stvari, bi ga tudi jaz stara in pobožna kot sem, pomagala izgnati. Tudi drugi bi storili tako, zakaj vera nima nič opraviti s tem, kar je on a». Prvi padi aski kurat — li njec Fr. Pašič iz Podzemlja, rr u!}u na grobu še Italijan Pis-aupnlk J. Cvitko iz 8t je rib Dolenjskem, ki je kot b f^iboval ter umrl <1 a Padni, pa .-4(>ven-rk Priporočilo v verzih: PRELJUBA OVCICA OJ MOLI ZA ME ker ojster ODGOVOR dajal sem za te iv. ,w- a n*'kl plošči v zidu padin. liže sem sr«40! priime '“‘-•Nemalo sem se začudil, 1 Povedali, da sta tu pokopan: ia n v j sestra slovenskega sl .Jakca- r<*‘orja I® upodabljajočih umetno Ljubljani. Njegov oče, istrski rojak iz Zrenja (naselje Jakci), je dolgo bival v Padni, od koder se je preselil v Novo mesto. Poleg rojstnih in smrtnih podatkov (iz 1. 1891.) bereš na plošči tole: POČIVAJ MLADO SERCE BLAGO SAJ ENKRAT BODEŠ ZOPET BILO V VESELJI V STANOVITNI' SREČI SE 7, NAMI BODEŠ SPET ZDRUŽILO. —- o — V Šmarju pri Kopru zastonj iščeš starih napisov, predmetov, dokumentov preteklosti, ker so nemški okupatorji popolnoma požgali vas. Samo na pokopališču je nekaj zanimivih napisov, ki jih pa nisem utegnil prepisati do konca. 31. Najstarejši napis je iz. 1. 1857. (že v gajici!) na grobu šmarskega »farmana«, po redu Štajerca, kateremu so vklesali med drugim tele mogočne besede: f ANDREJ ULČNIK / KARMAN SMARSKI. . . / NASTOPIL VLADATI SMARSKO FARO / 1833 . . . / UMERL . .. 1857. Šmarje — »Som ar je« ali »Solinarje«, kakor pravijo domačini —- dobivajo danes novo podoba Smarci pa — Glavine, Sergasi, Morgani, Bandelj!, Hrovatini in vsi drugi se trudijo, da bi čim prej obnovili svojo lepo vas ter v miru uživali sadove svojega dela. (Se nadaljuje). hotel. Pravijo, da jc šel z Italijani iz Gorice v Rim prosit, da bi «'obilo mesto še sedem k'l.mifctrov « Indice okrog in bi imelo zelenjavo. Pomagati mjs trgati od Jugoslavije, to je neodpustljivo. Bo-' rili smo se zanjo in ni ga Solkanca ki bi bil proti njej. Margotti j v Gorici jc že vedel, krtg.i je drl, in zato se ni pomišljal. Ko smo j ga prosili za človeka, iti bi ga bili J rađj imeli v Solkan, je obljubil. I izpolnil pa ni. Eno naj vedo, da j kogar bodo poslali, mora biti tak, j ki bo ljubil Jugoslavijo kot jo Iju-j bimb mi, kajti drugega nočemo med I nami.» Poldan je bil že zdavnaj mimo i in zato sem naglo odšla, da bi na* I šla pri Štrukljevih' doma gospo-i darja, preden gre po opravkih. «Ni t ga, ker .je tako zaposlen,» mi jc i rekla njegova žena, «pa saj tudi ! jaz nekaj vem, kako bo z našo no-• vo Gorico. Graditi jo nameravajo, j na Solkanskem polju, to je med : Solkanom in Kronbergom. ' Načrt ! imajo še urbanisti v Ljubljani, ki | se bavijo z. gradnjo mest, in ga j delajo po navodilih, ki jih dobivajo od tu. Cesta, ki pojde v premici skozi mesto, se že gradi. Vezala bo Solkan s St. Petrom preko Rožne doline in imela podaljšek do Vrtojbe. Preiskuje se že teren na Kostanjevici in Markovem hribu, a ni še točno določeno, alj pojde cesta čez njiju ali jo iz- peljejo v predoru pod Kostanjevico in Markovim hribom. Gradili bodo tri nove tovarne, ki bodo obsegale tekstilno, lesno in sadno industrijo. Naši mizarji so dobili že sedaj naročil za dve leti, Tacchiniju, Bedcschiju in Crocet-tiju iz Gorice, ki imajo v Solkanu vsak svoje podjetje — apnenico, livarno in žago jc naša oblast ponudila upravna mesta, kor smo ljudska država, ki ne pozua izkoriščanja revežev po bogatašu, ne dopušča, da bi se drugi šopiril od dela prvega. Odklonili so in nekdo med njimi je celo rekel, da ne marajo biti sužnji. Nespametno so ravnali, in še hudo jim bo žal. Naši so jih prijazno spremili do meje jn zadevo bo rešila država po diplomatskih zvezah. Mi smo naše podjetje iz vsega srca darovali Ju-goslavij-i. Ce bi imeli še več, bi ji dalj vse, zanjo smo trpeli, zanjo jc padla moja Milojka in srečni smo, da pomagamo ustvariti kot Jugoslovani nov svet. Nepopisna je bila noč, ko smo bili priključeni. Ves Solkan je bil na cesti in še stare ženice , so čakale s cvetjem vojsko, ki jc vkorakala in jo dobesedno zasuli z njim.» Skupno sva si šli ogledal gradnjo nove ceste, ki že seka Rožno dolino. Ing. nam je razlagal, da delo hitro napreduje, ker z rohni pripeljejo dvakrat toliko gramoza kot s konji. Dvajsetega septembra so pričeli z meritvami, prvega oktobra so že zasadili lopate. Tisoč delavcev bo zaposlenih na tej cesti. V razgovor so se vključili tudi domačini in nam povedali, kako je bilo z obnovo po goriških vaseh. y.\V ju spočetka nalepila lepak na vsako hišo, na katerem je pisalo, da bo v znak odpora proti sovražniku vas obnovljena. Nato je prišel ukaz, da se bodo popravile je hiše, ki so bile porušene in poškodovane od bombardiranja. Po tem ukazu, hj morali trpeti petdeset odstolkov stroškov oškodovanci. Ljudje so odklanjali tak način obnove, ker niso hoteli, da bi se ZVU vknjižila n a njihove domove Selc junija 1946. je ZVU izdala nov ukaz, ko je videla, da s prvim ni uspeha. Po njem bi se porušene vasi obnovile brezplačno, a predvideval je, da mora biti požganih polovica ali vsaj četrtina hiš v vasi. Tako se je zgodilo, da ljudje niso niti zaprosili sprva, ker so mislili, da njihova vas ne pride v poštev. Domača podjetja so se trudila, da bi čim bolj ustregla, tuja so delala za svoje dobičke in napravila tako, da so protj koncu prevzela vse delo sama brez licitacije. Marsikaj sc jc pojasnilo šele pozneje, ko se jc zvedelo za poneverbe pri uradu javnih del v Trstu. Sedaj so postavili dvanajst obnovitvenih zadrug in obnovljene bodo vasj in hiše, ki so največ žrtvovale in ki so najbolj potrebne, «Samo da smo se jih rešili, bomo že vsc popravili,» ' so pristavili, ko smo si stisni); roko. • V St. Petru,- v drugem delu naše nove Gorice zadobiva vrtnarstvo, ki ga je uničevala poprej ila-lijanskn konkurenca, svoj nekdanji razmah. Naletela sem na tovarišico Zdenko, bivšo partizansko TEDEN TISKA Pripravljalni odbor za «Teden demokratičnega tiska STO* /«» sporoča, da j,- zadnji rok za predložitev rokopisov za literarni natečaj ob priliki «Ted-riti demokratičnega tiska STO-jae (na naslov revije «Donno Via Machiavelli tli) podaljšan od 25, oktobra do 5. novembra t. L». učiteljico. Povedala jc, da ho v St. Petru nižja, v Solkanu pa višja gimnazija. Ko sem jo vprašala, kako sodijo ljude o vsem, mi jc odvrnila: «Mislim, da ti dovolj pove primer, da jc neka italijanska družina pisala svojim, ki so odšli, naj sc vrnejo, če je le mogoče». Sonce jc že zašlo za Brda in delal se jc mrak, ko sem se poslovila od Zdenke iu od lepe, srečne Soriške dežele, MARA SAMSA IMaln xg(idu»inf: iz kiifu-slu: oknlim: O Pred približno 150 leti so žene v koprski okolici pekle kruh iz pšenične moko in ga nosilo prodajat koprski gospodi, doma pa je družina jedla kruh iz koruzne moke. Zanimivo je, da so ženske že takrat znale še precej dobro italijanski jezik, medtem ko nišo moški, ki so bili večinoma doma in so se ukvarjali s poljedelstvom, znali več kot deset do petnajst besed italijanskega jezika. Lahko bi to pripisali ženski prebrisanosti. Da so se prikupile gospodi; da je rajii kupovala kruh, so rabila tele besede. Presvetli, milostljivi gospod grof. Zenske so tudi nakupovale zemljišču okolj Kopra zaradi spretnosti v jeziku in so tako polagoma tudi kmetje v višinah prišli do dobrih njiv v dolinah. V Kopru je živel takrat neki sodnik po imenu «Smerda», ki je imel v svojem uradu velik kup lepo zlikanih žepnih robcev. V vsakega si jc samo po enkrat obrisal nos in ga nato vrgel v koš. To je delal, da bi vzbudil pri ljudeh vtis mogi*, čnosti in bogastva, O Cesta, ki pelje iz Semedele v Koper ,ie bila zgrajena na po. seben način: Takrat še ni bilo občinskih davkov in so kmetje odrajtoval; te z delom. Za zgraditev tc cesto je moral vsak kmet iz okolice pripeljati na vozu velik koš kamenja in ga sesuti na določenem mestu v morje. Pustiti je moral tudi koš, da jc več zaleglo. Koliko košev je moralo biti prej kot je nastala cesta? O Takrat je bita v Kopru neka hiša, katere stene so imele posebno lastnost': če se jih je dotaknil zločinec, ki je ubil kakega človeka, preden so ga orožniki dobili v roke, je dobil odpuščanje. Ce Sta zločin izvršila dva, je bilo odpuščeno tistp-. nni, ki je prvi uspel priteči v bližino hiše. O Koprski kmetje so še do pred šestdeset leti nosili rdeče kape podobne turškim. Pravijo, da iz strahu pred Turki, ki so v časih turškega vladanja prišli tudj v Koper. Hoteli so jih prevarati, da so njihove vere, s tem da so nosili taka pokrivala. O V tistem času je živel v Kopru grof Verza, ki je imel svoje podložne kmete v Pomjanu. Kadar je bilo treba oddati desetino, je grof zaukazal ljudstvu, da ga pride čakat z vsem) osli, kar so jih premogli. Ko Je prišci v bližino Pomjana, je zajahal enega osla, ljudstvo in osli pa so morali iti za njim v sprevodu. Spotoma so inorali pobirati vsak deseti snop, da je grof sam kontroliral, če ga ne goljufajo. t O V Novi vasi in Sent, Petru je bil takrat običaj, da je bil proglašen» za najboljšega plesalca tisti, ki je med plesom prebil pod. To sc je zgodilo za pustne dni in jc polen» dotični obdržal prvenstvo do prihod, njega pusta. Nek gospodar pa je dal za tako priložnost napraviti nov pod i:? kostanjevih desk. Tu bo pa že treba pokazati nekaj več vztrajnosti v plesu kot prej na smrekovem podu, je dejal. pa se je našel prebrisanec, ki je dobro pregledal pod. Mod plesom jc poskakoval in sc veselil zmage. Opazil jc v podu veliko — grčo —in ko jc večkrat priplesal nanjo, je z vso silo udaril s peto po njej. Res, grča jc popustila in v podu jc zazijala velika luknja. Bil ja zmagovalce, vse, mu jc pio. skalo. Dekleta so tokrat več mesecev poprej štedila denar, da so si za ta p)cs nabavila nove obleke in Čevlje po modi. Najbrže sc jc običaj takratnih rekordnih plesalcev podedoval do današnjih dni, le s to razliko, «la danes^ pleše vso že malo preveč. Bolje hi bilo malo manj plesa in več čitanja, Furlanič Anton Današnji čas pogosto označujemo kot dobu jekla, betona in železa, vendar pa igra kljub temu les še vedno zelo veliko vlogo. Pomembnost lesa še celo neprestano raste, tako- da predstavlja danes izredno važno surovino, ki je vsestransko uporabna in koristna in ki služi prav vsem panogam narodnega gospodarstva. Kamor koli se danes ozremo , povsod nam stopa pred oči les. Doma v stanovanju imamo leseno pohištvo, drva za kurjavo; knjige in časopise, ves papir je skoro iz lesa; v prometu, trgovini in obrti najdemo obilo lesenih predmetov ter pri gradnjah, v rudarstvu in vseh industrijskih panogah nam je les nujno potreben. Skratka: les tudi v današnjem .času ni izgubil svojega pomena. Ogromnega pomena lesa in gozdov se zavedajo zlasti one države, v katerih vlada v tem pogledu pomanjkanje. Nasprotno pa je Jugoslavija in tudi Slovenija izredno bogata na lesu, ki predstavlja tako res veliko premoženje naše do movine. V stari Jugoslaviji se seveda lesnemu gospodarstvu ni posvečala posebna pažnja; gozdov je bilo obilo, bili so večinoma v zasebnih rokah in vsak lastnik je z njimi počel, kar je hotel. Temu nasprotno pa je les postal šele v rokah ljudstva tisto ogromno bogatstvo, ki bo predstavljalo za delovno ljudstvo enega izmed temeljnih virov bodočega blagostanja. Zlasti v okviru pet’etnega plana nove Jugoslavije postaja les še vse dragocenejši del oz. predmet našega gospodarstva. Plan namreč šele pove, koliko gozdne površine bomo imeli in koliko nam bodo dali pravilno gojeni in izkoriščani gozdovi raznovrstnih lesnih proizvodov. Pravilno gojenje in izkoriščanje gozdov Pri lesnem gospodarstvu je zlasti važno pravilno gojenje in smotre-tio izkoriščanje gozdov. Prej je bil gozd navadno vedno plen lakomnih gozdnih špekulantov in izkoriščevalcev, ki jim interesi skupnosti in pravilnega gospodarjenja niso bili mar, temveč so stremeli le za tem, da dosežejo čim večji dobiček na račun kmetovega gozdnega bogastva. Gozdni posestniki so zato brez -prave izbire sekali gozd in ■xlprodajali les, kadar so pač potrebovali denar. Pri tem je bil neobdelan les sila poceni, tako da je kmet v .stiski moral posekati precej lesa, v gozdovih pa so se vedno bolj širile puste goličave. Za pogozdovanje teh pa ni bi'o pravega interesa in tudi oblast ni posvečala dosti pažnje temu vprašanju. ■Spričo tega so ponekod izginili celi gozdni predeli (n. pr. na našem Krasu, le čemur pa je pripomogel tudi italijanski okupator), drugod pa je spet pogozdovanje bilo izvršeno nepravilno, vse pa ie bi o nesmotrno in brez vsakega načrta. V novi Jugos'aviji pa je vsa stvar bistveno drugačna: pravilno in načrtno izkoriščanje naših gozdov za kritje vseh potreb po lesu je združeno danes še v posebni meri z vestnim in smotrnim načinom gozdnega .gospodarstva z nego gozdov, s čim bolj naravnim pogozdovanjem, s pravilnim oskrbovanjem vseh gozdnih pređe’ov v zvezi s povečanjem njih donosa. K temu bo pripomoglo še uvajanje novih m koristnejših drevesnih vrst z obilnim prirastkom, izboljšanje zaostalih gozdnih predelov in sploh znanstveno raziskavanje vseh pojavov in problemov lesnega gospodarstva. Tako je bil v Djubliani ustanovljen gozdarski znanstveni zavod, ki proučuje vsa vprašanja v zvozi z gozdnim gospodarstvo n. Gozdovi Slovenije so bili razdeljeni v dve področji: severni pas obsega gozdove po Karavankah, ok-ii Kamnika in na Pohorju, drugi predel pa obsega gozdove po Dolenjskem, Krasu in delno na Gorenjskem. Vsako področje se proučuje posebej in se znanstveno ugotavlja, katero dic-vesne vrste so za dotično področje najprik adnejše in kako naj se gozdovi najuspešneje goje. Tako so letos poleti pričeli sistematično in znanstveno proučevati kočevske gozdove. Na sektorju 2 ha so preiskali in razčlenili tla. ugotavljali podnebne in vremenske pogoje ter točno izmerili in zaznamovali posamezna drevesa. Po večletnem točnem opazovanju rasti in prirastka bodo tako ugotovili smernice za vsestransko ustrezno nego in vzgojo ter za pravilno izbero najbolj uspevnih drevesnih vrst. Istočasno se bo na teh raziskovalnih področjih vršila tudi sečnja, ki jo bodo znanstveniki tudi proučevali na terenu. istočasno pa v laboratorijih ugotav'jaU vse fizične in kemične la.tnosti lesa. Sčasoma bodo znan-stveno-raziskova na področja ustanovljena po vseh predelih naše domovine, tako da bo tudi znanost uspešno pripomogla k pravilnemu lesnemu gospodarjenju. Cede izkoriščanja gozdov pa sc sedaj pričenja tudi inventarizacija gozdov, ki bo letos predvideno končana in ki predstavlja vsekakor novost. S tem bodo zbrani kolikor mogoče točni podatki glede gozdnih površin, vrst drevja, starosti, debeline, prirastka, kar bo omogočilo izbiro gozdnih predelov, ki naj se izsekàvajo. Izkoriščanje bo torej načrtno, pri čemer bo najvažnejše vprašanje, doseči ravnotežje med proizvodno sposobnostjo naših gozdov in tehniko izkoriščanja lesa, ki bo morala pri Kar se tiče prede’ovalne industrije lesa je bilo v stari Jugos'aviji storjenih ogromno napak, ki jih čutimo še danes in katerih posledice bedo tudi še trajale nekaj časa, ker ni mogoče preko noči spremeniti celotne strukturo te industrije oz. obrtne panoge. Glavna napaka je bila predvsem ta, da se je lesna industrija razvijala preveč enostransko, in sicer je v g'avnem obstajala le predelava lesa iglastih dreves. Bukovega lesa, ki predstavlja tako dragocen irtaterial, nismo cenili; ogromno se ga je porabilo za kurjavo, več pa smo ga izvozili v inozemstvo (v Italijo n. pr. S0.100.000 kub. metrov letno), kot navaden nepredelan les za kurjavo. V inozemstvu pa so ta les uporablja'! zlasti v tekstilni pa tudi v drugih industrijah kot dragoceno surovino, mi pa smo morali pred- čim manjši količini doseči čim večji vrednostni učinek. Važno je torej to, da ne bomo sekali več na slepo, temveč po načrtu; razen tega bo prišli sedaj v izkoriščanje na vrsto tudi oddaljenejši gozdni predeli, ki so bili prej nedastopni in neizkoriščani, dočim so bili bližnij pređe'i čisto razredčeni. Nove gozdne ceste, ki jih grade naše mladinske delovne brigade na Pohorju, Jelovici, Rogu in drugih predelih bodo omogočile razredčiti in očistiti te izredno bogate in še močno zarasle gozdove. K temu bodo pripomogle tudi žičnice, deloma stalne a'i pa premakljive, po katerih bo tudi možen dovoz lesa iz oddaljenih in sicer težko dostopnih prede'ov. Tako bo torej dovolj lesa na razpolago za vse potrebe brez posebne škode v skupnem lesnem gospodarstvu. mete, proizvedene iz domačega lesa kot tuje blago drago plačevati, če smo jih hoteli imeti. To nam kaže, da se bo torej v novi Jugoslaviji razvijala z asti predelovalna industrija lesa, ki bo uporabi ja'a zato prav vse lesne vrste. Pri tem bedo nove tovarne za izdelavo lesnih produktov zgrajene tako, da bo v njih možna popolna izraba vsega . lesa, zlasti odpadkov. Trke nov* tovarne ne bodo majhne, temveč veliki lesni kombinati, ki bodo popolnoma izkoriščali les, da ne bodo razni odpadki kot n. pr. žaganje, oblanci, majhni delci lesa š'i v zgubo, temveč se bodo s pridom izkoristili za druge proizvode. Razne številne manjše obrate bodo seveda opustili oz združili v večja podjetja. Zlasti bo zmanjšano nesorazmerno ve'ikò steyi'o malih žag, ki t so tehnično še ]Primitivne in bodo mesto njih Osnovani novi, veliki in najmoderneje urejeni obrati. 2e v prvi petletki bosta zgrajena dva velika, moderna lesna kombinata v ljubljanskem in novomeškem okolišu, ni pa še dokončno rešeno, katere vrste obratov bodo v ta kombinat povezane.Vsekakor bosta oba kombinata izdelova'a stanovanjsko pohištvo in pisarniško opremo, ki jo tako močno primanjkuje in glede česar je v petletnem planu predvideno močno povečanje. Vzporedno s tem se bo razvijala, oz. celo na novo osnova'a industrija za predelavo raznih gozdnih pridelkov. Pri tem je najvažnejše pridobivanje smo’e v borovih gozdovih in njo predelovanje. Pred vojno smolarjenja po naših gozdovih skoro sploh ni bilo in šele lani so se pričeli prvi poskusi, ki so dali lepe rezultate. Letos je delo že močno napredovalo in pridobljene so OGROMNA ZDRAVA DKBLA ODVAŽAJO IZ GOZDOV NA 2AGK Razvoj lesne industrije v Jugoslaviji I-ITJDSKE OBLASTI V JUGOSLAVIJI POSVEČAJO VELIKO SKRB IZGRADNJI DOBREGA CESTNEGA OMREŽJA. NAJVEČ JE DELO TE VRSTE JE V JUGOSLAVIJI TRENUTNO AVTOMOBILSKA CESTA TRST—ZAGREB —BEOGRAD. NA SLIKI BETONSKA CESTA PROTI KRANJU bile že precejšnje količine smole, ki se v nanovo ustanovljeni tovarni predeluje v ko’ofonijo in terpen-tinovo olje. Ker služi kolofonija pri proizvodnji kleja za papir, mi a, linoleja, izo’acijskega materiala, v čevljarski in komični industriji, terpentinovo olje pa pri izdelovanju barv, lakov, zlasti pa pri izdelavi zdravil, vidimo, da je smola izredno važen in dragocen zaklad naših gozdov. V zvezi s tem je važna tudi ustanovitev posebnega ministrstva za lesno gospodarstvo pri vladi LR. Slovenije. Doslej so bi'a za to panogo gospodarstva, ki jevSloveniji izredno važna in obsežna, pristojna razna ministrstva. Združitev vseh panog lesnega gospodarstva pod enotno vodstvo pa bo vsekakor oajša-la in pospešila izpolnitev velikih nalog te gospodarske panoge. Iz navedenega vidimo, da je s'o vensko lesno gospodarstvo postavljeno na nove teme je. Ustanovljeno je pravilno gojenje in smotrno izkoriščanje gozdnega bogastva, tako da bo brez škode za celotno lesno bogastvo dovolj lesa za vse potrebe rudnikov, stavbne industrije, za kurjavo, zlasti pa za razvijajočo sc lesnoprede’ovalno industrijo, ki ima zlasti v Sloveniji veliko bodočnost. PREKO 100 TISOČ ČLANOV SIAU-ja demokracijo na STO-ju In delalo za mir bo branilo f Nada ječanje s 3. strani.) delovanje med najširše množice, jih poučiti o pomenu začete borbe, bo-med prvih nalog urejevati in tiriti S1AU, ki mora biti zares organizacija vseh naprednih in poštenih ljudi, sloneCa na bratstvu narodov in na narodni enakopravnosti vseh tu živečih narodov. SIAU je vseljudska organizacija, v katero ima pristop vsakdo, ki mu je pri srcu tv o boda in neodvisnost našega ljudstva, njegove demokratične pravUTe, kdor se hoče boriti za mir tn boljše življenjske pogoje. V SIAU lahko tudi pristopijo posamezne politične skupine in možna so tudi pogajanja in sporazumi z drugimi strankami za enoten nastop ob do ločenih konkretnih vprašanjih. Za SIAU je nad vse važna borba za čim večjo ekonomsko in politično neodvisnost Trsta. Anglo-ameri-šfci imperialisti se zavedajo, da pomeni zlom na ekonomskem področju tudi politični poraz, oziroma zanje politično zmago. Treba bo pa še tudi silnih borb, da bo ustava STO- ja resnično demokratična. ' Svobodno triaško ozemlje mora biti predstavniška demoJcratsJca republika Italijanov, Slovencev in Hrvatov. Vsa oblast mora izhajati svobodno izbrana iz ljudstva in mora služiti in pripadati ljudstvu. Bratstvo in edinsfoo enakopravnih Italijanov, Slovencev in Hrvatov ter zaščita koristi delovnega ljudstva, pravice človeka in državljana — to so temelji državne ureditve STO-ja. Ljudska slcupščina pa mora predstavljati suverenost ljudstva kot najvišji organ državne oblasti na Svobodnem tržaškem ozemlju. Začasni vladni svet pa mora biti formiran na demokratični osnovi proporcionalnega zastopstva, ki naj precisaci,j« resničen izraz .političnih sil Tržaškega ozevdja. V prvi vrsti pa je potrebno in nujno boriti se in zahtevati, da se spoštujejo določbe mirovne pogodbe, ki jih anglo-ameriška vojna u-prava povsod krši. Na Tržaškem ozemlju sc še vedno vzdržujem odredbe in zakoni iz vojnega stanja, kar pomeni kršitev mirovnih pogodb. Takšno politiko anglo-ame-riške vojne uprave je treba pokazati pred mednarodnimi forumi in se odločno proti njej boriti. Zaradi vsega tega se moramo danes boriti, do ■ bodo naši predstavniki zastopani v vseh organih javne uprave in da bado tako sond'o-čali v interesu celotnih ljudskih množic o vseh življenjskih vjSrača-njih. Treba je ekonomsko usmeriti Trst na njegovo za'edje ter omogočiti čim večje gospodarske stike tudi z Jirgos'avijo in osta'imi zalednimi državami, ne pa nadaljevati pogubno politiko ekonomske navezanosti samo na Italijo. Boriti se je treba za čim večjo demokratizacijo vsega javnega živjenja ter reševanja vseh vprašanj z vidika interesov celotnega prebivalstva, predvsem pa širokih delovnih množic. To so naloge na vseh področjih našega življenja, katere ima Slo-vansko-italijanska antifašistična u-nija za Tržaško ozemlje preti seboj in za katere mora mobilizirati najširše ljudske množice da jih oživotvori. Kot sem že rekel, borba ne bo lahka, treba bo velikega truda in naporov, da dosežemo vse, kar smo si postavili za cij. Prepričan sem, da bo Slovansko-itali*an>ka antifašistična unija za Svobodno tržaško ozemlje na osnovi tradicij in izkušenj borbe zadnjih čheh let izvršila svojo dolžnost. S tem je tov. Babič končal svoj referat, po katerem sc je • rlila obširna diskusija. Kongres je nato izvolil glavni &ct 120 članov in iz teh pozneje izvršni odbor 25-članov. V izvršnem odboru so: Predsednik: dr Josip Pogassi odvetnik, /. podpredsednik: Beltram Julij kmet; II. podpresednik: Oskar Ferlan, profesor; III. podpresednik: Medica Erminij, delavec; politični tajnik: Branko Babič, delavec: organizacijski tajnik: Evgen Lau-renti, delavec; Člani: Jaksetič Jurij, učitelj; Uršič Rudi, pomorščak; D estrudi Alek- sander, delavec; Tam Guido, de’a-vec; dr. Kukanj« Angel, odvetnik; dr. Weiss Laura, zdravnica; Fel-luga Emilio, trgovec; Petronio Bortolo, pomorščak; Cebohin Lojzka, šivilja; Gorjan Anton, krnet; Gustinčič Josip, glasbenik; dr. Dekleva Josip, pravnik; Donini Vincenzo, študent tehnike; Rupe-mÒ j * l'tinc' k'govec; Fragiacorjjo Nuda, mladinko; Smuč Roman, trgovec; Vigna Orfeo, delavec; Pobega Ivan, delavec; Jakonin Valerij, kmet. Po volitvah je ponovno spregovoril novi predsednik, za njim pa je imel še kratek govor tov. prof. Ferlan, ki je zaletjučil kongres Z besedami: »Zmaga bo naša, tovariši, zmagala bo demokracija, zmagala bo svoboda, zmagalo bo blagostanje, zmagala bo neodvisnost STO-ja, a za to zmago bo vseh sto tisoč toearišeo iz SIAU pripravljeno dati vsako žrtev. S tem zaključujem ustanovni kongres SIAU STO-ja in sc Se enkrat zahvaljujem vsem tovarišem.« LJUDSKA PROSVETAvb Ni prvič, da govorimo O našiii godbah. Po večini so prilično dobre. Godbeni odseki, oziroma samostojne godbe so za glasbeno vzgojo naših ljudi zelo važni in mi smo mnenja, da nam bodo tudi te posredovale glasbeno umetnost. Godbe pa morajo paziti na to, da ne bodo služile samo plesu, ker v tem primeru ne bodo prav nič doprinesle v prosvetnem pogledu. Ustanovitelji godbenih skupin si morajo prizadevati, da se godbe razvijejo v številčno dovolj močne skupine in da se te naučijo koncertnih komadov, počenit seveda z lažjimi. Slo-verisko-hrvatska prosvetna zveza je ugotovila, da godbe nimajo dovolj notnega materiala na razpolago in je zato izdala nekaj skladb za godbe. V zadnjem času smo ugotovili, da 'so nekatere godbe priredile svoje samostojne nastope ali pa igrale koncertne skladbe pri raznih večjih nastopih. Občinstvo je za godbene nastope zelo dostopno ; z vztrajnimi vajami bodo godbe dosegle, da bodo lahko posredovale bisere iz naiega in mednarodnega glasbenega sveta našim ljudem in s tem pripomogle, da se bo naš narod razgledal tudi po glasbenem svetu in pridobil tu/ splošni, izobrazbi. Nekateri naši zbori so že z uspehom gostovali po Sloveniji in marsikatero gostovanje ie v pripravi. Tudi škedenjski zbor, ki. je številčno močan, pemko želo dober in uglašen in katerega vodi odlično in po umetniških kriterijih Milan Per-tot, se pripravlja na gostovanje po Jugoslaviji. Zbor bo nastopil dne 1. novembra na »Smotri« v Zagrebu, kjer bodo nastopile srbske, makedonske, slavonske in istrske skupine, škedenjski zbor pa kot zastopnik Trsta. Naslednje dopo’dne bo Prav tam samostojen koncert v »Radničkom domu«. 3. novembra bo nastopil zbor v Ljubljani v dvorani »Union« s koncertom, namenjenim dijakom. Koncert bo prenašal radio Ljubljana — Maribor — Slovensko Primorje. Spored, ki ga je sestavil pevovodja, je v vsakem Pogledu dober, pester, živahen in na umetniški višini. Obsega 19 točk in pevci bodo peli partizanske, narodne, umetne in moderne pesmi, po njihovi vsebini pa uporne, borbene, domorodne in šaljive. Ne dvomim, da se je zbor za svoje gostovanje skrbno pripravil., na splošno pa jo priporočati zborom, da odidejo na morebitna gostovanja skrbno pripravljeni, z dobrim, skladnim, u-metniškim sporedom, ker je publika zelo zahtevna. Po mnogih prosvetnih društvih so se že začeli tečaji za slovenščino in tam, kjer se še niso, je pričakovati, da se bodo začeli v najkrajšem časti. Preteklo nedeljo dr/e 26. X. se je sestal U, kongres SIAU-ja, oziroma ustanovni kongres te množične politične organizacije, ki bo odslej zajemala vse demokimtične, antifašistične Slosmnc in Italijane, ki Uspeli CeSkosWi amaterje* Na VII. mednarodnem fotogra-fičnem salonu «Focus», ki sc je vriil v Amsterdamu od 20. septembra do 5, oktobra t. 1. v proslavo 60. letnice obstoja holandske zveste fotografov-amaterjev je bilo razstavljeno vsega 215 slik avtorjev iz 22 držav. Med njimi jc bilo 17 slik 7 Cehoslovnkov, nekateri tel» so bili odlikovani s tem, da so bili imenovani za častne člane salona «Focus» ostali pa so dobili raz. stavno plaketo. Na XXXVIII. mednarodni razstavi londonskega fotografskega salona, ki bo odprt do 31. oktobra, zastopa Češkoslovaško 5 avtorjev x 10 fotografijami. Belgijski časopis «Le. revne in-tfcrnatipnale de Photografie» je prinesel pa naslovn» strani sliko češkoslovaškega fotografa Pešale«, ki je imel najlepše fotografije na mednarodnem fotografičnem salonu Iris v Antwerpcmi. O Po načrtih slovitega arhitekta Le Carbusiera se je pričel graditi v Marscilleu sedemnajstnad-stropni nebotičnik. V sedmem in osmem nadstropju bodo trgovine, v sedemnajstem bo bolnica, hotel in otroško zavetišče. Na strehi pa bo velik vrt in športni prostor. prebivajo na Svobodnem tržaškem ozemlju. Da sc dostojno proslavi ta važen dogodek v življenju našega naroda-, se je zvečer istega dne vršila v dvorani »Kina ob morju« italijansko-slovcnska kulturna manifestacija. Slovenski del so dostojno zastopali šentjakobski pevski zbor »Ivan Cankar«, pevski zbor »Rota«, Dr, Gojmir Demšar, Karlo Sancin, Kodermac in Dušan Pcrtot. Vsi navedeni so nastopili z zelo zanimivim sporedom. Pri »sem večeru je prišlo jasno do izraza trdno skovano in v borbi prekaljeno italijansko- slovansko bratstvo. Da se naše ljudstvo poveže z našo kulturno preteklostjo in s tem tudi s našo kulturno sedanjostjo, se prirejajo od časa do časa po naših prosvetnih društvih literarni večeri, na katerih prikazujejo predavatelji in recitatorji umetniške osebnosti naših pesnikov in pisateljev In njihov pomen za našo kulturo. Naši ljudje so pokazali za take prireditve veliko razumevanje. Letos so v pripravi Gregorčičevi večeri, pri katerih bo prikazana Gregorčičeva umetnost v okviru primorske književnosti. Saj. imamo neka) imen, na katere moramo nujno opozoriti naše občinstvo. Imamo Franceta Bevka, Ivana Preglja, Srečka Kosovela. Njihova umetnost je sočna in pristna, je življenjska. V tem pogledu so tudi naše radijske oddaje Se uspešno vršile svojo nalogo. Spominjam se, da smo tudi Za radijske oddaje ' priredili take literarne večere, na katerih sìpq prikazali umetnost in pomen umetnosti Otona Zupančiča, Simona Gregorčiča, Antona Aškerca, Franca Finžgarja, Simona Jen-, ka, Frdnceta Prešerna, Toneta Seliškarja, Srečka Kosovela, Kajuha, in drugih. Mnogo dela je bilo izvršenega v zadnjih dveh letih. Uspehi morda še niso otipljivi, vendar pa mislim in sem lahko tudi dejansko ugotovil, da je to delo le zaleglo. Seveda nas čaka še vedno mnogo truda.' -Prepričan sem, da ga Vonto zmogli n da bomo stalno napredovali......... J. K. V zbirki «Klasje»» ki jo izdaja Državna založba v Ljubljani in ki jc namenjena najširšim ljudskim množicam, izhajajo knjige v nakladi 10.000 izvodov in stanejo 10 din. Nedavno je izšel peti zvezek, ki obsega avtobiografsko delo znanega slovenskega klasika- Janeza Trdine, pod naslovom. Moje življenje, Avtobiografija jc važno delo, saj je pisatelj živci v dobi absolutizma (1.1848) razen tega pa pisatelj spretno in zelo zanimivo opisuje življenje tedanje dobe in svoja doživetja ob tedanji!» burnih dogodkih. Knjiga predstavlja zato res poučno in zanimivo branje za vsakoga»’. „SLAVNOSTNI UVERTURA" sklattelelia Sošlakoviča Ruski skladatelj Dimitrij So.itako-vič je skončal „Slavnostno uve»tu-ro”, ki jo Je zložil za 30. obletnico Oktobrske revolucije in sovjetske oblasti. Ro lastni izjavi je hotel skladatelj v svojem najn%vejšcm delu izraziti razpoloženje človeka, ki je »el skozi pekel težki!» vojnih preizku Senj, premagal sovražnike domovino In ki danes obnavlja državo. „Slavnostno uverturo" bo prvi izvajal simfonični orkester leningrajske filharmonije pod taktirko svojega dirigenta Evgenija Stravinskega. RAFAEL MELIK na goslovmiin v Lonimu > ■ Vrhunec londonske kuùuet’thc-sezone bo gostovanje dirigenta Češke filharmonije Rafaela Knbelik« ki bo 26. novembra dirigiral simfonični koncert RBO (llritish Broadcasting Corporation - angleška radijska družba), Smetanovo simfonijo «Moja domovina? (Ma vlast)). Na prvem simfoničnem koncerti» BBC, kj sc bo vršil 20. novembra bo Hafael Kubelik dirigira) Sufcovo simfonijo «Ažrael» in Bartokov klavirski koncert. r' P-ot m&dfcOiMke kidiuM,- (Nadaljevanje iz prejšnje Številke.) COKONAI, genialni bohem, ve-seljak in klatež jc S rokokojskih ljubezenskih pesmih slavil žensko lepoto, a znal ubrati tud» ljudski ton. Na koncu 18. stoletja se jc šele »čel uveljavljati madžarski jezik v javnem življenju. A treba ga je bilm prej očistiti in ugladitl. To so Pa Madžari kot vsi nesamostojni in brili ; narodi opravljali .temeljito V jezikovnih bojih. Učili so se na zapadu, pri Francozih in Nemcih. Pisali ŠO. pesmi, povesti, zgodovinske romane, vesele in žalostne igre. Pisali' so. mnogo, včasih sc ie rodila tud» kaka umetnina. A duha ljudstva ti» literatura ni izražala, služila je v zabavo grofovskim gospodičnam, damam in gospodom. Tudi meščanstvo je sem pa tja dobilo kakò malenkost, v glavne»)» šovinistične budnice, ki ji»n ni manjkalo patosa »n ponarejenosti. Večina literature je bila . reakcionarna. Sele največji madžarski lirik SANDOR PETEFI, sin srbskega o-četi» in slovaške matere, je prinesel v književnost revolucionarnost in borbenost. Služil je pri teatru In časopisih in se boril v marčni revoluciji za zmago naprednih idej. Padel je v bitki kozaki, ki jih Je poslal pravoslavni car, da zatre uP«r Madžarov in obvaruje branik reakcije — Avstrijo. Najlepše nje-*oye pesmi pojo o ljubezni, kmetih •h nepreglednih puštah, o zlatih «BUh poljih in reki Tisi, o čikoših ln konjih, o borbi za pravično do- movino. Mnogo pisateljev in pesnikov je dalo 19. stoletje. Pisali so epe, kratke in obširne, balade in romance, ter mnogo mnogo lirike, dobre in slabe, a zlasti slabe, koi povsod. Tudi «filozofska» dramatska pesnitev z bobnečim naslovom in reakcionarno «filozofijo» («Tragedija človeka») krasi njihovo literaturo. Mc.d najrodovitnejše pisatelje svetovne književnosti spada JOKAJ, k» je1 pisal o vsem in o'Vseh; njegovih del je za skromno knjižnico. Bero ga še danes. Moderna književnost je izražala ideologijo meščanstva in z njo povezanega ižobraženstva. Kakor je' bilo v madžarski družbi mnogo o-! Stankov fevdalizma, tako je bilo Uidi v literaturi. Mnogo imen je bilo znanih doma, a tudi v tujini, a prej ali slej bodo pozabil» nanja, tudi doina. Omeniti' je pa treba tri imena: Adi, Morie, Jožef. ADI ENDKE je prišel iz madžarske province v Pariz, doživel og- i njevito ljubezen, postal socialist jn pd žareče pesmi o dekletu jn ženi, o madžarski zemlji in domovini, ki jo je preklinjal in sramotil v svoji — ljubezni. Očitali so mu, da je brezdomec in anarhist» njemu, k» jq ljubil svoje ljudstvo 3 plamenečo strastjo, » preziral in sovražil vse tiste, ki so domovino za užnjilj in jo oskrunili sleparijami, zločini in izdajo. Pozival je na upor in revolucijo, razgaljal sleparije in razkrinkoval vse laži, politične in verske. V svetovni vojni je zapustil soCialno-demokrat-ske šovinist^ ki so vodili ljudstvo za nos,' in se odločili za brambovce imperializma. Pozdravljal je'rdečo zarjo na vzhodu ln priznal madžarsko revolucijo in mlado sovjetsko republiko, kmalu nato pa umrl. In po smrti so ga proglašali za svojega desničarski šovinisti! Njegova umetnost je tako silna, da so jo hoteli ukrasti delovnemu ljudstvu »kateremu jo je namenil potomec Jurja Dože — Andy Erklre. Tudi Z našim Cankarjem so počenjali take burke. MORIC ŽIG M ON D je opisoval podrobno, zvesto in stvarno madžarskega kmeta, vas, življenje na posestvih, mala provincijska mesta, male ljudi v njih, posebno pa prirodno in neugnano ljubezensko strast preprostih ljudi. Znamenit je njegov roman «Blatno zlato», ki slika nagone neukročenih in primitivnih vaških ljudi. Nikjer he olep- ’ šuje in nič ne zakriva, „vse pove po pravici. Čudovita je njegova študentovska zgodba, y kateri je podal svojo mladost. Nekateri smatrajo za najboljši madžarski zgodovinski roman trilogi'-o iz erdeljske zgodovine 18. stoletja. JOŽEF ATTILA je. bil proletarec, ki se je z voljo in vztrajnostjo dobojeval do znosnega življenja, a opešal in skočil pod vlak. Pel jc modernistične pesmi, ki mu jih niso marali natisniti, preveč obtožb in protestov proti meščan, sk» družbi in zlagani men-ali je bilo v njik Socialist, ki ni našel iz-. hoda v vsesplošni madžarski zmedi pred drugo vojno, je značilen pojav napredne literature brez . širokih obzorij. NjegoVe socialne pesmi spadajo med najkrepkejše slike bede in poniževanja človeške osebnosti. Naštevaj» bi lahko ime za imenom. Nekatera bi nekaj povedala, nekatera mnogo, še več imen pa ne pomeni dandanes nič. Madžarska kultura po trianonski pogodbi je bila na splošno jalova. Bila je izraz dobe, v kateri je vladal beli teror Hortija in njegovih generalov,. Sa-lašija in njegovih puščičastih križarjev. Dobe, v kateri je trpel industrijski in kmečki proletariat ka, kor pod Turki in grofi, a so ga znali z zvito vi sionistično propa- gando uspavati in »m» usmerjati lačni pogled preko meja domovine. V tej dobi je bil;» napredna misel preganjana, a vendar je niso popolnoma zatrli. Skrivati se je morala, zato. je večina ni opazila. Gospođa je računala s ten», da je ni več, zato jc pognala narod v vojno na Hitlerjevi strani proti domovini delovnega ljudstva Sovjetski zvezi. Madžarski delavec in kmet sta se uprla, pozno sicer, kor prej nista mogla spregledati, n vrgla sta s sebe jarem. Danes sc bori madžarska republika z« nove oblike življenja in kulture. Bobra je težka, reakcija je še močna, a zmagali bodo tisti, ki delajo. Doslej so vladali v tej deželi nad tisoč let izkoriščevalci in tujci. M kresno R/Vbur Kot šesti zvesek iste zbirke so izšle povest» Janka Kersnika: Kmetske slike. Janko Kersnik jc priljubljen slovenski klasični pisatelj, ki je zlast; znan po svojih povestih iz kmečkega in inalomc-• ščanskega življenja. V tem delu slika pisatelj življenje slovenskih kmetov okoli leta 188 ter njih težke socialne razmere. Pr» prikazovanju kmetskega življenja sicer pisatelj ne rešuje socialnih vprašanj, vendar pa jc že bolj realističen kot Jurčič in ne slika samo lepih sti'ani kmečkega življenja temveč tudi senčne ( n. pr. poh. hiep po in»etju, pravdarsko strast). V tem duhu so napisane tudi povesti v pravkar »zišli knjižici, ki bo zanimiva zlasti za primorsko podeželje, kateremu So razmere krapjskih kmetov v preteklosti bolj'malo znane. V založništvu znane slovenske revije Tovariš sta izšli te dni dve krajši povesti priljubljenih sovjetskih pisateljev. S tema dvema knjigama jc uredništvo revije pričelo izdajati vrsto cenenih knjig raznih piscev. Kot prva je izšla povest znanega sovjetskega pisca Ve.lenti/ta Kati/jeva: Ja: sin delovnega ljudstva. Ratajev je sovjetski novelist, humorist in dramatik, ki jc dobro znan kot avtor številnih del. V tej povest} nam prikazuje dogodke iz dol»e po oktobrski re-volucijl, ko so nemški imperiali, sii nasilno vdrli v Ukrajino. Po. vest je preprosta, a vseskozi učinkovito pisana ter kaže veliko pisateljevo ljubezen do domovine in do delavnega ljudstva ter voljo do zmage naprednih sil nad domač« in tujo reakcijo.. . Druga knjiga je zanimiva po, ' i; včšl j^andčvotiVilsiiieirškce .i .Zimciž-o ; njena zemlja v kateri slika pisali U:l.jk-.a izkoriščanje ^ ljudstva v ■'Ukrajini pred drugo svetovno voj. no. Izredno pomembna knjiga je ponatis ilegalnih izdaj glasila CK KP Slovenije i: let 19M ln 19'VI. «Delo». Delo je bilo prvotno glasili KP Italije in je izhajalo v Trstu, nato pa jc postalo glasilo KP Slovenije in je izhajalo delo. ma v Parizu, kasneje pa v Ljubljani po raznih ilegalnih' tiskarnah v bunkerjih. Tako se je nekaj časa v letu 1941 tiskalo v ilegalni partizanski tiskani» Podmornica na Viču pr» Ljubljani, nato v tiskarni Tunel sredi mesta in nekaj časa pelo v tiskarni, ki se je nahajala poleg italijanske kvesture. Med osebami, ki so prispevale članke v ta časopis, najdemo veliko naših današnjih vodilnih osebnosti tak») Kidriča, Kardelju, Beblerja, objavljene pa so bile t»»-' di pesmi Otona Župančiča, ki jih je ta napisal v znak upora prot» okupatorju in jih- priobčil pod psevdonimom. Ponatis revije, ki ga je izdal»» Cankarjeva založba ob desetletnici ustanovitvenega kongresa KP Slovenije, je zelo ve. likega pomena kajti knjlga predstavlja važen dokument borbo slovenskega naroda proti oknpatoi-ju v letih 1941 in 1942 t. J. v času, ko je okupator bil na višku svojih moči ter_ nam kaže, kako pravilno stališča je bilo tedaj zavzeto. Mihall Solohov: Tihi Don. IV knjiga, predstavlja zaključno knjigo tega monumentalnega dela sovjetskega pisra, ki je tako s tem prevodom v reloti postalo dostopno slovenskemu narodu. Ta veliki, svetovno znani roman nam dò podrobnost» odkriva življenje ru. skih kozakov v njih domovini «h Donu ter kaže uspeh sovjetskih' oblasti. It» so odstranile stoletja trajajoče spore med Kozaki in Ukrajinci in ustvarile enakost obeh narodov v korist velike skup. ne države. V založb» Mladinska knjiga je izšlo zanimivo delo Viljema Ki/n. sta pod naslovom: Zmagoslavna pot elektrike. To izredno poljudno napisano delo, opremljeno ■/. jasmini slikami, nam odkriva in razlage vse, kar jc v zvezi z elektriko, tako njen izvor odkrit ie, delovanje najrazličnejših aparatov ,Lcl0T,:l?jc T>rzojava, telefona, prenos slik na daljavo ter sploh vseh pojavov, ki temelje nu clclc. trični energiji. Zaradi svoje mn-Ijivostj predstavlja knjiga dragocen pripomoček prav vsem, ki hočejo spoznati bistvo elektrike in nje uporabo, TEDEN TISKA * TEDEN TISKA * TEDEN TISKA * TEDEN TISKA * TEDEN TIS Kot bitna značilnost Za kulturno raven, nacionalno ter politično zavest nekega noroda je n}egov tisk, v katerega štejemo vse, od znati-stvenega in učnega tiska do leposlovja in beletristike ter do publikacij in političnega tiska. Kolike važnosti je tisk za razvoj nekega naroda in celo družabnega razvoja v okviru naroda, države ali celo v svetovnem merilu, nam dokazujejo velike žrtve, ki so se dale in sc še dajejo za tisk; in teror, ki so ga izvajale nasproti naprednemu tisku tiste družabne plasti, ki so bile. na oblasti, da so ščitile svoj privilegiran položaj. Ta ne mislimo samo U rorja v času okupacije, ampak teror, ki ga je izvajat fašizem nad slovenskim tiskom pri nas in vladajoči krogi v bivši Jugoslaviji, ki so z vsemi sredstvi skušali zatreti vsako tiskano besedo, ki je bila odkrita in resnična, teror carskih č-blasti v carski Rusiji, teror poljske «šlahte» na Poljskem in povsod, kjer se je dvignila' mlada, zdrava, odkrita beseda, ki je izražala želje in težnje širokih ljudskih množic, beseda mržnje proti gnilemu, pokvarjenemu, surovemu in brezčutnemu izkoriščanju ljudstva za ra- čun maloštevilne gospode, beseda prave, resnične svobode — Ta borba med vladajočimi krogi in med demokratičnimi množicami sc na Zapadu vrši še danes. Vladajoči krogi težkega angleškega in ameriškega kapitala sicer na drugi bolj prefinjen način še danes preprečujejo ,da- bi prišla resnica na dan, da bi široke ljudske množice mogle videti resnico Jako kot je, brez vseh mask, potvarjanj in laži. Iz vsega tega nam bo lahko raz-- vidna vsa velika važnost, ki se postavlja V tisk in dosledno temu pomen tiska, samega ter dolžnosti vsakega demokrata, vsakega pošte---nri človeka, da posveti svojemu tisku listo pozornost, ki mu p»-*- Glede na toliko važnost tiska, se pri nas prireja tudi «Teden demokratičnega , tiska», ki ima namen naš. tisk okrepiti, izboljšati in ■ še bolj razširiti, tako da bo šel naš časopis v vsako, zares vsako hišo in- vršil tisto veliko nalogo, ki mu pripada. ... . , . Ob tej priliki dajemo tudi. kratek pregled slovenskega tiska na Primorskem od Vsega njegovega začetka do današnjih dni in vsega demokratičnega tiska naše dobe. Imeli smu begal tisk bili! »Soča« štirinajstdnevnik, nato tednik in končno je izhajala dvakrat in celo trikrat tedensko. Prilogi «Soče» sta bila «Primorec» in «Gospodarski list». «Soča» je prenehala izhajati januarja 1915. leta. Kmalu za «Sočo» je začel izhajali v Trstu novčasopis še mnogo važnejši od «Soče».Bila je tò «Edinost», tei je izhajala od 1876. vse do septembra 1923. Bila je najprej glasilo slovenskega političnega društva trza'; e okolice, pozneje pa društva Edinost za Primorsko. Ta zà Primorje tako važen časopis je kmalu tednik, .poUeđn'f: ju leta postal 1898 dnevnik.Naklado pa je zvišal do svoje 50 letnice - t. j. 1. 1926. dye leti pred koncem svojega izhajanja na l’S.000 izvodov, V tem obdobju, nekako do konca 19. stoletja, je začela izhajati na Primorskem še vrsta političnih, gospodarskih, delavskih, verskih, tudi France Andrej Budal, Pahor Jože. Ivo Sorli in drugi. Leta 1922. je 2«:onninisti{ne partije Italije in so ga Pozneje tiskali v inozemstvu. Istočasno pa j0 začela v Gorici izhajati «Mladika» j^ot mesečni':,- toda Pidi ta se je z ,nno_ gimi 'slovenskimi' časopisi morala umakniti prdk0 'neje. Vzrok temufjr znan. Italijanski .fašizem, ki: jc Pr^cl na oblast se je zavedal važnosti tiska m njegova mržnja do vsega, kar je bilo slovenskega in dcnickraWčhega, ga je gnala tako daleč, d* Je Postopoma ukinjal ali onemogočal vsako sloven- da no za dolgo dobo. 1928. sta tudi' ta dva časopisu bila zadušena in vse slovensko ljudstvo na Primorskem je ostalo brez časopisa vse do no-ve vojne, vse do takrat, ko niti je- če niti koncentracij :tka taborišča in niti fašistični svinec ni mogel preprečiti, da bi se slovenska beseda ne tintala in širila do vsake hiše, do vsakega človeka. V borbi so poraja nav tisk Tisk je bil za narodno-osvobodil-no borbo neizmerne važnosti in še zamisliti si je ni mogoče brez njega. Njegova vloga se ne bo dala nikdar primerno oceniti, kajti včasih je bil med posameznimi edinicami edina zveza. Težka okupacija in življenje, ki so ga kovali kladivarji nove Jugoslavije kot borci v gozdovih in ilegalci v okupatorjevih postojan-koh, je zahtevalo nov tisk, ki bo Prta slovenska tiskana beseda na Primorskem sega daleč v leto 1607., ko je bil natisnjen v Vidmu italijansko-slovenski slovar in nato šele 1691. in 95. leta sta bili tiskani še dve knjigi. Ti dve knjigi sta vsebovali pridige • Slovenca Janeza SvetokriškeffU in sta se imenovail «Sanctum Promptuarium». Tiskani pa sta bili v Benetkah. Seveda to ne spada v političen tisk, o katerem nameravamo pisati, ampak jih omenjamo le kot prvo slovensko tiskano besedo na Primorskem , zaradi njihove velike važnosti v zgodovini slovenskega slovstva, ki se je od tedaj naprej tudi na Primorskem razvijalo v pravo literaturo. Ko pregledujemo zgodovino slovenskih publikacij, časopisja in tiska sploh, se nam nudijo zanimive ugotovitve, ki pričajo o visoki kulturni in tudi nacionalni ter politični zavesti slovenskega življa na Primorskem. To sc najbolj odkrito očituje pri časopisju in periodičnih publikacijah. Do lata 1914, t. j. do začetka prve svetovne vojne se je tiskalo na vsem Slovenskem 372 časopisov. Od teh se jih je 81 tiskalo na Primorskem. Poleg tega so prihajali mnogi časopisi, ki so se tiskali v Ljubljani, tudi na Priinorsko, tako da je bil kraški kmet najbogatejši čitatelj slovenskih časopisov. Prvi slovenski časopis je sicer izšel že leta 1797, in sicer so lo bile «Lublanske NoviZe», toda kmalu so prenehale. Naslednji časopis na Slovenskem se je pojavil leta 1843 v Ljubljani in že šest let za tem je začel izhajati v Trstu «Slavjanski rodoljub» — mesečni časopis na svitlobo dan od slavjah- skigii društva v Terstu —, urejeval ga je Ivan Cerer in je prvič izšel 27. marca 1849. Ker pa je ta časopis 'prenehal kmalu s svojini izhajanjem, je Slavjansko društvo takoj naslednjega leta začelo izdajali svoj mesečnik «Jadranski slav-jan», ki ga je; vodil Simon Uud-maš, Naslednja leta je izhajal v Trstu tudi v slovenščini «Deželni zakonik in vladni list za mesto tržaško in njegovo okolico in za Primorje» dalje še «Ukazi deželnih oblastnij» in drugo. V teh letih je izšel tudi «Goriški oglednik», mesečnik «Umni gospodar», ki je- izhajal v Gorici, «Ilirski pomorjan», ki sp je imenoval od drugega letnika ra-prej «Slovenski Primorec», je bil polmesečnik in nato tednik ju je izhajal v Trstu. V Trstu se ;e tiskal še «Tržaški ljudomil» in tednik «Domovina», ki je bil «list posebno za primorske deželne, pa tudi sploh slovenske zadeve». Leta 1868. je začel izhajati v Mariboru «Slovenski Narod», naslednjega leta pa je izšlo kar c-sem novih časopisov, od teh štirje na Primorskem. Od teh štirih časopisov so trije izhajali v Trstu, in sicer «Jadranska zarja» kot političen list »Pod lipo«, literaren mesečnik ter humoristični list «Jurij s pušo». V Gorici pa je začel izhajati «Gospodarski list». Od 1868 do 1871 je izhajalo v Trsti; nekaj manjših listov, ki pa so kmalu zamrli. 1871 pa je izšla v Gorici «Soča», ki je izhajala, razen kratkega presledka leta 1891. bolnih 44 let. «Soča» je začela feot «organ slovenskega političnega društva goriškega za obrambo narodnih pravic». V začetku je Ljubljani, ki je srce Slovenije in zato je izšla v Ljubljani tudi prva naša tiskana beseda, ki se je tiskala v tiskarnah pod zemljo in v skritih bunkerjih, kjer se ie lahko v tistih časih tiskala svobodna slovenska beseda. Slovenski poročevalec, Delo in druga glasila so tiska i v tiskarnah, kot so bile Tunel, Podmornica, Jama in dve drugi. V Tunelu so tiskali 1942. leta celò pčsni-ško zbirko Mateja Bora »Previharimo viharje«. Na krasnem tisku in lepi vezavi ni bl'o sledi, ki bi govo-ri1a, v kako težkih razmerah je bila natisnjena. Tiskarji in stavci tiskarne, ki jč bila v severnem delu mesta, so po strašnem mučenju padli kot talci. Fašisti so tiskarno namreč odkrili in obkolili tako, da se nihče ni mogel več rešiti. Kar niso opravile tiskarne, so storile neštete ciklcslilne tehnike, ki so jim prišle v pomoč, zato da je prišel osvobodilni tisk v vsako hišo. V kuhinjah, sobah, podstrešjih ker je bila Primorska, preden je padla pod Italijo, odjemalec tretjine celotnega slovenskega tiska in ker je fašizem v njej docela zatr ves njegov bujni razmah. Med Primorsko in ostalo Slovenijo pa je bila še vedno meja, ki je otežkočala pošiljanje Slovenskega poročevalca. Polog tega so tudi posebne prilike, ki jih je ustvarilo petindvajsetletno fašistično suženjstvo, zahtevale, da se prične izdajati samostojno glasilo, ki bi prinašalo iz Slovenskega poročevalca le članke načelne važnosti za našo borbo. Ustvaritev ta hega glasila so ovirale predvsem gosto posejane postojanke fašistov, ki so dobro poznali vse domače razmere in ocenili vsakega človeka. Na pomoč je prišlo primorsko ljudstvo samo s svojo brezmejno vdanostjo narodno-osvobodilni borbi. Tovariš Lojze-Tomo Brejc, ki je bil že leta. 1942. v Pokrajinskem odboru, jc na sestanku v Gorici pri Zižmondovih predložil, da se napravi ciklostilna tehnika Do uresničenja pa je prišlo julija 1942. leta. V tej tehniki so tiskali glasilo Po-ki a j inskega odbora »Naprej zastava slave«, »Slovenskega poročevalca« in nekaj brošur. Ko je bila pozneje ustanovljena na Vipavskem vojaška tehnika za vzgojo vojaškega kadra, sta se obe tehniki združili v pokrajinsko tehniko, ki so ji pomagale teh ' ke v Istri, Pivki in Brkinih. Po razpadu fašistične Italije se je priinorsko ljudstvo oddahnilo in za- humorističnih in drugih časopisov Med temi je «Primorec», ki je najprej bil priloga «Soče», nato pa od 1893. do 1915. samostojen list. 21 let je izhajal tudi «Primor Gi list», ki se je tiskal najprej v Trstu, nato pa v Gorici,-kjer je 1913. prenehal. Po letu 1900 je izšlo ponovno več novih slovenskih časopisov. Med temi je najvidnejši idrijski «Naprej», ki je začel kot štirinajstdnevnik. na,to pa kot tednik- Se , v prvem letu prve svetovne vojne je izhajal tudi «Primorski gospodar», ki pa je z enajstim letnikom moral prenehati. Slovenska kmečka stranka na'Goriškem je izdajala «Naš glas»., V Gorici je izhajala tudi dvomesečna revija za znalo je zadušila vojna. Tik pred vo’no je bil v Gorici tud: »Goriški ist«, nost in kulturo «Veda», toda tudi, kot začasen nadomestek za ustavljena lista «Gorico» in «Primorski list». Toda «Goriški list» se je obdržal le leto dni. V prvih, letih prve svetovne vojne „s» morali prenehati mnogi sloveni Li Ihti .na Primorskem Novi pa v tem času niso začeli izhajati. Sele proti koncu 1918. leta je izšla «Goriška straža» kot glasilo gori-ških Slovencev. Novembra istega leta j - «Goriška straža» prenehala izhajati zaradi italijanske zasedbe in ?e ponovno "pojavila oktobra 1919. Obdržala se je 11 let, to je do 1928, ko je bila zaplenjena in ustavljena. po fašističnih oblasteh. Od 1919 do 1921 je izhajal «Goriški Slovenec» in sicer dvakrat tedensko ter v Trstu kulturni vestnik «Njiva». V njej so sodelovali sko tiskano besc<^- Slovenski živelj na Primorske111 -,e ,.le brezpravna raja, ki se ^0ra v najkrajšem času vtopiti •v'^l°rÌU italijamLega imperializma, za0 J« nujno uničiti ga na go.spodar>'c'n, kulturnem in tudi - politi«11^ Otočju, Knjaiu po vojni se pojavljajo n» Jurskem nekateri gospodarski’ ^ 0EVetnj, mladinski, ženstki, . . ‘^stični in tudi politični časoP«9. Toda Vsi ti so i-mcli kratko ih t0 \z prav- kar navedenir1 ^ 0gOv j ^ pomeni kb|eC n,'n<':ega časopisja. V Trstu s« i1 Slaer pojavil aprila istega I«43 , «Preporod», zadnji slove«1, .^ki- časopis, ki pa je že jun'jS Sa leta prenehal Po tem d3lUI . ■><' izhajalo ra to kleteh ga poročevalca in kurirke so ga no- ^ral vse ^aznotožBive °^Upfor sile mimo straž v dnevih blokade padel. Težka oktobUa ofenzivni zahtevala samo krvi in požigov, ampak je razdejala organizacijsko strukturo in povezavo osvobodilnega gibanja in s tem tudi tisk. Toda kmalu po ofenzivi se je-vse uredilo, seveda z velikimi težkočd-mi in napori. Ena številka Primor- Q_B O D I L N E FRONTE 2» PRIMORSKO ,N g’o R E N I S k'o S »"SS ptaSJ'Sl seveda le v malo izvodih, dočim so naslove in peterokrake zvezde ter mami mm Primorskem le ie nekaj "W"'J i'n’azito nepolitični*’’ Verskih listov: i Sdì, i>’ «Jaselce», «Družina» 11 .jJ * časopisa , ki sta ostala sta bila 111 ** straža». To- «Edinost» PRIMORSKI DNEVNIK i .......... Cita}, Sài, podpàaj f demohìatièm itili /1 ii*iii!iiiiii ..... nirji Mladega puntarja in Mladi rod. učitelji Učiteljski Ust, ki se je preimenoval v Učiteljskega svetovalca. Glasilo Italijanov, ki so se vključili v narodno-osvobodilno gibanje je bilo II nostro avvenire. Pričel je izhajati že iesenl 1944. leta. V Trstu samem so italijanski tovariši izdanUi Bilten, v slovenskem in italijanskem jeziku pa je izhajal Tekmovalni vestnik za Trst: Trieste in gara. Podobna glasila, oziroma vestnike so izdajala tudi druga o-krožja: Zapadnoprimarsflco •— Za zmago na zapadni meji, Južnoprl-morsko — Okrožni vestnik in tedenski pregled dogodkov. Vsa vojaška g'asila, ki so izhajala poleg Naše vojske — osrednjega glasila JA za Slovenilo, so bila ci-k'ostirana. Imela so umetno izdelane naslove in bila opremljena risbicami. Pričala so o visoki zavesti naših partizanov, kjer je našla tudi kultura, često sredi težkih bojev in ofenziv, svoi prostor in dvigala njihove raven. Ce si jih vzel v roke, sc ti ie mnogokrat zde-o nemogoče, da morejo nastati v borbi taki članki, ki zahtevajo popolne zbranosti. Razlagati se da samo z voljo, ki je tirala partizane. da so se lahko v vsakih okoliščinah do kraja koncentrirali v’ delo. Primorsko ljudstvo, ki le od nekdaj poznano, da rado čita, saj včasih ni bilo kmečke hiše, ki bi ne prebirala knjig Mohorjeve družbe, je dobilo č narodno-osvobodilni borbi tisk, ki mu je kazal naravno smer, ki ga jc vodila k osvoboditvi. Iz ljubezni do tiska so zrasle naše tri tiskarne, ki so se borile z neizrečenimi težkočami in tehničnimi ovirami. Ko ni bilo dovolj črk, ker italijanščina ne pozna šumnikov, so prinesli iz Gorice mimo postojank in straž štiri sto petdeset kilogramov slovenskih črk. Tiskarna Slovenija, globoko v Vojskarskih gozdovih in grapah nam je ostala za spomin na našo borbo in zato, da se bodo tudi bodoči rodovi učili ob pogledu nanjo, kako jim ie ljubiti domačo gnido. Ze bežen pogled na partizanski tisk, ki je tam razstavljen nam pove, da je bil tisk eden izmed naivečjih virov, iz katerih smo črpali svoje sile za osvoboditev naše zemlje, da nam je pripravil tudi za vse bodoče borbe proti vsakomur, ki bi si lastil pravico nad njo, ki bi ogrožal ljudsko demokracijo kot eno izmed naših največjihi pridobitev. Ufou tisk brani demokracijo in mir Ol»»»LO OSVOBODILNE » n O N T C ZB SLOVENSKO •* I M O N a « ga napravil nepopustljivega do sovražnika in trdnega v obrambi svojih narodnih in socialnih pravic, tisk, ki bo pomagal graditi in organizirati njegovo veličastno borbo. Novi tisk pa se je moral, kot glasnik resnice, ki si je utirala pot sredi okupatorjevega nasilja, laži in po-nig’avosti ter breznačelnosti njegovih domačih slug, boriti z ovirami, ki jih je zmogla le ljubezen ljudi, tako silno prežetih z veličino naše borbe, da so prezr'i same sebe in svoje življenje. Bili so prav taki borci, kot so bili borci tisti, ki so šli s puškami na sovražne tanke in iih uničevali. Beseda, ki so jo natisnili na tiskarskem stroju ali samo ciklostirali, je prav tako uni-čeva’a sovražnika, ga izpodkopavala in hromila njegove moči s tein, da je bodrila in navduševala tisoče src v sovraštvu do njega. Naša borba se je izoblikovala v in prinesle na določena mesta kot druge dni. Zgodilo se je, da so zaprli in pos aii v internacijo dekle, pri kateri so našli Mladino, ustrelili de'avca, ki je nosil med deskami Slovenskega poročevalca. Ali vse to ni prep ašilo ljudi. Ljudstvo Je segalo po tisti slovenski besedi, ki je govorila, kako naj se upre nasilju, kako naj se osvobodi. Tako je bilo v Ljubljani in po vsej Sloveniji, tudi onkraj rdečih črt, ki jih je na zemljevidu zarisala versajska meja, ko so imperialisti poravna’! medsebojne račune z razkosanjem naše zemUe. Plamen upora, ki sc je prižgal v Ljubljani, se je širil dalje in jc že ob koncu 1941. In v začetku 1942. zajel vso Primorsko od Trsta do zadnje hribovske vasi in osamllene kmetije. Z njim je rasila želja m potreba po tiskifni slovenski besedi, ki Je bila pri nas toliko večja in silnejša. iRiitiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Triglav v sredini delali kar s svinčnikom. Kmalu za tern je tov. Han preskrbel ciklostil, ki je pretiskaval že naslednjo številko in š tem so se postavili temelji pokrajinski tehniki. Primorska je bila v tistem času razdeljena na trinajst manjših okrožij in sprejeto je bilo načelo, da mora imeti vsako okrožje svojo tehniko. Tako so nastale tehnike Krn, Matajur, Pore'zen, Jelenk, Bojnik, Sabotin, Čaven, Grmada, Nanos, Snežnik, Slavnik, Skala, Mlada in Morje. V njih so se pretiskavala o srednja in pokrajinska glasila, medtem ko je imelo' šest in dvajset vojaških glasil, ki so bili glasniki IX. Korpusa, XXX. in XXXI, Divizije ter posameznih brigad, po večini svoje tehnike. Z Dolenjske, ki je postala po preselitvi Izvršnega odbora iz Ljubljane, središče vsega odpora na Slovenskem, je prihajalo na Primorsko poleg raznih brošur in knjig enajst različnih glasih Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Mlada pest, Mladina, Naša vojska, Naša žena, Nòvi rod, Slovenski partizan, Prosveta, Slovenski pionir in Uradni list. Pri nas na Primorskem je poleg Primorskega poročeva'ca, ki je bil spočetka le priinorsko glasilo in je šele maja 1944. izšel kot ponatis Slovenskega poročevalca, pričel izhajati že novembra 1943., a tedaj je bil glasilo XXXI. Divizije in februarja 1944 je postal glasilo IX. Korpusa, 1. junija 1944 pa že kot glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko. S postavitvijo tiskarne Slovenije, po številu tretje na Primorskem, in katere žmog’iivost je bil» aleko večja od tiskarne Ančka in tiskarne Doberdob, smo dobili tiskan Primorski dnevnik, ki ie izhajal v štiri do šest tisoč izvod’h in bil prvi dnevnik na Balkanu. Razen Primorskega dnevnika, in Primorskoga poročevalca ter Naprej zastava slave, smo imeli pri nas še šest glasil, v pokrajinskem merilu in. šest. v okrožnem merilu. Za potrebe našega kmeta ;e izha jal Priinorski'kmežki glas, ki ra je .urei jeval pokojni Jože Srebrnič. Zenč so'imele Slovenko, mladina in pio-‘ zlomu nacifašističnega vojaškega stroja v maju ’45. lela se je naš tisk sprostil iz zatohlih kleti, bunkerjev in zamaskiranih tiskarn ter postal svoboden. Tudj svoboda tiska je bil eden izmed ciljev na-rodho-osvobodilne borbe, tudi ta jc sestavni del svobode. Da sc nadoknadi vse, kar je zatrl fašizem s svojo dolgoletno fašistično mračnjaško vzgojo, se je posvetila tisku v povojni dobi izredno velika pozornost. Kakor smo videli, se je v narodno-osvobodilni borbi polagala na tisk tista važnost, ki mu pripada. Povojni demokratični tisk torej ni nov, ampak samo nadaljevanje tistih, v začetku ciklostiranih papirjev, ki jih je naše ljudstvo ze več let skrivalo in mnogokrat skrivaj bralo in poži. ralo njihovo rcsnicoT V novih prilikah se jc demokratični tisk le izpopolnil, dobil je lepšo obliko, toda vsebinsko je o-stal isti, ostal je odraz teženj in želj ljudstva, borec za nacionalno svobodo, za demokracijo, postal je branik miru. Ker pa je demokra-lični tisk ostal dosleden svojoipu poslanstvu in ciljem, mu življe-nje ni lahko niti po zmagi nad na-dfasizmom Svoboda tiska ]e v mnogih primerih le puhla fraza ali pa celo samo sredstvo, ki daje možnost, da se tiskajo časopisi, ki jih v najboljšem primeru lahko imenujemo protidemokratične, če že De naravnost fašistične. Težka burka obstoj za Vsaka odkrita beseda dem Jcva- vOwP. tiska> ki ie lazgalila kri-\ icnost vladajočega razreda, je i- mela za posledico proces ali pa vsaj opomin. Tu se moramo spomniti velikega procesa ki ga jc imel «1 runorski dnevnik», ko je branil pravice^ slovenskega ljudstva do njegovih šol spomladi 1946. leta. Spomnimo se sramotne obsodbe na 200 tisoč lil* globe in najuedc-mokraUčnega dejanja domače povojne dobe, ko je bil Primorski dnevnik ukinjen in je smel iziti šele po dvanajstih dneh. Navajanje procesov in šikan, ki jih je utrpeli) primorsko demokratično časopisje v času angloameričke zaup-niške uprave in okupacije, bi nas privedlo predaleč, vendar moramo omeniti tudi sramotni proces, ki tukaisnii trgan komunistično partije. «Il Lavorato, re», ko je povedal resnico o ške-denjškili dogodkih. To j0 le bežen in .zelo površen pregled ovir, ki jih je . doživel demokratični tisk, inpsvA . kajti vsak tukajšnu demokratični Lini brinad Ust ,.na v zadnjih dveh letih svojo I nisamh ™, zgodovino prepleteno s težkočami in zaprekami, ki jih je moralo u-redništvo prebroditi, da je ostal list dosleden svojemu poslanstvu in namenu. Kljub vsemu temu je »Primorski dnevnik«, prvotno kot glasilo OF Slovenskega Primorja in sedaj OF rSvobodnega tržaškega Ozemlji», tisti časopis, ki je dejansko zastopat in še zastopa interese tukajšnjega s'ovenskega živila. »Primorski dnevnik« je glasnik borbe tukajšnjega slovenskega naroda za pravice, ki mu jih hočejo iztrgati njegovi večni sovražniki, italijanski šovinisti in imperialisti. V ostri borbi mu stoji ob strani organ komunistične partije STO-ja »II lavoratore«, ki se, dosledno programu partije,, bori za pravico delavca in sploh delavnih množic, bori se za demokracijo in proti vsem poizkusom novega fašizma in imperializma. Tudi glasila miadne, tako »Glas mladih« kakor »Gioventù« sta važna časopisa. Prvi zastopa in vodi vso slovensko mladino, drugi pa demokratično italijansko mladino. Obema pa je skupen cilj vzgajati in usmerjati vso mladino v enotnem, bratskem sožitju obeh narodnosti in boriti sc za pravilno rešitev vse!» vprašanj mladine, ki je tako važen činitelj družbe. »Delavsko-kmečka enotnost« in »Unità operaia« sta sindikalni glasili. Porojeni v času borbe se dosledno še danes borita za boljše socialne prilike in za pravice delav) skega razreda. Važno vlogo je imel in jo ima »Progresso«. Bratstvo med slovenskimi in italijanskimi demokratičnimi množicami ni fikcija, ampak stvarnost in SIAU je mogična organizacija, ki bo na našeii czem’u odločilne važnosti. Organ SIAU-ja »Progresso« pa je njeno dostojno glasilo. »Ljudski tednik« se jo porodil kot skromen tednik, toda kaj kmalu je postal priljubljen družinski list. Je to tednik, ki v glavnem zadovoljuje našega bralca in te zato zelo razširjen. Temu so dokaz števi'na pisma, ki jih stalno dobiva uredništvo iz vseh, tudi najzakotneiših vasi naše zemlje. Kot zadnja se je pojavila »Soča«, " tudi tednik. Izhaja v Gorici in je že po izidu 7. številke doživela težek udarec. Razumljivo. Glasilo Demokratične fronte slovenske mani šine v Italiji nikakor ne more iti v račun italijanskim fašistom in šovinistom ter tistim, ki ta iašizem podpirajo gojijo. Vsa ta golazen še danes vidi v Slovencu nekaj manj vrednega. Toda »Soča« kljub temu ni prenehala zahtevati za gor iške, beneške in kanalske Slovence to, kar - a po vseh pisanih in nepisanih zakonih. KMETOVALEC V NOVEMBRU Poljedelstvo: Z njiv se spravljajo fearlnji jesenski pridelki: krmska pesa, strniščna repa, korenje, zelje. Shranjujmo te pridelke prav tako skrbno kakor krompir, da jih ohra-fcimo pred gnitjem. Večina ozimnega žita je že pose-(Janega, kdor ga še misli sejati, naj lo stori čimprej. Le tisto ozimno žilo, ki sc že pred zimo dobro ukorenini in obraste, uspeva dobro tudi pozneje in da dober pridelek. Kato pa je treba ozimnim setvam bolj izdatno gnojiti s dušičnimi in fosfornimi gnojili, ker je potrebno, da seme hitro vzklije in rastlina bujno požene iz zemlje ter se toliko obraste, da bo lahko kljubovalo ludi hudi zimi Nadaljujmo s kolikor mogoče globokim oranjem njiv, ki so namenjene za pomladanske setve. Nezo rana ne sme ostati čez zimo niti ped njivske zemlje. Kdor ima hlevski gnoj, s katerim namerava gnt>-8iti pomladanskim setvam, naj ga razvozi *e sedaj ter takoj raztrosi in podor j e. Živinoreja: Kdor še ni prešel k feimskemu krmljenju, naj upošteva Vse, kar smo nasvetovali v našem listu dne 9. oktobra. Hlev naj bo 6ist. ker je živina vedno bolj navc-fcana nanj. Zelo koristno bi bilo, če bi se naši kmetovalci naučili, da bi ga vsako jesen prebelili, čistoča je polovico zdravja, pravi pregovor, in to ne velja samo za človeka, ampak tudi za živino. Pripuščajmo k merjascu le pop.il-homa dorasle svinje. Ne plemeni-mo v sorodstvu. Sorodna plemeni-tev se posebno v prašičereji hudo maščuje. Ako hočemo dobiti od svojega prašiča obilo slanine, začnimo ga pitati, ko je star vsaj eno leto. Le popolnoma doras'a žival tvori pri pitanju obilo tolžče. Travnišivo: Neoskrbovanl In ne-gnojenl travniki nam ne morejo nuditi dobrega in zadostnega pridelka sena, Cas je, d« začnemo sedaj v 'metimr mb*«" wdr' zànjè. Prldnio br’aitójfmò 2!'frialiom poraščene ti-avnike in odstranimo mah. Zato poslužujmo se travniške brane. Pokapljimo trnje, odstranimo veje Sn kamenje. Da mah popolnoma tatremo, gnojimo dobre travnike 2 gnojnico in umetnimi gnojili. (S kalijevo soljo in superlosfatom) Le Hobro pognojen travnik da dovolj |n obenem redilne krme. Vinogradništvo: V vinogradu stojijo trte prazne in od njih odpada . orumenelo listje. Trte sc pripravi ja jo k zimskemu počitku, a vinogradnik Be ne sme počivati, pač pa mora izj-abiti lepe jesenske in zimske dneve za delo. Dela, ki jih opravljamo v jesenskem, zimskem in zgodnjem pom’adanskem času v vinogradu so: okopavanje in gnojenje, obrezovanje trt in Izmenjava slabil) in trhlih kolov, popravila zidov, jarkov in teras, ki zadržujejo zemljo, da je ne odnaša deževnica, kopanje novih vinogradov In sajenje cepljenih trt, kolči in bitf. (Vsa ta dela zahtevajo mnogo časa |n dosti delovnih moči • Kletarstvo: V kleti je predvsem fekrbeti za primerno toploto, ker le He je klet topla, vino lepo dozori, Se učistl in se spomladi več ne kali. Bode moramo napolniti skoraj do prha in jih zamašiti 2 lesenimi ki-pelnlml vehami Vsak vinogradnik Se mora prepričati, ali je njegovo (Vinp stanovitne barve ali ne. Zato baj' napolni kozarec vina iz vsakega koda in ga postavi odprtega na mizo. (je vino v 48 urah zategne, mu bo treba dodati 0 do 10 gramov me-tabisulflta; in sicer tik pred pretakanjem. Ne imejmo v vinskih kleteh nobene kisline, pa tudi ne krompirja, pešc ali korenja. Vse to je vinu škodljivo in ga lahko pokvari- Sadjarstvo: V prvi polovici me-%eca sadimo sadno drevje. Pozneje ni priporočljivo, ker se na koreninah ne fnore več tvoriti kolus. Snažimo in obrezujmo starejše sadno 'drevje. Ako nismo še pobelili debel, Je sedaj zadnji ča? za to. Obrezuj-pno pritlično drevje. Gnojimo sadno drevje in prekopljimo kolobarje. Kjer se je bati jnalega zimskega pedica, opašimo na debla sadnih dreves lepljive pakove. V neograjenlh sadovnjakih in pri obcestnih nasadih zavarujmo mlado drevje pred zajci 3 slamo, koruznico, latami, lubjem In podobnim, da nas ne prehiti sneg. Jeseni izkopane divjake zakopljimo v zem- ljo, pa ne v butarah, da nam fio splesnijo korenine. Presajajmo ribez. Sadne shrambe večkrat preglejmo in prezračimo. Odstranimo iz sadne zaloge, kar ni zdravo. Da se ubranimo plesnobe in gnilobe, zažveplajmo. sadno klet. Vrtnarstvo: Pripravimo gnojne grede. Posejmo zimsko špinačo, peteršilj in korenje Radič pokriimo z listjem ali z listnatim vejevjem, da bi spomladi zgodaj ozelenel. Vso drugo občutljivo zelenjavo pa po krijmo z vejevjem, s koruznico ali pa s slamnatimi odejami,- ako jo hočemo varovati pred mrazom. Po-krijmo pa tako. da bo pokrivalo ali odeja oddaljena 10 do 15 cm od tal. Cvetličarstvo: S čebulnicami nasajene gredice zavarujmo pred su him mrazom s prepere’im gnojem, listjem ali s smrekovimi vejami. Občutljive trajnice pokrijmo Z listjem, prepere'im gnojem ali mešancem. Nizke rože (vrtnice) ob-»ujmo pedenj na visoko z rahlo prstjo ali jih obložimo-z listjem. Visoko debelnim vrtnicam porežemo predolge mladike in listje, ako ni že samo odpadlo, ter jih položimo na zemljo in pokriimo z rahlo prstjo ali listjem. Vrtnice pokrijmo tik pred mrazom, čim kasneje, tem bolje. . ‘ Pri sobnih rastlinah, ki stoje na hladnem, popuščajmo z zalivanjem, da jih ne motimo v zimskem spanju. V toplih sobah stoječe pahne in druge listne rastline zalivajmo zmerno. Večkrat jim poškropimo listje z mlačno vodo, da jim ne škoduje suhi sobni zrak. Čebelarstvo: Kdor jih še ni, morit v tem mesecu vzimiti svoje panje. Razumen čebelar je že v oktobru izvršil vsa jesenska dela v čebelnjaku, pregledal vse družine, po potrebi dodal medu, zožil gnezdo, združil s'abiče itd. V tem mesecu nima drugega dela, kakor da zavaruje svoje čebele pred mrazom in nezgodami. Zato naj zamaže vse morebitne razpoke na panjih s kitom in prazno medišče napolni _ s suhim listjem in slamo. Zrelo je zožili na nekaj cm. Kdor ima v čebelnjaku miši, naj jim nastavi strup ali pasti, ker miši ze>o vznemirjajo čebele pri zimskem počitku. Vzimljene čebele pusti lepo na miru. Ne sekaj drv v bližini čebelnjaka in sploh ne rogovili tam okrog. Vznemirjene debele porabijo mnogo več medu. To ni v tvojo ne v njihovo korist. Molža in Kdor hoče imeti dobre krave mlekarice, mora polagati važnost na vime. Površen gospodar kaj rad zamahne z rokami in pravi: »Eh, kaj, krava pri gobcu molze, pasma, pasma, to je glavno,« pri čemer pa nima pravega pojma ne o krmljenju, ne o pasmi, najmanj pa še o tem, kako se posamezne pasme vzgajajo-Vsakdo naj se zaveda, da more majhna stvar biti vzrok velikim škodam. Vime je mlečni stroj krave; naloga vseh ostalih delov telesa pa je, dovajati vse potrebne snovi za tvorbo mleka, zato mora živinorejec skrbeti da bo vime dobro oskrbovano. Brez pravilne in skrbne molže ni dobre mlečnosti. Molsti je treba tako, kakor sesa tele: v vsako pest se prime po en sesek, s palcem in kazalcem se od zgoraj prekine dotok mleka v sesek in nato po vrsti s sredincem, prstancem, in mezincem iztisnemo v sesku zbrano mleko skozi konico seska, ki gleda nekoliko iz pesti; pri zelo kratkih seskih iztiskavamo le z enim ali dvema prstoma, vendar pa seskov nikdar ne vlečemo, razen če kratko potegnemo, kar Kmetijski plan in jesenska setev v go riškem okraju Goriški okraj ju kmetijsko zelo neenoten. V’ gornjem vipavskem o-kolišu od Lozic proti Ajdovščini uspeva trta, sadje in koruza, najboljše možnosti razvoja pa ima' živinoreja. zato bodo kmetje tega predela gojili, več krmskih rastlin. V srednje vipavskem okolišu, ki obsega- ozemlje od Ajdovščine 1 Dornberga Ih Rilleniberka ter sč-verozapadno - do Lijaka uspevajo iste kulture kot v gornjcvipnvskem predaju, ,-ls.,da Jerin, milejše ppd-nebje. V nižjih predelih je razvito tudi vrtnarstvo, v glavnejn pa. sadjarstvo ih živinoreja. Po vsem tem je jasno, da sc bo v južnih to vse nižinskih predelih goriškega Okraju razvijalo predvsem vrtnarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. V višinskih predelih pa bodo pridelovali semenski krompir ter gojili sadno drevje. Eden glavnih dohodkov kmeta pa jc in bo živinoreja. Ker žita In drugi pridelki te vrste slabo obrodijo, jih bodo izpodrinile bolj važne kulture. Izplača se pa pridelovanje jarih žit. Donos koruze sc bo pa z boljšim semenom šc dvignil. Dvignili bomo hektarski donos Spremembe v kmetijstvu Se ne dajo izvršiti čez noč. Kajti danes imamo še težave glede kmetijskih strojev, gnojil, posebno pa še. ker zahtevajo potrebe prehrane, da gojimo danes žito tuđina manj do. nosnih predelih. Seveda morajo kmetje tudi satni uvideti, katere kulture se jim v tem ali onem predelu Izplača gojiti. V goriškem okraju so že začeli izvajati svoj kmetijski plan. Lani so posejali 60 odstotkov orne zemlje s koruzo, 20 odstotkov s klanskimi rastlinami, 20 odstotkov s krompirjem in 10 odstotkov z žitaricami. Letos pa laido posejali več krmskih rastlin ter omejili posev ke žitaric in koruze. Z večjo količino krmskih rastlin bodo omogočili boljši razvoj živinoreji;. S hlevskim gnojem pa razvoj vinogradništva ter dvignili tudi hektarski donos vseh drugih kultur. Da pa se z omejitvijo posekov ne bo zmanjžal posevek žita in koruze, bodo kmetje zemljo bolje obdelali in pognojili in žitarice posejali tam, kjer najbolje uspevajo; Goče-Erzelj na Vipavskem in Col-Podkraj, višja lega Cni'č. Koruzo pa bodo sejali v nižinskih predelih. Obdelajmo in posejmo vso orno zemljo Ker nj v predelih bivše cone A točnega pregleda nad površinami orne zemlje, so v goriškem okrajn izdelali le okraju; okvirni setveni plan in se obvezali, da bodo obdelali in posejali vso orno zemljo J Na osnovi okvirnega setvenega plana so tovariši iz kmetijskega odseka goriškega okraja izdelali načrt za posamezne krajevne odbore ter pri tem upoštevali dejansko slanje na vas): V posameznih krajevnih odborih pa so p setvenih delih razpravljali na množični sestankih. Kmetje i-aznmejo potreb« časa in Se zavedajo, da jc ireba sejat} to, kar je skupnosti in njim najbolj potrebno. Kmetje tudi budno spremljajo ve; v nižjih okoliših gre bolj počasi. Ponekod kmet ne pusti traktoristu, da bi mu zoral njivo, izgovarja se, da nima semena. Semena jc. dovolj, toda potrebno je, da kmet pravočasno javi na krajevni odbor, koliko ga potrebuje. Prav tako morajo posamezni kmetovalci in krajevni odbori že sedaj javiti kmetijskemu odseku okrajnega odbora kaj vse bodo jm-trcboVnli spomladi, kajti od pravočasnega poročanja kaj vse pride-v poštev za spomladansko setev, zavisi v veliki meri prihodnja žetev. VOJNA JE V MNOGIH PREDELIH JUGOSLAVIJE ZELO PRIZADELA ŽIVINOREJO. DRŽAVI IN ŠTEVILNIM ŽIVINOREJSKIM ŠOLAM IN ZADRUGAM JE V KRATKEM ČASU USPELO V PRECEJŠNJI MERI JZLE-em RANE V TEJ PANOGI NARODNEGA GOSPODARSTVA. NA SLIKI TELIČKI NEKE ŠVICARSKE PASME. razvoj strojnega delovanja, le na" kontroliranje se šc niso navadili. Zatp je imel «Ut os troj» v Ajdovščini marsikatere težave. Kljub temu so do nedavnega zorali,okrog 35 odstotkov predvidenega zemljišča. Polovico strojnega oranja,— v predelih bivše cone A -- bodo Izvedli privatni traktoristi, predele, ki strojem niso dostopni, pa bodo zorali z vprežno živino. - Jesensko setev bomo pravočasno izvedli Jesenska setov je v goriškem o-kraju nekoliko poznejša kot drugje. Cebi prezgodaj sejali ozimne žitarice, se lahko zgodi, da sc pred zimo preveč razrasejn in pozebe-Jo, C« setev zavlačujejo, jih lahko prehiti mraz, zato so kmetje goriškega okraja drž« pravila; no biti In ne čakaj z jesensko setvijo. Letos so v višinskih krajih Izvedli več kot RO odstotkov Jesenske set- fomadaulu dholtiM ČciikoRtova&lfa ima naivačjo tovarna svinčnikov v Evropi Tovarna svinčnikov Hardtmuth Koh-i-Nor,. narodno podjetje v Cb-Ških Budjejovlcnh. jc največja tovarna svoje vrste v Evropi. Podjetje izdela letno milijon ducatov svinčnikov. Dve tretjini proizvodnje gre v izvoz v vse evropske in prekooceansko države. Tovarna ima 1.400 nameščencev in je proizvajalni načrt izpolnila na 175 odstotkov. Novi piaalni htroji čeokoslovaike konstrukni}« Narodno podjetje Zbrojevka v Urnu je v teh dneh izdelala svoj 2000. traktor Lctor in 10000. pisalni stroj Hcmington. Zbrojevka bo začela v kratkem Izdelovati nov pisalni stroj lastne konstrnkclje. o’ajšuje molzne g;be rok in pođ-lahtnih mišje. Pomolzeta se običajno istočasno z levo roko desni in z desno roko levi sprednji sesek in čim sta ta dva prazna, pa enako zadnje dva seska; molsti je treba hitro, da se mleko močno peni in da nekako vzpodbujamo kravo K živahni tvorbi tistega .mleka, ki ga tvori vime med molžo. Ko sta zadnji dve žlezi prazni, se povrnemo k prvima, iztisnemo nabrano mleko, in spet k zadnjima itd. Končno se vime osuva; v vsako pest se prime en sesek, sune trikrat razmeroma rahlo, vendar dovolj krepko navzgor v vime, iztisne v seske doteklo mleko, spet trikrat sune itd. in ko smo napravili tako z vsemi štirimi žlezami, je molža odpravljena. Nato še. pogladimo in pohvalimo kravo in odidemo. Kako učinkuje molža na mlečnost Vleči mleko iz seskov, bodisi z dvema prstoma ali s celo roko, je nekaj protinaravnega, kravo bolt, često se celo utrga kaka krvna žilica v vimenu, zato zadržuje mlele.'», posledica česar je usilianje žlez in slaba mlečnost. Ako molzemo pra Vilno, s potrebno naglico, t. da ne do čistega, oziroma, ne da bi vime osuvall, bomo vsakokrat izgubili nekaj mleka- Ce poverimo molžo za silo odraslemu otrokti ali že stari onemogli osebi a’i poslu, ki nima ne ljubezni do živine in ne razumevanja molže in ne bo krave docela pomolzel, bo sledila tfkojšnja izguba mleka; zaradi zaspane molže in manj krepkega drgnjenja, ki ima za posledico manjši dotok krvi v vime, torej manjšo živahnost žlez, preide krava zgodaj v jalovost. Ce molze isto kravo danes gospodar, jutri gospodinja, pojutrišnjem hlapec in nato spet služkinja Itd., se mora krava vsakokrat drugim rokam šele privaditi, to jo vznemirja, zato mleko bolj ali manj zadržuje. Cé kravo pred molžo z vpitjem in suvanjem vznemirjamo, je nje živčevje razburjeno, tako da ga ne more osredotočiti na delovanj e v vimenu, òztrorn'n na proizvajanie mleka med molžo in mo’ža, ki je sicer živali prijetna, ji postane nadležna, žleze Vsihajo in mlečnost se Izgublja. Tudi živali ne zadostuje, da je sita. Ista krava bo v prijaznih rokah kmetiča ob pičli krmi morebiti najodličnejša mlekarica, a v rokah brezbrižnega ali surovega večjega posestnika pa kljvtb obilni krmi kmalu podpovprečna ati celo slaba molzna krava. Molža je za tolhčo mleka vsaj kolikor je doslej raziskano, brezpomembna, zato pa tem važnejša za prehodno in za trajno množino mleka. Cim kraiši čas preteče od zadnje do nove molže, tem bolj mastno je mleko; piri trikratni molži na dan je najbolj mastno opoldansko mleko, manj večerno in najmanj jutranjo. Vendar pa ima mleko povprečno enako količino tol-šče, če molzemo dvakrat, trikrat ali štirikrat dnevno. Prvi curki mleka iz vimena so najmanj mastni, zadnje kapljice pa; ki jih dobimo z osuvanjem vimena, so do 15 krat bolj mastne. Vendar pa ne moremo niti z gnetenjem vimena zvišati povprečne tolšče mleka. Tolščo mleka urejuje žival sama neodvisno od zunanjih vplivov. Ker jc tvorba mlečne tolšče dedna lastnost, jc pri izbiri plemenjakov treba poznati rodovnik živali; količina mleka pa zavisi od načina molže: čim večkrat na dan molzemo, tem več mleka dobimo, vendar pa je pogosta rnolža priporočljiva v prvih 4 do 8 tednih po otclltvi, prav posebno pri mladih kravah in pri vseh boljših mlekaricah (da preprečimo vnetje vimena). Pri molži jc največ Vreden red. Ce molzemo n. pr. štrikval na dan, moramo molsti vsakih 6 ur. Ker moramo čas. molže prilagoditi opravilom, je danes Običajni) dvakratna molža na dan. Zelo slaba je navada, da krmimo krave med molžo zato, da stojijo bolj mirno. To zmanjšuje mlečnost, kajti krava stvori med molžo več kot polovico mleka in ne smemo njene pozornosti usmeriti na krmo. Vrh tega je tudi prah, ki prihaja iz krme škodljiv mleku in kakovosti mlečnih izdelkov, posebno pa siru. Živinorejci zavedajte se, da bodo zaman vse lastnosti pasem in vsa umnost pri vzreji in krmljenju, 6e ne boste dovolj skrbno ravnali % vimenom. Dr. !. « I Puma iz 'Ju-fyùdauije J SNAGA IN ZDRAVJE « ^ n a v. . rfvA s 7, ' o % NA SLIKI VIDI-MO ELEGANTEN HEDINGOT PLASC IZ TEMNORDECE-GA VOLNENEGA |j BLAGA. KRASI GA SIVO KRZNO KI . SE BARVI BLA- JI Zo našo pokrajino in našr ljudstvo so v preteklosti vedeli le sosedni narodi, sicer pa le redki učenjaki in tisti, ki so v naravnem bogastvu naše zemlje in v tovarnah imeli vložen svoj kapital- V težkih borbah in z nadčloveškimi napori so naši narodi pregnali s svoje Zemlje tuje okupatorje, ki so smatrali sebe za izvoljene, gosposke narode, nas pa za suženjske. Z okupatorji vred je naše ljudstvo pregnalo tudi zastopnike vseh prejšnjih protiljudskih režimov in sklenilo, da si bo vladalo samo- Za t>e pinjol 2rvkljaj 40 minut rumenjake in sladkor; potem polagoma zamešaj sneg, na katerega si posejala nekoliko moke, nato zamešaj še vse ostalo. Peci v ozki posodi, ki si jo namazala z maslom in potresla z moko. Daj na dno papir, namazan z maslom. Peci pri zmernem ognju. Ohlajenega z rezi na tanke rezine. GOSPIZMGEUMI ---ROMAN croni na —--J Katarina Lorimer, 35-letna lastnica prodajalne umetniških starin, je kupila Holbeinovo miniaturo slike »Gospa- z nageljni«. Nameravala jo je prodati, da opomore svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Katarina, ki se je s svojo sposobnostjo povzpela do lastnega podjetja/ie z vso nežnostjo skrbela za svojo nečakinjo Nancy, zaročeno z Američanom Obrisom Maddenom. Medtem, ko spočetka Katarina ni imela do Maddena zaupanja, je na poti v Ameriko (kamor je potovala tudi Nancy na turnejo) spoznala, da ga ljubi. Ni hotela kaliti sreče svoji nečakinji in rada bi se umaknila. Mad-den in Nancy sta sklenila, da se čez en teden poročita. Zdelo se je že, da je kupčija z miniaturo propadla, ker se je Brandt smrtno ponesrečil; vendar je sliko kupil trgovec Ascher — za koga, Katarina ni vedela. V tem je prišet Madden in s Katarino sta se odpeljala v neko restavracijo na zasneženih hribih. Povesila je oči. Matiden je izgovarjal njeno ime • takim naglasom, da ji je utripalo srce. Kako bi bila ponosna, če bi mu lahko na kakršen si bodi način pomagala, če bi ga lahko rešila kake težave. »Ti imaš skrbi«, je naglo dejala, »toda vedeti moraš, da lahko vedno računaš name!« Nato, po odmoru, je dodala : »Gre za denarne zadeve?« Izraz presenečenja je spreletel njegov obraz. Opazoval jo je in počasi stresel glavo : »Kako ti je padla ta misel v glavo. Katarina? Denarja imam več kot dovolj.« . ... Njegovo mirno zagotovilo je govorilo jasneje kot vsako drugo prepričevanje. Tu ni bilo nikakega dvoma. . . . Vsa zmedena se je zavedla, da je bila na nepravem potu. Toda za kaj je vendar šlo? Tresla se je. Ni si upala pogledati mu v obraz. Z mirnim glasom kot mož, ki govori nepobihio resnico, je dejal: »Gre za nekaj važnejšega, Katarina, mnogo vaz- *ieSeÌe:Ìa je'n^remična v svojem stolu. V njenih žilah 8e je kri začela pretakati kot divja reka. Bila sta popolnoma sama v sobi. Njeno telo se je ob toploti ognja okrepilo in občutek blaženosti ji je spreletal ude. »Mislil sem, da ljubim Nancy«, je nadaljeval Chris z istim tihim in pridržanim glasom, »toda to je bila samo iluzija, učinek ljubkega obraza po tolikih leHh trdega dela, mladost, čar Sredozemskega morja in vsa ostala scenerija. Zdaj razumem vse to. Nisem pa tega vedel, 'dokler nisem srečal tebe. To je šele ljubezen, prava, velika ljubezen, ki pride samo enkrat v življenju. Nikoli nisem pomislil, da res obstoji. In sedaj se borim sam s seboj. Toda to nima smisla. Saj ne morem storiti ničesar, prav ničesar. Ljubim te, Katarina, da, ljubim te!« Ni mogla več vzdržati in obrnila je oči v stran. »Ne«, je dejala, »ni res!« »Res je!« »To ne more biti! Nemogoče je!« Imela fe polne oči solz. Vstala je ko1 slepa in se naslonila na okno. »Odpusti mi, Katarina, moral sem tj povedati. Tako sem se boril, da bi molčal, toda nisem mogel.« Tudi Madden je vstal, se h približal in vprašujoče in proseče gledal. Začelo je snežiti. Gosti kosmiči so švigali mimo okna in to je bil v pokrajini edini znak življenja. Vsa narava je bila popolnoma nepremična; drevesa so se zdela kot predstraže v belih kožuhih, nebo je bilo žafranasto rumeno in pod njegovim neizmernim svodom je bila zemlja bela in svetla. Ta mir in ta lepota sta zadali zadn’i udarec Katarini. Z rokami na sencih se je čutila premagana in brez moči. »PusM me samo«, je zamrmrala, »prosim te, pusti me samo.« Zopet je zavladal molk, globok in mučen. Kosmiči so vedno hitreje plesali kot.drobni ptički, ki jih z.anaša veter. »Razumem«, je končno spregovoril Madden, »ti me ne ljubiš.« Tedaj je padel zadnji Katarinin odpor. Srce ji tako močno razbijalo, da so se vse njene misli zmešale. Val ravnosti jo ie vso prevzel in obrnila se je k njemu, ko je komaj zadrževala ihtenje. » »Chris, dobro veš, da te ljubim iz dna svoje duše!« V tem je že bila v njegovem objemu, z ustnicami na . ustnicah, s solznimi lici. Držal jo je neka' trenutkov v objemu. Tako velika sreča kot si je sploh ni mogla zamisliti, jo je vso prevzela. Končno se je odtrgala od njega. »Chris! Ne smemo storiti tega J Misliti moramo na Nancy !« Še bolj bled kot ona jo je priji za roke, kot da je ne bi hotel nikoli več izpustiti. »Morava misliti tudi na naju sama! Ljubiva se! Vse ostalo ne šteje!« Katarina se je zopet zbrala. Bila je vsa pretresena do dna svojega bitja, toda obupno se je borila, da se premaga. »Da, Chris! Je še nekaj drugega, kar šteje. Nancy 'e ljubi! In proti temu midva ne moreva nič! Nikoli! nikoli! Ti imaš dolžnosti do nje in jaz tudi!« Stisnil je zobe. »Katarina, ljubezen moja, poslušaj me! Ti me ljubiš, ti si moja!« »Poslušam te, Chris!« je odvrnila. »Toda predvsem bi bilo potrebno, da bi ti mogel pripadati meni, med-tem ko pripadaš Nancy! Ti veš, kaj sem jaz za njo. Ne morem ji storiti zlega. In tudi ti ne. Ne moreš!« Ni odgovoril. Njegove poteze so postale trde od trpljenja. Uprl je oči vanjo, toda ona Je vzdržala njegov pogled in prisiljen je bil povesi4! oči. Zunaj je še vedno naletaval sneg in se kopičil na šipah. Zadržujoč ihtenje je Katarina začela pripravljati svojo torbico za odhod. V njenih kretnjah je bilo nekaj tako odločnega in dokončnega, da je bil Madden prestrašen. Stal je tako blizu nje, da je čutil vonj njenih las. Pridržal je sapo in dejal s strtim glasom: »Vedel sem, da te bom ljubil, Katarina, od prvega trenutka, ko sem te zagledal. Toda ker vem tvoje obču‘ke zame, mi bo moja muka manj težka.« Ni odgovorila samo pogledala ga je. Chris se je čutil ves prevzet od lepote njenih resnih oči, toda citai je v njih bolesten trepet, ki mu je nalagal molk. Sledil ji je z ledenim srcem. Sedemnajsto poglavje Povratek v New York je bil nema muka. Chris je molčal in se stisnil v kot. Katarina je uporno gledala skozi okno. Njen obraz je bil bled in zaznamovan z globokimi podočnicami, stiskala je brado v ovratnik krzna. Ni razumela, kako je prišla do svoje sobe, ne da bi jo zapustile moči. Ura je bila pet. Nancy se je bila vrnila iz gledališča in pripeljala s seboj Bertrama, Paulo Bren4 in Johna Sydneya. Koktaili so krožili in Nancy, ki je pravkar bila na tem, da izpije svoj drugi kozarec, je bila presrečna, ko je zagledala Maddena. »Halo! Dragi!!« je veselo zavpila. »Nisem te pričakovala do jutri zjutraj. Kako je to lepo od tebe! Pridi, da te poljubim!« V svojem lastnem razburjenju ni opazila Maddeno-vega bolestnega obotavljanja, ko se je pojavil na vratili. Niti od daleč ni mislila, kako mučno borbo prestaja, medtem ko se ji bliža. Tekla mu je naproti, se mu obesila na vrat in mu ponudila ustnice. »Kako lepo je, da te zope4 vidim«, je zadovoljno vzdihnila. »Imela sem tako naporen dan! Bertram ravna z nami kot s psi in čutila sem potrebo, da te imam poleg sebe!« Njena lica so bila rožnata in njene oči so žarele. Privila ga je k sebi in ga gledala in se srečna smejala. Katarina se je obrnila vstran. Bila je bleda, toda mirna. Samo treoet ustnic je še izdajal njeno muko. Paula Brent, ki je bila naslonjena v ležalnem stolu v čudni, samo njej lastni pozi, je začudeno opazovala oba prišleca. »Od kod prihajate? Videti ste zmrznjeni, kot da ste se vrnili z visokih hribov!« Katarina je čutila, da so se vsi pogledi obrnili nanjo. »Prav tako je!« je mirno odvrnila. »Zares sva bila v hribih. Sedela sva tani gori, ob Hudsonu, čudovito je bilo v tem snegu.« , »V Hudsonovih gorah!« je neverjetno ponovil Sidney. J Š sfZ JACK LONDON ; KRIŠTOF D1MAC’ pkiukiul ia nakisai. mu.ko uamiuc ' V tistem dolgem poljubu se je onesvestil. Ko je zopet prišel k zavesti jc vedel, da je sam in da bo umrl tudi on. Tedaj se je spomnil na vrečico in jo odprl. Iz nje se je usula mala zaloga živil. Niti koščka ni bilo, ki ga ne bi bil poznal: krušne drobtinice, koščki že deloma žvečenega mesa, zadnja noga sneženega zajca itd. To so bili oni grižljaji, katere je njenemu Strahovitemu gladu iztrgala njena neskončna ljubezen. Z blaznim krohotom je zagnal Dimač vso zalogo od sebe na zmrzujoč sneg in padel znova v nezavest. Obiskale so ga nenavadne sanje. Sanjal je, da je silno žejen odšel k reki. Toda voda se je nenadoma posušila in v strugi so se pokazale debele kepe zlata. Spustil se je med čeri in jih pobiral. Njih teža pa mu je postajala neznosna, komaj da je lazil po vseh štirih Tedaj je zapazil nehote, da so dobra jed. Začel jih je hlastno jesti. Saj res, čemu bi ljudje zlato tako cenili, če ne bi bilo tako okusno. Prebudil se je, ko je sonce stalo že visoko. Njegovi možgani so bili čudovito bistri in omotica je izginila. Kri je v njegovem telesu valovila, kakor da jo je dramila pomlad. Obšlo ga je blaženo ugodje. Obrnil se je, da bi zbudil Lebiskju; pa bila je hladna^ in nepremična — mrtva. Ozrl se je po zavrženih živilih. Ni jih bilo več. In zdaj je spoznal, kaj so bile v njegovih sanjah zlate kepe. V delirju je bil použil srce življenja, ki si ga je bila iztrgala Lebiskju, tista Lebiskju, ki mu je bila položila v roko srce in mu odprla oči, da je gledal čudežnost ženske, čudil se je lahkoti svojega gibanja; v svoje veliko presenečenje je imel dovolj moči, da je privlekel njeno v kožuhovino zavito truplo do otaljenega prodastega brega, v katerega je kopal s sekiro. Nato je v izdolbino položil krepostno telo mučenice in ga zagrebel. % Mlad zdravnik Stifen Pojpf se je naselil v Bakbuku, v bogati industrijski deželi Aržan-teji. Iznašel je preparat za pospeševanje rasti organizma. Svojo iznajdbo je poizkusil na dveh pritlikavcih: eden med njima, Padrele, so'astnik bogate tvrdke, je prosil Popfa,, naj mu proda svoj patent. Popf mu je celo odklonil denar za zdravljenje Popfova žena Be-renika, užaljena, da je njen mož zavrnil ugodno ponudbo, je odpotovala s Padrelejem v mesto Velikih Zab. Toda s Padrelejem ni bila posebno zadovoljna, z'asti ne, ko je zaničljivo govoril o njenem možu. Padrele se je najprej sestal s svojim slugo Ogastom Karbom, ' nato pa s svojini starejšim bratom Primom. — Oh. premlatil bom tega postopača! le vzklik nil Primo Padrele in dal s tem razumeti, da ga je zadnje obvestilo razsveselilo. —r Kje ie zdajle moj izgubljeni brat? »Kako me ima rad moj starina Primo! — je ginjen pomislil Avrelij Padrele. — In kako Preklicano prijetno ie. če te ima rad tako razumen in prisrčen človek, kakršen je moj starina Primo!« — Tu je, v tej Irsi, — je rekel Avrelij Padrele in dalje vztrajno gledal v oči bratu ter se vdajal nemirnemu upanju, da ga bo brat sam prepoznal brez tuje pomoči. — V tej hiši? — se je zdrznil Primo, zakaj mi niste tega takoj Povedali? Ah, dragi prijatelj, dragi prijatelj! Prijel je za télefonsko slušalo, toda Avrelij mu ie pridržal roko: — Nameravali ste ga poklicati v njegovih sobah? Tam ga ni, — Tako domnevate? —O tem sem prepričan. — Kje neki torci? — je vprašal tedaj Primo Padrele vidno razdražen. — Uganite, gospod Primo Padrele! — je vzkliknil Avrelij Padrele. skočil Pokonci, se vrgel k bratu n ga obici. — Obiema Vas. gospod Padre'e, moj dragi starina! — je riul. se smejal in solze so ga'polile. — Glej ga, pred teboj je torej postopač, tvoj mali. kakor spak mali izgubljeni brat! Samo da je v zadnjem času nekoliko zraste!! Objel je Prima Padrelcia. ki je pri tem ganljivem prizoru lahko ohranil čudovito hladnokrvnost, ga stresal, poljubljal, trepljal po ramenih, ga sukal v svojih vel kih rokah, vlekel za redke lase. boža! njegove tople dlani s kratkimi, debelimi prsti. — To je moje iznenađenje. Primo, k tvojemu rojstnemu dnevu! Zakaj pa molčiš? Reci besedo svojemu Avrelijul... Poglavar tvrdke se je vljudno osvobodil iz njegovega objema, si pogladil razmršene lase in izPrc-Bovoril: — Tu gre za neprijetno pomoto, dragi prijatelj. Meni ste popolnoma neznani. — Jaz sem mu neznan? — je navdušeno zavre-ščal Avrelij Padrele in prasnil v smeh. — Edini brat mu je neznan! Ah, kako raztresen je ta gosPod Primo Padrele! Treba se bo torej znova seznaniti. Dovolite, gospod, da se vam predstavim: Vaš brat in najponižnejši sluga Avrelij Padrele!... —- Dragi prijatelj! —- ga je ustavil poglavar tvrdke nekoliko nevoljen. — Tako hitro in tako čudno govorite... —e—e—e... in delate take_kretnje, da sem vas morda napačno razumel... če se ne motim, ste rekli, da ste moj brat. ^ Avrelij Padrele je Pogledal v ravnodušni m resni bratov obraz in položaj se mu ie zazdel tako zelo smešen, da ga jo znova popadel smeh. Primo Padrele je potrpežljivo počakal, da se ie Avrelij nehal sme iati/ in izpregovoril Prisrčno: — Vedno boli sem uverjen. da sva oba žrtvi neke skrajno neprijetne pomote. Preživel sem s svojim bratom več ko trideset let in smešno bi b lo Risiiti, da ga nc bi mogel orenoznati po šestteden-ski ločitvi. In ne samo to. če bi vsakdo, ki ie kdaj koli nrišcl k meni Po nalogu gospoda Avrelija. izjavil. da je moj brat. boste prizna’i. dragi prijatelj, da hi bila moja rodbina precej velika. — Primo! — jc rekel Avrelij Padrele ter prekinil gl-.idko tekoči govor svojega starejšega brata. — Dobro razumem tvoj položaj. Morda bi sam na tvojem mestu prav tako težko verjel. Toda to je dejstvo: jaz sem AvrcHj. Samo da sem zrastel... ^rastcl sem k»kor oni Tomazo Magaraf... Takoj ti razložim, kako je bilo. — Dobro, Poslušal vas bom, dragi prijatelj, je Prijazno rekel ppglavar tvrdke z obzirnostjo, s kakšno se pogovarjamo z nenormahrmi obiskovalci, kadar se jih ne moremo takoi otresti. — U-narn. da ne bo trajalo predolgo... Recite, prosim! —- je navdušeno vzkliknil A. vrelij. — Nikoli nisem videl tako vzdržnega in nc-radovednega človeka! Zdaj boš že moral potrPeti! Zdaj boš slišal zgodbo, .ki je podobna najbolj neverjetnemu, najbolj fantastičnemu romanu! In Avrelij je pripovedoval molče poslušajočemu Primu čudovito zgodbo, ki je že znana našim bralcem. V svoj govor je vpletel vzklike, nepotrebne Podrobnosti in številne lirične izlive o svoji bridki preteklosti prithkavca. Pripovedoval je in čakal, da se bo zdaj pa zdaj otajal led nevere, ki jo je čutil v pazljivih, toda preveč mimih očeh svojega brata. • Toda Primo Padrele ga je prej ko slej Poslušal, ne da bi ga prekinjal in kakor bi komaj čakal, kdaj bo konce te, čeprav zabavne, vendar utrudljive in skrajno neprijetne avdience. — Kaj pa želite, dragi prijatelj? — je vprašal Primo Padrele, ko je Avrei’j naPosled umolknil. — Zdaj že nič več ne želim, — je odgovoril s sijočim obrazom Avrelij Padrele. — Zdaj te žcl'm samo seznaniti z Bereniko in oditi v svoj hotel, da se preoblečem za nocojšnji banket. Povabil jo boš seveda osebno na nocojšnjo slovesnost? Primo Padrele je močal. — Ali mi v resnici nimaš kaj povedati? — je vprašal Avrelij po precej dolgem premoru. — Nekaj bi Vas rad vprašal, — je važno odgovoril Poglavar tvrdke, ko je še nekoliko pomolčal. — Hvala bogu! Končno si pokazal neki znak, da se zanimaš za mojo ničevo osebo! — je olajšano vzdihnil Avrelij. — Le hitro vprašaj, starina, ne muči n.t! Primo Padrele sc je z naporom dvignil z naslanjača. se oprl s širokimi dlanmi na pisalno mizo, se nekoliko nagnil naprej, vprl svoj zelo resni in mirni Pogled v oči Avreliju. ki se je še vedno smehljal, m vprašal v presledkih^ Povejte, prosim vas. dragi prijatelj, kam ste dali mojega nesrečnega brata Avrelija? DVAJSETO POGLAVJE, ki nam dokončno pojasni, da je Primo Padrele resnično posloven človek. Dva in dvajset let je bilo Primu Padreleju, ko se je tistega znamenitega dne pojavil na svet njegov mlajši brat Avrelij. V presledku je mati rodila Primu Padreleju dva bratca in sestrico, ki pa sc niso dolgo mud'li v tej solzni dol'ni in so umrli v nežni mladosti. Po smrti zadnjega med njimi je ostal Primo edini sin in dedič ogromnih kapitalov Pa-drelejevega r-odu. Mati. bolna, čustvena in prepirljiva ženska, ga je oboževala, obe stari materi in ded po materini strani so ga nad vse razvajali in mu dan za dnem v dolgih šestih letih vtepali v glavo prepričanje, da ga čaka čudovita, pravljična u-soda, ki jo nedvomno zasluži zavoljo svojih velikih vrlin. Ko še je v triindvajsetem letu Primovega življenja pojavil nepričakovano na svet novi bratec, je Primo sprejel ta veseli rodbinski dogodek kakor veliko nesrečo zase. Pojavil se ic sodedič, po očetovi smrti bo treba dehti kapitale tvrdke, o katerih je že mislil, da so njegova last s tem hinavcem, ki ga ni maral. Tudi roditelja nista prkriva-la svoje nenaklonjenosti do novega otroka, da niti nc govorimo o obeh starih materah in dedu. Preostalo ie samo še upanje, da sc bo novorojenec kma'u presehl za svojima bratcema in sestrico tja. kjer sc za denar in za zapuščine nihče ne zmeni. Toda otrok, ki je bil sicer zelo bolehen , in jc skoraj vedno bolovai na kakšni otroški bo- i lezni, je vsakikrat točno ozdravel in ostal živ v j veselje zdravnikov in svojega strežnega osebja, to- ! da v žalost svojega starejšega brata. Minilo jc že nekaj let in pokazalo se je, da jc malemu Avreliju sojeno, da ne bo Diluii zrastel. Iz nezaželenega in nepotrebnega družinskega člana je postal zdaj družinska sramota. Težko bi bilo ponoviti vse čenče in opravljanja, ki so šla od ust do ust v najbolj aristokratičnih aržantejskih salo-- nih o vzrokih, zakaj se je v eni izmed najbogatej-ših in najvplivnejših družin dežele pojavil tako redek izroči. V teh zgrešenih razlagah ni b:lo niti zrna resnice, ker nihče ne ve za prave vzroke, zakaj se pri normalnih roditeljih z normalnimi otroki nenadoma pojavi pritlikavec. Opravljivcem to dejstvo kaipada ni zavezalo jezikov, kar ie bilo na škodo malemu Avreliju. Minila so leta. Drug za drugim so romali v grob predstavniki starejšega pokolenja Padrelejev in edina imetnika tvrdke sta ostala brata Primo in Avrelij. V tem času jc prišel Primo do zaključkov, ki so ga nekoliko sprijaznili z dejstvom, da ima pritU-kavega brata. Že sama bratova nakaznost je bili v očeh Padrelcia starejšega olajševalna oko’nost. Vendar pa ni čutil nikakega usmilienja spričo Avre-liijcve nesrečne usode. Primo Padrele ic bil pač posloven človek. No, Avrelij si ni mogel ustvariti druž’no in zanustiti potomstvo, ki bi zahtevalo svof delež od tvrdkimega premoženja. Avrelijcv delež je moral torej vsekakor ostati starejšemu bratu ali otrokom starejšega brata, če bi ta umrl pred Avreliiem. Osebni Avrelijcvi izdatki pa n;so mogli prizadeti kdo ve kakšno škodo finančni moči tvrdke. A strah pred družbo, v kateri je Padrele mlajši zelo bolestno občutil svojo telesno hibo, je privedel konec koncev do tega. da se je Avrelij začel odtujevati ljudem m ic vse svoje prav'ce na vodstvo tvrdke poveril Primu. Primo ic bil dovoli razumen in previden, da je povsod in na vse načine izpričeval nežnost in ljubezen do nesrečnega bratca. Vedno je našel čas. da se je ukvarjal z Avreliiem, ko je J)il ta še otrok, bi sc prijateljsko razgovarial z npm. ko je Avrelij že prešel otroška leta. Zato ni čudno, če te osamljeni in globoko nesrečni otrok, ki ie ostro občutil svojo nakaznost, bil hudoben, svojeglav in nerazumen, zelo vzljubil edmega človeka, ki se je tako očitno zanimal in skrbel zanj. Nc bi mogli reči. da je bil Primo Padrele po treh desetletjih, ki jih je preživel pod isto streho z Avreliiem, docela brezbrižen dolnjega, Odkai’ se ^ je dokončno uvcril, da Avrelij. od njega nr"česdr ne zahteva razen bratovske ljubezni in neznatnih denarnih izdatkov, se je Prmo Padrele včasih čudeč se zalotil pri tem, da ga veže na brata neko posebno, pristno čustvo. To ni bilo kaipak tisto, kar imenujemo običajno ljubezen a1i nežnost, vendar pa boli prisrčno čustvo od navadne, hladne poslovne zainteresiranosti. Zdaj si lahko predstavljamo, kako je vplivala na gospoda Prima nenavadna novica, ki mu jo je povedal tajnik njegovega brata po sestanku s svojim zdaj odraslim gospodom Kajpada, sprva ni gospod Primo verjel niti besedice tega fantastičnega sporočila. Toda spričo čudovite zgodbe Tomaža Magarafa je, naravno, prišlo' Primu Padreleju na misel, da je čudežna izpremem-ba, ki se .je zgodila z Avrei’iem, v zvezi s*prav tistim doktorjem Popfom iz Bakbuka, o katerem mu jc v teh dneh poročal eden izmed ravnateljev akcijske družbe »Zavora« (k temu noročilu se še povrnemo). Ko je Primo Padrele prišel do tega zaključka, se mu ni zdelo Več potrebno, iskat’ kakršnih koli dokazov o verodostojnosti sporočila Ogastesa Karba. Zgodilo se jc najhuje, kar je utegnilo zadeti gospoda Prima: njegov brat je zrastel in n; bil več nakaznik. Avrel'i je postal polnovreden moški, izmislil si je že neko milijonsko podjetje in si prc-skrbcl nevcsto. Padrele starejši ne bo mogel več samostojno in brez nadzorstva upravljat’ posle tvrdke. pojavil se je in stopa v poslovno življenje človek. ki ima pravico do polovice nremoženia. do tistega premoženja, o katerem ie Prmo mislil, tla je njegova edina last. Vse to je biio podobno grdim sanjam. Itnc tvrdke »Brata Padrele« je prvič ustrezalo resničnosti. Pazljivo poslušajoč Ogastesa Karba. ki se je razklepetal, je Primo Padrele preudaril nastali položaj. Nekje v najbolj skritem kotičku njegove zavesti je šinil za trenutek žarek veselja zavoljo A-vrelija, v lyydedniem trenutku pa ie ta občutek izginil in se ni nikoli več povrnil. Zdaj se je hudo zasmilil samemu sebi. Nato ie obžaloval, da ni A-vrclij umrl za časa svoje zadnje bolezni. Primo Padrele se je spomnil, kako ie bil tedaj v skušnjavi, da bi pomagal bolezni s kapljico strupa. Ali Primo ie upal do poslednjega trenutka, do same krize, da bo brata končala bolezen, in sc ni mogel odločiti, da bi postal morilec. V dobrih dvajsetih letih u-pravljanja tvrdke ie zapodil po svetu mnogo tisoč ljudi, mnoge je pognal v samomor, druge potisnil na pot zločina. Vest pa ma je osta'a mirna: kaj moreš za to? Posel je posel. Ljudie, ki igrajo na borzi, morajo biti pripravljeni na najhuje. Za časa izprtia delavstva ic vrgel na ulico na desetine tisočev de-lavcov ter obsod’1 na glad in revščino njih družine. Tolažil se ie z misliio, da so pač življenjski zakoni tako kruti, tako ie bilo in tako bo. Toda niti za hip si ni mogel predstavljat’, da ie morilec. 1 WlLce Ut Vamà M. : Taku, taku Vane, de tilde ti jebe viden ambet ses caj-icpKUa u ruajceh... Budej duabro, Vane.. I V.: Budefr Miče ! Budej! Kej CijeS... Nedela je jen lepa žrnada, zakaj de nijebe tilde jest malo sijeu jen se uolpuai'o... ? Kaj. de muoren jest prou viječno guobet jen se mar tret'? M. : Du te pej kej riječe, čluavek buažje ? Sej je prou, de pačivć*, Vane, jen 3e bel prou je de ubaseli tuđe kej bijereS taku, de niše prou ku trs... Pej kaj bijereS lepga, »TEDNEK« ni....? * V.: Ne, gl jeden te viS, ta neS »PRIMORSKE DNEV-NEK«... Denes je neken đuaste tega pisanja... M.: Kaku, ti je kej uSiječ, ja? Al se i'tide ti lementaS fijezejn ? V.: Sej sen te glib teu riječ...: Keder je vijelek, viS ku Je denes, je Se neke... Keder je pej male, na ane same strane, prou res, de ni me 3 kej bret. M : Za, da ne ! Ale muore.?, Vane znet, de nen kartua uodrajtajuoa: Trko, jen neč več... Pej puale piSe kr čije?..! V.: Ma, ni trko. Miče, kueStijuon uod karte..., ma pruo uno. Miče, de te menda piSejua res kr same Cejua — jen učaseh taku, Miče, de suo ?e bel nečaste jen dougovijezne ku emuo midva... Pej puale riječe ti krčijeS, noi M.: Cake, Vane! Spegijere ti mene malo bulSe... Kaj te ni prou pa nuse, na prve. al na druge strane kur piSe ? V.: Prva Se, Se, Miče... Magare juo pavejua ke?nuo tri dati puale ke sen jua Ceu pa radije... M. : Use se zgodi! Tùde tu bS mrvet jemo prou... Ale, buhvekaj te na prve strane ne muorejua menjet, zakaj muoreS, Vane, znet de politeka, je le polit'eka — uobrače i>ej kukr čiješ. .. ! V. : Je use prou. Miče, ale usej ane dvukrei: u tijedne, če ne usek dan, be sc Siko an duobr, artikolo de fondo, ku riječejua Lahe... Pisen taku, Miče, de te malo resvetli jen de te rezluože kaku dritze uozejua politekua, ne, de tc toučedua zmjeren anua ! Treba, Miče, de te piSejua taku, de te ulijejua malo koraže usako trko jen de te. če je treba, tmttaSko udare jua za režuon.. 1 . M. : Pej kaj. de tega ni bio du zdej, Vane? Kaj se ne grijenejua zmjeren ze tije na^e pravice jen pej Se prijeveč, taku, de suo Se ustoule »DNEVNEK« prou zel tega... Se ne spouneš.,.? Ti miS, de vlada res svoboda tiska..?!. V.: Usa čast, Miče! Se duaste przijednejua, treba riječ kr je res... Samo. je Se use premalo... Šmuo Se duaste za njime — ke se muoj Miče! Jest mislen, pa muaje zabite ciike, de be bio treba ta neS »DNEVNEK«, uzdignet Se bel vesuako, Miče, taku, de se be prSliUo mesto ke me grije, ne samo te u Trste, ma tuđe uon pa svete, de nen buo u čast jen ponos pousuod, ku nen je bijeu tekret ke suo ga Stampale u guojzde... M. : Eee. čluavek muoj... Nrdiiua kr muoreiua.. ! V.: Ni taku, Miče, ne.; Tu suo važne stvari... NaSe be mogle znet tu, de luđe m; lijete nismuo prou telenbače... De je uod naSeh ledi, Miče, duast'e takeh ke bijerejua tilde laSke giornale... Ja. i jen Se paSluSajua pa vrbe... .IVLi .Vane ! Sen te zmiieren držo, de niše tijffeh zadnjeh... Ma, de }>ej taku bistro vldeS sijeleh nisen mislo... Mije prou ttSiječ, no.. ! V.: Se bel je mene, Miče, ke viden de smuo dekordo... 'Aie kr je res. je res... M. : Ja, Cake 1 KaSna be mogla bet pa tuajen pej ta driiga JOHN StEINBECK p fiCk Ilustrira B. Grom Damiy je klical za njim ter začel teči in Pilon se je končno ustavil. 7. Danny ga je utrujen dohitel in navdušeno govoril: »Iskal sem te, moj zlati prijatelj, iskal sem te, vidiš, tu imam dva svinjska zrezka in vrečo dehtečega belega kruha ... Deli z menoj, moj dragi Pilon.« s Pilon je dvignil ramena: »Kot hočeš«, je divje zamrmral. 8. Skupaj sta nadaljevala pot po gozdovih. Pilon je bil v zadregi, zato se je ustavil in prekinil molk: »Kako si vedel, da imam steklenico brandyja pod suknjičem?« je vprašal. »Brandy!« je vzkliknil Danny. »Ti imaš steklenico brandyja? Brandyja, praviš? Morda za kako bolno, staro mater. Morda ga hraniš za takrat, ko bo naš gospod Jeztis Kristus prišel drugič na svet?« - »Sem mar jaz, tvoj prijatelj, ki naj odločam o usodi tega brandyja? Sicer pa niti ne vem, če ga gotovo imaš. In žejen nisem. Niti kapljice se ga ne bom dotaknil. Ti pa si dobrodošel k moji svinjski pečenki, z vsem srcem, prijatelj, toda j^oj brandy je tvoj.« »Danny, napravila bova vsak na pol: Ni mi žal deliti s teboj svojega brandyja, žal bi mi bilo, če bi ti vsega izpil, toda bom pazil.« Zanetila sta ogenj. \ _• gtran... ? V.: Bel Seria..! Bel poduočljiva... ! Bel koristna..! Sej suo riiekle, de bejua usek mesec prSlc na sestanke ien ljudstvo upraSale kaku čije jemet ! Ma si jeh vido fi ? Bo jen jest pa vedo ane Stijere.. 1 M.: Buažja strela! Te ni prou ranka ana pa misle, Vane.. 1? V.: Kaku zludia buo pa misle, če te na debijelo piS«t »SATURNIO SO UKRADLI...« jen te puale pej na druabno pavej, de se grije za anua paluomjenua barkua n Sakete... M. : Tu je. Vane viš — novinarske humor... Ne smeS bet, Vane faku strog.. ! Treba usakme na* malo ustre£... V. : Kaj ne bS strog pr hudiče ! Znajua ze use babje čenče uod celga tijedna nazaj jen ze trko važneh stvari pej se te nanke ne zvejua... M.: Ma, de čiijemua. Vane, kaSne suo tije taku — važne stvari ! ? V. : Tu bc menda mogle, vi driize, vi, ke se Stejeste Suianc, bel znef ku jest Miče. Jest ben rijeko samo anua: Al ni tu sramuata. Miče, da se muore an farmen, patijegnet za naSe. kmijetsKe stvari 1? Ci suo teve naSe — inteletualce — Stedi-jerane? Kaj spijua? Al čakajua druge vetr...? . M.: Ma, mouče no! Sej zmijeren kej napiSejua.. ! Kaj ne bijereS? V.: Kuaga piSejua? Mrvet: Ki sua »balincale« u ne-delj.ua...? Ki suo cabale tistua strelua uod baie...? KaSnua suo resolucjua paslale — Grapajce. Ja. jen kaSne kežuhe pradaja — Zeliotto... Tako bijereS, Miče useke dan... M.: Use treba. Vane, piset... Use muorejua ledije znet..T V.: Ooo, sej jeh duaste pavejua.. 1 KcSen buat tude dva-kret anua pr usen ke jeh ie Se trko ke ne prldejua nekuole na vrstua. čijeS. de n, presfuora. M. Cluavek muoj, se menda ni Se ruado, de bc usacme uguado... Krko falrjo bS pej — »TEDNEKE« nejdo? V.: »TEDNEK« je bel kmiječke.. [ FTide magare samo «nkret na ti jeden, ma keder pride pej, muoren riječ, je u rijede taku, de se nejden prou kontijerit. M. : No, videS 1 -Taku bS ari dan učako, do buo tude »PRIMORSKE« rato taSen... Samo be sc moglo naSe ljudstvo bel zanimef, za lije naSe časopise. Sc naruačet, Vane jen Sc ne sramuatua bret pa Trste. Juo nijebe smelo bet hlSe ne držine slovenske, Vane, preš naSe eajtenge. ne) bojna le revne... I V.: Pr mene suo. Miče. tùde pa dvej keSen dan... Ma sen pej vido uotruakc uod duohtrjeo, stareh narodnjak», ke te rajSe čupet de ledije videjua de bijeremua jen de nes ni strah grejua damou ses čelen Suapen teljanskeh giornalo jen naSga te pej hudič ne čupe nanka za buogo jemije. ?atu muoremua ml, Vane. če se ni jen gespuden zdi uornar. Se bel čjtef Se bel resSirjet naše časopisje taku, de buo prsio prou u ta nrbel pazabljenua hiScua... V. : Ja, ien koražno se treba. Miče, primet dela, de nes ja ne be prehetclc... M. • Ni straha, Vane ! NaSe ljudstvo sc ne da zapijelet laku na lehko... V.: Ne znan, č« |e prou taku, Miče... Zakaj tùde une znajua piset pa slavensko jen tu sakramijnsko fino pej, zvifo 9. Megla se je začela dvigati nad njima, ju ovila, v najvišjih vrbovih jelk pa je veter žalostno vzdjV hoval... Prevzela ju je otožnost samote in Danny se je spomnil padlih tovarišev. Iztegnil je roke proti nebu in zaklical: »Kje je Artur Morales?« Odgovoril si je: »Umrl v Franciji.« še vedno ginjen je nadaljeval: »Dali smo življenje za domovino in sedaj nimamo niti strehe, kamor bi se zatekli.« »Nikdar je nismo imeli«, je rekel Pilon. 10. Danny je nastavil steklenico k ustom. Nenadoma je zavpil: »Pilon, Pilon, moj dragi! Pozabil sem, da sem podedoval; dve hiši imam ..., Zapustil mi jih je moj stari oče, tu, v Tortiljskem predmestju.« ZAKAJ JE PILON ZAPUSTIL DANNYJEVO GOSTOLJUBJE 11. Pilon je obmolknil in obraz se mu je zamračil; nekaj časa je opazoval prijatelja, končno je vzdihnil: »Tako, sedaj je končano.« »Kaj je končano?« je vprašal Danny, »povej!« »Kadar je nekdo reven, misli, da bi debi s svojimi dobrimi prijatelji denar, če bi ga imel. Toda če slučajno denar pride, sočutje zbeži.« »Prisegam«, je zaklical Danny, »kar je moje, je tudi tvoje; če imam jaz eno hišo, imaš tudi ti eno.« 12. Notar ju je pustil ob ograji hiše in se odpeljal v svojem Fordu. Danny in Pilon sta občudovala staro, nizko hišico z okni brez oknic in zaves. Odkar je Danny postal gospodar, ne bi več razbijal šip. Toda nad vhodom se je vila kastiljska vrtnica in na dvorišču so med koprivami in plevelom rasle gorečnicc starega očeta. jen mnausko preš koSijence... M. : Jen prou zetu, viS, ke znajua taku — sakramijn: fino — ku praveS ti. se ne bojua prdobile Ijùdstva! Za naSe ljudstvo ni slepo jen čljes paStenje ga ni, Vane.. ! ... V'■«3a” i?®1, dc ne — M*5«- ale vender vi?, zmi ren keSen zleti u njihovua mrežua... M. : Magare use take nej zlefijua, Vane. Jest tc pej paven, de je naSe Ijfidstvo. organezijerano u SIAU. dei taku trdno jen uodločno. de nes nobijen'a strela ne buo i rezrùSla 1 V.: Se bijou gviSno dual na kongrese. Miče... 1? Kej s sklenile...? y M, : Tu, Vane, de se bomua ze naprej borile ne samo naše pravice, du katijereh muoremua prit, ma tudi prutc i noven faSisfen jen prute usake propagande ze novua uojskiu Organezijerale pej se bomua taku, Vane, de ne buo več ca uobračet plajSča pa bùrje.. ! V.: Sej taku treba napravet, ja, ne de buo zname sa: zel intereSa. M. : Je pr?o cejt, Vane, denes, de muore usek uod naš< čisto jen bistro pavedet, al je zijenes. al je prute nen.,. 1 suo muožc govorile uod režuona jen faku se buo, Vane tùde nrdilol Ma kaj ti, de niše bijeu na...? V.: Nei Suo parlale naše tuo — Vančuonavua, ku čješ, de se uana bel zestiiopc u politeke ku jest... Za tu sen se. Miče, ujezo jen sen Sou, viS, prou tuo fijerua pagljidet dual u Trst.- M.: Kaku. se tije kej dopalo, ja? V.: Ja*' ze te pa pravice riječ, Miče, nisen prou res mislo, de jemajua teve naše trko jen taku lepita ruobua ze prudej.. 1 M.: Kj smuo Se! Tu jc kume zečijetek, Vane... BS vido za an par let.. ! Pej se Sou pačust, kaSne fine klabase jejua guar u Sčavarije? V.: Tu se zna, de sen jeh! Jen Se zeleu pa vrhe.., če prou se aneri TrjeStinen gnesijua... M. : Eee, sijen buo ben gneselo, Vane, bš vido buo prSo dan, de se.bojua Se prstke uoblizelo — Zdrave! V.: Kaj zdrave? Cake noi Me nijebcS neč paveu uod tega komandanta nouga — generala? Kan te strela nijese, Cake..! M.: Ni cajta, Vane..! Zdrave! V. : ... je ku furjal ISTE KU LANE. DR. TRIFUNOVIČ GLIGORIĆ 3K Š A H Prekinjena partija med Pircem in GHgoridem iz 13. kola se je končala nepričakovano. Pirc je po lepi igri in v že dobljeni poziciji napravil napako, ki jo je GUgorič spretno izkoristil in zmaga1. Ta poraz je Pircu zelo pokvaril izglede za bo'jže mesto, a po drugi strani se je GJigorič prerinil močno v c-spredje. Tudi v naslednjem, štirinajstem kolu je Gligorič dosegel zmago, in sicer proti Bidevu. S krasno igro ie Pi>c premagal Božiča. Bojeviti Tomovič je hotel tudi v igri z Markovičem zmagati, toda napravil je napako, ki je zadostovala za zmago — Markoviču. Zmagal je še Milič nad Radoičičem, Trifunovič nad Gruberjem in Pirc nad Vukovičem. Ker rta imeia Trifunovič in Gligorič z 9 in po! točkami še eno igro prekinjeno, je še obdržal vodstvo Puc z 10 točkami. V petnajstem kolu sta se sreča'a dr. Vidmar in Pirc, ki sta se v izenačeni poziciji zedinila za remi; enako tudi Vidmar ml. in Puc. Premagali pa so: Germck Gruberja, Trifunovič Radoičiča, Milič Tomoviča, Božič Markoviča in Bidev Totu. Vsekakor so bili igralci v obeh ■zadnjih kolih zelo bojeviti.'‘Po petnajstem kolu sta imela Trifunovič in Puc isto število točk — deset in pol —' toda Triiunič je imel še eno »v dobrem«. V soboto se je igralo poslednje ko'o, pri katerem množica gledalcev ni prišla na račtm, da bi videla ostre borbe. Trifunovič je peniziral z Božičeni, dr. Vidmar z Gligoričem, Puc s Totom in Pirc z Gruberjem. Končno stanje ie sledeče: 1. in 2. dr. Trifunovič in Gligorič 12 in pol točk, 3. Puc 11 in pol točk, 4. Pirc 11, fi. dr. Vidmar 10 in po’, 6.-7. Tomovič in ing. Vidmar 9 in pol, 8,-10. prof. Bidev, kap. Markovič in Milič 9, 11. Božič fl m pol, 12. Tot 7 in pol, 13. Germek 6 in pol, 14.-15. Kostič in Vukovič 6, 16.-17. Gruber m Kulžinski 5 in pol, 18. Rada’čič 0 in pol točk. Šampiona!, ki se je s tem zaključi), je v vsakem pogledu uspel. Organizacija je bilo odlična in obisk tolikšen, kakršnega še ni doživela v Ljubljani nobena šahovska prireditev. Potek turnirja je bil vseskozi privlačen. Spočetka je premočno vodil Trifunovič, a poraz po • Vukoviču ga je nekoliko zaustavil. Tudi Tomovič je bii nekaj časa resen aspirant na prvo mesto, a pozneje je začel izgubljati. 7. more bitnim prvim mestom Puca pač nihče ni računal in je njegovo vodstvo v nekaj kolih bilo dovolj veliko Presenečenje. Pircu je mnogo škodil poraz po Gligoriču. Gligorič in Trifunovič nikakor nista zasedla prvega mesta nezas’u-ženo. Formalno ostane naslov prvaka še Trifunoviču, vendar se l’osta verjetno morala še spoprijeti v medsebojnem dvoboju. Tretje mesto pomeni za Puca velik uspeh. Pirc je igral v glavnem zelo dobro in tudi dr. Vidmar je igral močno in pomlajeno, kot je obljubil že pred začetkom. Uspešen je bil še tudi ing. Vidmar, medtem ko lahko pri Tomoviču govorimo o neuspehu. On igra namreč vedno na zmago. Taka igra pa nujno prinese tudi poraze, kar je Tomoviču spravilo v malo-dušje. Prof. Bidev si Je pridobil mojstrski naslov. Napredek je pokazal tudi kapetan Markovič. Nekateri drugi Igralci pa so še mladi, neizkušeni, nekateri so pa tudi na 'zatonu svojih moči. Upamo, da bomo v kratkem brali Poročila o uspehih Jugoslovanskih «ahi sto v na bližnji šahovski balka-madi v Sofiji in drugih mednarod-srečanjih. v Jugoslaviji zaključeno — Dinamo prvak V nedeljo sc je končal jesenski del jugoslovanskega nogogutnegu prvenstvu, odigrale soseše tri tekme, in sicer med Hadujkom in Partizanom (2:1) v Splitu, Binarnom in Sarajevom (6:1) v Zagrebu in med Crveno zvezdo in Metalcem (2:2) v Beogradu. V Splitu je bilo slabo vreme z dežjem in igrišče jc bilo vse pod vod«, vendar s*a °bi; moštvi pokazali odlično kondicijo in pred-vedli lepo prvenstveno tekmo. Prvi gol jc dosegel Hajduk iz prostega strela, ki ga jc izvedel Malešič, v četrt ure pa je Vidak dal že drugi gol. S to prednostjo, pridobljeno že v prvem polčasu, je Hajduku uspelo, da je obvaroval zmago tudi v drugem polčasu, ko je igralec Partizana Mihailovič zmanjšal razliko na 2:1. Zagrebški rezultat kaže, da se Dinamo ni šalil: tri gole v prvem polčase In tri v drugem. V Zagrebu jc bilo igrišče pokrito s sne-goiri In tudi med tekmo je bril veter s snegom. Vendar jc tekmi prisostvovalo okrog 4000 ljudi- Serijo golov je otvoril branilec Sarajeva, ki je v lastna vrata zabil gol. Vendar je krilec Sarajeva, Jordanski, izenačil, ko je bilo moštvo Sarajeva v premoči. Pozneje pa jc krilni napadalec Dinama, Hcis, zabil še dva gola, v drugem polčasu pa znani strelec Woelt'el kar tri. Poudariti pa je treba, da rezultat ne odgovarja poteku igre, ki se Jc znaten del razvijala z znamenju premoči Sarajeva. Manj lepa jc bila tekma v Beogradu med Crveno zvezdo in Metalcem (2:2) in to predvsem zaradi tega, ker sodnik ui bil na višini svoje naloge. Crvena zvezda je igrala slabše kot ponavadi i« to zlasti v prvem polčasu. Poznala Se je tudi odsotnost njenega odličnega strelca Jezerkiča. Ce pogledamo po odigrani polo- vici prvenstva lestvico, tedaj lahko rečemo, «la je Dinamu po pravici pripadlo njegovo prvo mesto. Pokazal je že najbolj ustaljeno L gro, visoko število danih golov pa priča, da ima dobro napadalno vrsto Tesno za njim stopa Hajduk, ki ima to prednost, da je igral ve-čiuo tekem zunaj in bo torej njegova naloga spomladi lažja. (Toda tisti presneti poraz po P anziani v samem Splitu!). Kompromisov pri tekmovanju ni poznal: zmagati ali podleči. Partizan je Lestvica je do Ì i •S 1 I di takale: Dinamo » 6 1 2 27 12 13 Hajduk 9 6 0 3 16 8 12 Partizan 9 4 3 2 21 12 11 Crvena Zvezda 9 3 5 1 14 8 11 Lokomotiva 9 4 2 3 11 12 10 Metalac it 2 5 2 8 8 9 Spartak 9 3 16 8 15 7 14. Ponzianc it 3 1 5 7 22 7 Sarajevo 9 14 4 8 18 6 Vardar 9 12 6 9 14 4 pokazal spočetka slabo formo in zamujenega ni mogel več dohiteti. Deliti mora tretje in četrto mesto zaradi enakega količnika v razmerju golov s Crveno zvezdo, ki se je pokazala dovolj nestalna; izgubila je sicer le eno tekmo, a ima največ neodločenih', rezultatov, Lokomotiva Je s svojim mestom lahko kar zadovoljna. Zanimiv je Metalac: odigral je 9 tekem, od teh 5 neodločeno, 2 je dobil, a po drugi strani spet dve izgubil; 8 golov je dal, a prav toliko jih je tildi prejel; zbral je 9 točk (z 8 golit) in enako število jih je oddal. Spartak je spočetka zaimredoina izgubljal, tudi' na domačem terenu, a proti koncu si Jc opomogel. Ponziana je pustila v lestvici zn seboj še dve moštvi, mislimo pa, da bj stala gotovo više, če bi ne igrala vseh tekem razen zadnje na tujih igriščih. Vendar lahko rečemo, da je 5 točk, na- branih zunaj domače hiše, velika prednost, zlasti še, če. upoštevamo njeno dobro igro, ki jo Jc pokazala v Trstu na tekmi z Lokomotivo. Tako upamo, da sc bo spomladi pomaknila Še krepko naprej; manj simpatično jc edino zelo neugodno razmerje golov. Zadnja dva, Sarajevo in Vardar, pa bosta prihodnje leto napela vse. sile, da se spravita iz neprijetnih mest. Prvenstvo STO-ja Tri zmag« gostujočih moštev Zaradi slabega vremena so se odigrale samo tri tekme: Umag-Prista-niščniki 0:2, Izola-Magdalena 2:3, Aurora-Tovarna strojev 0:2. V Kopru, kjer je sodnik kapetanoma obeh moštev prepustit, da odločita, ali naj se ob taki burji igra ali ne in se je tekma le odigrala, je moštvu Tovarne strojev uspelo osvojiti si dve važni točki in se tako povzpeti na prvo mesto na lestvici, ki mu ga tudi prihodnjo nedeljo najbrž nihče ne bo odvzel. Magdalena, ki je tudi kot gost zmagala v Izo’i, stopa z dosedanjimi tremi zmagami lesno za petami Tovarne strojev-. Zanimivi so Pristaniščniki, ki so si prvo zmago izbojevali na tujem terenu in to zasluženo, v lepi igri, ko je tudi moštvo Umaga lepo in dobro igralo. Lestvica je sedaj takale: Tovarna strojev 3 3 0 0 7 0 (j Magdalena 3 3 0 0 Hi 3 6 Sv. Ana 2 2 0 0 4 0 4 Piran 2 2 0 0 4 0 4 Skedenj 2 2 0 0 16 2 4 Izola 3 2 0 1 8 3 4 Drehor 2 1 1 0 5 0 3 Costalunga 2 .1 .0 1. a 1 2 Pristaniščniki 3 1 0 2 2 8 2 Montebell« 2 0 1 1 1 6 1 Ponziana 2 0 1 1 0 1 1 Umag 2 00 1 1 0 3 1 Aurora 2 0 0 2 1 6 0 Aurisina 2 0 0 2 1 13 0 Milje 2 0 0 2 0 3 0 Rojan 2 0 0 2 0 6 0 Xmaga Triestine Triestina je postala nekaka z») veznica Torina. Z zmago nad .Inveivi tus prejšnjo nedeljo je posredno pripomogla, da se je Torino na prvem mestu otresel nevšečnih sprem« Ijevalcev. To nedeljo pa je njena zmaga nad Milanom (2:0) v Trstu spet koristila Torinu. Ce bi namreč Milan zmagal, bi sc na prvem me« stu priključil Torinu, ki Je v turin« skem »rierbjrju« z Juventus igral samo neodločeno (1:1). Dasi Je težko podati kako pravilno sodbo « igri v taki burji, kakršna je raz« sajalu v nedeljo v Trstu, se vendali zdi, da se jc Triestina končno 1« znašla in da njena zmaga prejšnjo nedeljo le ni kar nekaj slučajnega. Od prejšnje nedelje se jc Triestina v lestvici pomaknila za štiri mesta naprej, z dvanajstega na osmo. Ostali rezultati: Roma-Atalanta 4:1; Bologna-Sanip* dene 1:0: Inter-Luccliese 6:0; Vi» cenza-Modena 0:0; Genoa-Lazio 8:1| Fiorentina-Salernitana 1:0; Livorno -Pro Patria 2:2; Napoli-Alessandri» 1:2. Lestvico beano objavili prihod« njlč. • Velika zmaga moskovskega Dinama na Švedskem Ob navzočnosti 38 tisoč gledalcev* ki so že zjutraj začeli prihajati nu. stadion, se je odigrala V nedeljo težko pričakovana prva tekma mo« skovskega Dinama, prvaka Sovjetske zveze, v Švedski. Nasprotnik! mu je bil švedski prvak Norrkoe-ping. S hitro in konstruktivno igro je sovjetsko moštvo premagalo Svede s 5:1 (prvi polčas 2:1). KRIŽANKA Dopolnjevalka 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. ~ K O--------- — — — K O-------- -----K O------- -------K 0----- ---------K O - — -------— K O Namesto črtic «stavi naslednje črke: A A A B D E E E E G H I I I K K K L L L L M M M N N NNÒOOOOORRRSST T V in dobiš besede naslednjih pomenov: 1. telesna okvara; 2. gospodarstvo; 3. potepuh; 4. prebivalec Nila; 5. slabo za usta; 6. slovar; 7. malo. VODORAVNO; l žito; 6 kamnita pokrajina; 8 Jugoslovansko mesto; 10 literat; 11 istrsko moško Ime; 13. pri zgodovinskih letnicah; 14 vprašalni zaimek; 16 navada; 18 moško ime; 19 riba: 21 želja narodov; 22 puščava; 23 mesto v Italiji; 24 štev-nik; 25 mesto v Svici; 27 lenllo: 28 vez; 30 bolesten vzklik; 31 \’odna rastlina; 32 prometno sredstvo: 34 svojilni zaimek; 35 vrsta pesmi; 38 pocestna ženska; 39 žensko ime. NAVPIČNO; 1 pritok Donave; 2 Jadranski otok; 3 užitek; 4 svetlobni pojav; 5 judovsko moško ime; 6 prislov; 7 indijska država; 8 stroj, 8 izrednost; 10 podložnik; 12 skupina; 13 stavbni material; 14 ob’ast-nik; 15 odboj; 17 duh; 19 moško ime; 20 reka v Švici; 26 izraz pri kvar-tanju (v r(di’nìku); 29 božanstvo; 31 barva; 33 mamilo; 34 žen-ko ime; 36 država v Evropi; 37 kratica za denar. Še ena križanka ■ ■ -v 1 1 ■ Vodoravno: 1. Jadranski otok, pregrinjalo; 2 rusko mesto; 3 domača žival, judovsko ime; 4. mazilo; 5 veznik; 6 obrtnik; 7 orožje, pijača; 8 žensko ime; 9 žensko ime, zmrzlina. JfiujPično; 1 žival, število; 2 od-poslamtvo; 3 prometno sredstvo, zgodovinsko ljudstvo; 4. graditelji- ca novega sveta; 5 čutilo; 6 kuhal-na priprava; 7 hlap, jezero v Aziiij 8 na koncu njive; 9 glas, posoda« Rešitev ugank št. 37 KRIŽANKA — Vodoravno: 1 s<*f 4 oko; 5 čas: 6 sapa; 9 teta; 13 oda; 14 log; 15 Mars; 17 šapa; 18 ako? 20 vol; 21 ara. — Navpično; 1 Soča; 2 Ok.v S kost; 6 som; 7 Ada; 8 par} 10 Ela; 11 top; 12 aga; 16 Sava; šola; 19 kor. KVADRAT — 1 vojak; 2 opera? 3 jesen; 4 arena; 5 Kanal. TRLJE ROJAKI — Nabrežina, Prosek, Barkuvlje. ŠTEVILČNICA - k, ki, lik, Lika, bilka, koliba, oblika, kobila, bokal* obla, bol, ol, o. izid žrebanja 1. BERNA VERA, Žeje pri Pr*« stranku; H. MIKLAVČIČ ANDREJ, Postoj« oa. Ljubljanska c- 4 (Dijaški dom); Ul. DUR JA MARIJA, Postojna, *eh postaja. Reš»walce opozarjamo, da št. 3fl kupona v zadnji številki ni točna* temveč bi morala biti: 39. Zato ima današnji kupon št. 40. Kupon št. 40 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Dvojna mera Kn prišel ie v Trst Slovan in ponuja! je jestvine, je dobil takoj namili, da domov naj spet ii&ine. Sem prispel je Italijan, da bi delal atentate. Tena ne puste več stran. >>Tu ostani, d rani h ratei« Tehten razlog Ko je organizacija SIAU naprosila, da bi jj za priliko kongresa merodajna oblast v Trstu dala na razpolago dvorano. so gospodje prošnjo odklonili, češ da imajo premalo varnostne sile na razpolago za primer kakih neredov. Prav tistega dne pa so usposobili 400 novih policajev, tako da j'h je danes že okoli 11.000 v Trstu. To bi po vsej priliki preprostemu človeku ne moglo iti v g’avo. kajne? Pa mu grel In baš preprostemu človeku! Kajti naš preprost človek ve. da je nekoč na nekem vogalu v tem mestu stala oborožena četa trdesetih policajev. Mimo njih so pršM štirje mladi ant’fašisti Pa se je našel nek Acquedotar. ki je pristopil k policajem in delal: »Udarte po njih! Napad;te jih! Vsj štirje so antifašisti!« ra so se policaii spog'edal’, nekaj časa premišljali in končno sklenili1 »Kako naj jih napademo? V premoči so! Oni so kar štirje skupaj, mi sipo pa sami.« Blagostanje v Trstu V Trstu se je kar na lepem obrnilo na bolje. Na osebo je pršlo 100 kg amerikanskega premoga. Od samega veselja te ljudstvo izgubilo glave. Kriza je rešena. Premoga bo dobil vsakdo toliko, da v pravem pomenu ne bo vedel z fljirn kaj početi. Za kurjavo ga bo premalo, tako lep tudi ni. da bi se ga izplačalo samo za okras držati doma. No, pa So praktični Tržačani že uganili. kaj bodo narcd’ji z njim poz’mi. Nabasali si ga bodo V žepe. kadar bo burja. Tako Sim bp amerikanski premog le v nekako korist, ščitil jih bo. da jih burja ne bo odnesla. Sanje 'A: Pomislite, nocoj sc mi je sanialo. kako da me je vso zimo strašansko zeblo. No in zjutraj, ko sem se zbudil, sem Pa v časopisih bral. da dobimo 100 kg premoga na osebo. B: Vidite, to je jasen do-Jcaz, da so. sanje večkrat zelo pomenljive in da govore resnico. ZVU JE IZGNALA JUGOSLOVANSKEGA TRGOVINSKEGA DELEGATA G. KURELICA, KER SE JE NA TISKOVNI KONFERENCI PRITOŽIL NAD ZELO NEPRIMERNIM POSTOPANJEM ZVU DO JUGOSLOVANSKIH RAZSTAVLJALCKV. Gospod pri ZVU : Ven, jaz nisem lačen Sv. Peter in Umrl je goriški kapucin in stopil*na prag nebeških vrat. Pozvonil je. odprla se je lina in sveti Peter ie pokazal svoj dobrodušni obraz. Ljubeznivo ie vprašal kapucina v nebeškem jeziku: »Kaj bi radi?« »Non capisco, parlo solo la lingua italiana,« je odrezavo zinil goriški kapucin. »O. mene pa ne boš,» si ie nvslil sveti Peter, jaz vem, da kdor zapusti dolino solz in pride sem gor, takoj dobi naš jezik v glavo in ga zna To j e že od vekov tako »Tj pa si šovinist, znaš naš jezik, ie nočeš ga u-porabijati.ir In spet ga je vprašal: »Kaj bi pa radi?« Kapucin pa zopet: »Non cap sco, parlo solo la lingua ital'ana.« Tedaj pa je sveti Peter stopil goriški kapucin k omari in vzel eno izmed mnog h knjig; bil je ital jan-sko-nebeški slovar. Brskal je po knjigi in se ustavil na strani s črko V. Šel je s prstom od besede do besede, sc končno zadovoljno nasmehnil, slovar zaprl, iztegnil kazalec desne ruke skozi lino proti peklu in zakričal na goriškega kapucina v čisti italijanšcVi »Via!« In zaprl }e lino kapucinu pred nosom. Marko je videl Vrnil sc je domov iz Grčije ameriški vojak, pa so ga izpraševali, kakšna je ta dežela. In jim je dejal: »Mesta imajo tam zelo lepa in starinska, hribovja pa sem si le bežno in od daleč utegnil ogledati.« Padci v Italiji V Italiji je opaziti vsestranske padce. Gene živil so padle za 10%, cene živine za 30%, a najhujši padec je doživela vlada: simpatije do nje so padle že kar za 99 odstotkov! Na Trst se je spomnil V Ameriki So nekega zločinca obsodili na usmrtitev na električnem stolu. Tik pred izvršitvijo kazni je zločinec globoko zavzdihnil: »Ah, škoda. da nisem v Tr-du' Tam bi me spričo pomanjkinia električnega toka taka kazen gotovo ne zadela.« Počasi navzgor A: Kdaj neki nam pošljejo guvernerja? B: Počasi, prijatelj! Le lepo po vrsti! Najprej smo imeli polkovnika, za nj'm je sedaj pr šel general. Temu mora slediti maršal, nakar šele pride eventualno guverner. Jajce več kot kura ve Oče; No, Jožek, ali veš, kje so ubili Mussolinija? Jožek: Vem. V Milanu. Oče: Ali pa veš, kje je pokopan? Jožek: Vem. v Ameriki. Oče: In ali veš kje je seda j njegov duh? Jožek: No, kje? Oče: V peklu! Jožek: He. he. očka, sc motiš. Njegov duh je pa še vedno v Italiji. Zamera Sinko: Kaj ne, mamica, da sta si človek in opica zelo podobna. Mama: Že, že. A tega mi nikar ne govori. To ti lahko zamerijo. Sinko: N!č se no boj. opicam tega ne povem. Te bi mi za to že oči izpraskale. Otroška sodobna igrica Palec: »Pijmo!« Kazalec: »Jejmo!« Srcdinec:»Kje bomo pa vzeli?« Prstanec: »Amerikanci nam bodo pripeljali.« Mezinec: »Ljubčki, šc bomo lačni!? Babica pripoveduje -,, Zvečer je bilo. Otroci so se zbrali krog babice in ona je pričela: »Včeraj sem vam povedala. kako ie bilo s Sneguljčico. Danes boste pa slišali pravljico o Rdeči kap'ci.«. Tedaj pa se je Tonček oprezno ozrl naokrog in dejal: »Babica. ampak čisto na t’homa pripoveduj, da te kakšen Čerin ne sliši.« V kavarni V kavarni sta sedela dva znan- ca, gospod Justo in gospod Modest. Justo je nepremično zrl tja v steno. Pa ga vpraša Modest: »Kaj le vedno strmiš tja v steno? Ali se ti ie zmešalo?« In Justo mu smehljaje odvrne: »Ne, ne./le na obešalnik gledam; tam sta viseli najini sukni in pazim, da mi je kdo ne odnese. Tvoje namreč že nj več tam.« _ ________ nUžAROCfcitvA : Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 330.—, celoletna 600,— lir. — Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400,— jugolir. — FLRJ: 24.—, 70.—, 140.-, 280,- din. — Cek. račun na ime »Ljudska za'ožba« Trst 11-5156; Keka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik« 60-4045-34. — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40.— lir, finančni in pravni 60.— lir, osmrtnice 70.— lir. — OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12.00 ure in od 15.00 do 18.00 ure. — TELEFON št. 93-807.