"Pionirji živimo srečno življenje"
pravijo pionirji, ki letujejo na Vranskem pri Celju
Prav tatko neopazno, kot so pred ted-ni zapustili Ptuj, so se te dni vmili v Ptuj pionirji, ki so bili na tritedenskein letovanju na Vranskem pri Celju. To skupino je* tdkoj zamenjala nova, še številnejša skirpina pionirjev, Ker go-tovo vsakogar zanima način. kako otro-ci letujejo in kako se zabavajo, bomo seznanili naše čitatelje, starše in prija-telje otrok z njihovim pestrira življe-njem v počitniški koioniji na Vransikein, odnosno sploh z življenjem pionirjev v počitnižkih  kolonijah.
Letovanja pionirjev so bila letos pri-pravljena še skrbneje in v še večjem številu kaJcar lani. Letos je bilo orgam-ziranih za sloveTiske pionirje saino v LR Sloveniji okoli 5 centralnih, republi-šikih in okrajnih počitnišikih kolonij, v katerih bo v dveh imnenah letovalo tez 22.000 otrck, kar predstavlja rekordno štervilo. V to število so všteti tvtdi gost-je, k.i bodo letovali v Sloveniji in sicer: 2000 otrok bo iz STO-ja, 2000 iz LR Hr-vatske, 500 iz Koroške in okoli 500 iz Gorice im Beneške Sloveeije. Veliko na-ših otrok pa letuje irven svoje repub-like v raiznih obraorskih m&stiih Datoa-cije.
Počitniš'ke kolonije so organizirane v glavnem z namenorn, da se v nilh otro-ci okrepijo; zato so predvsem kolonije za tRlasno šilbke otroke, ki jih organi-i zira Rdeči križ, in take eo todi vse osta-; le. Poleg kolonij pa še razlikujemo ta'ko j bnenavana pionireka taiborpnja. ki jih ' običajno organiziTajo posamezni okraji. Semkaj eo pova<bljeni dva do trii« naj-boljši, a nad deset let sta-ri pionirji \z vsakega pdonipskega odr&da v akraju Tudi taborenja imajo v glavnem cilj. da akreipijo otroke, poleg teg«a pa imajo še nalogo, da se v njiih pioMru n^eikaj nauče, da se uspoeobijoza voditelje, to se pravi za fimkcionarje v svoji pionirski orgaTiizactji: za nač&lndlte odredcv, za desetarje, aa voclitelje ra^niJi ŠT>ortnih sekcij itd., za vo<litelie prirodoslovniih, risarskih ki ipodabnih krožkorv i^d. Zato se flnorajo tudi v piomlrdkih. taborenjiih pionirji u<5Tli, pri tem zbero vsaikemu posameanemu p^ionirtu delo t>o eektor-joi, ki nui najbolj odigovaija, lci ga n-aj-bolj zanraaa in do Tcaterega čuti največ veiselja in 6po«o<b(ria&ti. Sevecla, tu3?aj je tuidi d&lo vodičev odgovoTn^ise, pa t*udi 7,amfemveiše, Piomarji delajo — se učijo, tod« njtihovo de-lo jim vodiiči raz-por^diio teJco, da ga pionirji sami niti ne čs&lo, ksr ga % v«sel|sim in navi-d&zno fcaT raimogTede opTaivljajOj 6aj 6« pa Ircm^o tudi seistojl \% samth zn-nimivosH jj\ je njih-ovo raizved-rilo. Ob ela!bem viemj^Raiu pK>Tiirji igTajo natfnrač eah, v«"d*?o k-?T'5Tin irTTirn, vpseli poje-)o in pri tem r                    ¦->, dn se zra-
vcn    v^pga :trr                      ¦.   Četrt-amo
pr&dav*nie o lelalslvu prav tako za-nima slehernega pionirja. Ob lepem vremmn pa je na yrsti kopamje, kjeT se i pionirčki, ki nJso znaiM plavati, surreme-ne v dobTe piavake. Na ko^ianm se pionirii radi ifrtajo z žo>go, tam se uče mnoigih šport«^ k?er itd. Vse zafniimi-vo in koristno... 'Preositanejo Še i7.1eti, ki so pa najibolj privlačni. Na njih se pioinirji popolnoma neoroaTmo nanjče eipo-znavn^ svojo dcrmovino: s čim se v glavnem bavijo Ijindje v fcrajoi, kamoT so pionirji napravili svoj iiflet, kakšna so polja, kakšni gozdovi, pri tem 66 v pionirju porodi -vpr»?anp4e zakaj to, za-kaj ta'ko in desetin« dru<7ih ^odoibnih vprasanj. Od<goTror na ta ^praišanja p-io-nirju neihote poveča njegovo dM^evnp O'b7orje. Končno «e na izletu na plani-ne pioniVji učg Tgodovino -natše narodtio osvoboddlne borbe, spomavajo partrzan-ske kiaje, zvedo za partizan*ke 'koTOaii-dante-jmiake, lci &o se v teh krajih s svojimi borci borill. S tem, da se na takem izletu poklcmijo partiTanskemu grobti, ki so ga sltičajno odSkrili, se v pionirfri 0'krepi čut dolga in zaihivaijiio-sti do pndlih borcev in pionir bo bolj znal   ceniti   pridobitre njihove borbe.
To so pionirska taiboTentja. Prav tako je tudi življenjfe ptujskih pionirjev na letovanju na Vransikem. Taborenje na Vranskem, ki ga je organiziral ptujski okrai, sicer ni tafoorenje — v pravem smislu besede, ker so imeli organizatorji kolonije preveiike težkoče z naibaviko šotorav, tako da je nameščena kolonija kaT v soli. Razlilca je samo ta, sicer pa je vse ostalo tako, kot mora biti na taborenju ter se vei pionirji prav tako dobro počutijo. Spalnice &o trije raz-redi, v katerih so namesto klopi naane-ščene simpatične pionirske postelje, vse lepo prfekrite z rjuhaipi. V šoli imajo pionirji tirdi dnevno sobo, v kateri se ^adržujejo v prvih dopoldanskih urah i Tam je pionirjem na razpola;qo radio, ! knjižnica 6 pionirsk.iimi knjicjami in ča-6oipisi, tam «o izobešeni grafiikoni pre-čitanih kn|i<], graiikooi o disciplini. tara ]e pionirjein na razpolago §ah, domino. papir,  barvice   itd,
Na prvem taborenju na Vranskeim Je bila storjena majhna napaka« in sicer v tem, da so bili serakaj povaib!ieni na letovanje tudi nekateri člani podmlad-ka pionirjev — pianirčki v s^rosti od 7 do 10 let. Ker eo bila vsa mesta, v drugfti kolonijah zasedena, so o«tali na Vranskem. Napaka pa je bila poprav-Ijena tako, da so bili ti pionirčkj zbra>ni v posefono d&setino, ki jo je z usipehom vodila vodič tov. Ilovšek Jožica. Z n.ji-mi je izvajala posoben dnevni red, ki je obsegal riajveč otroške igre in kraj-še nzlete, odnosno sipiehode v naravo. Tudi pravljice, ki iim je znala lepo pri-povedovati vodič Bartol CvctTca, ro naj-mlajši   pio'iiirji  zelo  radi   pos.'«(3a.H.
KakšeTi pa je dnevni red ostalih pio-nirjev v takšni koloiniji? Pionirii v&t^-nejo ofc šestih zjutraj. Ko jih je poLi-vela isri dodobra predramiia pe-t miout trajaioča Hitranja fizkultura, se pionirji umijejo vn po«pravijo svoje pr>stelip Med  tem pa je   »dežumi«   spalnice  po-
metel epalnico in hodaiik, nakar «e pio-nirji Tbero k zboru za dviganje zasta-ve. Potem, ko so nač&lniku, ki je bil Vlado — eden izmed najboljših pionir-jev, raportkaili dosetarji Marjan, Stan-ko, Elvira in Marinka o številčnem sta-njn, tako, kot to delajo njihovi starejši tovariši na delovnih akcijah, je načel-nik prečifal dnevno povelje, ki obse<xa dnevni red in pohvalo najboljšega pio-nirja ali pionirke preteklega dneva. Ta najboljši, ali bolje najpridnejši pionir dvigne ob piemirski himni zastavo. To je za vsakega pionirja velika čast i^ pohvala. Pohvaljeni pionir nosi ves tieti dan rdečo mto, ki je ponos vsakega pionirja. Ko je zq6tava dvignjena, od-korakajo pionirji s pasmijo k zajtrku, ki sestoji iz obilja mleka, niedu in kruha. Po zajtrku izvajajo pionirji doev-ni red, kot &mo ga že omenili, ki ga prvo preikine malica, cnpoldne pa kosilo. Po kosilu imajo pionirji dve uri obvez-nega spanja, kajti glavni naimem vsega je le v tem,  da se okrepijo.
Na&proti šole, kjer je počitni^Tca ko-lonija na Vranskem, se nahaja dom Bo-sančkov. Z njimi so pionirji navezali najtesnejže stike: skupaj igrajo nogo-met, odbojko, šahirajo ali pa 6e skupno »skrivajo«. Vefikrat gredo popoldne skup-no na kapanje. Kopanje pa še po-veča že Haik dober apetit zdravih pm-nirjev — in zopet je potrebna južina. Poieg kruba in 6ira se najbolj prileže sadje. Končno se pionirji vrnejo v svoj doim,  ki   je  brez  maanicg  vzbujal   v za-
I četkti domotožje in ki so se ga potem I taJco prrvadili, da so se ob koncu ko-lonije 6koraj vsi poslavljali s solzami od njega. Več kot polovico pionirjev se je ob kancu ponovno javilo v to kolonijo, toda sedaj so na vrsti še dni-gi, in oni so jira morali, čeprav neradi, prepustiti priljubljeno pionirsko leto-višče.
No, zvečer je zopet najboljši pionir — Milan, Vida, Miro ali kateri koli že, 6aj so vsi pridni — spustil zastavo- Po tem pa so pionirji do devete ure zvečer p]esali svoje priljubljeno kolo »Mi gra-dimo ceste, proge«, a malo po deveti uri je zavladala v vseh spalnicah nočna tišina. Pionirji so izmučeni od iger in smeha  trdno  zaspali. ..
Takšno je iivljenje naših pionirjev v počitniških kolonijah širom driave Vsi vemo, da je res takšno, kot vam sami povedo, ie ji/h vprašate, a omi pravijo: »Pionirji   živimo   srečno   življeaje...«
»Naši otroci — naš pono«« ni &amo naša parola, temveč tudi dejstvo, ki ga Ijudska oblast nadvse upošteva. Najlep-ši dokaz terou so tudi številke, ki smo jih že uvodoma navedli Skrb za mla-dino, predvsem pa za pionirje, je ena največjih odlik naše eocialistične do-movme Jugoslavije, ki je srečen dom svojega slehernega — bodisi najmlaj-šega ali najstarejšega državljana!
D. D.