Štev. 84.
Izhaja rak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45’—
V upravi stane mesečno Din 7*
V Lfiiblfamf, sreda, 12. aprila 1922.	Leto II.
—— ———— ■	■■■■■   n ————
Uredništvo in upravništvo « Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = uprevništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI;
za četrt leta Din 22'5C za en mesec Din 7‘5C
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Benova.
ka
Komaj tri leta so potekla v večnost,
Kar je Versailles svetu narekoval svoj mir. tedaj so sedeli pri mizi trije veliki zmagovalci in z imperatorsko gesto gledali globoko doli na ves ostali svet kot na brezpraven in brezbramben objekt njihove naj-7ls,e oblasti na zemlji. Nihče drug ni smel roz njihovega posebnega, milostnega do-, 01len,a niti se pokazati niti črhniti ob njihovi mizi.
Danes imamo Genovo. In najdemo rano za zeleno mizo dokaj mnogoštevilni®? družbo. Ne najdemo Amerike, ki jo A ,..°dbil že Versailles, a najdemo poleg Sli’o Rusijo, poleg Francije Nemčijo, Poleg Itali e Jugoslavijo — z eno besedo: Vr°P0 in del Azije. In kar je posebno naČiln°: Zmagovalci se delajo majhne in zatrjujejo, da ne mislijo več na svojo zma-f?i ampak da hočejo biti enaki med ena--Uni, da žele edino mir in delo. Zares — u«a mora biti šola, ki je Evropo v teku eb let dovedla iz Versaillesa v Genovo!
Te misli se nam vsiljujejo, ko čitamo počila o prvi seji genovske konference, _°dilno vlogo na njei igra nedvomno Lloyd peorge, čegar osebno delo je ta konerenca. ,rKncija se od Washingtona sem še vedno J11 dosti poboljšala in predstavlja tam tudi a Zopet najobčutljivejše mesto in trmo-6*av odpor in potemtakem vedno nevar-da se konferenca razbije. Toda ker IJJia poleg sebe svojega krotitelja — Lloyd Georgea in drugače nikakega zanesljivega °zadja, smemo upati, da se bo znala obkladati Preobčutna in peočividna je pozeba po končni splošni vsaj politični razorožitvi Evrope, da bi se smela posamezna država, pa naj je to tudi Francija, temu Upirati.
Dasi ne smemo delati prevelikih upov Pogledom na Genovo, vendar pomenja a konferenca odločen korak do izpameto-, anla sve{a- Ako bo pa pamet proti vsadki!11 Pričakovanju našla tudi v Genovi še 8*uha ušesa, potem ne bi preostalo druge-“a. nego da se dvigne delavno ljudstvo, P°niete z dosedanjimi voditelji držav, pre-kzame oblast v svoje roke in skuša zgra-
novo Evropo. Da to ne bi šlo brez prašnih žrtev in da-li ne bi prišli na vrh j?ementi, ki bi nas dovedli iz dežja pod • aP — to je poglavje zase. Na vsak način £ vredno, da dobro pazimo na glasove, .l Prihajajo z genovske konference. V na-®dnjem podajamo nekaj dopolnil k vče-alšnjemu poročilu.
. Predsednik De Facta je v svojem otvo-k^enem govoru indirektno priznalno po-***! na mirovno prizadevanje k. očeta, kar so sprejeli navzoči z očitnim zadoščenjem in krepkim odobrava-leW. Globok vtis je napravil s svojim go-°rom Lloyd George, ki je dal jasno raziti kako resno je Angliji na končni upo-
stavi rednih gospodarskih razmer. Pokazal je na brezposelnost na zapadu, na lakoto in kugo na vzhodu. Preti nam najgloblji obup, pred katerim nas moreta rešiti samo mir in delo. Prva zahteva Evrope je torej mir, pravi mir! Tu je I,loyd Georgeov glas zapovedujoče grmel in njegova roka je odmevajoče padla ob mizo.
Obrnjen proti francoski delegaciji je Lloyd George nadaljeval: Toda kljub tej nujni potrebi po deželah še vedno laja pasji trop, ki misli, da s tem dokaže svojo posebno odločnost. Ta lajež gluši ušesa in uničuje živce sveta. Dolžnost vseh državnikov je, da pse prisilijo k molku in dovedejo javno mnenje, ki ni tako trdno kakor Alpe in Apenini, do pameti.
Čičerin je govoril najprej francosko, nato pa je svoj govor ponovil v angleščini, ki jo istotako popolnoma obvladuje. Govoril je mirno in trezno ter se izognil vsakemu govorniškemu učinkovanju Dal je razumeti, da sovjetska Rusija ne namerava popustiti svojega sistema, da pa je pripravljena opustiti vsako politično propagando v tujih državah in iskreno sodelovati s kapitalističnimi vladami za obnovo svetovnega gospodarstva, Naglašal je, da je Ru-
sija pripravljena tudi na žrtve, da se zagotovi uspeh konference. Program te konference je pa danes še nepopoln in prav-tako njena sestava. Podal bo zato izpre-minievalni predlog v svrho razorožitve. Na konferenco naj se povabijo še tudi vsi ostali narodi sveta, kakor tudi delavske organizacije. Končno je predlagal, naj se zajamči varnost pred vojaškimi napadi in reciprociteta v finančnem pogledu.
Priznati treba, da je Čičerin vredno zastopal Rusijo kot tako — neglede na nleno včerajšnjo ali današnjo vladno obliko. Njegov govor je sicer izzval občutljivost Francije in sam Lloyd George se je vmešal in prosil Čičerina, naj ne potaplja ladje genovske konference, ker bi utegnil tudi sam priti med utopljence. Toda dejstvo je, da je našla Rusija v Genovi sebe dostojne besede in da jo je tam zbrana Evropa poslušala z največjo pazljivostjo. Čičerinov govor je bil v vseh ustih.
Ako bodo vsi člani genovske konference tako dobro doumeli kakor Čičerin, kar je konferenci tako toplo priporočil Pij XI,, potem bo njeno delo blagoslovljeno in Genovo bodo poslej blagrovali vsi narodi.
SpaniKBics SkrSCsss&e strokom« ioternacionale
o Senovo.
Dne 4., 5. in 6. aprila je zborovalo predsedstvo krščanske strokovne internacionale v Frankfurtu, da zavzame stališče do genovske konference. Na tem zborovanju je sklenilo sledečo resolucijo, ki je bila poslana konferenci v Genovo:
Resolucija:
Dne 6. aprila v Frankfurtu zbrano predsedstvo Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij ugotavlja, da trpi blagostanje družbe, posebno delavstva, vsled neurejenega gospodarstva, vsled nestabilnosti valute in cen, vsled nesigurnosti tržišč in vsled otežkočene mednarodne izmenjave blaga. Blagostanje v družbi zamo-rejo vstvariti le normalne gospodarske razmere. Te razmere more vstvariti le s k u p-nodelovsehza obnovo Evrope. Zato je potrebno, da sedanje vlade sklenejo mednarodne gospodarske pogodbe. Ker si je predsedstvo Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij svesto, da bi take gospodarske pogodbe v odlični meri vplivale na socialni položaj delavstva, zato si je tudi svesto, da zamore Evropa gospodar-
sko ozdraveti le tedaj, ako se zagotovi socialni mir s tem, da se vstvari ravnotežje vseh gospodarskih sil ter se zednačijo pravice in dolžnosti vseh faktorjev v produkciji.
Z ozirom na to stavlja predsedstvo Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij sledeče
zahteve:
1. Pri študiju in sklepanju pogodb naj vodi vlade v Genovi princip krščanske pravičnosti in ljubezni, naj skrbe predvsem zato, da stabilizirajo valute in dvignejo ter zenačijo kupno moč ljudstva v raznih deželah.
2. Pogodbe naj ne kratijo niti neposredno, niti posredno, pridobljenih pravic delavstva, posebno ne onih, ki so pri ustanavljanju mednarodnega delovnega urada bile v verzejski pogodbi zajamčene.	j
3. Vlade naj pri svojih gospodarskih ! ukrepih zaslišijo zastopnike posameznih j delavskih organizacij ter naj upoštevajo ! njihove predloge.
Spor ts Piliš radi razdeaiioedržaee.
Belgrad, 12 aprila. (Izv.) Na sinočnji ministrski seji se je razvila burna debata o tem, ali naj se zakon o administrativni razdelitvi države izda do 28. t. m., kakor pred-
videva ustava, ali naj se preloži. Demokratski ministri so z vso odločnostjo nastopili za to, da se zakon izda, dočim so bili radikalci proti temu.
Mal |e * rapssisi® po-gssijjs ?
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Z ozirom na vesti italijanskih listov, da so naši zastopniki na sestanku v Rapallu popustili v mnogih točkah rapallske pogodbe, javlja belgrajski presbiro, da je pooblaščen od kompetentne strani izjaviti, da so vse te vesti neresnične in docela izmišljene.
Zagreb, 12. aprila. (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo razgovor svojega dopisnika z dr. Ninčičem, ki je izjavil, da je bil memorandum hrvatskega bloka res izročen italijanskemu ministrstvu. Glede ra-pallskega sestanka pa je izjavil, da se je razpravljalo samo o izvršitvi rapallske pogodbe.
za Biakupovanjie
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) BelgrajsK«
banke so poslale finančnemu ministru prošnjo, da naj se dovoli nakupovati devize vsem bankam.
Produktivna borza ¥ MutoSJanl.
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Trgovsko ministrstvo je definitivno dovolilo osnovanje produktne borze v Ljubljani.
Kal pa zopet to?
Belgrad, 10. aprila. (Izvirno) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal minister za notranje zadeve, da namerava D’ Annunzio v zvezi z nekim Črnogorcem Jabučanikom izvesti napad na jugoslovansko ozemlje ter da so bile radi tega potrebne izvestne akcije v svrho obvarovanja meje. — Pri nas je res vse mogoče: Istočasno, ko se pogaja naš zunanji minister z italijanskim o končni izvedbi rapallske pogodbe, nameravajo laški državljani vpad v našo suvereno državo. Ali nima g. Ninčič nobene korajže? Ali se z Italijo pogaja, potem so taki vpadi nemogoči, ali pa se ne pogaja in pretrga stike, dokler niso kršitelji naše suverenosti kaznovani. Menda spada to vprašanje tudi v — Genovo; pri nas pa bi ne bila potem več potrebna — permanentna mobilizacija.
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Ministrstvo za promet je imenovalo posebno komisijo za proučevanje ponudbe nekega novega ameriškega konzorcija glede zgraditve in poprave železniških prog.
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Včeraj je bil ob pol 12. uri sprejet pri Pašiču mažarski poslanik Kalodt,
Tniisi.
22
Roma
ID.
Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Toda Maud je videla že toliko različnih Bonevev, da dvomi, če mu je old Boney res bil podoben. Mac se nič ne razume na slike in še ni izdal cenia zanje. A Maud je med njegovimi papirji našla priproslo naslikanega šimlja. Bila je že dve leti z Macom poročena, ko je zapazila njegovo posebno ljubezen do starih Šimljev. Nekoč, bilo je v Berkshire-Hillih, je bil ne-nadoma ustavi! avto.
»Oglej si, Maud, tega šimlja tamle!« je dejal, kažoč na staro kljuse, ki je stalo na cesti pred kmečkimi Sarami.
Maud se je morala zasmejati od srca. »Toda, Mac, slar šimelj, kakor jih je na tisoče.«	,
To je Mac seveda uvidel ter prikimal. »Je že mo-9oče, Maud, a jaz sem nekoč imel prav takega šimlja!«
»Kdaj?«
»Kdaj?« Mac je zrl preko nje v daljavo. Nič mu bilo težje kakor govoriti o sebi. »Dolgo je že od *ega, Maud! V ttncle Tomu.«
Še nekaj je Mac prinesel iz Uncle Toma. Visok kf>k kakor krik ujede — hej! — hej! — Mac nezavedno vzklika, če mu kdo skače baš pred kolesi. Tega krika sc je naučil v Uncle lomu. Z. njim je pognal e>oneya, z njim je Boneya ustavil, če mu je voziček skočil s lira.
Mac je bil skoraj tri leta na počvi 8 ter je prevozil v rovih Uncle Toma že daljavo pol ravnika, ko le nastala ono rudniška katastrofa, ki se je še danes ^nogi spominjajo. Zahtevala je dvestodvainsedemdeset človeških žrtev, a Macu prineslo srečo.
Tretjo noč po binkoštih ob treh zjutraj so se ožgali plini v najspodnejši počvi Uncle Toma.
Mac se je baš vračal s praznimi regljači ter žvižgal
poulično popevko, ki jo dandanes fonograf vsak večer tuli v Johnsonovem »saloonu«. Naenkrat je zaslišal med klopotanjem železnih regljačev daljno grmenje ter se še vedno žvižgajoč mehanično ozrl: in videl je, kako se stojke in tramovi lomijo kakor vžigalice ter se hrib useda. Potegnil je Boneya z vso silo na povodec kr mu kriknil v uho: »Hej, hej! Git up — giit up! Stopi, stopi!« Boney se je prestrašil; ko je zaslišal, da za njim pokajo stojke, je poizkušal planiti v galop, old Bonaparie je stegnil svoj zavaljeni trup, da je bil čisto na tleh ter udaril z nogami k obupnemu finish — nato izginil v pogrezajočem se kamenju. Mac se je spustil v tek kakor obseden, kajti hrib je šel za njim. šlo je za življenje in smrt! Toda v svojo grozo je zapazil, da se stojke in tramovi tudi pred njim že lomijo ter da se strop udira. Obrnil se je tišče si z rokami senca parkrat v krogu kakor vrtavka ter planil v stranski opaž. Rov se je med grmenjem sesul, stranski opaž je pokal; gnan od sesipajočega se kamenja je Mac divjal besno in naglo naprej. Nazadnje je tekal samo še v krogu, tiščal glavo med roke in vpil!
Mac se je tresel po vsem životu ter bil brez vsake moči. Zapazil je, da je pribežal v konjski hlev, kar bi bil storil tudi Boney, če bi ga ne bil zagrabil hrib. Moral je sesti, ker ga kolena niso več držala. In orno-čen od strahu je obsedel ter celo uro ni prav nič mislil. Končno se je lotil svoje svetiljke, ki je še prav šibko gorela ter osvetlil je ž njo svojo okolico; bil je čisto zaprt od kamenja in premoga. Poizkušal je misliti, kako je vse to bilo, pa mu ni prav nič prišlo na misel.
Tako je sedel dolgo ur. Plakal je iz obupa in osamelosti, nato pa je zbral svoje moči. Vtaknil je v usta košček gumija za žvečenje in zavest se mu je povrnila.
Zažgali so se plini ali pa premogov prah, to je bilo iasno, Boneya je ubila usedlina — in njega, no, njega bodo. pač odkopali)
Mac je sedel poleg svoje male svetiljke na tleh ter začel čakati, čakal je par ur, nato ga je obšla ledeno mrzla groza, in planil je prestrašen na noge. Pograbil je svetiljko ter stopivši v rov na levo in na desno svetil po prodovini, ali ni morda kje prostega izhoda. Ne! Ni drugega kazalo kakor čakati. Pregledal je jasli, sedel na tla ter se prepustil svojim brezzveznim mislim. Mislil je na Boneya, očeta in Freda, ki sta se bila ž njim vred pripeljala v jamo, na Johnsonov bar. Na po* pevko v fonografu. Na pokerigralo v Johnsonovem baru. In v mislih je igral celo vrsto iger zapored: vrgel je pet centov, zavrtel ročaj, spustil — in čudovito, zrnc* rom dobil: full hand, royal Hush... polno roko, banko.
Iz te igre ga je zbudil posebno čuden glas. Sikalo m pokalo je kakor telefon. Mac je napeto prisluhnil. In slišal, da ni nič. Tišina. Njegova ušesa so zaspala. A ta strašna tišina je bila neznosna. Vtaknil je kazalca v ušesa ter jih stresel. Pogrknil je ter glasno izpljunil. Nato je sedel z glavo naslonjeno na steno ter strmel pred se na slamo, ki je bila namenjena Boneyu. Slednjič se je zleknil na slamo ter zaspal s tesnotrpkim občutkom največjega brezupja.
Zbudil se je zaradi mokrote (zdelo se mu je, da čez nekaj ur); svetiljka je bila dogorela, in ko se je prestopil, je z nogami čofotal po vodi. Bil je lačen, pograbil je pest ovsa in ga začel žvečiti. Sedel je sključen v dve gube na Boneyeve jasli, mežikal v temo in grizel zrno za zrnom. Pri tem je prisluškoval, a ni slišal nobenega ukanja, nobenega glasu, samo voda je curljala in kapljala v temi.
Tema je bila strašna, čez nekaj hipov je skočil na tla, zaškripal z zobmi, si začel puliti lase ter besno planil naprej. Trčil je ob zid, butil parkrat zaporedoma z glavo obenj ter brezumno bil s pestjo po kamenju. Njegova obupna pobesnelost ni trajala dolgo, nato se je spet pritipal nazaj k jaslim ter dalje žvečil oves, dočim so mu vrele solze po licu.
Strin 2.
»Novi čas«, dne 12. aprila 1922.
Štev. 84.
Psnašnjs pradborza*
Ziirich, 12. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 1.65. Ostali kurzi notirajo:	Berlin 1.79, Holandsko
195.15, Newvork 515, London 22.71, Pariz 47.40, Italija 27.70, Praga 10.37, Budimpešta 0.67, Varšava 0.13, Dunaj 0.066, avstr, krone 0.07.
Dunaj, 12. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo devize: Zagreb 24.625, Praga 185.375, Italija 414.
Ssfa nlsli«ss!e§a sieIj.
Župan med naznanili predsedstva naznanja, 'da je škofijski ordinariat poslal občinskemu svetu vabilo na velikonočno procesijo na veliko soboto ob štirih popoldne. — Nato se slovesno zapriseže novi meščan g. Jakob Furlan, vodja šole v Sp. šiški, in mu je bila izročena diploma.
Davščina na prirastek.
V imenu finančnega odseka poroča poročevalec Kocmur, naj se sklene nov davek na prirastek vrednosti nepremičnin v izmeri od 5—20% počenši s 1. januarjem 1920.
Službeni red in pokojninski sklad za mestne delavce.
Nato se sklene, da se ustanovi pokojninski sklad za delavce pri mestni občini. V ta sklad bo občina prispevala 2%, delavci pa 2%. Obenem se sprejme brez debate novi službeni red za delavce.
Razširjenje električne železnice.
Župan je predložil poročilo o razširjenju in kom'analiziranju električne železnice. Skupni stro-Ski za razširjenje omrežja v šiško, Vič in Moste bi znašali po proračunih tvrdke Siemens & Schuckert 48,000.000 K, ne vštevši izdatke za nove stroje, ki bi bili potrebni v elektrarni. Glede odkupa sedanje proge omenja župan, da sedanja družba zahteva preveč. Župan priporoča, naj se raje počaka do leta 1926., ko preide cestna železnica tako v last občine.
Obč. svetnik Kremžar (SLS) omenja, da je to poročilo pesimistično, vendar no smemo ostati pri tem. Poskusiti je treba vse, da se razširi električna železnica ne le na Vič, v Moste in v šiško, ampak tudi k Sv. Križu in na Posavje. Vsota 48 milijonov kron za ta projekt ni velika, če pomislimo, da so to papirnate krone, medtem ko je sedanja električna železnica stala poklrug milijon zlatih kron. Za Ljubljano in okolico je razširjenje velike važnosti. Zato predlaga, naj se pooblasti g. župan, ki naj stopi v stik s sosednjimi občinami Št. Vid, Vič, Zg. šiška, D. M. v Polju, Ježica, Moste in Črnuče ter z zasebniki v Ljubljani in okolici, da se ta projekt skupno izvede, eventuelno z ustanovitvijo posebne akcijske družbe. Ta predlog, ki ga toplo priporočajo Rupnik, Kocmur, dr. Puc in Turnšek, je bil soglasno sprejet. Obenem je župan na vprašanje obč. svetnika Kremžarja izjavil, da bo sedaj posebna komisija pregledala poslovanje elektr. družbe.
Bazno.
Odobril se je naknadno kredit y.a zgradbo opornih zidov in kanalov pri mestni hiši Mestni trg 27 in za nujne poprave v mestni hiši na Poljanski cesti 15. — Za zgradbo linijskega urada na Dunajski cesti se je sklenilo kupiti Hrovatinovo posestvo, in sicer za ceno 180 K za kvadratni meter. — Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Spodnji šiški se je na predlog občinskega svetnika Orehka dovolilo 800 m ncrvih cevi in 3 ključi.
Stavbne zadeve. Poročal obč. svetnik Ogrin. Sklenilo se je, da se bo regulirala Linhartova ulica. Primerno se bo uredila tudi cesta k Svetemu Križu. — Regulirala se bo Železniška ulica v šiški. — Prošnji trnovske Vincencijeve konference za spremembo regulacijskega načrta se ugodi, ker bo zgradila Vincencijeva konferenca Mladinsko zavetišče. — Parcelirali se bosta zemljišči Ane Lassnik ob Cesti na Rožnik in Legatovih dedičev ob Cesti na Pasji brod. Na posestvu Legatovih dedičev bo 14 stavbišč. — Napravili se bodo hodniki ob Dunajski in Gosposvetski cesti.
Gasilstvo.
Poročal je obč. svetnik Pirc. Organizatorni statut za ljubljansko poklicno gasilstvo se bo rešil V bodoči seji. Sprejetih je pa bilo več važnih poročevalčevih predlogov o izpopolnitvi ljubljanskega gasilstva.
Ubožne zadeve.
V imenu ubožuega odseka predlaga občinski svetnik Kremžar, da se podeli s 1. jan. 1922 podpora po 150 K meščanom: Francu in Ani Jenko, Henriku Zadnikarju, Heleni Tomčevi in Ani Horak. Občinski svetnik Rupnik je vprašal poročevalca, kdaj so bile prošnje prosilcev vložene. Poročevalec Kremžar: Prošnja Helene Tomc je bila vložena 81. decembra 1920, Ane Horakove 3. marca 1921. Obč. svetnik Rupnik: Z ozirom na ta pojasnila predlagam: Župan se pooblasti, da se pregledajo vsi uradi, če je še kje kaka prošnja zaležala. Najstrožji ukor se naj izreče tistemu, ki je zagrešil, da se prošnja, vložena 31. decembra 1920. leta še do zdaj ni rešila.
Nato so občinski svetniki stavili na župana več vprašanj in predlogov.
Občinski svetnik Ogrin (SLS) je predlagal nujno naj se razširi Muzejski trg. Sprejeto.
Občinski svetnik Pirc (SLS) je stavil vefi predlogov in interpelacij: za napravo tratoarjev v Ravnikarjevi ulici, za reorganizacijo šolsko zdravniške službe, za ureditev javnih parkov, zaradi sestave mestnega proračuna in preureditve knjigovodstva, radi ustanovitve protituberkulozne lige, ta vodovod v Zvezdi.
Obč. svetnik Orehek (SLS) je stavil vprašanje glede numeracije hiš v Sp. ŠiSkl*
Tajna seja.
Ravnatelju Barletu se dovoli nagrada 8000 K, ker je skozi 4 mesece opravljal posle gasilskega komisarja. Sklenejo se naslednja imenovanja in povišanja: Albina Hafner se imenuje za stalno oficiantko, Pavel Skale, ravnatelj mestne klavnice se pomakne v VI. razred 2. stopnje, Frane Kovačič se uvrsti v VI. plačilni razred magistratnih ofi-ciantov, Tomo Igliču in Antonu Zupančiču, inka-santoma pri mestni elektrarni, se dovoli po 400 K priboljška na mesec. Dr. Janko Vrančič, magi-stratni tajuik se pomakne v VII. činovni razred in postane magistratni svetnik. Ivo Peruzzi se imenuje za nadoficiala pri Mestni hranilnici v V. činovnem razredu, Zorko Prelovec za nadoficiala v IV. činovnem razredu. Franc Pretnar, višji knjigovodja v II. čin. razr., Franc Abulner, knjigovodja in Ivan Kiler, nadkontrolor, oba v III. čin. razr., Josip Kuralt za nadkontrolorja ad personam, Anton Šušteršič za blagajnika, Joško Mežek za nadkontrolorja, vsi trije v III. čin. razr., Milanu šterlekarju se vštejejo 4 leta v napredo-valno dobo, Milena Hočevar, Iva Lokar, Marija Triller in Marija Hrast se nameste stalno pot pomožne uradnice. — Gostilniške koncesije se priporočajo: Pavli Filip, Alešu Zalazniku (pogojna), Francu Fabianu, Mariji Inkret, stavbeni gostilničarski in kavarniški zadrugi »Železničarski d oni c Za kavarno (ne za gostilno) Neži Kukman na Krekovem trgu v Mahrovi hiši, Andreju Marčanu se podeli koncesija za prodajo živine in prešičev, Franji Žitnik za prodajo mleka.
tfolitlžni dogodki.
+ Zgledi vlečejo. Mala ententa je Ma-žarom prepovedala, da bi si vzeli za kralja Habsburžana in z jastrebjimi očmi pazi na-n'e, da jih danes ali jutri ne bi premagala skušnjava Človek bi mislil, da danes no-iben kulturen narod več ne veže svojih nad in svoje bodočnosti na kralje in poientate. Potemtakem bi mogla biti zgornja prepoved za Mažare popolnoma brezpomembna in bi radi nje lahko na malo entento žvižgali. A temu ni tako, Mažari so otročje zaverovani v zunanji sijaj, ki ga razvija staromoden kraljevi dvor in oni nimajo več ne miru ne pokoja v želji za tem si ajem. Oni hočejo za vsako ceno imeti kralja, in to baš pravega neposrednega habsburškega potomca, ker to ime ipak nekaj pomeni v zgodovini. Toda ne boš! Mala ententa stoji tu kakor kerub z golim mečem. Dobro. Čegar neumnost je nevarna drugim, je prav, da se zastraži, kdor noče sam rabiti pameti, naj ga uče pameti drugi. Toda tisti, ki hoče biti drugim stražnik in učitelj, mora biti sam moder. A kaj vidimo? Neposredna soseda in čuvarja Mažarske — Jugoslavija in Rumunija — uganata kakor zanalašč največ i dirndaj s svojima kraljevskima dvoroma. Pri nas stoji zaradi kraljeve poroke vsa zakonodaja in vsa uprava — posebno pa finančna — na glavi, a v Rumuniji so te dni otvorili novo zasedanje parlamenta s srednjeveškim dvornim pompom, ki je v tako kričečem nasprotju z modernimi nalogami parlamenta in z bedo delavskih in kmetskih mas, ki so izročene na milost in nemilost svojim izkoriščevalcem. Kako morejo taki, mažarstvu tako sorodni zgledi Mažare poboljšati in izlečiti njihove bolne želje?
+ Radič m Prodanovič. Stjepan Radič je bil v svojem »Slobodnem Domu« trdil, da je bil srbski republikanec Prodanovič v začasnem narodnem predstavništvu ravno tak centralist kakor Pribičevič. Sedaj izjavlja Jaša Prodanovič, da to ni res in da je bil že tedaj za federativno ureditev naše države. Poziva Radiča, naj v roku meseca dni dokaže svojo trditev, drugače bo on temeljem listin označil Radičevo ravnanje kakor zasluži.
Boljšcviški Usti o wranglovih namerah. »Pravda« pobija izjavo \Vrangla v >Magyar Hiriapuc, češ da ne snuje nikak-šnega napada na Rusijo. Pri tej priliki izvemo, da je baron Wrangel v tem listu izjavil, da sicer nima napadalnih namenov, da pa ima pripravljenih 50.000 mož v svrho, da pride na pomoč tisti državi, ki bi jo sovjetska Rusija eventualno napadla. >Pravda< trdi, da misli Wrangel s tem na Romunijo, katera se boji za Besarabijo. Sovjetski organ poživlja Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Poljsko, da bele garde likvidira.
-j- čičerin o Jugoslaviji. Poročevalcu belgrajske »Politike« je odgovoril Čicerin, vprašan, ali namerava sovejtska vlada nadaljevati svojo dosedanjo politiko proti Jugoslaviji, sledeče: >Dokler nismo imeli v Rusiji enotne fronte in smo se morali boriti proti več sovražnikom, smo razvijali agitacijo tudi po drugih državah, olajšujoč si tako položaj v domovini. Sedaj nas nihče več ne napada; zato tudi mi nimamo nobenega povoda, da bi se vmešavali v notranje razmere drugih držav. Vsaka država naj dela, kar hoče. Mi smo že hoteli obnoviti odnošaje z Jugoslavijo, a je bel-grajska vlada odbila našo prošnjo, češ da se noče pogajati z zastopniki sovjetskega režima v Rusiji. Sovjetska vlada pa bo nasprotno srečna, ako bo mogla stopiti v zvezo z Jugoslavijo, ki nima prav nobenega povoda za to, da trpi v svoji državi ca-ristično propagando proti Rusiji.c — To pa je resnica: Jugoslovansko delovno, ljud-
stvo nima pričakovati od Wranglovih ca-ristov niti sence dobrega, ker ruskega ljudstva ne predstavljajo ti kapitalistični krogi že davno več. Morda se nadeja od njih kakih dobrin belgrajska porodica. A ni daleč čas, ko bo izgubila ta porodica ves vpliv na javno življenje v Jugoslaviji.
+ Vse sami. Vlada je poslala v Sarajevo posebnega uradnika, ki naj na licu mesta prouči razmere v upravi in sestavi predlog za redukcijo uradništva. Sarajevski listi se sedaj povprašujejo, čemu vlada te naloge ni poverila sarajevskemu pokrajinskemu namestniku, ki je vendar njen zaupnik. Srbi hočejo pač opraviti vse sami.
+ Zmaga krščanskih socialistov na Solnograškem. Solnograd, 11. aprila. (Izvirno.) Po dosedaj znanih rezultatih so pri volitvah zmagali krščanski socialisti z absolutno večino. In sicer dobe krščanski socialisti 16 mandatov, socialdemokrati 10 in Velenemci 2. V Solnograd u odpadeta 2 mandata na krščanske sociale in po en mandat na socialdemokrate in Vele-nemce.
SDtieiml dogodki
— Shod rudarjev v Rajhenburgu. V
Rajhenburgu ob Savi se je vršil v nedeljo 9. aprila shod rudarjev, na katerem sta govorila poslanec Škoberne in Gostinčar. Na shod so prišli tudi takozvani »neodvisni« ali bolje »Dimnikovci«, ki so hoteli biti »kunštni«, pa ni šlo. Shod je bil zelo dobro obiskan. Ustanovi se tudi delavsko kon-sumno društvo. Kakor se vidi, se odpirajo tudi rudarjem oči, Le pogumno naprej!
— Iz Tržiča, Zadnjič smo trdili, da so socialisti nesreča za delavstvo vsaj za tržiško. Vedno bolj se kaže, da se nismo zmotili. Opominjali smo jih, ako hočejo, da pri mezdnem gibanju v predilnici nastopimo skupno, ali lahko se reče, da so imeli zato gluha ušesa, če ne v Tržiču, pa pri njihovi centrali v Ljubljani. Delali smo na to, da bi pokazali napram podjetnikom, da je delavstvo složno in da gre tako tudi v boj za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Socialisti pa so pri tem pokazali, da oni nočejo solidarnosti, ampak delavstvo mora biti razkosano tudi pred očmi enega in istega nasprotnika. Ne briga jih, da pri tem delavstvo trpi občutno škodo, samo da tako poveličujejo S. P. J. Strankarstvo, kulturni boj to je njim več, kakor pa resnično delavski interesi. Pa tudi jako ošabni so ti gospodje. Posmehujejo se kršč. strok, del. organizaciji in njenim članom, češ, kaj boste vi slabiči, saj vas in vaše organizacije mi niti ne upoštevamo. No, to nam je pač malo mar, če nas socialisti upoštevajo ali ne. Povemo pa, da je napuh tisti, ki vodi v prepad in ni več daleč čas, ko bodo tržiški sodrugi zdrsnili nizdol in ne bo jih več.
— Sarajevski delavci oroti drs^inH V nedeljo so imeli sarajevski delavci nrotestno zborovanje nroti draginji. Na shodu ie nastopilo več govornikov, ki so precej ostro obsodili sedanji režim, ki ie po njihovem mnenju največ kriv sedanji draginji,
— Kdo je danes pri nas v časti? »Balkan« piše: »Ko ie bila minuli pondeljek, 3. t. m. zabava na čast rumitnski kraljici, je bil med povabljenimi tudi Živko Bogdanovič, ki je še vedno v preiskavi zaradi glasovite opankarske afere in pod obtožbo, da je okradel delavnico Mite Zdravkoviča & C. S čim je torej ta Živko Bogdanovič zadolžil našo vojsko, da se vabi na tako slavnost dočim ni bil povabljen nanjo niti en novinar?«
— Sneg v Dalmaciji. V Dalmaciji, ki običajno niti v najhujši zimi ne pozna snega, je minolo nedeljo zapadel sneg. V Boki Kotorski je vsled tega mnogo škode.
— Trikratni morilec. V Belgradu so zaprli Ibro Šama, ki ie nedavno ubil družino Škarič, broječo tri osebe.
— Tobak iz Amerike. Vlada Združenih držav Severne Amerike je prepovedala izvoz svojega tobaka in tobačnih izdelkov v Jugoslavijo. Kdo bi si bil mislil, da more daljna Amerika s svojim tobakom uspešno konkurirati v deželi, kjer je tobak eden glavnih pridelkov.
— Vrangl zapusti Jugoslavijo. Tako poročajo časopisi; baje je užaljen, ker ga v javnosti napadajo. Če bo le res.
— Utonil je 60 letni delavec Fr. Kapus iz Kamne gorice, ko je šel čez savski most na Brezje. Najbrže ga je vrgla božjast in je padel v Savo, kjer je utonil.
— Pobegnila je Roza Hren, 17 let stara, hči Josipine, iz Buhonove vasi št. 21,
't dne 22. marca z namenom, da gre služit, i Šla je od doma neznano kam.
— »Povprečni« osemurni delavnik na ! Holandskem. Na Holandskem je minister
za delo predložil zakonski načrt, s katerim se namesto »absolutnega« osemurnega delavnika uvaja »povprečni« osemurni de-
Kdor uporablja
GAZELA MItO
lavnik. Delavni čas znaša po novem načrtu dejansko 8 in pol ure dnevno, v industrijah s stalno gorečimi pečmi pa 56 ur n? teden.	,	|
ljubljanski dogodki,
lj Vpokojenci državne železnice posl* Ijajo v javnost sledečo tožbo: Vsi državni uslužbenci so že dobili vsaj polovico dra-ginjskih doklad, ki so bile obljubljene že 1. januarja. A mi ubogi vpokojenci drž. z®; leznic, ki smo vse svoje življenje žrtvovali železnici, še do danes nismo prejeli vinar-ja. Živi ne moremo v zemljo, upniki na® ne dajo miru, lačni smo, obleke nimam0. Prosimo ravnateljstvo drž. železnic, da se nam izplačajo draginjske doklade vsaj do praznikov, ker smo v največji bedi in rev* ščini. — Vpokojenci drž. železnice.
lj Pogreb g. Jelenca se vrši danes p®* poldne ob pol 5. uri iz Frančiškanske ulice-Pokojni je bil pred smrtjo previden s svetimi zakramenti za umirajoče, ki jih je pr* jel pri polni zavesti. R. L P.!
lj J?ed božje službe in cerkvenih obre* dov v ljubljanskih cerkvah: Stolnic31 Sreda: ob 4. uri pop. jutranjice in hvalnice-Četrtek: ob tri četrt na 7. uro zjutraj f1, maša in obhajilo. Ob četrt na 8. dnevnic®) ob 8. uri pontifikalna sv. maša. Med ®as.° blagoslov sv. olja in obhajilo. Po maši uffli' vanje nog 12 starčkom. — Popoldne kakor v sredo. — Cerkev Marijinega Oznanjenja: Sreda: ob 4. uri pop. P6" ie jutranjice. Četrtek: ob 6. uri zjutraj tiha sv. maša, ob 8. uri slovesna sv. maša, p®" poidite ob 4. uri jutranjice. — Cerk®^ sv. Jakoba: Sreda: ob 4. uri popoldn® molitve. Četrtek: ob 7. uri slovesna sv. $a' ša in prenos sv. R. Tele a v božji grob. P°j poldne ob 4. uri molitve; zvečer ob 6. ufl sv. rožni venec in litanije presv. Srca Jeju' sovega v božjem grobu, potem sv. križev pot. Cerkev se zapre ob 9. uri zvečer. ■—*, Cerkev sv. Petra: Sreda: Ob 3. urJ popoldne molitve velikega tedna; ob Četrt na 7. uro zvečer križev pot. Četrtek: ob P°*
6. uri zjutraj tiha sv. maša z obhajilom vernikov. Ob 8. uri je branje druge polovice pasiona po vseh štirih evangelistih, pote*0 slovesna sv. maša, po kateri preneso sv. R; Telo v stranski oltar. Popoldne ob 3. uri molitve, ob 7. uri zvečer molitvena ura. -? Cerkev sv. Jožefa: Sreda: ob 4. uri popoldne žalnice. Četrtek: ob pol 8. uri zj*' traj slovesna sv. maša s skupnim obhaji* lom. Ob 4. uri popoldne žalnice. —• C e kev Jezusovega Srca. Četrtek: ob pol 6. uri ziut. slovesna sv. maša. — Kri-' ž a n s k a cerkev: Sreda: Ob 6. uri zve; čer slovesne jutranjice. Četrtek: Ob 6. uri zjutraj slovesna sv. maša. Ob 4. uri popoldne jutranjice. — IT r š u 1 i n s k a cerkev: Četrtek: Ob 8. uri slovesna sv. maša.
lj Odvetniška vest. G. dr. Vladislav Pegan je pričel zopet uradovati v svoju5 prejšnjih prostorih.
lj Umrl je družini Kregarjevi na Sv< Petra cesti 3 letni sinček Peterček.
lj Na potu okolu sveta. Danes se j® zglasil pri nas prof. Casali Vudove, ki p°" tuje s svojo gospo okoli sveta. Prepotoval® sta velik del Amerike in severne Afrike in prekrižala celo Evropo. Sedaj sta na potu po Jugoslaviji, da spoznata kulturne in g°* spedarske razmere naše države. O Ljubija' ni in naši deželi se izražata zelo laskavo-Sedaj nameravata potovati preko Rusij® skozi Azijo na Japonsko. Na potu obiskuje* ta razne oblasti in uredništva, kjer se io* formirata o razmerah ondotnih krajev. P®' gumnima potnikoma želimo, da dospeta d® svojega cilja.
lj Tatvine. Šegatin Karolini, ženi čev' Ijarja, stanujoči Jeranova ulica št. 5, je bil* tderadena dne 1. aprila t. 1. na Vodnikovem trgu iz žepa črna usnjata denarnica z vse; bino 200 K. — Grum Mariji, stanujoči Sadnja vas 9, je bila ukradena med potjo od frančiškanskega mosta po Pogačar!®' vem trgu do Šolskega drevoreda iz žepa predpasnika dne 1. t. m, okoli 9. ure črn* usnjata moška listnica z 220 Din. — Dne 8. aprila 1922 okoli 21. ure je bilo ukraden® iz veže gostilne Seidel v Sp. Šiški IvanU Dolničarju iz Kamnegorice št. 7, občin* Št. Vid nad Ljubljano kolo znamke: /»Adler* vredno 4000 K.	v
jKaša društva.
d Orel Ltibljana —- Sv Jakob. Dane®
točno ob pol osmih zvečer telovadba. Vsi člani obvezani pod disciplino, — Načelnik'
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik In odgovorni urednik Franc Kremi»f* Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
—
KEBBOIB *■<
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
ta štedi perilo In novec.
Novi čas?