Štev. 67. __v Linbllani, ? Četrtek, dne 24. marca 1910. LetO XXXVIII --------MU — a Velja po pošti: s Mt^ M ^^ M M ttM M I^mA == Inseratl: si M&K m nffflfc ■ ■ 1BB H iH^cn-i: 2395'c % ■ ■ I B V BH k« H SJSS«ta»: i:1!: Vnpravništvn: s % ■ . ■ ■ II W W V ■ 'SSS Za oelo leto upre) K 22*40 « H V ■ H ^BV H H ^H H ■■ 80 Ttnar)er. Pri večkrataM s a«"? .:« v fi ■ k ■ ■ W ■ . ■ ■ ■ . I A •^"-".rr" >a en mesen . » i-go h^^BV M^ MIL iflffff Mpt m^^rn H BB 1ML (i§ HflL J| : • .■■■■ Izhaja: s» smsa«.«: mBr mm " W MB A K M stftrnss&j — Uredništvo Je v Kopitarjevih olioab štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nefrackiraiia pisma se ne == sp »jemalo. - Uredniške i, a telefona istev. 74. = Upravništvo |e » Kopitarjevih ulicah štev. «. i = Sprejema naročnino, Inserate ia reklamacije. ===== Uoravniškaia telefona štev. 188. —- J** Dana£nla Stevika obsega 6 strani. Izdano Slovenstvo. Naš pond^ljski uvodnik o postopanju »Zveze Južnih Slavena« v zadevi laške pravne fakultete je vzbudil muč no pozornost v vseh jugoslovanskih, osobito pa v slovenskih krogih. Liberalni krogi so naravnost poparjeni. Tu pa tam vidna zadrega, tam mučen molk, tam zopet odkrita kritika, v »Slovenskem Narodu« pa seveda neumen članek s tajenjem in zavijanjem. Ni čuda, da je tako, kajti rana je globoka in skeleča. Stojimo pred ravno tako predrznim kakor nepričakovanim udarcem zoper najvitalnejšo težnjo vesoljnega Slovenstva, težnjo, glede katere so vsi Slovenci edini brez razlike stranke. Nečuveno je, da so se našli slovenski poslanci, ki so pritrdili takemu herostratskemu početju. Sklep se je storil pod posebno odgovornostjo znanega slovenskega hofrata, katerenau so bili po nesreči in naključju štajerski slovenski kmetje poverili leta 1907. dr-žavnozborski mandat. Ta hofrat je predsedoval oni usodepolni seji »Zveze Južnih Slavena« in on sam je sestavil komunike, ki je naznanil nemški javnosti, da je »Zveza Južnih Slavsna« odstopila od zveze med laško fakulteto in slovenskim vseučiliščem v Ljubljani in se kratkomalo uklonila vzvišeni volji c. kr. vlade. Prežalosten je pa sklep »Zveze Južnih Slavena« z ozirom na razmerje slovenskega ljudstva do Hrvatov. Iz postopanja »Zveze Južnih Slavena« se vidi, žalibog, da del hrvaških poslancev nima umevanja za težnje slovenskega ljudstva. To je žalostna resnica, katere preiskovati ne moremo in ki je tembolj žalostna, ko vidimo, da so poslanci »Slovenskega kluba« nastopali in nastopajo vedno za hrvaške težnje z isto vnemo, kakor za slovenske. Vsakdo v6, da ravnanje nekaterih hrvaških narodnih zastopnikov nikakor ne odgovarja mnenju in čustvovanju hrvaškega naroda, ki goji žive simpatije za slovensko ljudstvo in si želi iz dna. duše mož, ki bi delovali sporazumno z zastopniki slovenskega ljudstva. Toda mi ne zamerimo zadnjega žalostnega, sklepa »Zveze Južnih Slavena« toliko hrvaškim poslancem, kakor ga opravičeno zamerimo slovenskim poslancem, ki so v »Zvezi Južnih Slavena«, osobito pa hofratu, ki je bil dia-bolus rotae, akoravno moramo priznati, da nas obnašanje hofrata ni presene- LISTE K. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dal)e.) »Mislim, da je nekaj na glaso-virju, sem rekel kuharici in ta jc šla oprezno gledat. Pol ure sem bil gluh kot zemlja, tako sem oglušil, ker jo nato tudi kuharica začela za stavo kričati in cviliti. Prišlo je nekaj sosedov in vprašali so, kaj da se je pravzaprav zgodilo. »Ah kaj,« sem rekel, »radi nedolžne jegulje se tako derejo.« »Kaj praviš?« so rekli. »Radi jegulje kričč,« sem odvrnil in se smejal. »Ne vem, zakaj ženske tako kričč, če vidijo jeguljo, ako bo pa pred njimi v skledi, se pa prav nič ne bodo bale.« Vsi navzoči so mo obsodili, da sem neznansko poreden in rekli so mi, da bi bila sestra lahko od strahu umrla. Seveda, še tega moram biti jaz kriv, če Elza ne razločuje kače od jegulje. --o-- Tri dni in ravno toliko noči je ?,e preteklo, kar nisem videl dragega papa tilo! Reči moramo marveč, da nas po njegovem petminutnem obstrukcij-skem govoru v proračunskem odseku zadnjega polletja sploh nič več presne-titi ne more, saj je njegov političen značaj zadosti znan po vsem Slovenskem. Iz krogov »Slovenskega kluba« čujemo, da vlada med poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke radi svojevoljnega postopanja »Zveze Južnih Slavena« v zadevi, ki je bila predmet skupnega soglasnega sklepa v »Narodni Zvezi«, največje ogorčenje. Poroča se nam, da klub pričakuje pojasnil od strani »Zveze Južnih Slavena« in da bode po praznikih zavzel svoje stališče. Čuditi se moramo vsekakor, da »Slovenski klub« ni že doslej sprejel nika-kega obvestila od strani »Zveze Južnih Slavena«, vsaj tako se nam od poučene strani zatrjuje. Iz tega se d& dosti sklepati! LjuMJanski oMmsRi svet. Ljubljana, 23. marca. f Dr. Lueger. Župan vstane in izvaja med drugim: Dne 10. t. m. jo umrl dunajski župan dr. Karel Lueger (občinski svetniki vstanejo). Ni bil sicer Slovan, a bil je mož, ki je nastopil proti mažarski oholosti, ki privede še gotovo do medsebojne državljanske vojske. Kot protiutež je vpoštevai Jugoslovane. Nas pt> veže še nekaj drugega, da smo mu hvaležni. Leta 1895. ob potresu je po dr. Luegerjevi iniciativi sklenil dunajski občinski svet, da se ie dovolilo Ljubljani dvakrat podporo po 10.000 kron. Izrekel je sožalje ob dr. Luegerjevi smrti podžupanu Neumayerju. Znak sožalja ljubljanskega občinskega sveta se zabeleži v zapisnik. Ostala predsedstvena naznanila. Župan naznani, da je volil grof Oton Harrach 2000 kron mestnemu ubožnemu zakladu. Dr. Švigelja poveri, da imenuje tri pokrovitelje »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Reklamacija. Ugodi se reklamaciji »Slovenskega učiteljskega društva«, ki se uvrsti kot volivec v III. volivni razred. Razširjenje vodovodne zajemalnice v KleSah. Dobava novega parnega stroja s pritiklinami v kleški vodovodni zaje-malnici se odda tvrdki v Andritzu za 99.128 K, dobava parnega kotla pa »Praški akcijski tvornici« za 21.513 K. in ljube mame. Še precej dobro se držim, če se tudi Elza neprestano jezi, ker grem vsak dan ribe lovit. Včeraj sem šel v svoji novi obleki, ker smo imeli prosto. Če bi bil naprej vedel, kako delo mo še čaka, bi bil seveda rajši staro obleko pomazal in raztrgal. Zlezel sem namreč pod tovorni voz in si vso obleko pomazal s kolesnim mazilom, ko sem sc pa plazil zopet ven, sem se ujel na žrebelj in suknjo ter hlače strahovito pretrgal. Ob štirih popoldne sem šel skrivaj domov, kjer sem smuknil v svojo sobo in se natihem preoblekel. Elza je grozna bojazljivka. Odkar ni mame in papa doma, se vedno 1reso pred roparji. Zvečer si ne upa iti v posteljo, temveč raje sedi v družbi brzojavnega uradnika v salonu. Ko pa pride slednjič v svojo sobo, pogleda v omare in pod posteljo ter celo noč ne ugasne svetilke, celo zaspati si ne upa. Ne vem, zakaj so deklice tako strahopetne. Zelo lačen sem bil, kakor sem že preje povedal, ko sem prišel domov. Sestra me je strogo pogledala in rekla: »Jurček, učitelj je bil danes zopet tukaj in je povedal, da te ni bilo v šoli. Kje si tičal cel dan?« »Ribe lovil,« sem odgovoril. Naprava nove železne strehe nad povečano vodno zajemalnico v Klečali se poveri tvrdki A. Žabkar za 8620 K. Izprememba občinskega in občinskega volivnega reda. Dr. Triller poroča o županovem dopisu glede na izpremembo ljubljanskega občinskega in občinskega volivnega reda, sprejetih po kranjskem deželnem zboru v letošnjem zasedanju. Predlaga: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane: 1. se v polnem obsegu pridružuje vsem ugovorom in pomislekom, katere uveljavlja g. mestni župan v svojih poročilih z dne 5. in 15. sušca 1910. zoper načrt zakona glede izpre-membe občinskega reda in občinskega volivnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, kakršen je bil sprejet navzlic protestu vseh ljubljanskih deželnih poslancev v deželnem zboru kranjskem v seji z dne 26. januarja 1910. — Poročili županovi tvarjati tedaj v tem pogledu sestavni del današnjega sklepa občinskega sveta. 2. Protestuje slovesno zlasti tudi zoper dejstvo, da se zakonitemu zastopstvu mestne občine ni dala prilika, da bi bilo pravočasno izrazilo in sporočilo deželnemu zboru svoje mnenje o predlogu deželnega odbora na izpremembo mestnega štatuta ljubljanskega (priloga 170. deželnega zbora). 3. Protestuje istotako zoper postopanje deželnega odbora, ki je opustil predložiti deželnemu zboru peticijo občinskega sveta na izpremembo občin skega volivnega reda za Ljubljano z dne 12. sušca 1907. (predloženo z dopisom mestnega magistrata z dne 26. decembra 1908., št. 13.366 ex 1907). 4. Kon-štatuje, da uvodoma navedeni sklep deželnega zbora, kranjskega z dne 26. januarja 1910. vsebuje protizakonito kršenje avtonomije deželnega stolnega mesta, da je v svojih vodilnih načelih (§ 1. a) obč. reda in §§ 15., 17. in 18. obč. volivnega reda, c) f) § 3. odst. 3. sedanjega mestnega voliv. reda in § 11 c) predloge deželnega odbora priloga 170.) nemoralen in socialno krivičen, ker na kvar mestnemu gospodarstvu omogo-čuje majorizovanje pravega mestnega prebivalstva po umetno fakrikovanih vnanjih volivcih, faktično prostih vseh mestnih bremen; cla pa tudi sicer ne odgovarja socialni in gospodarski strukturi deželnega stolnega mesta in da je konečno tehnično malodane neizvedljiv. 5. Naproša vsled tega visoko c. kr. vlado, da tega zakonskega načrta ne predloži v Najvišjo sankcijo. 6. Zahteva, da deželni odbor vojvodine »Kdaj se boš pa naučil pošteno brati in pisati, če tako čas zapravljaš? Ali hočeš še enkrat prinesti kačo domov?« Rekel sem, da ne, ker je bilo že radi prve preveč vrišča v hiši. »Ker sem tako osamljena, povabila sem par mladih ljudij na večerjo. Jurček, idi in obleci boljšo obleko! Ako se boš lepo obnašal, boš smol do desetih pri nas ostati.« »Kaj pa tako smrdi?« je dejala in vihala nos, ko som se preoblekel in se vrnil v salon. »Oh, Jurček, kaj si vendar počel s svojo novo obleko?« Vstopile so pa. ravno njene prijateljice in radi lega so ni mogla ccla ploha razliti nad menoj. Bil som tako truden, da sem cel večer prav mirno sedel na svojem mestu, samo ko je Beti prinesla pecivo in limonado, sem slučajno iztegnil nogo da je prevrnila vso skupaj po tleh. Beti jc. zelo nerodno dekle. Elza me je spodila spat. Spal sem morda komaj dve uri, ko me prebudi grozen krik; mislil sem. da hiša gori. Vstal sem in pogledal na hodni!.- 'n'-rr>' >in nvjloli FWa v nočni obleki skoč' v .. jo sobo ter naju zaklone »O.'1 J . č ■( stokala je »pod mojo posteljo jc »krit strašno velik ropar!« t Kranjske predloži deželnemu zboru že imenovano peticijo občinskega sveta z dne 12. sušca 1907. in pa današnji sklep v svrho novega razpravljanja in sklepanja o načinu reforme mestnega štatuta ljubljanskega. 7. Si pridržuje pravico pravočasno predložiti deželnemu odboru tudi še peticijo na izpremembo občinskega reda v smislu poročila in načrta mestnega župana Ivana Hribarja z dne 1. oktobra 1905. 8. Pred-stoječi sklep z vsemi navedenimi poročili in z zapisnikom današnje seje se imajo nemudoma predložiti veleslav-nemu deželnemu odboru kranjskemu glede na poziv z clne 29. januarja 1910, št. 1934, z izrazom obžalovanja, da se je postavil mestni občini neprimerno kratek rok za presojo uvodoma navedenega zakonskega načrta, obenem pa tudi visoki c. kr. deželni vladi v svrho primernega nadaljnjega postopanja. Dr. Triller v dolgem govoru graja po kranjskem deželnem zboru sklenjeno postavo o izpremembi ljubljanskega občinskega in volivnega reda. Omenja tiskano županovo poročilo personalnemu in pravnemu odseku v tej zadevi, ki obsega 24 tiskanih strani. Županovo poročilo pravi med drugim, da je načrt deželnega odbora protizakonit in nesprejemljiv, ker 1. odpravlja del pravic, ki jih ima občina kot avtonomija BS čl. V. drž. obč. zakona; 2. ker te p:aj. vice izroča deželnemu avtonomnemu zastopstvu in mu torej poleg delokroga, kateri mu gre po členu XXIII. ifc XXIV. cit. ustvarja nov delokrog, ki ni niti nadzorovalen, niti oni prizivne instance, temveč delokrog inicijativnega odločevanja, kateri je občini pridržan; 3. ker dodeljuje državni politični gosposki na občinske zadeve drugačen ia širši vpliv, nego si ga je država sama pridržala; 4. ker deloma odpravlja občanom po državnem temeljnem zakonu in po čl. VIII in IX. drž. obč. zakona zajamčeno volivno pravico v občinski zastop; 5. ker pri razdelitvi volivcev ne varuje interesov višje obdačenih občanov v smislu čl. XI. drž. obč. zakona in sploh no vpošteva socialne in gospodarske sestave ljubljanskega prebivalstva. Dr. Triller je v svojem govoru na-glašal, da niso vodili deželnozborske večine stvarni razlogi, marveč zgolj politična strast. Vladi kliče, naj zakona ne predloži v sankcijo, ker krši avtonomijo, ker je krivičen in taktično neizvedljiv in pa s Filipom II.: »Kardinal, mi smo storili svojo dolžnost, storite tudi Vi svojo!« Po dr. Trillerju govori dr. Tavčar. Med drugim izvaja: Jasno je, da nobe- Odprla je okno in kričala: »Pomagajte! Roparji! Morivci!« Nekaj sosedov je prišlo in ker so trkali na vrata, moral sem jim sam iti odpirat. »Kaj pa je zopet?« so vpraševali sosedje. »Ropar je skrit pod mojo posteljo. Videla sem ga čisto natanko. Nikar ne hodite brez orožja gori, kajti postrelil vas bo!« Dva sta šla nato gori, a dva sta ostala pri ženskah, kor jih Elza ni pustila od sebe. Tudi jaz sem šel v sestrino sobo. Resnično je tičal nekdo pod posteljo. Brez težave smo ga izvlekli ven. Niti ustreliti si ni upal. Janezkov oče je vihtel v roki debelo poleno, da bi ga precej udaril po glavi, ako bi se hotel ustavljati. Ko smo ga imeli zunaj, so so vsi naenkrat ozrli name. »Jurček, to jo tvoje delo!« »Prav,« rekel sem jim. »Elza je vsak večer iskala roparje v svoji sobi in zato sem ji hotel napraviti veselje in sem v šali potisnil tegale pod posteljo. Ali ni imenitno narejen? Škornji so pa ostali pod posteljo « Ropar je bil v očetovi obleki, znotraj pa slamnat. Preteklo je šele štiri dni, kar papa in mame ni doma, a Elsa jima je brzo-javila, da naj se Že danes večer vrneta. Pravi, da bi umrla, če bi morala biti še na vlada v Avstriji nc more predložiti v Najvišje odobrenjo po kranjskem deželnem zboru sklenjene izpremembe Občinskega in volivnega reda. Misli, da smatra deželni zbor svoje sklepe za resne in da za šalo ničesar ne sklepa, zato naj se napravi resen sklep, o katerem bo deželni zbor še razpravljal. S. L- S. hoče dobiti moč v Ljubljani. V prihodnjih stoletjih Ljubljana ne bo tako napredovala, kakor ko je župano-val moj prijatelj župan Ivan Hribar. Napravili so tak občinski volivni red, kakor v zadnji hribovski vasi, a Ljubljani so še dali proporčni način volitev Ljubljano hočejo pokmetiti. Rudnik, Št. Vid, Devico Marijo v Polju bodo pri-klopili. Minister Hartel, ki je zelo ošaben mož, tega predloga pač ne bo mogel predložiti v sankcijo. V III razred se je potisnilo uradništvo. Kar naravnost povem, da je nemogoče, da bi 10 Krekov in 20 šusteršičev napravilo iz Ljubljane kmečko vas. Hribar: Predgovornika prosim, naj omili svojo sodbo o ministru Hardtlnu, O katerem je trdil, da je ošaben mož. Če se komu krivica godi, se mora popraviti. Z ekscelenco Hardtlnom sem veliko občeval, bil je vedno ljubezniv, prijazen in previden mož. Dr. Tavčar: Mene je malo zafrknil, ko sem govoril ž njim. Po pojasnilih županovih nimam nič proti temu, da omilim svoje besede o njem. Ko še govorita dr. Novak in Miloh-noja, ki protestuje, da se bagatelizira uredništvo,. občinski svet odobri dr. Trillerjeve predloge, nakar župan zaključi sejo. Mednarodni muze] za Jamsko znanstvo v Postojni. Poziv. Raziskovanje podzemeljskih jam po avstrijskem Krasu je v zadnjih desetletjih presenetljivo napredovalo. Ne samo že znane jame in votline so se temeljito preiskale, ampak bilo je tudi na novo raziskanih veliko število znamenitih jam. Kras ostane še vedno klasična dežela z ozirom na votline, in sicer ne samo radi števila, nego tudi radi obširnosti in globočine njegovih m in prepadov. Speleologija, katera to ie P° dolgoletnem spanju zbudila k lovemu življenju, tvori predmet, ki }beta doseči mesto samostojne znanstvene discipline. Kar so dosedaj geografi in geologi vsled pomanjkanja potrebnega gradiva omenjali samo površno, postane v bodoče samostojen predmet, in sicer kakor iz praktičnega, pravtako tudi iz teoretičnega stališča, tfočim se bode povdarjala njegova velika važnost v ljudskogospodarskem, nič manj pa tudi v geofizikaličnem, palaeontologičnem in antropologičnem oziru. Naša država je ustanoviteljica tega novega oddelka splošnega naravo-znanstva, odtod se je razširil na Francosko, kjer je v kratkem času velikansko napredoval, da, dognano je, da je tam že znatno prekosil avstrijska dela po jamah. To je povzročila podpora od Btrani vlade same, kakor tudi od strani raznih zasebnikov. Nemčija in Italija so se začele pečati kot zadnje z znanst-vom podzemeljskih jam, kljub temu kažejo dela tamošnjih raziskovalcev dobro voljo in lepe uspehe. Da bi se zamogla hraniti vsa različna naravozgodovinska in slovstvena jamska tvarina v enem poslopju, je sklenil podpisani odbor postaviti na primeren način muzej za znanstvo podzemeljskih jam. Ker pa ima Notranjska priznano največje in najkrasnejSe kapniške jame, obširne vodne votline, poleg tega tudi posebno jamsko fauno (katero zastopa obče znana človeška ribica), dalje se nahajajo tu bogato tvorbe diluvialne jamske faune in ostanki nekdanjih jamskih prebivalcev, vsled tega si je izbral odbor mesto Postojno kot najbolj primeren kraj, kjer bi se zgradil omenjeni muzej. S prepričanjem se lahko trdi, cla bode ta muzej odgovarjal vsestransko svojemu znanstvenemu in praktičnemu pomenu. Podpisani stavbeni odbor se torej obrača na širšo slovensko javnost s prošnjo, da blagovoli i ta podpirati to potrebno in koristno podjetje v deželi Kranjski ter blagovoli vsakdo prispevati po svojih močeh v prid te zgradbe. Denarne prispevke sprejema občinska hranilnica v Postojni, imena darovalcev se bodo objavljala po časopisih. Po dokončanem delu so odbor razpusti in muzej se izroči Postojnski jami kot lastnina v oskrbo. Ernst knez Windisch-Graetz kot pokrovitelj; Jožef vitez Pop, c. kr. sek-cijski načelnik v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, Teod. baron Sehwarz pl. Karsten, c. kr. deželni predsednik v Ljubljani, Fran pl. Šuklje, c. kr. dvorni svetnik v p., deželni glavar kranjski v Ljubljani, kot častni člani; B. Andrejka pl. Livnograd, c. in kr. gardni major na Dunaju, Ivo Nobile de Bizzaro, c. kr. ministrski svetnik v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, Jožef bar. Wahr-lich pl. Bubna, c. kr. ministrski svetnik v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, prof. dr. Karol Endriss, tehnični geolog v Stuttgartu, dr.Viktor Deutsch, c. kr. ministrski svetnik v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, Ant. Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. vladni svetnik na Dunaju, Vincencij Haardt pl. Harten-thurm, c. in kr. vladni svetnik v vojaškem geografičnem zavodu na Dunaju, Viljem Haas, c. kr. ministrski svetnik v ministrstvu za javna dela na Dunaju, Fran Jurca, veletržec v Postojni, E. A. Martel, predsednik francoske geogra-fične družbe v Parizu, dr. Rihard Miindl, cesarski svetnik, višji nadzornik južne železnice na Dunaju, Alb. pl. Obermayer, c. in kr. generalni major v pok. na Dunaju, dr. Anton Pilshofer, c. kr. vladni tajnik, vodja glavarstva v Postojni, Henrik Schollmayer - Lich-tenberg, deželni poslanec v Snežniku, Jožef Szombathč, c. kr. vladni svetnik, kustos I. razreda ve. kr. dvornem muzeju na Dunaju, prof. dr. Friderik Um-lauft, c. kr. vladni svetnik na Dunaju, dr. Ignacij Žitnik , državni in deželni poslanec v Ljubljani, kot člani. Ph. dr. Karol Absalon, privatni docent za geografijo, kustos v deželnem muzeju v Brnu, Herman Bock, deželni inženir v Gradcu, Fran Gerstenmayer, c. kr. finančni tajnik v Postojni, profesor dr. Jožef Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani, dr. Karol I,. Moser, c. kr. profesor v p. v Trstu, G. And. Perko, jamski tajnik v Postojni, Gregor Pikel, župan v Postojni, Viljem Putik, c. kr. gozd. svetnik v Ljubljani, dr. Rudolf Willner, c. kr. administra-cijski tajnik v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, I. V. Želisko, asistent v muzeju c. kr. geologičnega državnega zavoda na Dunaju, kot člani stavbenega odbora. PARLAMENT. Pododsek odseka za socialno zavarovanje je sklican za 31. t. m. ter za 1. in 2. april na posvetovanje. ČEŠKE ZADLVE. Češki deželni odbor jo ugodil re-kurzu odvetnika dr. Kumparja proti upravi nemške psihiatriške klinike v Pragi, ki je zavrnila neko češko vlogo 'z utemeljitvijo, da je uradni jezik ha kliniki edinole nemški. Nemci očitajo 'feedaj deželnemu odboru narodno nasilje — to seve. — Praški mestni svet se je ponovno obrnil na ministrskega predsednika s prošnjo, naj razveljavi zadnja imenovanja sodnikov na Češ* kem ,ki pomenjajo veliko krivico za Čer he. — Vlada je z ozirom na finančne stiske dežele odstopila isti cel znesek davka na žganje za prvo četrtletje 1910. Ena četrtina tega davka spada namreč deželi in znaša sedaj 973 304 K. Toda po dosedanji praksi se je s tem deželnim dohodkom poračunilo izdatke, ki jih plačuje država na račun dežele in ki znašajo sedaj 659 000 K. A kakor rečeno je vlada z ozirom na položaj takrat izplačala ves znesek. — Na nekem shodu je radikalni poslanec Choc ostro napadal gotove češke poslance ki bi vedno radi šli z vlado iz osebnih koristi Glede nemških pogojev za delozmož-nost češkega dež. zbora je Choe izjavil, da so za Čehe popolnoma nesprejemljivi. — Na shodu meščanskega kluba v praškem starem mestu je govoril o položaju poslanec dr. Baxa. Dasi ni obstrukcije, parlament, ne more nikamor; vlada nima zanesljive večine, a opozicija je preslaba, da bi na mah zlomila sistem. Vendar mora v kratkem priti taka ali taka rešitev. Ako v tem trenotku med češkimi poslanci ne bo vladala največja edinost, znajo Čehi doživeti poraz. AVSTRO - RUSKI SPORAZUM. Oficielno glasilo naše vlade, »Frem-denblatt«, piše spričo upostavljenja normalnih diplomatskih odnošajev med Avstrijo in Rusijo, da ne avstrijska ne ruska vlada nista nameravale skleniti formelne pogodbe, oziroma en-tente. Zadosti je, da se je obnovila diplomatska zveza, potem ko se je kon-statiralo, da med političnima smerema in cilji obeh držav ni nobenega na-sprotstva. Mladoturški »Tanin« piše, da se med Avstrijo in Rusijo ni doseglo popolno sporazumljenje. Predlogi Izvol-skega, ruskega ministra za zunanje zadeve, da so bili za nič. Turčija noče biti postavljena pod garancijo velesil, kakor hoče Izvolskij. Kakor se vidi, med Avstrijo in Rusijo.ni še vse jasno . . . TROZVEZA SE »OBNAVLJA«. ! ' Nemški kancler von Bethmann-Holbveg se mudi v Rimu, kjer dela običajne oficielne obiske in prisostvuje različnim dinejem. Bil je tri četrt ure tudi pri Svetem Očetu. Spričo tega obiska je izšel v Rimu vladni komunike, v katerem se konsta-tuje, da so Nemčija, Avstrija in Italija v vseh mednarodnih vprašanjih ene misli. Vse je torej v najlenšem redu . . . HRVAŠKI SABOR. V popoldanski seji 22. t. m. je govoril voditelj hrvaške kmečke stranke poslanec Stepan Radie, ki se je bavil s programnim govorom bana Tomašiea. Izjavil je, da je bil utis najboljši in da je banov program nasproti ogrski vladi opozicionelen. (!!) Pozdravlja ustanovitev samostojnega hrvaškega upravnega sodišča, kar bo pomenilo smrt maža-ronstvu, pozdravlja tudi volivno reformo. Obžaluje le, da ban kmečkega značaja dežele niti omenil ni, vendar pa želi, da bodi Tomašideva vlada stalna in ne samo prehodna. V kritiko Radi-čevega govora se ne spuščamo, marsikaj pa nam je v govoru zelo tuje. Po- eno noč sama z menoj. Zelo sem se trudil, da bi bil priden, pa vseeno ne vem, če dobim obljubljenega konjiča. Najbrže se bodo zopet izgovarjali in me morda še celo ozmerjali. 21. Ženitovanje. Nič več nisem poreden deček. O ne. napredoval sem in postal tudi mali brezbožnež! Ker sem začel redno hoditi v šolo in hotel posnemati v dobrih delih našega gospoda predikanta, so me proglasili za hudobnega in brezbožnega fantiča. Zakaj naj bi se trudil! Naveličal sem se že nepovoljnih poizkusov, da se poboljšam. Kaj naj vendar napravi komaj devet let star, nedolžen dečko, če se jezi vse mesto nad njim in ga dekan, nadzornik in katehet grdo gledajo? Presodil sem cel položaj in sklenil, da še enkrat uidem. Ne ostanem pa pri teti Lizi, temveč grem še daleč, daleč naprej. Ko odidem, se bo mesto gotovo pomirilo, ker ne bo nikogar, ki bi ga lahko obrekovali. K večjemu so utegnejo jeziti časih še nad državnim predsednikom, ki je — kakor slišim — po riavihanosti meni zelo podoben. Včeraj je bila nedelja; bil je krasen dan; murčki so eričkali v travi in škr-jančki žvrgoleli v zraku. Prosil sem mamo, če smem iti V mestni log, da si narežem nekaj bezgovih palic, ker jih rabim za puško in brizgalnico. Ker je bila nedelja, mi je dovolila, le obljubiti sem moral, da se kmalu vrnem. V logu se mi je zelo dopadlp, posebno ko sem našel tam nekaj deklic Bili smo pri potoku, ki je pa vsled neprestanega deževja precej narastel. Vprašal sem Minko Braun in Lucijo Vilar, če bi ne hoteli postati zelo pridni in pobožni. Prikimali sta. Rekel sem jima, da ju bom krstil ravno tako, kakor predikant. »Ker je nedelja, jo ravno najboljši čas — ali hočeta torej?« Ana Špring se ,je pričela smejati, a po&varil sem jo, da se to ne spodobi. Minki in Luciji sem prigovarjal, da naj; še nikar ne ustrašite mrzle vode. Rekli sta, da se ne bojita in potem smo takoj pričeli. Skoda, da je bila Minka v najboljši' obleki in v meTikih čreveljčkih, kajti! voda take stvari popolnoma pokvari; bila je pa res hrabra, kakor lev, niti mignila ni z očrni, ampak držala se je kljub strašno mrzli vodi angeljsko milo. Ko je pa prišla ven, jela se je tresti kot trepetlika in nikjer stvari, da bi se v njo zavila; požuril sem se torej, da hitro oblijem tudi Lucijo. Zdi se mi, da sem nekoliko preveč hitel, kajti obema je izpodrsnilo na opolzlem kamenju in padla sva v vodo. Luci ni mogla več vstati, kajti voda jo je pobrala in kot lahno peresce nesla s seboj. Sreča je, da ni vtonila; deklice so s svojim groznim kričanjem priklicale par mož, ki so jo pravočasno še izvlekli iz vode. Ti možaki so njo in Minko ogrnili z lastnimi plašči in neutego-ma nesli domov. Nihče pa se ne zmeni zame, četudi sem mraza trepetal, da sem komaj prestavljal noge. Zobje so mi šklepetali da se je gotovo pol ure daleč slišalo! Od takrat me boli grlo, da nc morem požirati druzega kot močnik, ali krko drugo mehko jed. Vsi pravijo, da se mi godi čisto prav! Nič ne pomaga, če jim še tolikrat povem, da sem hotel opraviti bogoljubno delo. Sklenil sem, da nikdar ne maram postati pastor; ko ozdravim, že vem, kaj mi je storiti, toda, dnevnik dragi, tiho, le tiho. (Dalje sledi.) slanec Supilo je nastopil proti banu, ker je sprejel vlado brez najmanjšega zagotovila za ugodno rešitev železniške pragmatike, radi katere je hrvaško ljudstvo sprejelo nase žrtev poln boj proti ogrski vladi. Tomašič je v saboru dosegel s svojim programnim govorom res velik uspeh, a, govornik njegovi politiki ne more zaupati in njegovega programa ne vzame na znanje. — Soc. dem. poslanec Korač je tudi izjavil, da bo njegova stranka pobijala Tomašiče-vo vlado. Končno se je oglasil k besedi ban Tomašič in odgovarjal govornikom opozicije. Izjavil je med drugim, da je glede mažarskih šol na Hrvaškem že podvzel odločne korake in bo sabor v kratkem imel priliko soditi o uspehu. Glede železniške pragmatike pa je izjavil, da se bo v tej stvari popolnoma podvrgel sklepom sabora in bo z njim zmagal ali padel. Sabor dalje razpravlja o »izjavah bana«. Veliko je govorjenja, prav po hrvaški maniri, narod pa ostane pri tistem kakor pred debato. In ban Tomašič bo zadovoljen! BOLGARSKI CAR V CARIGRADU. Bolgarski car biva zdaj v Carigradu, prisostvuje dinejem in razdeljuje turškim dostojanstvenikom redove. Turška zbornica je carju za njegov obisk votirala zahvalo. Bivši veliki vezir Hilmi paša je v nekem razgovoru izjavil, da je na Balkanu vse mirno in da tudi vse velevlasti žele mir. SRBSKI KRALJ V PETBRBURGU. Pri dineju v Carskem Selu je ruski car Nikolaj v svojem toastu poudarjal, da vežejo Rusijo in Srbijo odnekdaj prijateljske vezi, ki naj pripomorejo k utrditvi slošnega miru in redu, ki je za mirni razvoj Srbije tako potreben. Kralj Peter se je v. svoji napitnici globoko zahvalil carju za sijajni sprejem in poudarjal, da so ga gnale v Pe-terburg stare slovanske tradicije. Upa, da bo iz Rusije ponesel med srbski narod veselo oznanilo, da se sme Srbija sredi drugih neodvisnih balkanskih držav, kar se njenega samostojnega mirnega razvoja tiče, vsikdar zanašati na mogočno prijateljstvo Rusije. SLOVANSKA DELEGACIJA PRI PREDSEDNIKU AMERIŠKIH ZEDI* NJENIH DRŽAV TAFTU. Iz Washingtona poročajo: Te dni je dospela semkaj posebna slovanska deputacija, katero je vodil kongres-man Sabath iz Chicaga, 111. Deputacija, v kateri so razni slovanski uredniki, kakor tudi predsedniki raznih društev, je obiskala predsednika Tafta, katerega je naprosila, naj poskrbi za to, da se bode pri letošnjem ljudskem štetju v tozadevnih uradnih podatkih navedlo vsak slovanski narod posebej, oziroma naj se štejejo ljudje, ki bivajo v Zedi-njenih državah, po njihovi narodnosti, ne pa po državah, iz katerih prihajajo v Zedinjene države. Deputacija je predsedniku razložila, da se je dosedaj običajno avstrijske Slovane, kateri nimajo politične samostojnosti, označilo jedno-stavno z besedo »Avstrijci«, kar je pa nesmisel, kajti avstrijske narodnosti sploh nihče ne pozna na svetu, tako da so tozadevna uradna statistična izvest-ja brez vsake vrednosti. Tako se je dosedaj štelo Slovence, Hrvate, Slovake, moravske Čehe, Srbe in druge jedno-stavno k »Avstrijancem« in posledica tega je bila, da se še danes ne v6, koliko ljudi teh narodnosti živi v Zedinje-nih državah. Predsednik je deputaciji obljubil, da bode storil vse, kar je v njegovi moči, da ta nedostatek odpravi in cla se bode ljudi štelo pio njihovi narodnosti. Delegatje so kasneje obiskali tudi ravnatelja urada za ljudsko štetje, Duranda, kateremu so tudi natančno razložili, kako naj se njegovi uradniki ravnajo povodom ljudskega štetja v aprilu. DELAVSKO ZAVAROVANJE NA FRANCGSKFM Senat je sprejel postavo glede starostnega zavarovanja za delavce z 280 glasovi proti 3. Dnevne novice. + Če si kaj zakrivil, utaji, se glasi latinski pregovor. In če bi se ta pregovor svetil nad vra+i uredništva »Slovenskega Naroda« bi najbolje osvetljeval »Narodovo« taktiko. Tak je tudi »Narodov« odgovor« na naš članek o znanem komunikeju »Zveze juvnih Slavena«, katerega je hofrat .'loj sam sestavil in diktiral. Vsak klub o svojih raznih sklopih izda komunike in trga se nam je držati! Kaj »Narod« se^ai v zadregi klobasa za to re -'va uša r;e zmeni. »Slovenski Naro-J« hoče ««■ a j z vso resnostjo natrobiti svetu, da ni tisto res, kar je povedala »Zveza juž nih Slavena« o svojem sklepu, ampak da »Zveza južnih Slavena« vzdržuje junktim med italijansko in slovensko pravno fakulteto. To pa pravi »N a -r o d«, ne pa »Zveza južnih Slavena«. Ta je v svojem komunikeju povedala ravno nasprotno: da »Zveza južnih Slavena« nima ugovora proti vsebini vladne predloge, upira se samo Trstu. To je torej vse kaj druzega kot pa »Narodova« godlja. Ploj je sestavil komunike o sklepu »Zveze južnih Slavena« in Ploj vendar ni tako neumen da bi ne vedel, kaj to pomeni! Če b: »Zveza južnih Slavena« hotela ostat: pri sklepu »Narodne zveze«, ne bi bilo treba nobenega novega sklepa, ker sklep »Narodne zveze« jasno reši zadevo. »Narodova« godlja je torej le tolaž ba za nekatere »Narodove« naročnike brez vsakega pomena in je le dokaz za veliko zadrego, v kateri se nahaja liberalna stranka vsled nečuvenega po stopanja hofrata in njegovega kluba. Vsa slovenska javnost je razburjena, hofrat pa molči, »Narod« pa namestu njega govori! Kompetentni mož molči, popolnoma nekompetentni »Na rod« pa izkuša prati »Zvezo južnih Slavena«, ker je v največji zadregi vsled oficielno razglašenega sklepa »Zveze južnih Slavena«. Če »Narod« sedaj pravi, »da če se bo dr. Šusteršič lojalno in pošteno držal sklepov, ki so bili v »Narodni zvezi« svoj čas storjeni na njegov predlog, potem bodeta oba jugoslovanska kluba prav lahko sporazumno in skupno postopala«, nas ze lo veseli, nimamo pa seve nobenega zaupanja na vpliv »Slovenskega Naroda« na hofrata in njegovo kompanijo, in dvomimo tudi, da bi bila ta »Narodo va« izjava resna. Kako je pravzaprav s hofratom v vseučiliški zadevi, je hofrat jasno pokazal zadnje poletje pri debati o laški pravni fakulteti, ko je hof rata v proračunskem odseku v petih minutah zmanjkalo, in je Gostinčar, tisti Gostinčar, katerega sedaj »Narod« zopet blati, sam moral izvojevati bitko. Če bi Gostinčarja in »Slovenskega klu ba« ne bilo, bi bila s pomočjo hofrata laška pravna fakulteta v Trstu že otvorjena! To ve vsak, tudi hofrat in »Narod«. Prav neumestno je, če v naš boj proti postopanju »Zveze južnih Slavena« vpleta »Narod« dr. šusteršiča. »Narod« naj dr. šusteršiča le pri miru pusti, kajti mi smo neodvisen list, ki sami lahko povemo svoje mnenje, kaj bo pa v tem oziru storil »Slovenski klub« in kaj dr. šusteršič, to je njujina Stvar. 4- Kako delajo liberalci za slovensko vseučilišče. Iz nemških listov izvemo, da je nek liberalni učitelj izdal brošuro »Schul- und Kultur-ielend in Krain«, ki je izšla pri Lampretu v Kranju. Ta dika slovenskega svobodomiselnega učiteljstva izvaja, da slovensko ljudstvo, ki je »grozno posirovljeno«, sploh ni godno za vseučilišče, se potem zaletava v S. L. S., v duhovščino, Marijine družbe in »Orla«, ki da ima namen mladino odvrniti od »prave znanosti«. Čedni pi-sun laže dalje, da je kranjsko šolstvo za nič in slika Nemcem slovensko »nekulturnost« v takih živih barvah, da ga mora biti vesela cela Germanija od Belta do Adrije. — Tako delajo liberalci za slovensko vseučilišče! Kaj jih boli, nam pisun omenjene družbe sam razodeva: boje se, da ne bi res dobili vseučilišča v Ljubljani I Zakaj to vseučilišče — pišejo v knjižuri — bi bilo klerikalno in bi bilo »nevarnost za vseučilišča v celi Avstriji.« — Zdaj razumemo famozni sklep »Zveze južnih Slavena«, razumemo tudi, zakaj bi liberalci in radikalci radi aktualnost vseučilišča v Ljubljani spravili iz dnevnega reda s tem, da beračijo za fakultete v Pragi, koder bi jih razsvetljeval plitvi Masaryk! Hinavci! + Ona molči. Hofrat je zadal težko rano 351etni Tržačanki, ki čuje na lepozveneče ime »Edinost«. Ilofratov komunike in »Slovenčevo« pojasnilo je 351etno našo časnikarsko tovarišico tako zadelo, da se ji je naredila pika na jeziku. Priporočamo nujno operacijo, ker bi bilo silno škoda, ako se v slovenskem časnikarstvu izgubi sicer tako cenena gostobesednost »Edinosti«. -f Slovanski strah v Gradcu! Včeraj je sprejel graški občinski svet soglasno nujni predlog poslanca Pichler-ja, da se »ustanovi odbor za varstvo nemškega značaja graškega mesta«. Govornik je kazal na poslovanjenje obrtniškega stanu in opozarja na Dunaj, kjer je nemška brezbrižnost rodila perečo nemško nevarnost. Odbor imej nalogo, tiste, ki hočejo uživati nemško gostoljubnost, »prepojiti z nemško kulturo«. V odbor so izvoljeni občinski svetniki: dr. Artens, Camuzzi, inž. En-der, Gottwald, Hrabisch, Hackl, Krebs, arh. Staerk.in Url. — Ta predlog in sklep jasno kaže, da sc ^emci boje za svojo posest celo tam, kjer so se dozdaj čutili najbolj varne. Kljub »Siidmar-ki«, »Schulvereinu« in Roseggerjevemu fondu, kljub neštevilnim markam iz rajha, importaciji protestanških pastorjev, kljub protekcije vlade in popolne odvisnosti c. kr. uradništva od »Volksratov« stoji nemštvo na zelo trhlih nogah, drugače ne bi se balo za svoje najtrdnejše postojanke. Edino primerni odgovor na sklep graškega občinskega sveta je: Slovenci, vržite se z vso silo na Gradeči + Brezobraznost "Slov. Naroda«. Podpisani izjavljam, da sem pripravljen vsak čas s prisego potrditi, da je gospodična Marija Medved izjavo z dne 18. marca, priobčeno v št. 64 »Slovenca«, vpričo mene lastnoročno podpisala. To je danes vpričo mene in gospoda odvetniškega uradnika Al. Ivocmurja vnovič potrdilo, in izjavila, da tega sploh ni nikdar anikala. — Josip Grošelj, inkasant. — S tem je »Narodovo« pikolovstvo v zadevi zahvale sorodnikov pokojnega pesnika Medveda zadostno pojasnjeno. Z infamijo naj se torej »Narod« samega sebe obriše! »Narodova« jeza radi »Sokolov«, katerih pri pogrebu pesnika Medveda sploh ni bilo, se res ni izplačala! + Županska volitev v Stari Loki Iz Stare Loke se nam piše: Pretečem torek vršila se je pri nas županska voli tev. Navzoči so bili vsi novoizvoljeni odborniki po številu 25 in en virilist. Volitev je vodil okrajni glavar sam. Seji je predsedoval najstarejši odbornik vitez Franc Jožefovega reda gospod dekan Fr. Kumer. Županom je bil izvoljen soglasno Gašper Trilar iz Virmaš, ki je bil že doslej župan. Soglasna volitev je pokazala, da je priljubljen in da uži va splošno zaupanje. Za prvega sveto valca je bil izvoljen Svoljšak Ivan, posestnik iz Stare Loke. Drugi svetovalci so: Kalan Anton, trgovec iz Suhe, Cof Janez iz Virmaš, Hafner Franc iz Žab-nice, Avguštin Jožef iz Godešič in Alič Janez iz Pevna. Kakor občinska volitev tako se je tudi volitev župana in svetovalcev popolnoma mirno vršila, ker so pri zadnjih volitvah bili izvoljeni pristaši S. L. S. tudi v prvem razredu, ki poprej ni bil naš. Naj bi novi občinski odbor deloval v splošno korist ljudstva! + Organizacija slovenskih mlade ničev na Koroškem. V Celovcu se je ustanovilo katoliško slovensko mlacle-niško društvo »Zora«, ki je pristopilo S. K. S. Z. za Koroško. + Imenovanje. Avskultant g. dr. Rupert Celestina je imenovan za sodnika v Črnomelj in avskultant g. Anton Kajfež za sodnika v Velike Lašče. + Mednarodni časnikarski kongres se vrši letos na visokem morju in sicer na krovu avstrijske Lloydo-ve ladje »Thalia«. Udeleženci kongresa se bodo na ladjo ukrcali v Trstu 15. maja t. 1. -f Dopolnilna volitev za 1. volivni okraj veleposestniške kurije za goriški deželni zbor se vrši 23. aprila 1910. — Mlekarski tečaj na Vrhniki. V času od 15. aprila do 15. septembra t. 1 priredi deželni odbor drugi mlekarski tečaj na zadružni mlekarni na Vrhniki. Na tečaj bo deželni odbor sprejel 14 učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovanje in pouk za cel čas tečaja 150 K, izven kranjski učenci pa 250 K. Šestim na Kranjsko pristojnim učencem podeli deželni odbor v ta namen podporo po 150 K, dvema pa po 75 K. Prošnje za vsprejem je vlagati na deželni odbor do 5. aprila 1.1. Prošnjam je pridejati dokazila o dovršeni starosti 16 let, o domovinski pravici, o primernem zdravju in lepem vedenju. Učenci, ki se jodo učili do cela ali do polovice na lastne stroške morajo priložiti tudi obvezno pismo starišev ali njih varuhov, da bodo plačevali zanje oskrbnino. — Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 18. marca 1910. — Prestolonaslednik na našem Jugu. Iz Pulja se nam piše: V torek sta prispela sem na jadernici »Lily« prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in njega soproga vojvodinja Hohenberg. Nadvojvoda in vojvodinja sta si ogledala novo vojno ladjo »Nadvojvoda Fran Ferdinad«, katera je ravno isti dan priplula iz tržaške ladjedelnice v vojno luko. Po ogledu vojne "adje sta se podala visoka gosta zopet na Brionski otok. — Kompromisna pogajanja med strskimi Slovani in Italijani. V ponedeljek so se vršila v Poreču kompromisna pogajanja radi delitve istrskih občin po narodnostih. Kakor se čuje, ni prišlo do nikakega. sporazuma in se bodo pogajanja nadaljevala začetkom aprila. Kakor je čuti, so se vršila v ponedeljek tudi v Trstu kompromisna pogajanja med Slovenci in Italijani radi laške univerze. O izidu ni dosedaj nič znanega. — če sc le nc bo Istra delila. v prid laške univerze v T r a t u in v škodo bodočega slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — Notarski izpit je napravil pretekle dni v Trstu gospod Franc Bur-ger, notarski kandidat, službujoč pri g. notarju Gruntarju v Ribnici. — Vrhniška »Bogomila« vabi vljudno k veselici, ki jo priredi na velikonočni ponedeljek, ob 3. uri popolud-ne v »Društv. domu«. Predstavljala se bo »Ljudmila«, igrokaz v potih dejanjih, sekstet na lok pa bo proizvajal več glasbenih točk. Po predstavi prosta zabava v veliki dvorani. — V Dobrlivasi je umrl zaslužen slovenski koroški duhovnik, župnik v pokoju in zlatomašnik č. g. Jožef Ko-kic, ki je bil rojen dne 17. sušca 1824 v Dobrlivasi. Naj počiva v miru! — Iz Velikih Lašč. Velikonočni torek, dne 29. aprila, bode v Laščah konferenca sodalitatis ss. Corclis Jesu. Začetek ob 10. uri. — Gospodinjska šola v Repnjah na Gorenjskem začne drugi gospodinjski tečaj 1. maja za notranje gojenke. Pismene prošnje in tozadevna vprašanja naj se pošljejo do 25. aprila na spodnji naslov. Dekleta se vzgajajo v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, živinoreji itd. Vsprejemajo so dekleta iz kamniškega okraja, pa tudi iz cele dežele. Ker je kraj izredno zdrav in miren in so gojenke tudi v dušnem oziru z vsem preskrbljene, je upati, da se dovolj gojenk oglasi za ta tečaj, ki bo trajal 6 mesecev. — Vodstvo gospodinjske šole v Repnjah. P. Vodice na Kranjskem. — Slavnostno umeščenje puljske-ga župana. V torek, ob pol 12. uri se je vršilo v mestni hiši ob navzočnosti tržaškega namestnika princa Ilohen-lohe-ja slavnostno umeščenje od cesarja potrjenega župana dr. Vareton-a. Namestnik je v svojem govoru polagal novemu županu na srce, da vpliva na to, da se bo mestno gospodarstvo razvijalo v prid vsem narodnostim. Dr. Vareton se je namestniku zahvalil za osebni prihod in obljubil v svojem govoru delovati v dobrobit mestne občine. — Rimski grob so našli pri Malem Črnelu. Tam je baje večje rimsko grobišče. — Ponesrečil se je v tovarni testenin tvrdke Žnidaršič & Valenčič v Ilirski Bistrici neki delavec iz Dalmacije. Stroj za gnetenje testa mu je zmečkal roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Profesor Šurmin reaktiviran. Profesor dr. Šurmin v Zagrebu, ki je bil pod Rauchom iz političnih ozirov odstavljen, je zopet postavljen v čast rednega vseučiliškega profesorja v Zagrebu. — Samomor. 51-Ietni postrešček Ivan Vovk, iz Trsta, je dolgo časa trpel na neti bolezni v trebuhu in v nadi, da mu bolezen izgine, je začel piti, kar je seveda bolezen še povečalo. Med groznimi bolečinami je sinoči ob 8 45 legel v posteljo in ko se je soproga odstranila, je izpil močno dozo karbolne kisline, vsled česar je umrl. Ljubljanske nov ce. »MISERERE MEI«. Ljubljana, 23. marca. Danes je donelo po cerkvah že ža-lobno petje Velikega tedna. Še so nam šumeli zvoki krasnega miserere, proiz-vajanega v ljubljanski stolnici, ko smo imeli neprijetno dolžnost, da smo čuli druge zvoke, drugo pesem v ljubljanski občinski dvorani. Čuden slučaj! Ljubljanski župan Ivan Hribar slavi dobrotnika ljubljanskega mesta rajnega dunajskega župana dr. Luegerja, ki je pred leti ob žalobni potresni dobi iz-posloval Ljubljani 20.000 K podpore dunajske občine. Slavil je dunajskega Luegerja tudi kot prijatelja in zaščitnika Jugoslovanov. Kaj so si mislili ljubljanski občinski svetniki, ko so stoje poslušali svojega župana, ni znano. Morebiti ravno to, kar mi: kako je bilo pač mogoče, da je neoficielno glasilo, a le glasilo liberalne stranke, netaktno in nedostojno po Luegerjevi smrti blatilo spomin dobrotnika ljubljanskega mesta in prijatelja Jugoslovanov. Dr. Tavčar in dr. Oražen sta se odstranila, ko je ljubljanski župan slavil Luegerjev spomin in tako obsodil pisavo »Slov. Naroda« proti dobrotniku bele Ljubljane in prijatelju Jugoslovanov. Nismo Hribarjevi prijatelji, ampak resnici čast, prav je storil, da je dal zasluženo klofuto »Slov. Narodu«, na katerega pisavo je gotovo mislil, da-si ga ni imenoval, ko je slavil Luegerje-ve zasluge za belo Ljubljano in za Jugoslovane. Ko so občinski svetniki oddali dela za kleško zajemalnico, je prišel v pretres ljubljans' i občinski in volilni red, kakor ga je sklenil kranjski deželni zbor. In zdaj so sc otvorile govorniške zatvornice! župan Hribar je poslal grozno dolgo poročilo personalnemu in pravnemu odseku občinskega sveta z ozirom na deželno postavo o izpremem-bi ljubljanskega občinskega in volilnega reda. Bil pa je danes skromen in povedal je, da je za to poročilo pravzaprav odgovoren magistratni svetnik dr. Zarnik in ne on sam. A ker je poročilo župan sam podpisal brez dr. Zar-nika, je seveda tudi on sam odgovoren za vsebino. Ivan Hribar in Kurt von Benigsen imata popolnoma iste pritožbe proti deželnemu zboru in odboru kranjskemu. Oba se složno potegujeta za to, da od deželnega zbora sklenjeni zakoni ne bi bili sankcionirani. Zveza med liberalci in Nemci je tako psihologično utemeljena, da je nobena sila na svetu ne more premagati, kadar nastopajo proti slovenskemu ljudstvu. »Vlada pomiluj in ne sankcioniraj«, doni iz Hribar-Zarnikovega poročila. Za nad 350 let se je zmotil dr. Triller, ko je pozival avstrijsko vlado, da naj nikar ne predloži novega občinskega in volilnega reda v sankcijo z besedami: »Kardinal, mi smo storili svojo dolžnost, storite tudi Vi svojo.« Dr. Triller vidi na ministrskih sedežih še zdaj same kardinale. Klerikalen duh, katerega je dr. Triller še ves prevzet, pri vsaki priložnosti butne iz njega na dan. Noben španski kapucin ni tako klerikalen, kakor dr. Triller, da bi vedno mislil na Rim in na kardinale. Skrajni čas je že, da take klerikalce spravimo z rotovža. Važno vprašanje za liberalno stranko. Dr. Tavčar je trdil, da je notranji minister Hardtl ošaben mož. Hribar ni imel nujnejšega opravila, kakor da je zatrjeval, da Hardtl ni ošaben mož. Pričakujemo, da bo Hribar Hardtlu predložil zapisnik seje in se skliceval na to, kake zasluge ima »on« za dinastijo in za našo ljubo Avstrijo, ker se je potegnil proti kvedrastemu očitanju za osebno čast Hardtlove ekscelence. Bi bilo čisto po Hribarju! In dr. Novak! Seveda je tudi govoril. Ker mož pazno čita čedne zgodbice o francoskih frajzinskih defrav-dantih, zato se ne čudimo, da mu noč in dan ne dajo miru korupcijski strahovi, kadar spi in kadar čuje in kadar govori. Dr. Novak je tudi zelo hud klerikalec, zlobneži trde, da še hujši, kakor dr. Triller in — dr. Tavčar. Poročevalec dr. Triller se je podal med govori k Milohnoji in mu nekaj vori tudi ka kfinančnik. In res je Mi-ju prav, da so govorili kar trije advokati in se mu je zdelo potrebno, da govori tudi kot finančnik. In res je Mi-lohnoja lepo ubogal Trillerja in povedal, da prav za prav uradniki vzdržujejo in drže celo Ljubljano pokonci: hišne gospodarje in obrtnike. To je podžupanu dr. Tavčarju tako dopadlo, da je šel osebno Milohnoji čestitati. Pravijo pa, da je radi ravnateljstva »Mestne hranilnice« dr. Tavčar pred Milohnoji držal figo v žepu. Vsi, prav vsi trije liberalni advokati in pa Milohnoja so klicali v svojih govorih in prosili milo vlado: Usmili se nas! Pomiluj! Ne dovoli, da se sankcionira postava o občinskem in o volilnem redu. kakor jo je sklenil kranjski deželni zbor. Res smilili so se nam ubogi advokati in Milohnoja, ko so bljuvali ogenj in žveplo na nas, ampak zopet in zopet smo se prepričali, da je že zadnji čas. da zaveje svežejši, krep-kejši duh v ljubljanski občinski zbornici. lj Insarati za velikonočno številko »Slovenca« se sprejemajo samo do petka zvečer. lj Umivanje nog v stolnici. Med slovesnimi obredi službe božje je izvršil premilostni gospod knezoškof obred umivanja nog. K temu obredu so bili sprejeti sledeči starčki: Koprivec Jernej iz Ljubljane, 92 let; Šorl Andrej iz Kranja, 89 let; Makovec Tomaž iz Borovnice, 87 let; Kerč Tomaž iz Predo-selj, 86 let; Pipan Janez iz Zapog, 86 let; Primec Janez iz Ljubljane, 85 let; Vrečar Janez iz Ljubljane, 83 let; Ko-selj Jakob iz Kamne gorice, 82 let; Zor-man Lovrenc iz Št. Jurja pri Kranju, 82 let; Hren Janez iz Ljubljane, 80 let; Žgajnar Matija iz Prežganja, 78 let; Norman Jurij iz Slavine, 76 let Skupna starost starčkov znaša 1006 let. lj Društvo slovenskih učiteljic je imelo danes dopoldne v šentjakobski šoli redni občni zbor. Po pozdravu predsednice gdč. Drol, ki je priporočala večje zanimanje za organizacijo učiteljic, je poročala tajnica gdč. J. Miklav-čič o društvenm delovanju v preteklem poslovnem letu. Društvo je štelo v tem letu 142 rednih in podpornih članov. Z ozirom na tajnično poročilo se je razvil razgovor o gospodinjskem tečaju, ki ga namerava prirediti deželni odbor v Ma-rijanišču za učiteljice, kakor ga tudi namerava društvo učiteljic prirediti v prostorih društva »Mladika«. Sklene se pozvati učiteljice, naj se oglase v kolikem številu sc udeleže tega ali onega tečaja, da se ukrene potrebno. — Glede na pokojnine omoženih učiteljic bo društveni odbor izdal posebno spomenico, ki se jo odpošlje deželnemu odboru. Pokojnine naj dobe tudi omožene učiteljice, ker so si jo prislužile s svojim delom. — Iz blagajničnega poročila gdč. M. Marout jo. razvidno, da je imelo društvo dohodkov lota 1909 2017 kron SI v, stroškov 300 K 60 v, torej čistega premoženja 1747 Iv 21 v. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z malimi izpremembami zunanjih zastopnic, — Pri slučajnostih so se zavrgli nasveti »Učiteljskega Tovariša« glede na upeljavo gospodinjskega pouka na učiteljišču, ker teoretičen pouk ne bi imel vrednosti, praktično pa bi se ne mogel vršiti. Isto glede na pouk v šivanju s strojem. — Ko se je še na predlog gdč. Mehle sklenilo darovati 200 K družbi Sv. Cirila in Metoda, je zaključila gdč. predsednica zborovanje. Ob priliki tega zborovanja je izdalo društvo letno poročilo, v katerem je na raznih mestih jasno povedano, da je društvo liberalno, da zasleduje smotre liberalne stranke in je s tem dano napram temu društvu stališče našim so-mišljenicam. lj Dramatično društvo ima svoj redni občni zbor dne 2. aprila t. 1., ob osmih zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. lj Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. V nedeljo zvečer se poje Goldmarkova opera »Sabska kraljica« (izven abonementa, za lože par), katero si je izbrala ga. Nordgartova za svoj častni večer. — V ponedeljek popoldne in zvečer sta benefični predstavi v korist dramskemu osobju ter so uprizori popoldne »Miklova Zala«, zvečer pa »Martin Krpan«. lj Jakopičevo hišo na Emonski cesti št. 2, je kupil trgovec gospod Jela-čin za 90.000 K. lj Umrla je gospa Terezija Bohinec rojena Dolinar. — Včeraj je umrl trgovec g. Franc Eger, star 73 let, oče odvetnika dr. Egerja. lj 10 hlebov sira jc bilo še meseca januarja ukradenega v skladišču »Agro - Merkurja« v Spodnji šiški, vrednega 312 K. Orožništvo je storilca izsledilo in aretovalo v osebah dclavcev Franceta Goljote iz Cerkclj in Franceta Zlobca iz Notranjih Goric pri Brezovici in oba odvedla v zapor c. kr. deželnega sodišča. lj Žepna tatvina. Danes dopoldne sta bila v stolnici pri umivanju nog ukradena iz žepa pekovskemu pomočniku Matiju Škerlu dva usnjata moš-njička, v katerih je imel nekaj čez 9 K denarja. Tat je prerezal žep in tako prišel do mošnjičkov, ker je bila velika gnječa, ni bilo mogoče krivcu stopiti na prste. lj Prijeta prisiljenca. Dne 3. t. m. sta pobegnila od dela pri hotelu »Tivoli« prisiljenca Jožef Žahor in Oktovijan Magrin ter jo mahnila proti Tržiču ^Monfalkone). Med potjo sta pa izvršila 3e isti dan hudodelstvo tatvine in bila tudi takoj prijeta in oddana v zapor tr-žiškega sodišča. lj Prošnja. Odkar so pričeli s poglobljen jem Grubarjevcga prekopa, vozijo s čolni kamenje ter ga izkladajo na Prulah v takozvani »špici«. Ženske celo tamošnje okolice so dosedaj vedno tam prale, a sedaj je pa obrežje že tako, da se pride do vode z največjo težavo in jc nevarnost, da sc vderejo v blato. Mero-dajni faktorji se tem potom najuljud-rteje prosijo, da bi se v tem oziru prav kmalu kaj ukrenejo, kajti kedar prično s »škarpo«, bode prepozno in bodo morali tamošnji prebivalci ob vodi hoditi umazani. Torej: perišče naj se ohrani in naj ne ostane ta prošnja glas upijo-čega v puščavi! Za to ugodnost se žc naprej najtoplejše zahvaljujemo. Gospodinje iz prulskega in karlovskega okoliša. lj Ljubitelj nabiralnikov. Še meseca septembra sta bila v nekem tukajšnjem hotelu ukradena dva nabiralnika „Družbe sv. Cirila in Metoda", v katerih je bila do 30 kron denarja. Nabiralnika je tat potem razbil na dvorišču in denar pobral. Včeraj je policija aretovala kot osumljence tedanjega hotelskega snažilca jedilnega orodja, nekega 17-Ietnega mladeniča iz Javorja na Gorenjskem, ki se je klatil po mestu. Fant si je bil za ukradeni denar nakupil več obleke. Bil je zaradi tatvine že večkrat kaznovan in sedaj zopet sodišču izročen. lj Aretovana je bila včeraj 23-letna služkinja Neža Solerjeva iz St. Jurja ob južni železnici, ker je ob izstopu iz službe na Kodelijevem ukradla svoji soslužkinji srebrno žepno uro z verižico, neki drugi služkinji pa je pokradla pozneje na Sv. Petra cesti več obleke. Navedenka je zaradi znanih deliktov že večkrat predkazno- vana in so jo tudi sedaj izročili pristojnemu sodišču. Štajerske novice. š Bolgarski list o naših poslancih. Sofijski »Mir« piše: »Vsak Slovan mora s ponosom gledati na peščico Slovencev v štajerskem deželnem zboru, katera so bori proti desetkrat močnejšemu sovražniku z neverjetno hrabrostjo in požrtvovalnostjo, da zagotovi štajerskim Slovencem narodni obstoj.« š Poročil se bo bivši dolgoletni poveljnik tretjega vojnega zbora general baron Succovaty z neko 28Ietno hčerko nekega polkovnika. š Na cesti se je ustrelil 15. t. m. o polnoči v Mariboru na Schillerjevi cesti pred protestantovsko cerkvijo 06 let stari ključavničar južne železnico v p. Dominik Loisel. Pognal si je dva strela v glavo in je bil takoj na mestu mrtev. Kaj je vzrok samomoru ni znano. Po sveta. 27krat oženjen! Brusilcc diamantov Arthur Zimmermann, ki se je izdajal tudi za grofa Lichtensteina, sedaj star 60 let, je bil te dni v Ne.w Yorku obsojen na devet let težko ječe radi krive prisege. Lansko leto je ondi pred poroko prisegel, da je še neoženjen, a kasneje se je dognalo, da ni bil samo enkrat ampak 27krat poročen! Do leta 1872. je bil Zimmermann že štirikrat oženjen in je imel 19 otrok; v nadaljnih treh letih se je na Nemškem poročil z 11 ženskami in je bilo v teh zakonih rojenih 7 otrok. Leta 1878. se je vrnil v Ameriko in se do letos 12krat oženil ter je iz teh zakonov izšlo 12 otrok. Mož ima torej 27 žena in 38 otrok. Oslepar-jene ženske so izključno Nemke. Tudi svoje vrste rodoljubje! Etna jc pričela bljuvati. Po južni Italiji so čutili močan potres, ki je napravil mnogo strahu. IZ ZAGREBA. Političen dvoboj je odklonil poslanec lii'vaškega sabora dr. Horvat. Na dvoboj ga je bil pozval srbski poslanec Budisavljevič radi neke psovko v prvi saborski seji. Dr. Horvat je dvoboj" odklonil z motivacijo, da noče, da bi se manija političnih dvobojev naselila tudi na Hrvaškem. Zadeva se je na to mirnim potom poravnala. Protestni shod radi električne cestne železnice sklicujejo zagrebški občani, ki jim ni všeč način, po katerem se železnica gradi. Zlasti bodo protestirali, da se tudi v najlepših ulicah postavljajo neokusni in nepraktični leseni drogovi. Telefonska fn Sirzoiavna poročita. OGRSKE ZADEVE. Budimpešta, 24. marca. Splošni interes zavzema preiskava proti izgred-nikom v državnem zboru. Obtoženi bodo bivši justični minister Polonyi in poslanci Markoš, Zacharia, Lovassy, Beck, Sigmund Eichner. V preiskavi je še dvajset drugih poslancev Justhove stranke. — Ogorčenje proti Justhovi stranki je vedno večje. Justh je popolnoma pasiven. Danes dopoldne so bili zaslišani časnikarji za priče. Potrdili so, da so zgoraj imenovani poslanci metali proti ministrom debele knjige in tintnike. Budimpešta, 24. marca. Socialni demokratje priobčujejo že svoj volilni oklic, v katerem je splošna in enaka volilna pravica in konfiskacija cerkvenega premoženja. NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER PRI SV. OČETU. Rim, 24. marca. Danes je nemški državni kancelar posetil sv. očeta. Razgovor je bil o cerkvenih zadevah na Nemškem. Vatikan želi miru med katoličani in protestanti. Sprejem je bil jako prijazen. OGENJ V GASILSKEM DOMU. Krakov, 24. marca. Predminolo noč je iskra iz sosednega dimnika vžgala neko prepovedano strelivno snov, ki je bila izdelovalcu konfiscirana in spravljena v predmestnem gasilskem domu v Krakovu. Pok je bil grozen; gasilski dom z vsemi gasilskimi pripravami jc bil uničen. Ogenj so šele po dolgem trudil omejili. Iz Šolske drevesnice o Smlhelu pri fladanjem selu sc proda okrog 1000 lepili drevesc jablan in hrušk. Cena po dogovoru. Krajni šolski svet v SmiMo pri Mm selu 833 poŠta: Št. Peter na Krasu. 2-1 Spomladanska umetniška razstava v Ljubljani. — Jakopičev paviljon v Lattermannovem drevoredu. limfni salon Su. Petra cesta št. M priporoča 731 (1) PopraoIIa Zalnl fitlobiifei ® zalogi« ceno In točno! J" «fflca«.Tj raOTSMsssa sns Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani javlja tužno vest, da je njega mnogoletni član, gospod Fran Eger trgovec danes ob 2. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, dne 25. i m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Franc Jožefova ctsta št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporoSamo v blag spomin. Ljubljana, dne 23 marca 1910. 842 Zahvala. i-t Za vse mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadomestne izgube našega iskreno lubljenega, nepozabnega soproga, oCeta, brata, svaka in strica, gospoda Karela Recknagel trgovca za mnoge krasne darovane vence, kakor tudi za Številno spremstvo dragega pokojnika k zadnjemu počitku izrekamo tem potom najiskrenejšo, najglobokcjšo zahvalo. Ljubljana, 23. marca 1910. Žalujoči ostali. Zahvala. 844 Za vse izraze sočutja ob bolezni in smrti gospoda Egon-a Erhovnioa kakor tudi za darovana vence in častno spremstvo k zadnjemu počitku se vsem, posebno slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu v Ribnici najsrčnejše zahvaljujejo žaMioči ostali. Nastavljen, oženjen mož, čegar žena bi morala opravljati posle hišnika, sc sprejme s 1. majem. Prosto stanovanje in delna nagrada v gotovini. Vpraša naj se v vili na Erjavčevi cesti 14, visoko pritličje od 8—9 in 2—3. 838 2-1 Prežalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti danes, na veliki četrtek dne 24. marca ob 3/4 5. uro zjutraj v 56. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala blagorodna gospa, soproga, sestra, svakinja in teta Franja de Schiava roj. Gerbič soproga hišnega posestnika in gostilničarja v Ljubljani. L'ubljeno in nepozabno pokojnico prepeljejo na veliko nedeljo dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti Kolodvorske ulice št. 24 v Cirknico, kjer se vrši pogreb ob 1/2 5. uri popoldne na ondolno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 24. marca 1910. Fran Gerbičeva in Milan Pugeljeva rodbina Jtnton de Sch'ava soprog. Prvi slovenski pogrebni zavod, Prešernova ulica 44, Ljubljana. D000000000000tl0000jIl!l!i]l] S 0 d n a m ordinira kot specijalist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni v katerih strokah se je po doseženem doktoratu in po službovanju kot sekundarij v ljublj. dež. bolnici izobraževal štiri leta na raznih vseučiliščih pri najboljših strokovnjakih; postal je mejtem prvi asistent na otolaringologični vseučiliščih kliniki. Orinfra od 11. do 12, ure dopoldne in od Z. do 3. ure po-pldne. Ob nedeljah in praznikih event. od 8. do 9. ure dop. mlice St. 3 (trg pred sodnijol. es II S II ® □ a 0 0 H5i 000000000000000000000 Kara.aite ..Slovenca"! Vabilo na nM občni zb Kmet. društva v Podkorenu registrovana zadruga z omejena zaveze ki se bo vrSil 17. aprila 1910 ob 4. uri popold. v zadružni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo v računu in odobritev računa za leto 1909. 2. Volitev tretjine odbornikov. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti in razni nasveti. Načelstvo. V slučaju, da bi prvi zbor ne bil sklepčen, se skliče v smislu § 36. drugi občni zbor ob 5. uri z Istim vsporedom. 845 Hiit. Bajee cvetlični salon Pod Trančo št, 2, poleg čevljar, mostu Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zalega nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne. 3662 52 -1 ' 8® v Ljubljani vprome-tni ulici blizu južnega kolodvora, pripravna za vsako obrt ali trgovino, se proda prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji. Po nsnila daje odvetniška pisarna dr. Hvana Tavčsrja, S^dnljska uiica štev. 2. sn 3-1 Velikansko izber priporoča tvrdka 71. Kune, ilm Dvorni g Najnižje stalne cene! 512 ni uri za moške obleke v največji izbiri priporoča po ugodni ceni E. Miklauc ijufešjaaa, Stritarjeva (Spltalslia) Ha 5. Obstoj tvrdiie čez 40 leti Za takojšnji nastop službe se išče spretnega mlekarja Verziran mora biti v vseh strokah mlekarstva, lepega in nravnega vedenja. — Naslov pri upravništvu tega lista. 846 2-1 dB zelo lepi, mali in veliki, največ W smreke, so na Spodjem Stajer-M na prodaj. Pojasnila pri gosp. S : MRTIJI OBRAN: Pobrežje št. 229 pri Mariboru. 789 1 * O. Bernatovič f Mestni trg št. 5 radi ssfrmig izhim 11 daii£9 aospode, in otroke Ben»Hur. Roman iz česov Kristusovih (Wallace1 K 4 50. Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 120, vezano K 1'40. Vstaja Škendei-begova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v. Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marryat. — K 2'50, vezano K 3-70. Zločin in kazen. Roman. (Dostoje\vskij-Levstik). •- K 10 50. vezano K 13'—. Utrinki. Črtice in potopisi (Krašovec). — K 2•—. Igračke. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2 —, vez. K 3 —. Jari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2 50, vezano K 3 50. Navihane!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2'50, vezano K 3'50. Znanol. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3-—. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (Sienkie\vicz). — K 4 bO, vez. K 6 50. Jernač«Zmagovač. Povest (Sienkiewicz). K —'60, vez. K 1'40. Hiš« ob Volgi. Povest (Stepnjak). — Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 120, vezano K 2'20. Rodbina Polaneških, Roman. — K 10*—, vezano K 12 — Mali vitez«Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. — K 7.—, vezano K 8 40. Brez dogme. Roman. — K 3 —. Miklova Zala. Povest iz turških časov (Sket). — K -'80. Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov. — K 1'—. Oče naš. (Malavašič). - K 1 50. Vedska na daljnem Vzhodu. (Dr. Lampe). K 4-80, vez. K 6*—. Potop. Zgodovinski roman. (Slenkiewicz). — K 6'iO, vezano K 920. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek. K -'80, trdo vezano K 110. Gozdarjev sin. Povest (Finžgar). — K - '20. Mož Simone. Roman (Champol). — Hajdamaki, Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3-40, vezano K 4-50. Sroe. Amicis. 4 zvezki. — K 1'60. Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba Alešovca izbrani spisi. I. del. K 120, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K l'G0. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K --80. Ouo vodiš ? Roman iz Neronove dobe (Sienkiewicz). - Vez. K 5-50. Dobra kuharica. (S podobami). Minka Vašičeva. - Vez, K 6'~. Zusrfca doivaoih zdravil. K 1' — Doma6e in tu,e živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4 -. Metuiti v pooobah, 129 barvanih podob. K SO, Občna zgodoiina. (Stare). K 15 —. Janežič-Hubad, Slovcnsk^nem»!c;'slover. K 6--, vez. K 7-20. JansžiC-Bartel, Namiko.slovenski slovar, K 0-—, vez. K 7 20. Slo .ensko-nem&Ki slovar. (Kramaršič). Vezano K 2'20. Življenje svetnikov in svetnic božjih. 2 zvezka K 11-, vezana K 14-80. Krist s mo življenje in smrt. (Koclančič), 2 zvezka K 8'-, vazano K U'—. Fabijola alt cerkev v katakombah (Zupančič). — K 1*20. Stcio Ttsmova koča. (Stovve). — Vez. K 140. Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80. Jurčičevi zbrani spisi. 11 zvezkov. — Vsak zvezek je zase celoten in velja K 1'20, vezan K 2'—. Andrejčfeovega Jožefa sp>si. 1„ 2„ 3, 4., 6., 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v. Zadnja kmečka vojslka. Zgodovinska povest (Šenoa). K 1'60, vezarto K 2-60. Odkritje Amerike. V°zano K 2'—. Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 1'90. Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3-80, vezano K 5 40. Medvedji Sov. — Cuftova gostija. (Brinar). vezano K -'80. Prihaja«. Povest (Detela). K 1'90. Šaljivi Slovenas. (Brezovnik). K 1'50. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Jama nad Dobrušo. — Ljubite svoje sovražnike. — Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu — Avstrijska ekspedicija. — Maron, krščanski deček z Libanona. — Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka. — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doma in na tujem. — Ujetnik morskega roparja. S prestola na morišče- — Arumugam, sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica. — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angelj sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. - Kljukec lažnjivi. — Prst božji ali izgledi božjih kaznij. 2 zvezka. — Izdajalca domovine. — Mirko Poštenjakovič, — Pri Vrbovčevem Grogi, — Sto beril za otroke. — Maršal grof Radecki. — Erl. — Močni baron Ravbar. — Najdenček. — Naselnikova hči — Maksimiljan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrinjski. — Pavliha v slovenski obleki. — Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. — Potovanje v Liligut. — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razbojnik. Vsaka leh povesti je knjižica zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v. Krvna osveta. — Koliščina ln stepe. — Za kruhom. — Berač. Elizabeta. — Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase in velja 30 v, s poštnino 35 v. Pilali lord. (Burnett). K 160. Zbirka ljudskih igar. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporo«a. Roman (Bourget). K 2'—, vezano K 3'—. Ponižani in razžaljeni. Roman (Dostojevskij). K 3*—, vez. K 420 Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K —'50. Vrtec. (Kržič). Vsak letnik velja vžzan K 4' . Angeljček. (Kržič). Vsak letnik velja ve?an K 1'—. Slovenski A, B, C v podobah za otroke. K — 80. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. K 1'60. Kcbzar. (Ševčenko). K 2 40, vezano K 3 60. Straža. Povest (Prus). K 2'40. vezano K 3'40. Kacijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 1'40, vez. K 2'40, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. (Grafenauer). I. del. K 2 -. B .es-meo iz belokranjskega narodnega zaklada. 2 zvezka K 4 50, vezana K 6 50. Slovanske besedo v siovonfičinS. (Breznik) K —'80. Knjigo vodstvo. Podlesnik). I. del. i za društva, čebelice itd.) Vez, K 3'20. K • jigoNc rtsJvoo (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug, hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). Ka olittk« verou*. I del. Resničnost katoliške vere. (Dr. Svetina.) Vezano K 2'80. Katoliški weruufc. II. del Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak). Vezano K 2 80. Dva.tajst ve&erov. (Malinič). K t 40. General Lavdon. — Bitka pri Visu. — Znamenje štirih, — Ljudevit Hrastar. — Golobček. — Zakaj? Zato! — Darovana. — Jozafat, kraljevi sin Indije. — Jernač- Zmagovač. — Med plazovi. — Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Pirhi. Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj. — Tri indijanske povesti. — Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. — Barvaste črepinje. — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roza Jelodvorska. — Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj. Kartuzijanski samostan. — Prisega huronskef a glavarja. — Pavlina. — Zlatokopi. — Prvič med Indijanci. — Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznalec. — Burska vojfka. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Nesrečnica. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v. Sita, mala Hindustanka. — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Po« slednji Mohikana. — Stezosledec. - Naseljenec. — Na preriji, — Šaljivi Jaka. — Krištof Kolumb. — Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 48 v, s poštnino 53 v. Dve čudapolnl pravljici. — Erazem Predjamnki. — Genovefa, sveta grofinja. — Šestdeset malih povestij za otroke, — Jaromil. — Božično darilo. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, s poštnino 37 v. ¥38 m Kiii^s m vd tk. Bo? pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda, Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. — Dete jica ali življenje treh kran)skih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo. Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, s poštnino 85 v. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. I. zvezek K 1'20. II. zvezek K 1-, III. zvezek K 1'20. Aljaž, Meftani in moški zbori. 7 zvezkov po K 1 20. Tttlovadska. (St. Premrh. Za moški zbor. K —'50, glasovi po 10 V. Znori za 4 moAke ghsssove. (Cerin). K 3' — . Mladinski glasi. (P. Angelik Hribar). I. zvezek 24 v. II. zv. 40 V, lil. zv 40 v. Venček gorenjskih. (Kimovec) 50 v. Nagrobnice. (Marolt). Vezano K 2 40. Udmevi naših gajev. (Bajuk). 70 v. Mešani in ženski zbori. Ferjančič). K 3'~, glasovi po 50 V. Kovačev študent. (Uglasbil Vodopivec). K 3 20. iorlan v Kranju. i • v Blrezbarono, rumena in rnjaoo za paritete ali polihane tla priporoča o škatljaH po en, pol In četrt kg ali prosto HDOLF HMIPTiminil prva kranjska tovarna ollnatih barv. flrneža. laka In stek. klela 1413