ISSN 1855-7511 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi.
GLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
letnik XIII	številka 3	september 2019
OB 500. OBLETNICI POSVETITVE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. DUHA
NA GRABAH
1519-2019
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Uredniški odbor
Spoštujmo našo kulturno dediščino
Drage bralke in bralci ... Po poletnem oddihu se vračamo s predzadnjo letošnjo številko, ki izhaja v teh jesenskih dneh. V tem času ste lepe dneve zagotovo izkoristili za trgatve, opravila na prostem ter tudi druženja. Če ne veste, kam bi se odpravili, poglejte v naš koledar, kjer so zbrane vse prireditve v prihodnjih tednih. Osrednjo pozornost tokrat namenjamo častitljivi 500. obletnici posvetitve naše župnijske cerkve na Grabah ter obeležujemo njeno poltisočletno zgodovino, ki sega nazaj vse do poznogotskega obdobja, praktično tudi v čas reformacije, in je preživela precej težkih časov. Naša župnijska cerkev je pomembna kulturna dediščina, ki jo je potrebno ohranjati tudi za prihodnje rodove, saj ima cerkev izjemen pomen za našo občino s svojimi zgodovinskimi vrednotami kakor tudi za našo kulturno identiteto. Žal o nekaterih naših zgodovinskih objektih lahko beremo zgolj še v kronikah, o njih pa pričajo ohranjena domača poimenovanja, kot sta Gradišče, kjer je nekoč stal grad do prve polovice 16. stoletja, in Cirkevca, kjer je stala prvotna
Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi
Občina Središče ob Dravi je leta 2012 sprejela Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Središče ob Dravi (OPN), ki je bil leta 2017 dopolnjen in spremenjen (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 9/2017, 13/2017). OPN je temeljni akt urejanja prostora v občini in določa namensko rabo zemljišč ter prostorsko izvedbene pogoje za umeščanje objektov v prostor. Od uveljavitve OPN je bilo podanih nekaj deset pobud za spremembo, pri pregledu OPN pa se je ugotovilo tudi nekaj neskladij med namensko in dejansko rabo zemljišč, zato se je Občina Središče ob Dravi odločila, da prične s postopkom sprememb in dopolnitev OPN.
Vsebino in postopek priprave določa Zakon o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2017; ZureP-2), ki v postopku priprave nalaga pripravo izhodišč. Ta se oblikujejo ob sodelovanju udeležencev urejanja prostora, pri čemer se zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti v obliki zbiranja predlogov in pripomb. V prvi fazi priprave želimo dobiti odziv občanov, zato vas pozivamo, da pogledate OPN z namensko rabo zemljišč, ki je javno dostopen na spletni strani www.geoprostor.net/PisoPortal/ in na Občini Središče ob Dravi. (Navodilo za uporabo navedene spletne strani: Na strani izberete Središče ob Dravi, kliknete na gumb 'Vstopi v PISO javni', opravite brezplačno registracijo in vpišete geslo ali vstopite brez prijave. Na levi
središka cerkev sv. Jerneja z naselbino. Ne smemo pa pozabiti tudi na našo bogato nesnovno dediščino, ki jo v veliki meri ohranjate in negujete naša društva, ki skrbite za to, da razna stara kmečka opravila, družabni dogodki ter edinstven dialekt ne tonejo v pozabo. Enako tudi spomin na občane, ki jih več ni med nami, vendar pa so s svojim prostovoljnim delovanjem pustili pečat v našem kraju. Pozornost članov uredniškega odbora pa ste pritegnili tudi občani, ki izstopate s kakšnimi zanimivimi poklici in udejstvovanjem, kar z veseljem predstavimo. Bodite pozorni tudi na obvestila iz Občinske uprave Občine Središče ob Dravi na področju sprememb prostorskega akta. V času nastajanja te številke se pospešeno modernizirajo tudi štirje cestni odseki, o čemer bomo poročali v decembrski številki.
Čeprav nismo veliki, se dogaja veliko zanimivega, o čemer pišemo v vsaki Sredici. Želimo vam tudi prijetno martinovanje ter veliko lepega v tem času. Znova se srečamo tik pred božič-no-novoletnimi prazniki.
strani zaslona izberete katastrsko občino in številko parcele ter izberete tematski sklop Občinski prostorski načrt (OPN) - Namenska raba).
V primeru, da boste podali pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta Občine Središče ob
Dravi (OPN), vas prosimo, da natančno izpolnite obrazec, ki ga dobite na občini ali na spletni strani https://www.sre-disce-ob-dravi.si/. Skladno z ZUrep-2 morajo biti predlogi obrazloženi in dokumentirani. Pri tem vas opozarjamo, da v pobudi navedete vrsto in velikost (dimenzije) objekta, ki ga želite graditi, saj je od tega odvisna določitev velikosti stavbne parcele. Priložiti je potrebno tudi grafični del (natisnete ga lahko iz portala PISO), na katerem označite spremembo in predlagani položaj objektov. V primeru, da vaši objekti stojijo na kmetijskem zemljišču in bi radi ažurirali namensko rabo z dejanskim stanjem, je potrebno za obstoječe objekte pobudi priložiti kopijo dovoljenja, na osnovi katerega je bil zgrajen objekt (gradbeno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje, priglasitev del, lokacijska dokumentacija.). Pobude za spremembo OPN sprejemamo do 22. 11. 2019. Opozarjamo vas, da nekatere pobude verjetno ne bodo sprejete, vsekakor pa imajo več možnosti tiste, ki bodo podkrepljene s temeljito obrazložitvijo. Dodatne informacije dobite na Občini Središče ob Dravi (02/741 66 12). V primeru, da ste pobudo že podali, je ni potrebno vlagati ponovno.
Obvestilo občanom o vlaganju pobud za spremembo OPN
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Občinska uprava Občine Središče ob Dravi
Pričetek množičnega vrednotenja nepremičnin
Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin se je razvil predvsem zaradi potrebe po uvedbi sodobnega davka na nepremičnine, ki bi temeljil na njihovi tržni vrednosti, se je pa že v samem začetku izkazalo, da so rezultati množičnega vrednotenja uporabni za mnoge druge namene. Z novim Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki je začel veljati 11.1. 2018, so bile odpravljene neustavnosti predhodnega zakona in s tem odprta možnost uporabe podatkov o posplošenih vrednostih tudi za davčne namene.
Geodetska uprava je izvedla poskusno vrednotenje po novem sistemu. Lastniki bodo lahko prek spleta preverili, kakšna je vrednost njihove nepremičnine z dne 1. januarja 2019, in oddali pripombo na modele, ki bodo uporabljeni za njihovo občino. Občina Središče ob Dravi bo podatke javno razgrnila 1. 10. 2019. Lastniki nepremičnin bodo lahko podali pripombe, ki jih bo občina zbrane posredovala Geodetski upravi v obdelavo. Geodetska uprava bo pripombe pregledala in morebiti prilagodila modele, nato pa predlagala vladi, da popravljene modele sprejme do marca 2020. Več informacij je na spletnem portalu množičnega vrednotenja nepremičnin https://www.mvn.e-prostor.gov.si/.
Kaj lahko lastniki nepremičnin storite po prejemu posplošene vrednosti?
Z oceno se lahko strinjate in ničesar ne storite. Lahko pa lastniki nepremičnin takrat začnete postopke za uveljavljanje posebnih okoliščin za posamezno nepremičnino. To pomeni, da boste lahko lastniki ugovarjali posplošeni vrednosti nepremičnine z dokazovanjem posebnih okoliščin. Posebne okoliščine so take, ki so lastne posamezni oziroma omejenemu naboru nepremičnin v določeni vrednostni coni in so take narave, da jih model vrednotenja ne vključuje oziroma jih ne vključuje v zadostni meri v izračun vrednosti nepremičnine. Denimo kakšne posebne poškodbe, grožnja zemeljskega plazu, udora, izjemno senčna lega ...
Podlaga - čemu bodo vrednosti nepremičnin?
Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji je nadgrajen tako, da se lahko pripisane vrednosti nepremičnin uporabijo tudi za davčne namene, npr. za bodoči davek na nepremičnine, davek na dobiček ob prodaji nepremičnine in davek na promet nepremičnin. Uporablja se tudi za določanje premoženja, npr. pri dodeljevanju socialnih transferjev.
Jurij Dogša
Častnemu občanu Martinu Habjaniču v spomin
V začetku junija smo se poslovili od človeka, ki je v bližnji in daljni okolici s svojim življenjem in delom pustil neizbrisen, izjemno pomemben pečat. Zapustil nas je naš prvi častni občan Martin Habjanič.
Rodil se je pred petinosemdesetimi leti
-	kot najstarejši sin med štirimi otroki
-	v kmečki družini v Žerovincih, kjer je tudi preživel vsa mladostna leta. Po končani srednji kmetijski šoli je nadaljeval s študijem na višji šoli v Mariboru.
Kot diplomirani inženir agronomije se je Martin leta 1961 zaposlil v kmetijski zadrugi ter z bogatim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi doprinašal k razvoju kmetijstva na našem področju. Že v času študija in tudi kasneje je aktivno deloval v mladinski organizaciji.
Ko si je v Obrežu ustvaril družino, se je Martin zaposlil v Drogi Portorož kot vodja odkupne postaje v Središču, ki je z osmimi zaposlenimi pred tem zašla v težave. Zagotovo ima Martin velike zasluge za rast podjetja Droga TOZD Gosad v Središču ob Dravi, saj je v času njegovega dela in z izgradnjo nove tovarne v letu 1977 zraslo v enega pomembnejših živilsko predelovalnih obratov z več kot 360 zaposlenimi delavci. To podjetje je v času njegovega vodenja z izvozno usmerjenostjo bistveno prispevalo k uspešnemu poslovanju celotne Droge Portorož, gotovo pa tudi k razvoju našega kraja, saj je finančno sodelovalo pri skoraj vsakem
razvojnem koraku naše krajevne skupnosti. Ključno pri tem je bilo zavedanje takratnega direktorja Martina, da vsako podjetje mora dihati s krajem in obratno.
Prepričan sem, da v kraju ni društva, ki mu podjetje Droga v Središču ni finančno ali kakorkoli drugače pomagalo, pa naj so bili to športniki, posebno Nogometni klub, kulturniki, predvsem središka godba, upokojenci ali mnogi drugi. Dobro se spominjam začetnega obdobja središkega nogometnega kluba, ko smo se večkrat obrnili za pomoč na Drogo, pa dobili komplet dresov in drugo potrebno opremo.
Posebno rad je pomagal obema gasilskima društvoma v naših krajih in bil večkrat boter pri nabavi nove opreme. Zaradi vsega povedanega in še drugih dobrodelnosti je bil imenovan za častnega člana gasilskega društva Obrež. Bil je tudi ustanovni član Turističnega društva Središče. Tudi tu je imel, predvsem pri njegovih začetnih dejavnostih, pa tudi kasneje, velike zasluge.
Skratka, Martin je bil človek, na katerega si se lahko v stiski ali težavah obrnil in kar je še pomembneje - tudi zanesel. Martin nikomur ni odrekel podpore, zato bo, upam, z velikimi črkami zapisan med našimi občani in v zgodovino našega kraja. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da sčasoma na takšne zaslužne ljudi, predvsem takrat, ko jih več ne potrebujemo ali ko njihova moč upeša, hote ali nehote pozabimo. Pa naj si bo to iz političnih razlogov ali iz
Nadaljevanje na naslednji strani

32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
osebnega napuha, nevoščljivosti ali nehvaležnosti, ki so žal vse bolj značilne za današnji čas in ljudi. Vsa ta njegova dobra dela je opazila ožja in širša družbeno-po-litična skupnost in ga zato odlikovala z mnogimi najvišjimi priznanji na takratni državni, republiški, občinski in krajevni ravni. Predolgo bi bilo naštevanje, vendar naj omenim le priznanja naše skupnosti, kot so: plaketa KS Središče ob Dravi, plaketa Občine Ormož, naziv častni občan Občine Središče ob Dravi. Da je Martin kot vodstveni delavec spodobno skrbel za socialni status sodelavcev, zaposlenih v Drogi TOZD Gosad v Središču, dokazuje tudi priznanje zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Nek moder mož je nekoč dejal: »Življenje ni samo to, kar moramo storiti, temveč kar v resnici hočemo in zmoremo!« In on je hotel in zmogel veliko!
Sam sem ga spoznal preko sorodstvenih vezi in kot uglednega člana Skupščine krajevne skupnosti Središče, kjer je s svojimi argumentiranimi, času in razmeram primernimi ter razvojno naravnanimi razpravami bistveno kreiral razvoj našega kraja,

ki je bil v sedemdesetih in prvi polovici osemdesetih let, upam trditi, gospodarsko eden najrazvitejših krajev v bližnji in daljni okolici.
Martin se je upokojil in zapustil Drogo v letu 1989. Od takrat naprej se je posvetil domači kmetiji in delu v Krajevni skupnosti Središče, saj je bil več let predsednik sveta Krajevne skupnosti Središče. Redno pa se je udeleževal različnih prireditev, kulturnih in drugih dogodkov, saj mu je vse življenje druženje z ljudmi veliko pomenilo. Tudi zadnji dan svojega življenja je preživel tako kot vedno - lepo urejen, v družbi na jutranji kavici, zgovoren in prijazen.
Prepričan sem, da bo zaradi neponovljive uspešne zgodbe gospodarstvenika, njegove izkušenosti, dobrodelnosti, preudarnosti, predanosti dolžnostim ... spomin na Martina ostal večno živ. »Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavedno ali nezavedno tudi življenje svoje dobe in sodobnikov ...« (Thomas Mann)
Župnijski pastoralni svet Župnije sv. Duha Središče ob Dravi
Priprava na 500-letnico posvetitve župnijske cerkve
Ob pripravi na 500-letnico posvetitve naše župnijske cerkve na Grabah smo se župnijski sodelavci in gospod župnik zbrali v nedeljo, na praznik Marijinega rojstva ali mali šmaren, in skupaj preživeli popoldan. Odpravili smo se na kosilo v gostišče Pri treh lipah na Videm. V sproščenem pogovoru smo se dotaknili praznovanja, ki bo 20. oktobra ob 10. uri s slovesno mašo, ki jo bo daroval msgr. dr. Marjan Turnšek, upokojeni nadškof. Sprehodili smo se do samostana Sv. Vida, kjer nas je pričakal p. Tarzicij, s katerim smo bili dogovorjeni, da nam razkaže cerkev in spregovori o pomembnosti našega sodelovanja v cerkvenem in farnem življenju. S p. Tarzicijem nas veže dolgoletno prijateljsko sodelovanje še iz časa g. Podjavorška in misijonov, ki smo jih imeli v Središču.
Novejša dognanja kažejo, da naj bi bila videmska cerkev ena izmed najstarejših v Sloveniji, še iz rimskih časov, saj so pri obnovi odkrili rimske nagrobnike na stenah zunanjosti cerkve. Grajena v romanskem slogu, dograjena v gotskem, popestrili pa so jo še z baročnimi kipi. V notranjosti so tudi mnoge freske in pa znameniti kipi cerkvenih učiteljev, kot so sv. Avguštin, sv. Hieronim in sv. Ambrož. Oltarji so iz leta 1917 od zadnjega klasičnega kiparja Sojča. Dragocena je Rokova kapela, saj je sv. Rok zavetnik zoper kugo.
Najbolj pa nas je prevzela zgodba o relikviariju sv. Donata, ki je sedaj viden javnosti. Papež Benedikt XVI. je videmski župniji podaril relikvije sv. Donata, saj je znana pripoved o romanju na Donačko goro leta 1741, ko je strela udarila v ljudi in ubila mnogo romarjev, med drugimi tudi 59 iz te župnije. Romanje je bilo 6. 8., dan pred godom sv. Donata, ki je zavetnik in prip-rošnjik pred udarom strele.
V župnijskem domu smo prisluhnili ohrabrujočim besedam patra. Kot mejna župnija smo bili v preteklosti v nevarnostih pred tujimi vpadi in smo obranili svojo vero. Naši predniki so nam zgradili cerkve in kapele. Za ta čas pa smo odgovorni mi. Tačas življenja je naše bogastvo, kaj bomo iz tega naredili. Lahko pomagamo ohranjati vero, ne moremo pa nekomu vere dati, saj je vera tudi milost in dar. Papež svetuje družinam, da se imamo radi, da ohranjamo spoštovanje in vero, saj bodo tako naši otroci v našem življenju videli zgled in upanje za prihodnost, da bomo vsi skupaj gradili župnijsko skupnost. Cerkev se skozi preizkušnje sodobnega časa očiščuje in prečiščuje, saj Bog dopušča in daje možnost, da se očistimo. Župnijski svet po zamisli 11. Vatikanskega koncila pomaga duhovnikom, v bistvu pa gre za krstno duhov-ništvo, saj smo vsi po krstu poklicani delati dobro. V zakra-
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanjesprejšnjestra ni
mentu krsta smo prejeli odgovornost in dolžnost za delo v Cerkvi,za njenorast in blagprl|e di.poeej, župaajsl^ij)P^orm-ai^^etj(eobakar lr^jSan^;aB^<gUj pi^cisen i nCerevLDuhavnip pek tpt-	^naAjpmjavo^s- pe ojnj| c^na-v zavra
dejavnosti.
H'e^ln^iji inpoini )e piPrnipli in doPsi hželja c^fc> obletnioi pouve-tpjevmosv odpjavilioaPtujvue j^o^cjltevak maši. Tedijuned jar v^iereiria^ nukpvniav nedpi^[^(su^rjil na odaovnrna delo in življenje. Zapoved ljubezni do Boga in bližnjega je temelj krščanskega bivanja. Če pa Boga postavimo na prvo mesto, se eseostalo sa^a^ani^^^o, nvje°jsiv.p brum.odMv^vmptkjrko-
gorske Marije smo ji čestitali ob njenem rojstnem dnevu z lepo za^timi litamjomi.
Po imesi emospzadovoljai m aTožatnniknovimi epno-ionj1 ip ua jsojedomove. Tako smo kot župnijski sodelavci začeli temeljitejšo duhovno pripravo na velik praznik naše vere. Bogu hualežni zavcvdaroveposkenirno nrn9žbi zvesti driaaaalci vseO nasaoJiBati k n^tj^ojiia moaekibabOjvetimojppjebeloin k^^^dj^in«^^ aašedmžinsanskuounstiopttanpjo arckaeOa-mače Cerkve v malem. Zato smo se iz doline še enkrat ozrli na prekrasno cerkev na Ptujski Gori in vsak v svojem srcu prosili in sooalrnaSevali.
Neventa torpirn PokrajmskimuzcjP^jOsmož^nnrta Ormož
Ob 500. obletnici posvetitve župnijskecerkve sva Duha na Grabah 15519-2019
Cerkev svetega Duha na Grabah se prvič omvejaleta1U1a( PNeidanajePsen lenih CUI5ran eP-večapaoe PS^epob-g 15ia( hakraP p lvpkatinskišk(jfž9najp enkpntil kop čPiri oboje in ^aipe^os^e^^ Ane. Cerkev je bila najprej podružnica pražupnije Velika Nedelja in kasneje ormoški župn¡jž.MecMej¡ j515-1e2ase je iu ejd odavntako- kiplan-a^^k0 leda160n paoPPPrža samapPojaa at (Dna jaiCitMr-a154d jeir^^l o¡nrjooa[|jde m nbvejnitkepravice naPapo eempkioi-te^Oi iedi oznomo jebilo ivkorpojieeisa U^d^^s^e murodai
Zasnova sedanje cerkve je iz let IVCS-I^ -esPavjara jo a/8 sklenjeni prezbiterij brez opornikov in z zvonikom
ob severni strani ter malce širša in višja |jdjv.ntejzasdov¡ hk leta190a-P9 jjir-idah zkdoPaonbleoiceleclje,Taviaali žv boročob neOaideai voznažaPskiznpn¡U se at pijaikHdno zaaeaaili i^einajužm strani prezbiterija prizidali nadstropno zakristijo. Stari del ladje pokriva mreža-storebrasti ^¡du^-^ iD-ee rktepniJkB,Poda zNs^nmkokoo1-!™, r^i u okan-tom)prezb)pgr¡jnukrianorabcasti oboke ažrngmm¡ Non-sla-nimo-rog limisUlepr evajnoklenajPegapio1jlk) je -ockl iz njes- v zvo-nigo,aakžstijnroajo l<Hnzvlu^^it^n^b^o dragocen je poznogotski kamniti ta-bernakelj, ki ga krasi plastika trpečega Jezusa in zaključuje vegetabilno krogo-
vičje v obliki baldahina. Rustikalni kip bulbsjeembterp Bsžje iz -rjle cerkee io 9un-r^i-a nbalerpr)gniaa sOaia d. nekll. stol., preP^^l^rdaui1ž^^<^(^jkei kamni-Oi-ado ^<i^^^nhrN^^jvar^a svosem izvornem mestu v prezbiteriju. Na zu-nanjščini sta v cerkvi vzidani reliefni spo-MO katpvaprvnpjeakppa|jope|¡kjkoeb -kip no izpadeta- dri^s^MžkBaga eadbran-omaiz e°žne^ 1 6.jjoiejjai Obueikvi sPao P udiki-vi boPaoklišak le-oi Pia e-a O Ooskmcain kapela sm Ane )e Mts i ij PP sajuppdjliv letiU Jk91 m P8O2, Levima U840 jedvnan kj^P^r Danjko slovesno blagoslovil župnijsko cerkev.
Nadaljevanje na naslednji strani
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi
jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
Stara župnijska Cerkev svetega Duha v drugi polovici 19. stoletja ni več zadostovala potrebam, bila je pretesna, pa tudi vlaga jo je že precej načela. V virih je omenjeno, da so že leta 1885 razmišljali o povečanju in obnovi cerkve. Leta 1898 je središki občinski odbor, po posredovanju rojaka stolnega prošta in zla-tomašnika Lovra Herga, sprejel sklep o povečanju in obnovi dotedanje cerkve. Ustanovili so tudi Družbo za zidanje župne Cerkve svetega Duha. Po načrtih J. Lončariča iz Voitsberga, ki je predlagal, da se na južni strani prezbiterija prizida prostorna zakristija, hkrati pa tudi ladja na zahodni strani, so začeli leta 1908 s prenovo cerkve. Denar za prenovo so prispevali župlja-ni, Družba za zidanje cerkve in Lovro Herga. Gradbena dela, ki so se začela spomladi 1908 je
izvajal gradbenik Morandini iz Varažnina. Zaključena so bila že v jeseni. Pri obnovi so za 5,70 m nadzidali poznogotski zvonik ter ga piramidno zaključili. Celotna njegova višina je bila sedaj 23,70 m. Prizidali so zahodno polovico ladje in na južni strani prezbiterija prizidali nadstropno zakristijo. Nabavljeni so bili trije novi zvonovi, ki so bili vliti pri zvonolivarju Grassmayrju v Innsbrucku. Po prvi svetovni vojni je ostal le najmanjši zvon. Leta 1922 so zato nabavili dva nova zvonova za župnijsko cerkev. Za uspešno obnovo je bil zaslužen središki upokojeni župnik prof. Matija Šinko.
Spomladi 1909 je bila cerkev na zunaj pobeljena. Leta 1910 so prenovili oba stranska oltarja in leta 1911 namestili nove orgle. Leta 1928 je bila cerkev elektrificirana in 1937. leta so namestili nov gotski lestenec. Leta 1938 je bil prenovljen krstni kamen, leta 1938 pa so bili nabavljeni novi svečniki. Povečana cerkev je zadostila takratnim potrebam. Pomemben del notranje opreme je bila poznogotska zakramentalna hišica, ki je verjetno ostala od prvotne opreme. Leta 1987 je bila obnovljena in namenjena za tabernakelj. Med drugo svetovno vojno je bila na župni cerkvi in župnišču narejena velika škoda, cerkev je bila precej poškodovana: uničena vsa opeka, številne razpoke v zidovju, razbita vrata, polomljena stekla na oknih, razmajan glavni oltar. Tudi bolgarska vojska je ob umiku plenila po cerkvi. Tabernakelj so nasilno odprli in poškodovali posodje.
Po vojni so na cerkvi stekla obnovitvena dela, leta 1948 nabavljena nova zvonova in popravljene orgle. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stol. so potekala nadaljnja obnovitvena dela na župnijski cerkvi: kiparska dela, ozvočenje, nova razsvetljava, obnovljena streha, nabavljeni so bili novi mašni plašči ipd. Leta 1990 je bila dokončana obnova zunanjosti in stolpa. Čelna fasada je dobila novo podobo, zvonik pa je dobil bakreno streho z žlebovi. V nekdanjem gospodarskem poslopju so uredili veroučne učilnice in namenske prostore. V Župniji Središče so bili poleg dušnih pastirjev vseskozi dalav-ni in zavzeti mežnarji, cerkveni ključarji, gospodinje, organisti, pevci cerkvenega zbora, katehetinje, člani pastoralnega sveta in vsi drugi, ki so kakor koli sodelovali pri pripravi bogoslužja, obnavljanju in oskrbovanju cerkve. Številna obnovitvena dela na cerkvi so bila izpeljana tudi s prostovoljnim delom domačinov. Središki župljani pa so bili vseskozi zelo ponosni na svojo cerkev, ki jih povezuje v veri in prijateljstvu.
Notranjost cerkve sv. Duha
Zunanjost cerkve
LITERATURA:
Kovačič, Fran: Trg Središče, 1910. Krajepis in zgodovina, str. 99156. Maribor.
Urlep, Liljana: Cerkveno življenje v Središču ob Dravi v letih 19102010,2010. V: Središče ob Dravi, Kronika 1910-2010, str. 501 -527. Občina Središče ob Dravi, Središče ob Dravi. Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do izteka 19. stoletja, 2002. Zbornik razprav ob razstavi. Muzej Ormož, Ormož
Slovesna masa ob 500. obletnici posvetitve nase župnijske cerkve na Grabah, bo v nedeljo, 20. 10. 2019, ob 10. uri.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Samo Žerjav
JASNA KOVAČ: Srjanka v Pensilvaniji
Jasno je po študiju v Ljubljani, ki ga je zaključila z doktoratom na Biotehniški fakulteti, gnalo v svet. Prehranska varnost je njeno področje znanstvenega raziskovanja. Živi in dela na Univerzi v mestu State College. Jasna je kljub natrpanemu urniku privolila v prvi spletni intervju za Sredico.
w
Jasna, kako je preko luže? Kaj te je najbolj navdušilo?
V ZDA je super! Najpomembnejša razlika v primerjavi s slovenskim okoljem so številne karierne možnosti. Ko sem v Sloveniji zaključevala s študijem, tega ni bilo. Odločila sem se za odhod v tujino. Našla sem svoje mesto v Pensilvaniji, na državni univerzi. Aja, pa še to - ljudje so tukaj drugačni, manj je nevoščlji-vosti, to se res takoj opazi.
Je to tvoja prva ameriška služba?
Ne, po zaključenem študiju v Ljubljani sem sprejela priložnost in za dve leti odšla na manjšo univerzo Cornell v zvezni državi New York. Ostala sem dve leti, delala pa sem kot podoktorska raziskovalka.
Prišla je nova priložnost in preselila sem se zgolj nekaj sto kilometrov južneje, na državno univerzo Penn State. Ustanova ima kar 24 kampusov, samostojnih delov skupne univerze po vsej Pensilvaniji, in jo obiskuje 100 000 študentov, od tega kar 15 000 podiplomskih. Spada med največje ameriške univerze, njeni začetki segajo v leto 1855. Na matičnem kampusu pa delam tudi sama.
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Leži na severovzhodu ZDA, pripada ji znano ameriško velemesto Filadelfija, med pisano nacionalno strukturo velja omeniti tradicionalne, še vedno nemško govoreče amiše.
Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Ime je dobila po svojem ustanovitelju, britanskem admiralu Williamu Pennu. Velja za zibelko ameriškega naroda. Tu sta bili podpisani Deklaracija neodvisnosti ZDA in Ustava ZDA.
Po krajšem brskanju po spletu sem zasledil zanimivo stran z naslovom »KovacLab« in na naslovni fotografiji tebe v družbi s številnimi študenti. Za kaj gre?
Kot »Assistant Professor of Food Sience« imam na Oddelku za živilstvo na Fakulteti za agronomske znanosti svoj laboratorij, svoje študente in precej svobode, kar se raziskovanja tiče. S svobodo pa pride tudi odgovornost. Dokler sem uspešna pri pridobivanju zunanjih sredstev (projektov), lahko delam karkoli, kar je povezano z mikrobiološko varnostjo živil. Je pa boj za ta denar precej surov. Navadno je manj kot desetina vseh prošenj za projekte, ki se potegujejo za sredstva, uspešnih. Moram potrkati, do sedaj sem imela kar »srečo«, naše dejavnosti so preko posameznih projektov finančno podprli US National Institutes of Health, US Department of Agriculture, Bill and Melinda Gates Foundation, UK Department of National Development idr.Ameriške univerze so, kot vemo, precejšen magnet za študente in profesorje iz vsega sveta. Kako je s tem pri vas? Kako veliko oviro predstavljajo šolnine? Ja, na našem oddelku nisem edina profesorica iz tujine; imamo Kanadčana, Malezijko, Avstrijko, Indijca, Urugvajca. Kar se šolnin tiče, so domači študenti iz Pensilvanije na boljšem. Okrog 50 000 dolarjev šolnine za dodiplomski študij plačajo vsi, ki prihajajo iz drugih (zveznih) držav. Večina dodiplomskih študentov plača šolnino sama; povprečen študent ne bo dobil kritih stroškov za študij, imajo pa to priložnost tisti, ki že na začetku veliko obetajo. Drugače pa je v podiplomski fazi, kjer imajo vsi naši študentje stroške študija do doktorata pokrite.
Prehranska varnost je področje, ki si se mu zapisala. Razloži nam, za kaj točno gre.
Preprosto povedano - raziskujem, kako se bakterije, ki povzročajo bolezni, prenašajo s hrano. Vsi poznamo salmonelo, recimo. V mojem laboratoriju uporabljamo metode na podlagi DNK sekvenciranja, ki nam pomagajo bolje razumeti izvore kontaminacije hrane. Zanima nas, kako se patogene bakterije prenašajo skozi prehransko verigo. Če poenostavim - na podlagi DNK lahko ugotovimo, če je salmonela iz piščanca enaka kot salmonela, ki je povzročila bolezen pri ljudeh. Če bomo
Nadaljevanje na naslednji strani
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
raziskovalci uspešni pri hitrem odkrivanju izvorov kontaminacije hrane in preprečevanju novih bolezni, smo svoje dosegli. V našem laboratoriju nas zanima tudi, kako razne bakterije razvijejo odpornost proti antibiotikom, ki se uporabljajo za zdravljenje teh infekcij.
Ste znanstveniki optimisti ali pesimisti glede prihodnosti?
Jaz sem vedno optimistična. Večja so vlaganja v raziskave, bolje razumemo problem in posledično ga lahko tudi bolje in uspešneje nadziramo. Zahteva pa to sodelovanje ljudi različnih strok, tipičen primer so antibiotiki in njihova pretirana uporaba. Vemo, da jih moramo uporabljati bolj previdno, predvsem v živinoreji; dovolj dobro se tega zavedamo tudi v medicini, ampak zgolj vedeti nekaj ne pomaga. Potrebna je izobrazba in zavedanje ljudi v najširšem pomenu besede. Komunikacija in oza-veščanje, ampak na pravi način. Poglejmo primer globalnega segrevanja - zgolj nizanje znanstvenih podatkov ne pomaga!
Kako je bilo v Etiopiji, tvojem zadnjem službenem potovanju?
Etiopija je zelo zanimiva. Razvijajoča se dežela, kjer pa je pre-hranska varnost čisto nekaj drugega kot pri nas. Ko vidiš, da ljudje prodajajo zelenjavo na blatnih tleh, zgolj meter od prometne ceste, te presune. Meso visi na ulici, brez ohlajevanja, naposled pa se poje še surovo. Ljudje resda pridobijo neke vrste odpornost, ampak tudi zbolijo bolj pogosto. Takšnega življenja so navajeni, drugega ne poznajo. So pa posledice toliko bolj dolgoročne. Na primer otroci, ki se okužijo z nevarno bakterijo kampilobakter v prvih petih letih življenja, bodo bolj verjetno čutili posledice vse življenje - zaradi upočasnjenega fizičnega in psihološkega razvoja bodo manj verjetno dosegli normalen potencial. Kako to vpliva na splošen razvoj države in javno zdravstvo, si lahko samo predstavljamo. Šele zdaj začenjamo razumeti težo teh dolgoročnih posledic.
Iz filmov poznamo tipično ameriško življenje v predmestju. Lične lesene hiše, spredaj velika, na milimeter pokošena
Na mladih znanstvenikih svet stoji (Jasna s svojimi študenti v KovacLabu - na sliki prva z desne).
zelenica. Kako živiš ti v svojem mestu? Ti ostane sploh kaj prostega časa? Ameriška prehrana?
Z možem Siavashem, ki je Iranec, sva pred časom kupila hišo ob parku - tu v univerzitetnem mestu State College. Prosti čas pa je odvisen od količine dela; večinoma ga je bolj malo, ampak ga zato izkoristim toliko bolje. Veliko vikendov delam, si pa potem vzamem več dni dopusta skupaj za potovanja po nacionalnih parkih, za kampiranje. Blizu sta New York in Washington, kamor se rada odpravim, ko imam prost vikend. Koncerti, kino, večerja s prijatelji. Kuham pa, če mi čas dopušča, najraje sama, najbolj pa pogrešam čevapčiče. Pri ameriški hrani je najbolj moteč sladkor, ki ga dodajajo vsepovsod, to mi res ni všeč.
Kako ohranjaš stik s Slovenijo, Središčem?
Po navadi pridem enkrat letno domov, letos je bilo to v avgustu. Sicer pa splet omogoča mnogo načinov komuniciranja, sama uporabljam WhatsApp. Moj dom je zdaj tukaj, domotožje sčasoma izgine.
Nadaljevanje na naslednji strani
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA		
	SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE PRISPEVKOV Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla ob koncu meseca decembra 2019. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 10. december 2019. DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (Turistična kmetija Hlebec), se zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebana dobitnica nagrade iz prejšnje številke je Marija Prapotnik. Nagrajenka prejme darilni bon Turistične kmetije Hlebec s Koga. Nagrajenka bo o nagradi in podatkih, potrebnih za prevzem, obveščena pisno po pošti najkasneje v enem tednu po izdaji glasila.	
	Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na inter-netni strani: http://www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj: Občina Središče ob Dravi.	
		
		
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
Zakaj obiskati Pensilvanijo? Lahko kaj priporočaš?
Za ljubitelje mestnega vrveža sta tu Philadelphia in Pittsburg; za ljubitelje (moderne) arhitekture priporočam obisk Hiše na slapovih (Falling Water), ki je tudi pod zaščito Unesca. Zanimiv kraj za obisk je tudi Hershey s svojo tovarno čokolade, ki je ena največjih na svetu. So pa na prvem mestu, tako kot po večini ZDA, naravne lepote - možnosti za pohode in kampiranje je nešteto.
Pred tabo je naporen delovni dan (op. a.: spletni pogovor je potekal med 7. in 8. uro zjutraj po vzhodnoameriškem času). Kakšen bo tvoj današnji urnik?
Ja, res se mi že malo mudi. Najprej je treba prebrati in odgovoriti na prispelo elektronsko pošto, potem pa se pripraviti na
učenje. Danes poučujem dve skupini laboratorijske metode (food microbiology), potem imam sestanek s podiplomskimi študenti, pregledati je treba tudi njihove članke itd. Zmeraj pride kaj novega na urnik, česar nisem pričakovala. To je včasih nadležno, ampak obenem naredi vsak dan malo bolj zanimiv. Tudi študentje te vsak dan naučijo kaj novega.
Jasna, še kakšen pozdrav, namig, nasvet našim bralcem v rodno Središče?
Moje sporočilo je zmeraj enako za vse - ostanite radovedni, nikoli ne prenehajte raziskovati in uživajte življenje! Če pa vas pot zanese v ZDA, pa vabljeni v Pensilvanijo.
Jana Čavničar
Razstava umetniških del našega občana Borisa Novaka
V četrtek, 19. septembra, se je v Ljutomeru premierno odprla razstava umetniških del našega občana Borisa Novaka iz Središča ob Dravi. Umetniški opus, ki je na ogled v razstavni galeriji Anteja Trstenjaka v Domu kulture Ljutomer, sestavljajo slikarska in kiparska dela. Na slikarskem področju so predstavljene risbe v pripovedni obliki stripa, na kiparskem področju pa gre za zanimive motive človeka v gibanju. Na odprtju razstave so v galeriji predstavili avtorja del Borisa Novaka ter njegova likovna dela, avtorju pa je za njegovo ustvarjanje čestital tudi podžupan Občine Ljutomer. Boris Novak sicer poklicno deluje na področju gradbene stroke ter ga večina pozna kot vodjo Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Likovno umetnost je ustvarjal že v otroških letih, kasneje pa so likovna dela nastajala v njegovem prostem času, ki ga sicer vedno primanjkuje. V zadnjih nekaj letih je nastala zanimiva zbirka kiparskih del iz žgane gline ter risb in besedila v dosedanjih dveh izdajah stripa »Sloven«, ki spremlja dogajanje okrog glavnega lika Slovena. Glavni lik Sloven je dobrosr-
čen mož, voljan pomagati nemočnim in ubogim, pa čeprav potem pade v težave. Zgodovinsko obdobje je izmišljeno, lahko pa bi ga vseeno locirali v poantično obdobje, v obdobje nastanka Karantanije. Dodatek k zadnjemu stripu je zgodba z naslovom »Ein bishen dali«, ki se dogaja v današnjem času. V stripu je zanimivo, da imajo junaki v ščitih simbole grbov sosednjih občin in tako tudi Občine Središče ob Dravi. Strip ter grbi v njem bodo tako predstavljeni po Sloveniji in izven nje. Zahvala avtorja Borisa Novaka gre tudi domači občini in županu Juriju Borku za podporo pri izdaji knjige.
Razstavo, ki jo je avtor poimenoval »Kipi in stripi«, lahko obiščete v galeriji
Doma kulture v Ljutomeru vse do 20. novembra. Predstavitev razstave je vodena s strani kustosa. Upamo, da bo razstava kmalu na ogled tudi v naši občini.
Računovodski servis KSENJA
Ksenja Sever s.p. Ljutomerska cesta 30 2270 Ormož
Tel.: 041 911 234 kseni a.sever3@gmail.com
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Lea Rajh, PGD Središče ob Dravi
Tabor gasilske mladine
Letošnje poletje je med drugim minilo tudi v znamenju 8. tabora gasilske mladine PGD Središče ob Dravi, ki se je odvijal v začetku poletja, in sicer od 31. 6. do 2. 7. 2019. Tabori, ki jih organiziramo središki gasilci, so postali stalnica tako v našem letnem planu kot tudi v koledarju otrok, saj vedo, da jih po zaključku šole čakajo trije brezskrbni dnevi zabave in druženja. Še posebej smo veseli, da je bilo med letošnjimi taborniki kar nekaj otrok, ki še niso vpisani v gasilsko organizacijo in se ji bodo mogoče v prihodnje priključili, saj jih delo in poslanstvo gasilcev zanima. Taborjenja se je udeležilo kar 57 otrok, za katere je skrbelo približno 30 mentorjev. Mladim središkim gasilcem se vsako leto na taborjenju pridružijo še otroci iz prijateljskega društva PGD Sela ter sosednjih društev PGD Obrež in DVD Presika, letos pa nas je obiskala tudi mladina iz PGD Ptuj. Naj povemo, da tudi letošnji program ni razočaral, saj so otroci v vseh dejavnostih in aktivnostih neizmerno uživali. Trudimo se namreč združevati gasilsko in negasilsko tematiko ter za otroke pripraviti zanimiv, poučen in družaben vikend. Že drugo leto zapored smo s taborjenjem pričeli v petek popoldne, ko čas izkoristimo za medsebojno spoznavanje, druženje in športne igre. Prav tako smo sončno popoldne izkoristili za postavitev šotorov na Tratah, po večerji pa so člani gledališke sekcije Kulturnega društva Obrež za nas pripravili animiran večer z raznimi igrami in športnimi poligoni. Člani operative so za mlade nadebudneže v soboto pripravili zanimive krožne delavnice, tako so se lahko otroci sami preizkusili v gašenju požarov, izdelavi nosil, znanju prve pomoči, črpanju vode z motorno brizgalno in curkometu. Z obiskom nas je v dopoldanskih urah presenetila tudi predsednica Mladinske komisije Podravske regije, Lavra Slatenšek. Otroci se vsako leto najbolj veselijo trenutka, ko oblečejo kopalke in se zapodijo v bazen iz bal. Tudi letos ni manjkalo vodnih radosti, zabavnih iger in drsanja po milnici. Brez skrbi, zabava ob in v bazenu je minila brez poškodb! V poznih popoldanskih urah je sledil orientacijski tek, pri katerem sodelujejo tako otroci kot tudi mentorji. Vsako leto
osmič zapored
pri tekmovalcih zbudi zdravo mero tekmovalnega in ekipnega duha. Ne mine leto, ko se ne bi zbrali okrog tabornega ognja in si pripravili okusne večerje - pečenih hrenovk. Zbrane ob tabornem ognju nas je s svojim obiskom in delavnico preživetja v naravi razveselil gospod Stanko Jurkovič. Druga noč v šotorih je bila precej bolj sproščena in umirjena. Nedeljsko dopoldne je bilo v znamenju krožnih delavnic, ki so bile zelo raznolike. Za otroke smo pripravili štiri točke, na katerih so lahko preizkusili svoje športne in intelektualne veščine. Operativci PGD Središče ob Dravi so otrokom omogočili »slack line«, mladinci iz domačega društva so prikazali tekmovanje dvojic »Fire Combat« za mladino, člani Karate kluba Ljutomer so otroke seznanili z osnovnimi udarci te borilne veščine, člani mladinske komisije domačega društva pa so za otroke pripravili eksperimente in poskuse.
Letos smo ob zaključku tabora želeli za otroke in starše pripraviti nekaj posebnega. Veseli smo, da so se gasilci iz PGD Ptuj prijazno odzvali našemu povabilu in nas s svojo avtolestvijo dvignili čez strehe naših domov ter nam tako omogočili veličasten razgled nad našim krajem. Nenazadnje pa smo pripravili še preseneče-
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
nje za starše, saj so se lahko tudi letos preizkusili v vlogi »pravih« gasilcev in izvozili na intervencijo - avtomobilska nesreča. V imenu organizatorja, PGD Središče ob Dravi, bi se rada zahvalila našim članicam in glavni kuharici, gospe Milici Bombek, za odlično postrežbo in pripravo hrane v času celotnega taborjenja. Prav tako izrekam zahvalo vsem donatorjem in posameznikom, ki so nam pri organizaciji letošnjega tabora priskočili na pomoč - materialno ali finančno. Hvala tudi vsem zunanjim izvajalcem delavnic in vsem prizadevnim članom domačega društva, ki so s svojim vloženim trudom in časom poskrbeli, da so se tudi letos otroci imeli nepozabno. Sodeč po njihovih srečnih in nasmejanih obrazih, smo jih tudi letos presenetili in presegli njihova pričakovanja. Veseli nas, da se vedno znova radi vračajo k nam in da na tak način povezujemo mladino in mentorje iz različnih društev, različnih generacij, saj s tem ohranjamo in krepimo prijateljske vezi. Vabimo nadebudneže vseh generacij, da se nam pridružite pri našem humanitarnem poslanstvu in se včlanite v naše društvo.
Lea Rajh, PGD Središče ob Dravi
Mladi središki gasilci organizirali že drugo avtopralnico
Po lanskoletni uspešni avtopralnici se je mladina PGD Središče ob Dravi odločila, da tudi letos povabi občane in občanke, da pripeljejo svoje avtomobile na zunanje pranje. Izkoristili smo še zadnje tople dneve poletja in v petek, 20. 9. 2019, v dobrih dveh urah oprali kar 19 osebnih avtomobilov in eno motorno kolo. Ob prijetnih zvokih in sladkih prigrizkih smo uživali prav vsi, saj smo delo povezali z zabavo in druženjem. Radi bi se zahvalili vsem lastnikom avtomobilov, da so nam svoje jeklene konjičke zaupali v pranje, kakor tudi operativnim gasilcem, ki so mladini priskočili na pomoč pri izvedbi dogodka. Iskreno se vam zahvaljujemo za vaše prostovoljne prispevke in obljubljamo, da bomo tako aktivni in zagnani še naprej!
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
EMEHkinini
vas vabita na
10. DAn GASILCEV GASILSKE ZVEZE SREDIŠČE OB DRAVI,
ki bo v soboto, 26. 10. 2019, ob 1 8. uri v Kulturni dvorani Sokolana v Središču ob Dravi.
Po končanem uradnem delu sledi gasilska zabava z živo glasbo.
VLJUDnO VABLJENI!
Stanko Zebec, Klub traktoristov Steyr Središče ob Dravi
Prvi Praznik žetve
Žetev in z njo povezana dela je bila zmeraj pomembna in težko pričakovana. Od količine in kakovosti zrnja je bilo odvisno življenje ljudi in živali. Danes, ko so na razpolago veliki in zmogljivi stroji, ne opazimo več težkega, zamudnega, predvsem pa zahtevnega dela. Nekoč je to delo zajemalo več med seboj povezanih opravil. Najprej se je pšenica požela, naredili so snope. Potem so se na njive naredile rastave, da se je pšenica posušila. Ko so se snopi pšenice posušili, so jih odpeljali domov pod streho, da jih ni namočil dež. Potem pa se je počakalo, da si prišel na vrsto za mlatev. Mlatev je bila včasih ročna, pozneje je potekala z mlatilnico. Na vasi je bila navadno ena mlatilna. Ko si prišel na vrsto za mlatev, je bilo za to delo potrebno veliko ljudi, ki so stregli mašini. Eni so podajali človeku na mlatilni snope, ki jih je podajal v mlatilno. Drugi so slamo, ki jo je mlatilna kar bruhala iz sebe, odnašali vstran. Spet tretji so iz slame zlagali »kup« za nastilj za živino ali pa ga spravljali v skednje. Kakor je kdo imel nalogo. Otroci so imeli delo s plevami. Gospodar, kot se spodobi, pa je imel delo z zrnjem.
Nadaljevanje na naslednji strani
SREDIŠČE OB DRAVI
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
V našem Klubu traktoristov Steyr smo se odločili, da bomo prikazali mlatev z mlatilno. Mlatev smo v preteklih letih prikazali že dvakrat. Letos pa smo se odločili, da bomo ta prikaz imenovali Praznik žetve in tako smo letos imeli prvega. Tako smo v soboto, 20. julija, na ploščadi za občinsko zgradbo prikazali mlatev z mlatilno, ki jo je poganjal stari dizel motor znamke Aran. Ob prijetnih zvokih ansambla Asparagos so se zbrali številni domačini in naši prijatelji iz društev starodobnih vozil. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, tako smo poskrbeli
za prijetno druženje skozi ves dan. Našim prijateljem iz sorodnih društev smo podelili priznanje za udeležbo na prireditvi ter spominsko ploščico z vrečko pšenice, ki simbolizira našo prireditev. Naš cilj je prikazati mlatev mladim ljudem, da vidijo, kako je bilo nekoč, starejšim pa, da se z nostalgijo spomnijo starih, dobrih, čeprav težkih časov. Tako bomo vsako leto prikazali mlatev v drugi vasi. Mogoče bo drugo leto prav pri vas. Utrinke s prireditve si oglejte na fotografijah.
Motor Aran, ki poganja mlatilno.
Silva Marčec, Folklorna skupina Obrež
Tudi letos morje
Letošnje morje je skoraj »padlo v vodo«. Rešila ga je Klara. Zakaj nismo šli raje v Budimpešto? Klara se spozna na madžarščino, na Madžarsko in na Budimpešto. V Budimpešti je sredi poletja prevelika vročina. Pa še skopati se nimaš kje. To ni za nas in pika ... Letos smo se že petič prijavili na EAFF (European Association of Folklore Festivals). Doslej je bil vedno ob morju: Zaton - Nin, Crikvenica - Novi Vinodolski, Budva, Crikvenica - Senj, Krk - Senj. Letos pa je bil kraj našega bivanja Omišalj na otoku Krku. Letos smo prvič prenočili tri noči. Verjetno si predstavljate situacijo, ko v en hodnik, sobo zraven sobe, nastanijo trideset elana polnih folklornikov. Na recepciji pa so naredili eno veliko napako. Vmes med naše sobe so nastanili par z vnukinjo iz Slovenije. Še dobro, da smo se razumeli. Zelo moramo pohvaliti receptorja, čistilke in kuharje v hotelu. Vse je bilo super. Naš prvi nastop smo opravili v petek zvečer v mestu Krk. Pred nastopom smo imeli seveda še čas za kopanje, ležanje na plaži, sedenje v »kafiču« ... Ob petih popoldne smo imeli večerjo. Sledila je priprava na nastop. Pomanjkljivo oblečeni ali oblečeni »na pol« folklorno in nekaj civilno smo
se z avtobusom odpeljali do kraja dogajanja. Na avtobusu smo se kostumsko »dodelali«. Program se je pričel ob pol osmih zvečer, mi smo bili dvanajsta skupina. Čakanje je super zadeva. Takrat imaš še vaje nekje v eni ulici, pa sladoled si lahko privoščiš, pa spominek kupiš za domače, pa seveda brez pijače v mesecu juliju ne gre. Nastop je uspel. Vsi zadovoljni smo slekli vsaj del folklorne garderobe, za vsak slučaj, da ne bi pregoreli v telovnikih in »untršnicah«. Pred odhodom v hotel sva se s Kajo še malo peljali do zdravstvenega doma. Niso nama privoščili niti pogleda v
notranjost. Vse smo uredili v reševalnem vozilu. Konec dober - vse dobro. V hotel smo se vrnili še pred polnočjo. Kako naj trideset ljudi pride tiho kot miške v svoje hotelske sobe? Nam je skoraj uspelo. Drugi nastop smo opravili v soboto v mestu Senj. Ker je vožnja do tja trajala skoraj eno uro, smo naše urejanje v folklorno podobo prenesli na avtobus. Na nastop nismo dolgo čakali, smo pa čakali na podelitev zahval. Toda v gostilni za mizo ali šankom čas vedno hitro mine. Na koncu smo se predstavniki vseh nastopajočih zbrali na odru. Bili smo zelo pisana druž-
Skupinska pred avtobusom
Nadaljevanje na naslednji strani
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
ba: Madžari, Latvijci, Bolgari, Turki, Švedi .. .V hotel smo se vračali, kot da bi dobili tekmo. Zadovoljni, srečni, veseli, glasni ... V sobe pa smo spet šli »po mišje«. Vso glasnost smo nato prenesli na obalo. Tam se ni nihče pritoževal. V nedeljo dopoldne smo si vzeli čas za ogled Omišlja. Nekateri smo bili prisotni pri maši. Nekaj se jih je še kopalo. Srečko je čistil avtobus. Nekaj jih je imelo podaljšan nedeljski spanec. Ampak vsega lepega je enkrat konec. Z žalostjo v srcu smo se poslovili od morja. Žalno sejo in sedmino smo imeli na avtobusu. Ker pa pridne spremlja sreča, smo na poti domov zaslužili pet kilogramov mase za čevapčiče. Za »čudno« parkiranje je kazen doletela Kmetijo Bubek. Predzadnji petek v avgustu smo meso in še nekaj dodatkov pridno »uničili«. Avgusta pa nismo imeli prosto. Od osmega avgusta smo bili delovno aktivni na podjetju Ahac (Droga). Čistili smo papriko in si zaslužili nekaj denarja. Ker pa denarja nimamo radi deponiranega, smo že naredili načrt, kako ga bomo že v mesecu oktobru porabili. Petnajstkrat smo se družili ob delu in se spomnili, kako so nekoč delali težaki pri velikih kmetih in kako so eden drugemu hodili pomagat. Kam gremo oktobra, pa povem naslednjič. Tam pa ni morja.
PRIHOD MIKLAVŽA NA DOM
5. decembra bomo obreški folklorniki spet naredili obhod po hišah. Starši nas lahko kontaktirajo (041 951 095) in naročijo prihod Miklavža na dom.
Festival na Senju
Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrež
Najbolj prleška komedija
V naši mali domovini smo narečno zelo razgibani in lahko bi rekli, da vsak potok ali most vpliva na dialekt. Vzemimo primer, da v Ormožu veter »piha«, v Obrežu »piše«, v Središču »puše«, čez Hrvaško mejo pa že »duva«. No, nič za to, saj se vsi razumemo. Če se hočemo. Se pa pri mlajši generaciji opaža, da se narečja izgubljajo oziroma popačijo. Kulturna društva smo tista, ki polagamo veliko vrednost naši preteklosti in zapuščini, zato se tudi narečju ne želimo odpovedati.
Gledališčniki KD Obrež smo že spomladi pričeli pripravljati nov projekt in se posvetili obujanju lokalnega narečja. Tako je v nastajanju najbolj prleška komedija »Gostuvejnska (ženitna) štorija«. V skupini smo sicer pisana druščina iz različnih krajev, a se s pomočjo poznavalcev lokalnega narečja in pevk ljudskih pesmi trudimo s pristno narečno izgovorjavo. V kolikšni meri nam bo to uspelo, boste lahko opazovali že to jesen, saj bodo prve uprizoritve komičnih ženitnih zapletov 12. oktobra v Domu kulture Obrež in 19. oktobra v Sokolani Središče ob Dravi - vsakič ob 19. uri. Spet nas torej pričakujeta dva vikenda smeha. Tokrat vas bo zabavala in nasmejala večja zasedba igralcev, saj v predstavi sodeluje kar 14 igranih likov z 11 igralci. Ali boste opazili, zakaj število likov in igralcev ne sovpada? Prav zanimivo bo po predstavi v Obrežu poklepetati z vami, spoštovani obiskovalci, ko bomo tudi kaj okusnega prigriznili in nazdravili s kozarčkom domačega. Več podrobnosti o razigrani vsebini, ki vas bo zagotovo nasmejala in odgnala vsakodnevne skrbi, pa boste lahko kmalu prebrali v gledaliških listih in na vabilih, dostavljenih v vaš poštni nabiralnik. Komedijo ustvarjamo za vas in vaš obisk bo nagrada ter vzpodbuda za naš trud.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Turistično društvo Središče ob Dravi
Dobrodošli v deželo buč 2019
V soboto, 7. septembra, je pri Oljarni in mešalnici Središče potekala že 17. tradicionalna prireditev Praznik buč - dan odprtih vrat Oljarne Središče ob Dravi. Prireditev se je pričela z nastopom središke godbe na pihala in mažoretk iz Nedelišča. Na odru je potekal bogat kulturno-zabavni program s številnimi nastopajočimi, med katerimi so bili tudi ribič Pepe ter Ansambel Ekart. Posebni gost je bil tudi Masterchef Slovenije 2016 Darko Klemen, ki je v živo pripravljal speciali-tete. Najboljši bučni golaž je letos skuhala ekipa Turističnega društva Mislinja. Vzporedno je potekal ogled proizvodnje bučnega olja, predstavitev društev, predstavitev starih obrti, bogata pokušina jedi z bučnim oljem ali bučnimi semeni, moderna kuhinja s pridihom tradicije, animacija za otroke. Tudi tokrat je Oljarna Središče prireditev odlično organizirala in izvedla ter kljub malo slabšemu vremenu, kot smo ga bili navajeni prejšnja leta, pritegnila ogromno obiskovalcev. Prav tako je letos stojnice s svojo pestro ponudbo napolnilo preko 40 domačih in tujih razstavljalcev.
Nekaj utrinkov z letošnje prireditve pa si lahko ogledate na fotografijah.
Klaudija Bogdan, Turistično društvo Središče ob Dravi
Piknik društva
2. 8. 2019 smo se zbrali na Strasu člani društva, prijatelji, do-natorji in vsi, ki so tako ali drugače povezani z delovanjem Turističnega društva Središče. Na začetku dogodka nas je nagovorila predsednica društva Dragica Florjanič. Povzela je pregled dela za nazaj in se vsem članom društva zahvalila za dosedanje prizadevno delo. Vlila nam je novih moči, poguma, idej in načrtov za delo v prihodnosti. Za jedačo in pijačo so poskrbele pridne roke članov in članic. Kljub slabemu vremenu smo se zbrali v velikem številu. Piknik je potekal v prijetnem vzdušju in tudi naši najmlajši so izkoristili vsak trenutek lepega vremena za igro na igralih ali za nogomet. Ob prijetnem klepetu, jedači in pijači smo istočasno s skupnimi močmi načrtovali aktivnosti za v bodoče. Piknik smo tako v poznih večernih urah pripeljali do konca in si obljubili, da naslednje leto dogodek spet ponovimo.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Aljoša Vodnik , Turistično društvo Središče ob Dravi
Žetev zlatih zrn
Bralci Sredice se verjetno še spominjate lanske žetve pšenice iz 2000 zlatih zrn, ki smo jo lani izvedli v Središču. Takrat smo 4,4 kg pšenice ali 3171 zrn izročili predsednici turističnega društva iz Selnice ob Dravi Ivanki Frešer.
Letos je bila žetev po starih običajih v tem kraju, in sicer 13. julija. Dan prej so bile strahotne nevihte s točo, ki so uničile pridelke na poljih v okolici Ptuja. Organizatorji letošnje žetve so zato s strahom pogledovali v nebo in pohiteli z izpeljavo programa. Podobno kot pri nas so člani turističnega društva pripravili prisrčno dobrodošlico s pogačo in pijačo (iz jabolk). Za srp je poprijela tudi selniška županja, dr. Vlasta Krmelj, inženirka kemijske tehnologije. Obiskovalce so zabavali glasbeniki s Pohorja, uživali smo ob zvokih harmonik. Kot je navada, smo se predstavniki Središča ob Dravi popeljali na žetveno slovesnost z znamenitim središkim kombijem.
Pridelek je bil letos nekoliko manjši, natehtali so 3,8 kg zlatih zrn. Posejali jih bodo pa v Kobaridu, za kar je odgovorna predsednica turističnega društva Kobarid Lidija Koren. Vreme je tega dne zdržalo samo toliko, da so nam gostitelji postregli z okusno kislo juho iz nogic, potem pa so se znova odprle nebeške zapornice. Ponovno smo bili deležni naliva s točo, ki je tokrat uničila koruzo in buče med Ptujem in Gorišnico. Za pot domov smo izbrali staro cesto pod Pohorjem in ugotavljali,
Na žetvi zlatih zrn v Selnici
da bi bilo zanimivo kdaj izpeljati izlet v te kraje, ki jih zdaj ob potovanjih po avtocesti spregledamo. Dodam naj še, da smo v Selnici spoznali tudi njihovo jabolčno kraljico Tjašo De Corti, ki se ji mandat izteče konec septembra, ko bodo ob 22. prazniku jabolk izbrali njeno naslednico. V Selnici je med znamenitostmi jabolčna pot, popeljejo pa vas tudi po poteh kapelic. Njihov kulturni dom nosi ime po Arnoldu Tovorniku. V Kobaridu bo 5. oktobra osrednja turistična prireditev Jestival - to je priložnost za pokušnjo kobariških štrukljev.
KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi
Dan odprtega vrta
Tudi ta dogodek je postal že tradicionalen in vedno se ga veselimo. Sicer se ga udeležujemo večinoma eni in isti ljudje (kot tudi večine drugih dogodkov), ki smo ugotovili, da ob tem vedno kaj novega spoznamo, se naučimo in - da nam je lušno. Naši gostitelji vzamejo te obiske zelo resno in se nanje tudi temeljito pripravijo. Tako je bilo tudi letos, ko smo obiskali kmetijo Krajnčec v Godenincih. Gospoda Krajnčeca nas že večina pozna iz kmetijske trgovine v Središču ob Dravi. Z nami, kupci, je bil vedno prijazen in nam znal tudi svetovati. In tako je še sedaj, ko je šel »na svoje«. 2. julija so nas 20 obiskovalcev prijazno sprejeli na njihovi kmetiji. Pričakal nas je harmonikar z veselimi in poskočnimi slovenskimi melodijami, tako da so nekateri že kar zaplesali. Pogostili so nas najprej s kavico, nato pa popeljali po »proizvodnji«. V kletnih pro-
storih s primerno temperaturo sejejo in pikirajo mlade sadike raznih solat, zeljnic, paradižnika, paprike ... Malo nižje so plas-tenjaki, kjer so že v malo večjih kontej-nerčkih posajene večje sadike. Okoli hiše so polja, zasajena z bujno solato, zeljem, rdečo peso, s paradižnikom, papriko, čebulo ... Po potrebi vso zelenjavo zalivajo z deževnico, ki priteka po žlebih s streh in se zadržuje v veliki cisterni pod zemljo. Zelo zanimivo, iznajdljivo, predvsem pa zahteva mnogo znanja in skrbnega dela. Vse pridelke pa je treba spraviti tudi v promet, a proizvajalcu, ki ima kakovostno robo in je tudi zanesljiv dobavitelj, uspe tudi to. Po končanih ogledih smo bili povabljeni v prijetno ohlajeno jedilnico, kjer nas je že čakala bogata južina in »naš« veseli harmonikar. Malo smo še zapeli in se lotili okusne hrane in pijače. Zelo nam je teknilo! Zahvaljujemo se pri-
Mi	*•
f d
1
Itf ■ i! J
J
#:
1
j
Podpredsednik Joža je gospodinjo počastil z lepim domačim šopkom.
jazni družini Krajnčec za prijetno preživet dopoldan, za vse sadike, ki smo jih lahko odnesli s seboj (moje zelje in solata zelo dobro uspevata), za bogato pogostitev in za vso zelenjavo, ki nam jo velikodušno poklonijo ob naši poletni veselici.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi
Moški izlet
Le zakaj bi bil »moški« izlet, če so pa ženske v večini? Ta poletni izlet poimenujemo tako zaradi teme, ki naj bi zanimala bolj moške, čeprav v sedanjem času res več ni razlike med zanimanjem enih in drugih. Tako se nas je 10. junija »vkrcalo« v avtobus 52 potnikov, od tega 21 moških - torej ženske v večini. Kratka vožnja do Ptuja in ogled najstarejše vinske kleti na Slovenskem. Kot se spodobi: najstarejše mesto ima tudi najstarejšo vinsko klet. Vinogradništvo ima v okolici Ptuja - v Halozah in Slovenskih goricah - že zelo dolgo tradicijo. Orodja, povezana z gojenjem vinske trte, segajo že v obdobje pred našim štetjem. Takrat so jo pridelovali Iliri in Kelti -naši predniki, ko so pa v te kraje prišli Rimljani, za katere je znano, da so bili veliki uživači, se je pridelava žlahtne kapljice nadaljevala. V srednjem veku, obdobju Slovanov, so bili glavni nosilci napredka (in tudi uživanja!) samostanski bratje. Tako so ptujski minoriti že leta 1239 postavili pod samostan vinsko klet in tam tudi negovali najboljša vina - mašna in tista, ki so se pila kar tako - za užitek. Pridelava vinske trte se je potem nadaljevala vse do današnjih dni. Tudi trtna uš, ki naj bi k nam »priletela« iz Amerike v drugi polovici 19. stoletja, je ni uničila. In tako v toplih jesenskih dneh med okoliškimi vinskimi griči veselo odmeva vriskanje razigranih bračev. O vsej tej vinski zgodovini smo si lahko ogledali zelo lep in poučen film v degustacijskem hramu, kjer smo slišali tudi zanimivo predstavitev nekaterih vzorcev vin, ki jih pridelajo v vinski kleti. To smo si pod strokovnim vodstvom ogledali že v začetku. Najprej v ogromnih starih hrastovih sodih, tukajšnji največji je lahko sprejel 22115 litrov, še večjega, s 40410 litri, pa so preselili v vinsko klet na ptujskem gradu, sedaj pa vino hranijo v sodobnih sodih. Med svojimi »zakladi« pa se tukaj lahko pohvalijo tudi z najstarejšo steklenico vina iz leta 1917, imenovano Zlata trta. Med vini se najdejo različna arhivska: laški rizling, sauvignon, traminec, renski rizling, pa sodobni pullus: bela in rdeča vina, penine, posebne polnitve, nagrajena vina ... Dobro razpoloženi smo se kar težko ločili od pri-
Milica Šavora, Društvo upokojencev Središče ob Dravi
Spomin •••
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne oveni, edini val, ki ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
Naše društvo je letos praznovalo visok jubilej, in sicer 70 let obstoja. Ob tej priložnosti smo se spomnili vseh pokojnih soustanoviteljev. Upravni in nadzorni odbor Društva upokojencev Središče ob Dravi je njim v poklon obiskal njihove grobove na našem pokopališču. Prvo brazdo je zaoral gospod Ignac Sever. Njegovo delo so kontinuirano nadaljevali g. Romih, g. Ernest Kreutz, g. Franc Forstnarič, g. Avgust Čulek, g. Jože Kuhar in g. Janko Munda. Vsem smo v spomin poklonili šopke in izrazili iskreno hvaležnost za njihovo delo. Zaželeli smo jim miren in spokojen počitek. Njim v poklon, saj so nam zapustili bogato dediščino, ki še vedno živi.
V ptujski kleti je bilo veselo.
jaznega okolja in se odpeljali proti Markovcem in Šturmovcem, kjer je že prijetno dišalo po pečenih ribah. Naš gostitelj je v veliki ponvi pekel krasne velike postrvi iz tamkajšnje ribogojnice. Saj smo res bili že kar malo lačni in nekateri so godrnjali, ker nas porcije niso že kar čakale na mizi, vendar speči petdeset velikih rib in to tako, da so vse lepo hrustljavo zapečene in tudi do kosti spečene, zahteva svoj čas. Ja, drži tisti rek, da ko si lačen, si drugačen. Siten, namreč (Pa tudi sicer imajo nekateri nelepo navado, da na vsak način iščejo le napake - pri drugih, seveda!). Ko smo si potešili lakoto, poleg rib je bila krompirjeva solata in kruh, pa še kakšno pivce smo si privoščili, smo se še malo sprehodili ob ribnikih in si ogledali vesele ribe, ki za svojo rast rabijo čisto vodo in tudi dobro hrano, kar pa, kot zgleda, v obilici dobijo. Nekateri so si kupili to lahko in okusno hrano še tudi za domov, nekaj pa nas je v Središču zavilo še k Rupertu na sladoled - da ne bi prišli prehitro domov. Mislim, da nam je bilo prijetno in že vabim na naslednji izlet -kmalu po martinovem - 14. novembra.
Člani upravnega odbora smo obiskali grob prvega predsednika DU Središča ob Dravi.
irt
n ? *
SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 17
Minuli dogodki:
6. junija
smo se udeležili srečanja Medobčinske zveze DU Ormož v Podgorcih.
29. junija
je bilo nekaj naših članov na občinskem prazniku Občine Mislinja.
4.-11. septembra
so upokojenci uživali na prijetnem letovanju na Hvaru. 6. septembra
smo razstavljali naša ročna dela na 1. razstavi rokodelcev Pokrajinske zveze DU na Ptuju.
Program DU Središče ob Dravi do konca decembra
Oktober	
4. oktober	Festival za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani: ogled in nastop Upokojenskega pevskega zbora
November	
14. november	Martinovanje po martinovem: Kmečki turizem Breznik, Komarnica pri Cerkvenjaku
December	
2-8. december	Zimovanje v hotelu Delfin v Izoli
Člani Knjižnega kluba Dravulica in prijatelji: Aljoša, Biba, Marija, Stanč in Zdenka
Tilika
Naša Tilika. Bila je poznana in priljubljena v domačem kraju in daleč naokoli. Prijazna, nasmejana, delavna. Udeleževala se je vseh dogodkov in pomagala, kjer je le mogla. Čutila se je dolžno obiskati prireditve, ki so jih pripravljali sokrajani, in večkrat je rekla, da je udeležba ljudi plačilo za ves trud, ki so ga vložili izvajalci. Ko bi se tega le vsi zavedali. Rada pa je šla na prireditve tudi drugam: v Ormož, na Ptuj, v Maribor, Ljubljano in še dlje. Tilika je s svojim priljubljenim prevoznim sredstvom - kolesom - hitela v trgovino, na sestanek, na kuharski tečaj, na njivo, na prireditev v Obrež ali pa kar tako, mimogrede, še na kratek obisk h kakšni prijateljici. Srečanj središkega Knjižnega kluba se je redno udeleževala. Včasih ob našem stalnem omizju v Slaščičarni pri Rupertu z njenim priljubljenim ingverjevim čajem ali pa v mojem Malem raju. Nikoli ni silila
v ospredje, vedno je rekla, da bo ona samo poslušala. Kadar smo med branjem o čem predolgo razpravljali, nas je prekinila: »Tak, zaj pa gremo dale!« In smo brali dalje. Tilika je rada brala in se iz knjig tudi mnogo naučila. Večkrat nam je iz prebranega ali pa iz lastnih izkušenj povedala kakšno življenjsko resnico. V začetku našega druženja smo prirejali bralno-glasbene večere v gostilni Akcija, pozneje pa na literarnih dogodkih v knjižnici v Ormožu ali v Središču. Tilika je vedno sodelovala in lepo brala. Tudi na naših rednih mesečnih obiskih na filmskih čajankah na Ptuju ni nikoli manjkala. Člani središkega Knjižnega kluba Dravulica Tiliko zelo pogrešamo in kar verjeti ne moremo, da nas je tako nepričakovano zapustila. Ob vsaki priložnosti se je spomnimo. Kljub svoji majhnosti je bila velik človek!
Slava, Tilika, Danica, Vesna in Romana
Naši prostovoljki - prijateljici Tiliki Jambrovič
Razdajala si se na vseh koncih in krajih. Vedno si bila prva, nikoli nisi zamudila, vedno si bila zraven, nikoli nisi manjkala. Če smo te vprašale: «Boš?" je bil odgovor: «Bom." Ni nam bilo treba vprašati: „Boš naredila?" Sama si že prej rekla: „Jaz bom to in to."
-	„Rabiš kaj, ti kaj prinesem?"
-	„Ne, ni treba, bom že sama."
Če smo kaj potrebovale, si samo rekla: „To imam jaz, bom ti prinesla."
Če smo kaj potarnale: «Joj, zdaj bo pa treba to ali ono," je bil tvoj odgovor :„Bom ti pomagala."
Povabile smo te na kakšen dogodek ali prireditev in ti si odgovori-la:„Bom prišla, če ti lahko pomagam, veš, da te ne bom gledala, da ti delaš, jaz pa sedim in uživam."
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
Vsako uslugo si hotela vrniti, čeprav si bila ti tista, ki si delala usluge. Nikoli se nisi na nas kregala ali rekla:„To ni prav." Vse si vzela za dobro. Pa bi včasih bilo potrebno, da bi dvignila glas in nam povedala, da kaj ni fer.
Vedno si bila skromna. Znala si nas nasmejati. Vedno si nas postregla in pogostila. Najboljši so bili tvoji flancati. Zelo smo te spoštovale in imele rade. Danes nam je žal, da ti tega nismo povedale.
In še tvoj recept za flancate:
60 dag moke (pol ostre, pol mehke),
1	pecilni prašek, 8 dag sladkorja v prahu, 5 rumenjakov, 1/4 dcl kisle smetane,
2	žlici ruma, sok ene limone ali belo vino, malo soli, maščoba za cvrtje,
sladkor za posip.
UTRIP V VRTCU IN ŠOLI
V slovo Ti liki od sošolcev
Zadnje srečanje sošolcev, ki smo napolnili 80 pomladi, letos pred Občino. Tilika, pogrešali te bomo!
Anita Kosi
Za dober namen
V	Vrtcu Navihanček Središče ob Dravi že četrto leto sodelujemo v projektu Ekošola, ki je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Tako bogatimo čustvene vezi otrok do narave.
V	oktobru 2018 smo za uspešno okoljevarstveno delovanje prejeli mednarodno priznanje - zeleno zastavo, ki jo imamo izobešeno v vrtcu. Zraven drugih tem, ki spadajo v program
Ekošola, vsako leto sodelujemo na temo Krožno gospodarstvo v projektu Jaz, ti, mi za Slovenijo. Z otroki in s pomočjo staršev zbiramo in ločujemo odpadne plastenke od sokov in različnih gaziranih pijač z namenom recikliranja in izdelave novih plastenk. V šolskem letu 2018/19 nam jih je uspelo zbrati 190 kg. Tako smo z zbiranjem dosegli drugo mesto izmed vseh sodelujočih zavodov v Sloveniji. Projekt je humanitarno usmerjen, zato smo z zbiranjem plastenk pomagali zbirati tudi sredstva za Ginekološko-porodniški oddelek splošne bolnišnice Novo mesto za monitor za nadziranje vitalnih funkcij novorojenčka.
Mirjam Simonič
Planinski tabor v Veliki Nedelji
Prišel je junij in z njim tabor »Malih planincev«, ki se ga po-hodniki udeležimo vsako leto. Letos je ta potekal v Veliki Nedelji. Iz našega vrtca se je tabora udeležilo šest otrok. V petek, 14. 6. 2019, smo se zbrali v vrtcu v Veliki Nedelji. Po zajtrku smo se odpravili na kratek sprehod okrog gradu, se pogovarjali o življenju na gradu in si ogledali zunanjost gradu. Po kosilu smo se z vlakom odpeljali do Osluševcev, kjer smo si ogledali železničarski muzej. Zvečer smo si pekli hrenovke in noč prespali v šotorih. Zjutraj smo pospravili in se odpravili na pohod na Drakšl, do turistične kmetije Ozmec. Tu smo imeli malico, si malo odpočili in se vrnili nazaj v tabor. Po kosilu smo razdelili medalje, se posladkali s sladoledom in se počasi odpravili domov, polni lepih spominov na še eno druženje z vrstniki.

32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Polona Rotar Marčec
Bili smo na likovni koloniji
Na vroč in sončen četrtek, 6. 6. 2019, smo se na pot odpravili Lan, Nejc in Polona. Naš cilj, na katerega smo srečno prispeli (in od koder smo se tudi vrnili nazaj v Središče), je bil Ranč Jureš v Babincih. Tam se je namreč v organizaciji Vrtca Ljutomer odvijala 21. likovna kolonija. Zbralo se nas je kar nekaj mentorjev in otrok: iz vrtcev Središče, Ormož, Ivanjkovci, Ljutomer, Mala Nedelja, Cven in drugih. Otroci so ustvarjali v štirih likovnih tehnikah: slikanje s tempera barvami, slikanje na kamne, slikanje s flomastri in kredami ter risanje z ogljem. Posebnost likovne kolonije je bila v tem, da se je odvijala na prostem, v naravi. Likovni motivi so tako bili: narava, kapelica, štorklji v gnezdu, skedenj in stari predmeti. Ustvarjanje je potekalo v sproščenem, tihem in umirjenem vzdušju. Po koncu ustvarjanja smo vse likovne izdelke razstavili in si jih ogledali skupaj z likovnim pedagogom Vitomirjem Kavčičem. Ta je vse otroke pohvalil in jim čestital ob uspešnem zaključku kolonije.
Polona Rotar Marčec
Sprejeli so nas v osnovno šolo
V petek, 7. 6. 2019, so nas malo pred deveto uro pred šolo pričakali učenci in učiteljice prve triade. Ob njihovem ploskanju so Pedenjpedi z vzgojiteljicama Violeto in Polono veselo zakorakali v šolske prostore. Teh smo sicer že vajeni, saj smo bili kot peta skupina vrtca nameščeni v osnovni šoli. Štirinajst bodočih prvošolcev in trije otroci, ki letos še ne bodo obiskovali 1. razreda, so bili toplo in prijazno sprejeti v 1. razred, kjer so nam učenci z učiteljico Valerijo pripravili krajši program in pogostitev. Minimaturanti so jim zapeli tradicionalno pesem »Mi smo minimaturanti« in se veselo napotili še na sprehod po Središču. Zagotovo ste nas takrat slišali, ker smo veselo žvižgali s piščalkami.
Polona Rotar Marčec
Zaključna prireditev vrtca »Sreča je •••«
»Sreča je vrtec. Sreča smo mi. Sreča je med prijatelji. Sreča je v majhnih stvareh.« S temi mislimi so otroci pričeli letošnjo zaključno prireditev vrtca, ki je nosila prav tak naslov. Potekala je v Sokolani, in sicer v ponedeljek, 17. 6. 2019. Najprej smo si ogledali posnetka skupin Bibe in Lunice, sledili so nastopi skupin Prijatelji, Radovedne bučke in Pedenjped. Skupina Prijatelji so zaplesali ob pesmi Ko si srečen, Radovedne bučke ob pesmi Sreča na vrvici, Pedenjpedi pa so pripravili dramatizacijo zgodbe Pika Pikapolonica s spremljavo na mala ritmična glasbila. Na koncu se je s pesmijo in z deklamacijo predstavilo še 14
minimaturantov, ki so te dni že sedli v šolske klopi. Zaključili smo v šolski telovadnici, kjer je otroke osrečila klovnesa
Tinka Šminka, posladkali smo se s sadjem in pecivom ter si zaželeli lepe, dolge počitnice.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Monika Plohl
Poletje v Vrtcu Navihanček
Topli poletni dnevi in razigrani, navdušeni otroci ter sapice vetra so bili kot nalašč za preživljanje aktivnih, ustvarjalnih in zelo zanimivih dni v Vrtcu Navihanček. Poletje je čas, ko se v vrtcu družijo otroci vseh skupin, zato poskrbimo, da otroci skupaj uživajo, ustvarjajo, delijo svoje ideje, veselje. Letošnje poletje smo popestrili z veliko pestrih aktivnosti. Slikali smo morje, morske živali, se učili pesem Midva sva dva gusarja. Igrali smo se na prostem pod senco in se veliko sprehajali v jutranjih urah, ko še ni bilo prevro-
če. Bili smo na obisku pri kuharici in pri vzgojiteljici Heleni, kjer so otroci lahko občudovali živali in jih pestovali. Skrbeli smo za vrt in že pobirali pridelke, ki smo jih z velikim navdušenjem poskusili. Ob slabem vremenu smo si pekli pokovko, palačinke, krompir in si pripravili kino dan. V vročih poletnih dneh nas je hladila limonada, ki so jo pripravili otroci, a najbolj nas je ohladilo kopanje v bazenu, kjer je bilo polno zabave, veselja in seveda škropljenja.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Danici Panič v spomin
Tečejo, tečejo nitke, nitke življenja in nitke blaga, tečejo, tečejo nitke, nitke veselja in nitke gorja. Sam si si stkal to tkanino življenja, sam si si stkal to tkanino gorja.
(prirejeno po pesmi v izvedbi Marije Ahačič Pollak)
V letošnjem juliju so se iztekle nitke življenja naše drage Danice Panič. Svojo tkanino življenja je začela tkati 1. maja leta 1951, ko je kot edinka s svojim prihodom na svet razveselila očeta Vlada in mamo Danico.
Daničine nitke veselja in nitke gorja so tekle ves čas tukaj, v njenem rojstnem Središču, kjer je obiskovala osnovno šolo, se tukaj zaposlila in ostala v svojem rojstnem kraju vse svoje življenje. Vmes jo je pot le za nekaj let zanesla v Maribor, kjer se je šolala na Srednji vzgojiteljski šoli in si pridobila poklic vzgojiteljice. Danica je bila skrbna, predana in ljubeča hčerka, zelo navezana na svoje starše. Mogoče je bil tudi v tem razlog, da si ni nikoli ustvarila svoje družine in imela svojih otrok. Zato pa je Danica za otroke v vrtcu vedno rekla: »To so moja deca.« in bila mnogim kot druga mama. Mi, njena »deca«, pa smo jo klicali »teta Danica«. Tudi po tem, ko nismo več obiskovali vrtca, jo je zanimalo, kaj se dogaja z nami in kako nam gre. Vedno je bila vesela, če je srečala koga od svoje nekdanje »dece« in z njim poklepetala. Danica je vzgojila številne generacije otrok, prvi generaciji se je začela posvečati 1. septembra 1972, ko se je zaposlila kot vzgojiteljica v vrtcu pri OŠ Središče ob Dravi in tukaj delala do upokojitve leta 2009. V vmesnem obdobju, od leta 1988 do leta 2006, je bil središki vrtec sicer organizacijsko priključen k vrtcu Ormož, vendar je ona ves čas ostala in delala v domačem kraju.
Konec letošnjega avgusta bi Danica praznovala 10. obletnico svoje upokojitve in takrat bi zagotovo znova obujala spomine na svojo poklicno pot, o kateri nam je rada pripovedovala Pripovedovala bi nam, kako je z delom pričela v prostorih »stare pošte«, kot domačini rečemo poslopju, kjer je deloval vrtec. Spominjala bi se časov, ko so gradili novi vrtec, kako so se veselili njegove otvoritve in selitve v nove prostore. Pri vsem tem je Danica zelo aktivno sodelovala. Obudila bi nam spomin na to, da je v sedemdesetih letih v Obrežu, v Bedjaničevi hiši ob cesti, delovala enota vrtca, ki ga je vodila prav ona. Spominjala bi se časov, ko je bila daljše obdobje tudi vodja središkega vrtca pri šoli, pa tega, da je nekaj časa edina v kolektivu imela svoj avtomobil, s katerim je vozila sodelavke na seminarje ali na sestanke ali pa prevažala potrebne stvari za vrtec. Spomnila bi se mnogih dijakinj in študentk na praksi, ki jim je bila mentorica, ali pa začetnic, ki jih je skrbno vpeljevala v delo in jim predajala svoje znanje in izkušnje.
Mi pa bi ji povedali, da se je spominjamo kot srčne in tople vzgojiteljice, ki je najraje delala z najmlajšimi otroki, kot dobre sodelavke, ki se vse do odhoda v pokoj ni otepala svojega dela, kot delavke, ki se je rada še dodatno izobraževala, kot vzgojiteljice, ki je imela zelo dobre ročne spretnosti in jo je vedno veselilo izdelovanje dekoracij za vrtec, pa tudi za svoj dom, za sosede in druge. Njena vez z vrtcem je bila tako močna, da je še po upokojitvi rada prihajala na obisk v vrtec pogledat otroke in sodelavce. V svojo tkanino življenja je Danica vpletla tudi delo za druge v lokalni skupnosti in medsosedsko pomoč. Aktivno je delala v krajevni organizaciji Rdečega križa, v Društvu prijateljev mladine Središče in v Društvu za telesno vzgojo Partizan, kjer je vrsto let vodila vadbeno skupino za otroke.
Draga Danica, tvoje nitke veselja in nitke gorja so se iztekle, tvoja tkanina življenja je dokončana. Naj te v večnosti mehko odeva in ti daje miren počitek.
Nataša Zorec, koordinatorica Ekošole
Postali smo Ekošola
V življenju je pomembno, da skrbimo za naše okolje in naravo. Dragoceno je, če ohranjamo naravo za nas in naslednje rodove. Tega se zavedamo tudi na naši šoli, zato izvajamo različne aktivnosti in dejavnosti za varovanje okolja in ohranjanje narave.
Za vso opravljeno delo na področju celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, ki sta namenjena spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med učenci skozi njihov vzgojni in izobraževalni program, ter za aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše je naša šola, OŠ Središče ob Dravi, dobila mednarodno priznanje - zeleno zastavo in s tem naziv EKOŠOLA.
Program temelji na metodologiji 7 korakov, ki jih je potrebno opraviti za pridobitev naziva. Predstavlja torej postopek dela posamezne ustanove, da pridobi oziroma ohrani t. i. zeleno zastavo kot najvišje priznanje oziroma prepoznavni znak, da spada v mednarodni program Ekošola
V šolskem letu 2018/2019 smo na OŠ Središče ob Dravi uspešno zaključili vseh sedem korakov. Sklepno dejanje za pridobitev naziva smo opravili na zaključni prireditvi naše šole, s podpisom ekolistine. To je izjava o eko poslanstvu šole, ki vključuje ključne cilje, ki jih bomo kot Ekošola izpolnjevali. Ekošola predstavlja prostor učenja, življenja in izkušenj. Učencem je potrebno zagotoviti, da si pridobijo uporabna znanja na temelju izkušenj, s pomočjo raziskovanja, poskusov ter pridobivanja praktičnih znanj. V ta namen smo na naši šoli izdelali visoko gredico, šolski vrtiček, kjer lahko na zanimiv in praktičen način uvajamo učence v okoljsko vzgojo in izobraževanje, za kar smo bili nagrajeni v sklopu projekta Šolska vrtilnica.
Program Ekošola bogati čustvene vezi mladih do narave. Preko njega se učijo spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Gre za metodološko in mednarodno primerljiv program z medpredmetnim povezovanjem znanja za življenje, ki razvija odgovoren odnos do okolja, narave in bivanja nasploh. Na pridobljen naziv in prejeto nagrado smo zelo ponosni, saj nam daje dodatno potrditev, da je naš trud in vztrajno vsakodnevno prizadevanje cenjeno in prepoznavno.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
B. Kolbl, U. Vodušek, N. Zorec
Zaključna prireditev šole - »Po Sloveniji«
Učenci in učitelji središke šole smo 20. junija izvedli že tradicionalno zaključno prireditev šole. Prireditev je potekala pod naslovom »Po Sloveniji«. Na njej je bil obeležen dan državnosti, izveden slavnostni podpis ekolistine in podeljena so bila priznanja za šolsko leto 2018/2019, ki so jih učenci dosegli na državni ravni. Gospa ravnateljica je podelila tudi priznanja za častne nazive: naj razred na razredni stopnji je postal 4. r. in naj razred na predmetni stopnji 9. r. Za športnico šole je bila razglašena Maja Podkubovšek (7. r.), športnik šole pa je postal Dino Jelovica (8. r.). Priznanje za naj učenko šole je šlo v roke Kaji Kaučič (9. r.), naj učenec šole pa je postal Lan Kuharič (9. r.).
Prireditev smo nadaljevali z »izletom« po Sloveniji. V tem delu so se predstavili učenci vseh razredov, od najmlajših do najstarejših. Skupaj z mentorji in mentoricami so pripravili točke, s katerimi so nas popeljali po vseh slovenskih pokrajinah. Program je bil popestren z napovedmi posameznih točk, ki so bile vnaprej posnete s strani lokalnih prebivalcev posamezne regije v njihovem narečju.
Voditeljsko delo sta več kot odlično opravila Lea Munda in Leonard Kolarič. Tako smo v kratkem času obiskali našo državo in se ob tem imenitno zabavali. Prireditev so zaključili učenci pevskega zbora z njihovim učiteljem. Dobro razpoloženi in z mislimi na počitnice smo tako zaokrožili še eno uspešno šolsko leto 2018/2019.
ire
Ekošola
SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nataša Zorec
32 
POŠ-eve poletne
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE
znanost in Šport
V času poletnih počitnic smo na Osnovni šoli Središče ob Dravi, v sklopu projekta Popestrimo šolo (POŠ), organizirali počitniške dejavnosti za učence naše šole. Aktivnosti so potekale od 26. junija do 5. julija in od 26. do 30. avgusta. V tem času so imeli učenci možnost aktivno in kreativno preživeti svoj prosti čas, se družiti z vrstniki, s prijatelji, se gibati v naravi, ustvarjati, kuhati ipd. ter se s tem tudi kaj novega naučiti. Prvi teden počitnic smo z učenci nabirali zelišča, vrtičkali, se igrali družabne igre, gibali na svežem zraku in ustvarjali iz odpadnih sladolednih palčk.
iKA UNIJA
tKL^D
Drugi teden smo kuhali sok iz aronije, poslušali in brali pravljice, si naredili kino po POŠ-evo (manjkale niso niti kokice), zlagali smo lego kocke, se šli razne družabne igre ter izdelovali pisane metuljčke in kačje pastirje. Iz kamenčkov in žaklovine smo si naredili družabno igro tri v vrsto, se gibali v naravi in odpravili na pohod k Dravi. Medse smo povabili tudi učitelja Sama Žerjava, ki se nam je z veseljem pridružil. Učenci so pri Dravi zelo uživali. Zakurili smo si pravi taborni ogenj, poiskali palice, nabodli hrenovke in že je dišalo po pikniku. Najbolj pogumni so v Dravi tudi zaplavali. V sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška smo za učence pripravili tudi pravljično urico in izvedli delavnico, kjer so učenci "kravžljali možgane" ob reševanju miselnih iger in nalog. Bili so pravi miselni atleti.
Zadnji teden poletnih počitnic smo vrtičkali, ustvarjali jesensko dekoracijo, se gibali v naravi in iskali skriti zaklad.
Ker smo v času dejavnosti sami skrbeli za naše trebuščke, so učenci poprijeli tudi za kuhalnico in bili pravi mali kuharski šefi.
Bilo je zelo pestro, zanimivo in zabavno druženje. Veliko smo se smejali in neskončno zabavali. V en glas smo se strinjali, da so počitnice prehitro minile.
"Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada."
Antonija Filipič
prvošolčki
V ponedeljek, 2. septembra, je v središki šoli spet postalo živahno. Učenci so se že navsezgodaj veselili ponovnega srečanja in izmenjevali vtise o počitnicah. Prav lepo jih je bilo pogledati. Zbrane je na šolskem dvorišču najprej nagovorila ravnateljica, mag. Jasna Munda, učenci 4. razreda pa so s kratkim programčkom popestrili uvod v novo šolsko leto. Nato smo se delavci šole in učenci pozdravili s prijaznim stiskom roke in polni pričakovanj zakorakali v učilnice. Šolski prag je dobro uro pozneje pogumno prestopilo tudi 16 prvošolčkov. Večina jih je šolo spoznala že v lanskem šolskem letu, ko so v njej obiskovali
P' V .iC .iC s J
\	K t	*	w
V %( I 'v v i
A	A
\f	
	
	
	
J	
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Nadaljevanje s prejšnje strani
vrtčevsko skupino Pedenjped, tako da se v njej že počutijo domače. Ker pa je postati učenec pomemben mejnik v življenju, smo se v šoli potrudili, da bo prvošolčkom in najbrž tudi njihovim staršem ta dan še dolgo ostal v spominu. Zbrane je v šolski jedilnici najprej pozdravila ravnateljica, ki je učencem zaželela prijetno počutje v šoli in veliko uspeha pri učenju, staršem pa dobro sodelovanje s šolo. Čim bolj uspešno delo je prvošolčkom in učiteljicama v svojem nagovoru zaželel tudi župan Jurij Borko.
Sledil je kulturni program, ki so ga v dneh pred začetkom šolskega leta marljivo pripravljali lanskoletni tretješolci. Zaigrali so igrico Medvedek gre v šolo, deklamirali pesmice, zaigrali na klarinet in zaplesali.
Preden pa so otroci zares postali čisto pravi učenci, pa so morali dokazati še, da so dovolj močni, da lahko nesejo šolsko torbico, in prehoditi simbolično pot do šole. Ko so pogumno premagali ovire na poti, jim je ravnateljica izročila medaljo in jim čestitala, da so postali »prvi na šoli«. Čestitkam sta se pridružila tudi razredničarka, ki je učencem nadela še rumeno rutico, da bodo
čim bolj varni v prometu, in župan, ki jih je razveselil z darilom občine.
Prvošolčki so nato sledili sličicam čebelic Lili in Bineta ter njunih prijateljčkov do svoje učilnice, starši pa so prisluhnili informacijam in napotkom šolske svetovalne delavke. Ko so se kasneje pridružili svojim prvošolčkom v učilnici, so jih ti že presenetili s kratko pesmico, ki so se jo naučili v njihovi odsotnosti. Z učiteljico Violeto in svetovalno delavko Tadejo so se v času, ko se je razredničarka pogovarjala s starši, poigrali na šolskih igralih.
In kot se spodobi za takšen poseben dan, je učence ob koncu v jedilnici čakalo še sladko presenečenje - tortica z njihovim imenom. Sledilo je še skupno fotografiranje in nato so prvošolčki veseli hiteli domov, da o prvem šolskem dnevu povedo še ostalim najbližjim.
Za našimi prvošolčki sta že skoraj dva tedna pouka. Prav marljivo delajo, so sproščeni in razigrani. Povedo, da jim je v šoli lepo. Vsi zaposleni na šoli se bomo trudili, da bo tako tudi v bodoče, in se veselimo druženja in dela z njimi.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Zahvala za pomoč pri urejanju šolske okolice
V šoli in v vrtcu se zelo trudimo, da bi bila naša igrišča in ostala šolska oz. vrtčevska okolica čim lepše urejeni. Pri tem veliko postorimo sami. Za pridobitev potrebnih sredstev, s pomočjo katerih urejamo tudi našo okolico, se prijavljamo na različne razpise in organiziramo številne aktivnosti za zbiranje sredstev v šolski oz. vrtčevski sklad (npr. akcije zbiranja odpadnega papirja, božično-novoletni bazar, dobrodelne prireditve, pridobivanje donatorjev ...).
Občasno pa nam pri urejanju okolice priskočijo na pomoč tudi drugi.
Tako smo morali letos na šolskem igrišču žal odstraniti obe lipi, ker sta bili drevesi okuženi in zanju ni bilo več pomoči. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi, med katerimi so bili tudi starši naših učencev, so nam velikodušno pomagali pri odstranitvi in odvozu obeh dreves. Cestno podjetje Ptuj pa nam je brezplačno pomagalo pri urejanju tega dela igrišča, saj so odstranili drevesne panje, pripeljali zemljo in jo izravnali. Prav tako brezplačno so nam uredili drenažo med asfaltnim igriščem in potko do šole, kjer je ob obilnejšem deževju dalj časa zastajala voda. Pri pridobitvi te brezplačne storitve Cestnega podjetja Ptuj sta se zelo potrudila starša našega učenca, Suzana in Boštjan Potočnik. Občina Središče ob Dravi pa nam je podarila novo igralo za igrišče pri šoli in dve novi igrali za igrišče pri vrtcu, ki jih otroci z veseljem uporabljajo, kar lahko vidite tudi na fotografijah. Želimo si, da bi kmalu dobili tudi nadstrešek nad učilnico na prostem, ki jo imamo urejeno na vzhodni strani šole. Vsem, že omenjenim v tem prispevku, se iskreno zahvaljujemo za njihovo pomoč. Zahvaljujemo pa se tudi vsem donatorjem
in sponzorjem šolskega oz. vrtčevskega sklada ter vsem občankam in občanom, ki nam pomagate z zbiranjem odpadnega papirja, s prostovoljnimi prispevki na naših prireditvah ali kako drugače.
Vsi skupaj se namreč zavedamo, da kdor vlaga v otroke, vlaga v našo prihodnost.
P. S.: Jesensko akcijo zbiranja odpadnega papirja po krajih naše občine bomo izpeljali v Tednu otroka, en dan med 7. in 11. oktobrom. O natančnem datumu vas bomo še obvestili.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Simona Sakelšek, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi
Knjižnice in knjige vabijo
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož v letu 2019 že štirinajstič zapored izvaja bralni projekt Bralna značka za odrasle. Letošnja tema je pisana na kožo ljudem, ki radi potujejo in tudi tistim, ki bi radi spoznavali domače in tuje dežele ali pa zgolj prebrali kakšen popotniški nasvet oziroma dobili idejo za oddih. Rdeča nit bralne značke je tako povezana s potopisjem. Za opravljeno bralno značko je potrebno do 26. novembra 2019 prebrati 5 knjig s seznama, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, in izpolniti ter oddati bralno mapico, ki je na voljo v vseh naših knjižnicah. Lahko pa preberete tudi kakšno drugo delo avtorja s seznama, ali pa delo na temo potopisja ter ga vpišete v bralno mapico, ki jo oddate v katerikoli izmed naših knjižnic. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in knjižnih nagrad bo v začetku meseca decembra. Prav tako nismo pozabili na naše najmlajše in mlade bralce, ki so pridno prebirali knjige za Pikino bralno značko, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Knjižnico Velenje. Zatorej brž v knjižnico prinesite izpolnjene Pikine bralne beležke, saj je Pika Nogavička sporočila, da se veseli srečanja in da bo svoje bralne značke in nagrade podelila na prireditvi, ki bo 24. oktobra 2019 v Ormožu. Mlade bralce pa bo o samem dogodku pravočasno tudi pisno obvestila.
Z mesecem oktobrom pričenjamo v Krajevni knjižnici Središče ob Dravi s pravljičnimi urami, ki bodo potekale drugo sredo v mesecu s pričetkom ob 17. uri. Prva pravljična ura v tem šolskem letu bo 9. oktobra ob 17. uri. 23. oktobra 2019 ob 18. uri prav tako vabljeni, da nas obiščete v središki knjižnici, saj pripravljamo literarni večer s Ferijem Lainščkom, prekmurskim avtorjem, ki piše in ustvarja tako za odrasle, mladino in otroke. Z avtorjem se bo pogovarjal urednik založbe Litera Orlando Uršič, gosta bosta spregovorila o pisateljevem opusu in tudi o njegovem najnovejšem kriminalnem romanu z naslovom Zadoščenje, ki je izšel v poletnih mesecih. V želji, da za uporabnike knjižnice, pa tudi tiste, ki to še niste, izboljšamo svoje storitve, smo se v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož odločili, da vas povprašamo za vaše mnenje. Vabimo vas, da izpolnite vprašalnik o zadovoljstvu uporabnikov z našimi storitvami na spletni strani knjižnice ali v tiskani obliki (najdete ga v posameznih knjižnicah) ter nam tako pomagate pri oblikovanju izhodišč za nadaljnjo ponudbo knjižničnih storitev. Anketa je anonimna, k izpolnjevanju vabimo tako člane kot nečlane knjižnice.
Tokrat vam knjižničarji priporočamo v jesensko branje:
Leposlovje in strokovno gradivo (za odrasle)
- Lara, Paukovič: Malomeščani. Litera, 2019.
Drugi roman pisateljice in publicistke, ki piše tudi kratke zgodbe in je zadnje čase vse bolj prodorna novinarka tednika Mladina. V ospredju romana je feminizem in z njim povezana najrazličnejša vprašanja; o odločitvi za zvezo, kariero, otroka oziroma družino. Skratka o izbiri, o kateri odloča ženska.
-	Sebastijan, Pregelj: V Elvisovi sobi. Goga, 2019.
Roman o odraščanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepričljivo prikaže obdobje osamosvajanja naše države.
-	Harriet, Tyce: Rdeča pomaranča. Učila, 2019. Kriminalni roman.
-	Petja, Rijavec: Najini valovi. Miš, 2019. Roman. Zakonski par, ki se je pred časom rokoval z abrahamom, se znajde na prelomnici. Ko se njuna hči Brina osamosvoji in odseli, ugotovita, da nista srečna in da potrebujeta spremembo.
-	Leila, Slimani: Uspavanka. Mladinska knjiga, 2019. Roman z napeto zgodbo, ki se sprašuje o materinstvu in starševstvu v sodobni družbi, o povezavi med denarjem in srečo ter o razrednih in kulturnih razlikah.
-	Camilla, Lackberg: Zlata kletka. Učila, 2019. Kriminalni roman.
-	Lia, Louis: Nekje blizu sreče. KMŠ, 2019. Ljubezenski roman.
-	Tatjana, Šubic: Mlečni izdelki narejeni doma. Kmečki glas, 2019. Priročnik.
-	Martin, Middeke: Kako znižati visok krvni tlak brez zdravil: prepoznajte dejavnike tveganja in jih izločite. Ara, 2019. Priročnik.
Knjige za mladino, otroke
-	Jorge, Bucay: Priklenjeni slon. Mladinska knjiga, 2019.
-	Slavko, Pregl: Odprava zelenega zmaja. Beletrina, 2019.
-	Guinnessova knjiga rekordov 2020. Učila, 2019. Enciklopedija.
-	Mojiceja, Podgoršek: O dečku, ki je sanjal velike sanje. Epistola, 2019. Slikanica o arhitektu Jožetu Plečniku.
-	Jeff, Kinney: Dnevnik prijaznega mulca. Dnevnik Nejca Svetka. Grlica, 2019. Mladinski roman.
-	Igor, Karlovšek: Preživetje. Miš, 2019. Mladinski roman.
Dragi bralci, vabljeni na bralna potovanja v naše knjižnice, spremljajte pa nas tudi na naši spletni strani ter na profilu Facebooka in Instagrama.
DELOVNI ČAS
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Ponedeljek, torek, sreda, petek: 8.00 -17.00 Četrtek: 8.00-19.00 Sobota: 8.00-13.00
Krajevna knjižnica Središče ob Dravi
Ponedeljek, sreda, četrtek: 13.00- 18.00
irt
n ? *
SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 25
za vse živali ni dovolj domov steriliziraj / kastriraj
©ž&r AKCIJA STERILIZACIJ/KASTRACIJ PSOV IN MAČK
VETERINARSKA AMBULANTA VERNIK
(Moškanjci, Sv. Tomaž)
od 1. 9. do 31. 10. 2019
20% POPUST
kupon
pri ceni storitve
ZA POPUST DOBITE V VETERINARSKI AMBULANTI ALI POKLIČETE NA:
-	031/376-042 - Veterinarska ambulanta Vernik
-	031/376-567 - Društvo za zaščito živali Pomurja Pokličite nas tudi, če se vaše mačke ne pustijo ujeti.
Po končani akciji bomo izžrebali 5 nagrajencev,
Hvala vam!
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA
petek, 4. 10. 2019
• PRVI PETEK V MESECU: LAN OD SEMENA DO TKANINE - Teta Marta Gregorc
© 10.00-12.00
^ Tržnica Ormož Q Občina Ormož in Teta Marta
petek, 4. 10. 2019, do nedelje, 27. 10. 2019
• RAZSTAVA LOKALNIH IZDELKOV OTROK IN UČENCEV VRTCEV IN OSNOVNIH ŠOL DESTINACIJE JERUZALEM SLOVENIJA NA TRŽNICI ORMOŽ
© v času obratovanja Tržnice Ormož ^ Tržnica Ormož
Q Glasovanje za najizvirnejši avtorski izdelek Destinacije Jeruzalem Slovenija bo potekalo vsak mesec z različno tematiko, vezano na Destinacijo Jeruzalem Slovenija: oktober - lokalni pridelki in izdelki; november - martinovanje, Martinov sejem in Tržnica Ormož; december - Praznična Destinacija Jeruzalem Slovenija. Glasujete na Tržnici Ormož. Avtorji prvih treh izdelkov z največ glasov bodo prejeli praktične, z lokalnim okoljem povezane nagrade.
V SKLOPU 2. VIKENDA ODPRTIH VRAT DESTINACIJE
JERUZALEM SLOVENIJA DOGODKI TUDI NA DESTINACIJSKIH TRŽNICAH:
petek, 25. 10. 2019
•	CELODNEVNA TRŽNICA ORMOŽ
O 8.00-15.00 ^ Tržnica Ormož Q www.ormoz.si
•	6. VEČER PRLEŠKE KNJIGE IN VINA
© ob 20.00	^ Tržnica Ormož Q kudprasila.si
sobota, 26. 10. 2019
•	TRŽNICA SREDIŠČE OB DRAVI
© 8.00-12.00 ^ Središče ob Dravi Q www.sredisce-ob-dravi.si
• PREDAVANJE: VIDRA IN BOBER, skrivnostna prebivalca naših voda
© ob 17.00	^ Tržnica Ormož Q http://lutra.si
[TTä^B gJOT^™
(uL

Občina Ormož Občina Središče ob Dravi Občina Sveti Tomaž

m/f * ■ djifl».
PRVI PETEK V MESECU OKTOBRU:
LAN OD SEMENA DO TKANINE
Teta Marta Gregorc bo predstavila svoja znanja in izkušnje obdelave lanu.
Organizatorji: Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi, Občina Sveti Tomaž, Teta Marta Gregorc, Kud PRASILA, TIP Sveti Tomaž, Inštitut Lutra.
JERUZALEM
SLOVENIJA
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
Samo Žerjav
»In - pride dosti turistov sem?«
Takole so me spraševali kolegi iz osrednje Slovenije, ko so svoj vinsko-kulinarični obisk teras in vertikal v jeruzalemskem okolišu na moje vztrajanje začinili še s klasičnim »brzičkanjem« na Grablenskem - in bili navdušeni.
Ja, ni jih dosti, jasno, da ne. Kar je dobro, če vprašamo malo bolj ortodoksne naravovarstvenike. No, kak evro bi že lahko stržili na račun vse številčnejših domačih in tujih radovednežev, ki jih pot, slučajno ali zahvaljujoč projektu Destinacija Jeruzalem, namensko zanese tja dol v dravski poplavni gozd. Počakajmo ... Krajinski park bi znal zadeve usmeriti v pravo smer. Čas pa teče.
Medtem ko so se, če sem lahko malo kritičen, Srjanci (z nekaj častnimi izjemami) namakali v varnem zavetju kopališč in bazenčkov, smo se manj urbanizirani občani (zadnja leta z močnim zastopstvom Ormožanov) namakali predvsem na Grablenskem. Izpostavljam dva organizirana dogodka. Big Jump ali Veliki skok, ki ga od leta 2002 koordinira Evropska rečna mreža, je imel simbolni, ekološki pomen. Evropske reke niso v najboljšem stanju, a zadeve se zadnja leta vendarle izboljšujejo. Redke srednjeevropske reke, posebno v srednjem in spodnjem toku, ponujajo možnost kopanja - Drava pri nas je med njimi. Na ne ravno vroč julijski dan se nas je 30 zanesenja-
kov, podobno kot par kilometrov nižje v Varaždinu, skupinsko pognalo vanjo. Letos avgusta smo gostili še ormoške študente, ki so v okviru zdaj že prepoznavnega festivala Ofak en dan namenili aktivnemu preživljanju prostega časa ob, na in v vodi. Napolnili smo prodnate plaže kot v starih dobrih časih; supi, kanuji, skakalnica ... jesti, piti, žur - a vendar, ob odhodu so številni obiskovalci, kot se spodobi, pustili le - stopinje. Sonaravno. Butično. Mirno. Spoštljivo. Tako nekako se bo treba iti turizma tam spodaj. Če že.
Samo Žerjav
Micika na Triglavu
V avgustu je do avtorja tega prispevka kot strela z jasnega prišla novica, da je, če citiram: »Šefova Micika v enem dnevi dojšla na Triglav.« Zadevo sem nemudoma preveril. In res, sin Matjaž je objavil par slik na znanem družbenem omrežju. Kako je to mogoče? Spomnim se svojih pohodov na sveto goro Slovencev, ki so trajali dva, ali pa celo tri dni.
Matjaž se je z veseljem odzval, da nam poda nekaj informacij in vtisov s poti, ki je bila rojstnodnevno darilo za mamino šestdesetletnico. »Mama, dva tedna imaš časa, da se malo pripraviš, greva na Triglav,« ni ovinkaril Matjaž. Datum pohoda je bil določen vnaprej: 10. avgust. Pot, po kateri po navadi goro osvojijo novinci, je tista najmanj nevarna, s štartom na Rudnem polju (Pokljuka). Micika, do tedaj brez kakšnih vidnejših planinskih izkušenj, in Matjaž sta na pot krenila že ob 3. uri zjutraj iz Obreža, s prvimi planinskimi koraki pa sta v gosti jutranji megli pričela ob 5.30. Tisti, ki poznate ta južni pristop, ki se vije najprej mimo Vodnikove koče, čez čas pa doseže Kredarico, veste, da se kar vleče. Za silo se je vreme zjasnilo šele zadnjo uro pred osvojitvijo veličastne gore - ki je bila malo po poldnevu obreško obarvana. Zgoraj ni bilo časa za daljši počitek; toliko pač, da se uredijo misli in čustva, naredi par fotk, potem pa hitro nazaj, saj avgustovski dnevi niso več tako zelo dolgi. V dolino, na Rudno polje, sta Micika in Matjaž prispela ob 20. uri. Konec dober, vse dobro.
Pravijo, da bi vsaka zdrava odrasla oseba zmogla preteči mali maraton (21 km). Velja to tudi za vzpon na Triglav? Presodite najbolje tako, da v spremstvu nekoga z izkušnjami poskusite tudi sami!
SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
32 
Stanka Ho/v.at,iDrUŠ.tVo. z.a. t.ejesno vzgojo .Pa.rtiZan.S/edjš.č.e. ob .Dravi
Pred odhodom v Varaždin
Samo Žerjav
Jesen & fusbal
Dragi ljubitelji okroglega usnja (čeprav so sodobne žoge že zdavnaj iz umetnih materialov)! Mariboru ni uspel veliki preboj v Ligo prvakov, iti gledat Hajduka ali Dinama v Varaždin tudi ni ravno nek presežek, do vstopnic za špansko ali pa angleško ligo je malo težje priti, tako da je navijanje za središke »zelene« še vedno najbolj »komot«. Naši so nogometno jesen pričeli z lepim, celo rekordnim številom ekip, ki so pripravljene na nove zmage in podvige. Poleg članske ekipe, ki v uvodu v sezono domuje v zgornji polovici lestvice 1. MNZ Ptuj (trener ostaja Krešo Žnidaric), se našega vzpodbujanja lahko veselijo še ekipe U13, U11, U9 in U7, za katere skrbijo Smiljan, Goran, Robi in Andrej. Trend naraščanja števila mladih nogometašev (in nogometašic) je razveseljujoč. Z veseljem sporočamo, da zmage to sezono lovi tudi združena ekipa (Saj ni res, pa je!) Ormož-Središče - v kategoriji U15. Najbolj veselo novico smo tokrat pustili za na konec. Klub je bil uspešen na razpisu Nogometne zveze Slovenije za sofinanciranje namakalnega sistema na glavnem igrišču, svoje je dodala še občina in sponzorji; hvala vsem. Zadeva že deluje! Pa še to: Članski derbi z Ormožem bo na sporedu v soboto, 12. 10. 2019, s pričetkom ob 15. uri - pod lipo! Na nove zmage!
Ko je rezultat še v drugem planu (ekipa U13)...
Aktivno poletje DTV Partizan
V Društvu za telesno vzgojo Partizan smo bili tudi v tem poletju zelo aktivni. V začetku junija smo se podali na Veliko planino ter se udeležili vaških iger v Mislinji. V avgustu smo se zdaj že tradicionalno množično s kolesi podali v Varaždin na Špancirfest.
Maja Lašič
Kirgizija
»Maja, kam že ti to greš?« je bilo vprašanje, ki mi ga je mama postavila še večkrat po tem, ko sem ji že nemalokrat povedala, da imava s fantom za letni dopust planirano Kirgizijo. Pa ne samo mama, zdelo se mi je, da nikomur ni bilo preveč jasno, kam greva in zakaj bi kdo sploh šel tja.
Kirgizija, bivša Sovjetska zveza, ena od tistih držav, ki se konča na »stan«. Kirgizistan. Za ljubitelje gora, še neraziskani raj. Kirgizija je gorata država v Centralni Aziji, o njenih lepotah so govorili že za časa trgovanja po Svilni poti. Skoraj večina njenega površja je na nadmorski višini več kot 1500 m, slaba polovica pa na višini nad 3000 m. Čez večji del države se razprostira skoraj 3000 km dolgo gorovje, ki s ponosom nosi ime Nebeško gorovje ali Tjanšan. V njem se najvišji vrhovi vzpenjajo več kot 7000 m visoko. Ravnega površja je malo, omejeno je na posamezne kotline, ravnine ob rekah Ču in Talas. Gore, ki jih domačini skoraj ne opazijo in so bile v času Sovjetske zveze dostopne le sovjetskim alpinistom, ponujajo nam, razvajenim zahodnjakom, doživetja, ki jih v Evropi in Severni Ameriki skorajda ni več. To pomeni biti sam v gorah, brez množic - še več, ponujajo celo prve pristope na še ne osvojene vrhove na odmaknjenih območjih na meji s Kitajsko.
Prijazni in neustrašni ljudje, nomadsko življenje, spanje v jurtah, prekrasne široke alpske doline, visoki prelazi, turkizna ledeniška jezera in zasneženi vršaci so le del vrhuncev potovanja po tej pravljični deželi. Tako hitro, kot se tam spreminja narava, je nekaj, kar si želi vsak popotnik. Od zasneženega jutra na 3000 m, ko »zmrzljivci« kot jaz rabimo dve bundi, pa vse do kopanja v jezeru na 2300 m še isti dan. Kirgizija me je v vsej svoji prvinskosti očarala. Je pravi naravni biser v osrčju Azije in vsak kraj, ki sva ga obiskala, je bil nekaj posebnega. Glavna asociacija in najlepši spomin na Kirgizijo mi bo za vedno ostalo jezero Song Kul na višini 3000 m, ogromno jezero, ki meri v dolžino kar 29 km. Kamor seže pogled, so širni pašniki in na njih črede z nešteto konji, ovcami, kozami in govedom. Pastirji so na konjih, v spremstvu zvestih psov. Popolna divjina ... Jurte se čudovito zlivajo s pokrajino. Okoli in okoli jezera so visoke gore, ki onemogočajo enostaven dostop do jezera. Ampak ne samo dnevi, tudi noči v tej divjini ne ponujajo nič manj. Mlečna cesta in zvezde, ki so videti tako blizu, da imaš občutek, da bi se jih lahko dotaknil, nikogar ne pustijo ravnodušnega.
Kirgizija ni dežela vrste »videti, obkljukati in oditi za vedno«, temveč odlična dežela, v katero se lahko vedno znova vračamo, idealna, da v njenem miru in spokoju, daleč od ponorelega sveta spet srečamo samega sebe izpred kdo ve koliko časa. V kolikor iščeš aktiven odklop, kjer pozabiš na skrbi moderne družbe in bi si želel videti jezera v malo drugačni barvi, se nagledati pettisočakov in vonjati rožice na skoraj 4000 m, potem pojdi v Kirgizijo. Ne bo ti žal. Nama ni.
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
KOLEDAR PRIREDITEV oktober-december 2019
OKTOBER
6. 10.	Dan odprtih vrat
Pri gasil. domu Središče (PGD Središče ob Dravi)
12. 10. ob 19. uri	Gledališka igra »Gostuvejnska štorija«
Dom kulture Obrež (Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrež)
19. 10. ob 19. uri	Gledališka igra »Gostuvejnska štorija«
Sokolana Središče ob Dravi	(Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrež)
19.	10. ob 19. uri	Kostanjev piknik
Pri brunarici v Godenincih	(Rekreacijsko društvo Godeninci)
20.	10. ob 10. uri	Slovesna maša ob 500. obletnici posvetitve Župnijska cerkev župnijske cerkve
sv. Duha na Grabah
26. 10. ob 18. uri	Prireditev ob 10. dnevu gasilcev
Sokolana Središče ob Dravi	(GZ Središče ob Dravi)
27. 10. med 9. in 12. uro	Dan odprtih vrat
Pri gasilskem domu Obrež	(PGD Obrež)
NOVEMBER	
9. 11. dopoldan	Martinova sobota
Pri Oljarni Središče	(Turistično društvo Središče ob Dravi)
16. 11. ob 19. uri	Martinov koncert
Sokolana Središče ob Dravi	(Godba na pihala Središče ob Dravi)
29. 11. ob 18. uri	Pletenje adventnih venčkov
Gasilski dom Središče	(PGD Središče ob Dravi)
DECEMBER	
7. 12.	Dobrodelna prireditev devetošolcev
Sokolana Središče ob Dravi	(OS Središče ob Dravi )
Določeni dogodki in datumi dogodkov se lahko še spremenijo. Informacije o vseh prireditvah, kakor tudi nepopolne in spremenjene podatke o prireditvah, lahko redno spremljate na spletni strani Občine Središče ob Dravi.
M:1* fi i "lljfll
OBREZOVANJE DREVES	V
POSEK IN SPRAVILO LESA SANACIJA GOZDOV
GOZDNO GOJITVENA DELA KOŠNJA TRAVE
PRODAJA DRV ZA KURJAVOU5CENJE 0Kqm.EE
KOŠNJA TRAVE
gffiUSlCIS, d.0.0
Torriažičeva Bjjpl 2310 SlovTBistrica
(02) 62 04 659
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi	jpljjlij
AVTO CIPI AGRO Almir HAMZIC s.p. Partizanska ulica 12 D 2277 Središče ob Dravi
GSM: 031 829 209
PRI NAS NAJDETE:
-IGRAČE
-VSE ZA VRT, VRTNA TEHNIKA
-VSE ZA DOM, AKU ELEKTRO ORODJA
Geo • Teh Toni Jelovica s.p.
■ !fi T WMlF. KJI HC«*« {Ätiat jI .JfJ.^fiiT.J,
M: 041443140
ENŽENIRJNG ZA PODROČJE GRADfiEJJlH IN DRUGIH UPRAVNIH STORITEV
PROJEKTIRANJE h»
GEODETSKE STORITVE ujfliiivi mej
tttfrftal^HBfe	aiodtteWiürtt
\f	Hfcaličbe
rod»	|\ , T	evid-antiranja G Ji
Hhfikttric 1 W ^	iiravngva rrteje
NEPREMIČNINE
lidalavs&neijetikiliiikainle " ^	Kimava mqje
V r a zo.ya uI. 1 2, 22 7 0 Ormož
i wto u*dd«> urörai

32 
irt
n ? *
SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 31
Frizerski Studio Moni
Žensko, moško in otroško striženje Barvanje las in pramenov Fen-frizure in svečane pričeske Trajne in vodne ondulacije Ličenje s kozmetiko CARLO BAY
Monika Kocuvan, s.p.
Šolska ul. 21, Središče ob Dravi 041/880 174, 02/719 01 24
E-mail: friz.studio.moni@gmail.com
kem^fn
Hvala za vaše zaupanje in se priporočamo.
www.frizerski-studio-moni.si
VESNA ŽERJAV, dopolnilna dejavnost
nct fcmetij'í
03% BU 007
OBRO£ DOMAČE.
RAČUNOVODSTVO
LEKTORIRANJE
vseh vrst besedil
PREVAJANJE
(nemščina, angleščina)
Boštjan Kranjčec, s. p. I bostjan.kranjcec@gmail.com I 031 439 507
Slaščičarna in okrepčevalnica
»PriRupertu«
Slovenska c.53, 2277 Središče ob Dravi www.slascicarna-rupert.si
Aleksandra Ozmec s. p. telefon: 02 71 90 593 prenosni telefon: 031 59 94 30 e-naslov: slascicarnarupert@gmail.com
ROBERT JAKLs.p. IZDELOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV Modrinjakova ulica 4 SI-2277 Središče ob Dravi Tel.: +386(0)271 91 282 Fax: +386(0) 271 91 582 e-mail: jakl@siol.net
32 SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi
jpljjlij
AVTOR: JOŽEK
IZDELOVALEC KARTONSKE EMBALAŽE
OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI
MODEL, OBLIKA
NAŠA IGRALKA (MARINKA)
NAPAKA PRI VODENJU ŽOGE V KOŠARKI
NAŠ AKADEMSKI KIPAR, LIKOVNI PEDAGOG
TONE KUNTNER
ZATOPEK EMIL
CITATELIICA
KRAJ VZHODNO OD LJUBLJANE
KAREL OSTIR
NAŠA PEVKA PINTERIČ
POLMER VČRTANEGA KROGA
NABIT DELEC ATOMA
IZREZ FILMSKE SLIKE
PREBIVALEC IRAKA
VRHUSKI ŠPORTNIK
DNEVNIK POSLOVANJA, DELA
VELIKA HIŠA Z VRTOM
MOZOLJ, MOZOLJAVOST
IMETJE, LASTNINA
BRAT ZAKONCA
PRVA IN ZADNJA ČRKA
IZVIR, VODNJAK
KDOR KAJ NAJDE
EDVARD KOCBEK
PREBIVALKA IHANA
CERKVENI PEVSKI ZBOR
DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI
ELIPSASTA KROGLA
AMERIŠKA IGRALKA SHERIDAN (IZ ČRK: NAN)
TEŽJE BESEDE: AKTANT, KOTLA, OSTVAR
GLIVIČNA KOŽNA BOLEZEN, SOOR
MORSKI ČLENONOŽEC
VODNI VRTINEC
AKORD IZ TREH TONOV
NAŠI RAZGLEDI
SVELOBNI POJAV OB NEVIHTAH
AZIJSKI VELETOK
NAŠ REŽISER ŠKODLAR
VEČJA PROMETNA POT
NAŠ PISATELJ INGOLIČ
ORANJE (ZASTARELO)
KOKOŠ NESNICA
LJUBLJANSKA GALERIJA
RISOVA SAMICA
STARO -
ŽIDOVSKI KRALJ
TRAVI PODOBNA RASTLINA
STAVCNA PRVINA, DELOVALNIK
SIMON AŠIČ
PISEMSKI NASLOV
TELOVADNA PRVINA
PREPROSTA POPOTNA TORBA ZA ČEZ RAMO
KRIŽANKE BISTRIJO UM
NAŠ SKLADATELJ PREGL
R ešitev križanke (geslo iz osenčenih poj) prepišite na dopisnico in jo pošljite do 10. 12. 2019 na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme darilni paket podjetja Gradbeni center Sejateh iz Ormoža.
SLOG, STIL
BARVA KOŽE
SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Jelka Zidarič Trstenjak - v. d. odgovorne urednice, Samo Žerjav - pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica Žerjav. Jezikovni pregled: Tina Zadravec. Tisk: Emporio, d. o. o. Naklada: 800 izvodov. Naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, elektronska pošta: urednistvo.sredica@gmail.com. Fotografijo na naslovnici je posnela Verica Lazar, ISSN 1855-7511.