Sf. 162 FiBtiia itoUna i iittilđ (tem anult m u mn) V Trstu, v torek 10. iuHJa 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik KLVIII dtaK UvscmU ponddjek. v«ak Aaiftkegfl k 20, L nidstropf«. rekoptaf ittli Oerbee. — ttfnlfc : L 7.—t 3 mcš Mesečno 4 lire Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mir.) — Oglasi trgovce* in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, sahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2, — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poMJaJo iskifučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica «•. Frančijka Asiikega Štev. 20, L MdsUopfe. — Telefon uredništva in opravo 11-67. 50-letnlca goriškega učiteljskega druilva V nedelj, dne 8. julija 1923 je goriikol učiteljsko društvo praznovalo redek in zato tem častnejši jubilej: petdesetletnico svojega obstanka na bojih, trudih, a tudi iia vspehih bogatega dela. Proslava jo bila razdeljena na dva dela: predpoldansko slavnostno zborovanje in večerni koncert, ki ga je priredil v proslavo društva-jubi-larja zbor Zveze učiteljskih društev Ju-lijske Krajine. V dvorani ^Trgovskega doma» se je zbralo kakih 120 učiteljic in učiteljev iz goriškega okraja in kakih 40 iz drugih krajev. Potem pa še številno drugih prijateljev društva, učiteljskega stanu in naše šole, ki so prihiteli, da se poklonijo korporaciji, ki st je stekla nevenljivih zaslug za kulturni napredek in nravnostveno vzgojo našega slovenskega ljudstva v lepi goriški deželi. Bil je to v resnici zbor, ki je dal učitelj-stvu našemu vnovič najčastnejše izpričevalo: kako ta naš učitelj z vso dušo ljubi šolo, kako vnet je za nje razvoj in kako živ je v njem zmisel za stanovska solidarnost. V tem pogledu je preznačilno dejstvo, da je imelo to društvo v dolgi dobi svojega obstanka le tri predsednike: sedaj pokojnega Vinka Černica, učitelja v St. Petru; še živečega, sedaj 82-letnega Tomaža Juga iz Solkana in Načeta Križmana iz Dornberga, sedaj umirovljenega naduči-telja v Gorici. V duhu* ljubezni do šole, zvestobe do svojega poklica in nekaljene medsebojne ljubavi je goriško učiteljstvo proslavilo tudi jubilej svoje okrajne organizacije. Z ganljivimi besedami se je Alojzij Urbančič poklonil spominu pokojnih predhodnikov in spregovoril prisrčno besedo na naslov umirovljenih tovarišev, ki pa so še vedno živa veja na deblu organizacije. Pozdravil je došlega predsednika «Zveze>, Antona Gr-meka ter vse druge izvenstanovske prijatelje, ki so s svojo udeležbo prihiteli izka-zat društvu^jubilarju svOje simpatije in častno priznanje. Na to je g. predsednik v velikih in krepkih potezah orisal zgodovino postanka, razvoja, trudov in uspehov društva-jubi-larja. Svoj oris je razdelil na tri dobe: Černičevo, Jugovo, Križmanovo. Markantno je predočil znamenite dogodke iz teh treh dob in podčrtal neizmerne zasluge, ki so si jih vsi trije predsedniki pridobili za društvo, za šolo, za svoje tovariše in za razmah spoznanja o potrebi organizacije. Ganotje se je izražalo na vseh licih, ko je govornik omenjal, kako se Tomaž Jug — 82-letni starček in častni član društva — tudi danes še živo zanima za vse, kar je v zvezi s šolo in učiteljem, kako je izjavil deputaciji, da si ne upa priti na zborovanje, ker se boji, da bi ga premagalo čustvo, da bi se — razjokal. Društvo je dospelo do tega svojega častnega jubileja, ker se je vse učiteljstvo go-riikega okraja vstkdar trdno oklepalo načela, da je le v organizaciji obramba stanovskih interesov in da učitelj s svojim kulturnim delom sluzi napredku in razvoju i.aroda. Izvajanja govornikova so zborovalci ne-piestano spremljali z burnim pritrjevanjem v so mu na zaključku priredili prisrčno ovacijo. Vzorno in nazorno so spopolnile pred-s2inikov oris «Črtice» iz zgodovine dru-štva-jubilarja, ki jih je doposlal veteran {Soriškega učiteljstva Peter Medvešček iz Sv. Križa in jih je s posebnim naglasom, da, navdušenjem čital učitelj Leopold! Paljik iz Lrkavca. Želeti je, da bi te črtice priobčil kak strokoven list v polnem obsegu, ker so \ njih dragoceni prispevki tudi k zgod<>-\ini narodnega in političnega življenja goriških Slovencev v prejšnjih časih. Na zaključku je predaedn* naglaial. da ga danes ni moža, ki bi bil svojim tovarišem in tovarišicasn dobrotndt v toliki meri, kakor je že tretji predsednik v času obstanka društva, Nace Križman. Napram temu staremu borcu za interese učiteljstva, temu vzorniku poleg Černica m Juga, ki je tudi danes še, kot umirovljenec, v Gorici, stalen in najzanesljivejši «konzul» za vse stvari tovarišic in tovarišev, je učiteljstvo goriškega okraja velik dolžnik. Ljubezen svojo — je vskliknil govornik s prisrčno toploto in ob viharnem odobravanju zborovalcev — smo mu že dali; dajmo mu pa še vnanji viden znak svoje hvaležnosti: proglasimo ga povodom tega svojega jubileja častnim članom naše častiti je ve organizacije! Jubilejna skupščina goriškega u-čiteijstva in vseh njega navzočih gostov je pritrdila temu prćdlogu soglasno in z isto prisrčnostjo, s katero je bit stavljen: s tako iskrenostjo čustva hvaležnosti, da je bilo res v največje zadoščenje odliko-vancu in obenem učiteljstvu v tem večjo čast, čim redkejša je čednost med prvimi čedinostmi — hvaležnost. Ko se je dvignil Krizman. da se — vidno globoko ganjen — zahvali nai tem, — kakor je rekel — ne-zasluženemui počašćen.ju, ker da je storil le-to, ker je bil dolžan storiti lcot zvest tovariš tovarišicam in tovarišem, so mu te poslednje in poslednji priredili prisrčno, dolgotrajno ovacijo. Predsednik ^Učiteljske Zveze» Anton Germek je izrazil čestitko s kratko, a tem pomembnejšo izjavo, da bi vsaka nadaljnja beseda njegova le pokvarila mogočni vtis današnjega slavospeva vsem, ki so s svojim delom in trudom prispevali, da more učiteljstvo geriškega okraja častno slarviti ta redki jubilej svoje okrajne orgatiizacije. Vsklika pa: učiteljsko društvo za goriški okraj: cveti, rasti in se razvijaj! Dr. Trošt je, kot predsednik, v imenu zveze prosvetnih društev v temperamentnem govorui izrekel čestitke društvu-jubi-larju ob petdesetletnici dela in trudov za kulturni napredek našega ljudstva. Temu delu se je zahvaliti, da so Primorci na glasu kot najzrelejši del slovenskega naroda. S čestitko spaja prošnjo, da društvo tudi nadalje cetane torišče takega dela. Poslanec dr. Podgornik je čestital v imenu svojih tovarišev-poslancev z isto željo: da bi društvo tudi nadalje razvijalo svoje delovapje v smeri svoje častne minu- losti. . Ko je predsednik prečital še nekaj doslih pismenih čestitk, je zaključil zborovanje s kratkim, krepkim govorom, poziv a jo č tovariši ce in tovariše, naj ostanejo nepremično zvesti kakor brat bratu in posestrima bratu na vkupnem delu, da se bo naše šolstvo dvigalo vedno bolj. V zares slavnostnem razpoloženju so se začeli zborovale! razhajati: vsem se je odražalo na licu globoko srčno zadoščenje. Lepi jubilejni dan je zaključil večerni koncert pevskega zbora « Zveze*, ki je uspel najčastnejše za zbor, za njega vodja Srečka Kumarja in za učiteljstvo. Poseben sijaj je podelilo tej prireditvi sodelovanje operne pevke, gospe Pavle Lovšetove. Tudi ni bil le velik dogodek v glasbenem življenju Gorice, marveč je bil to tudi splošen, velik praznik naše kulture. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano zares do zadnjega kotička, je prirejalo odlični umetnici neprestane viharne ovacije. Po tem koncertu ni bil to le dan učiteljstva, ampak —#naš dan, dan našega ljudstva v najlepšem pomenu te besede. Prinesel nam je veliko tolažbo in vero, da. bomo živeli, če ibomo složno stremeli navzgor v višine kulturnega razvoja in napredka, kateremu kaže pot v prvi vrsti šola. Italija Seja ministrskega sveta; ukrepi za zmanjšanje stanovanjske krize, izboljšanje gmotnega položaja upokojencev, izpolnitev delavnih pogodb. Odprava zapuščinske pristojbine. - Odredba »a zboljšanje duhovniških plač podaljšana do 30. junija 1924. RIM, 8. Na včerajšnij seji ije ministrski svet razpravljal predvsem o posledicah, ki jih je mel zakon, s katerim je bila odpravljena omejitev glede določevanja visokosti stanarin. Odobren je bil odlok, ki ščiti najemnika v slučaju prodaje najetega prostora. — Po temeljitem pretresu gmotnega položaja upokojencev je ministrski svet dovolil znesek 75 miljonov lir, ki se bo smotreno razdelil med najpotrebnejše upokojence. —" Kar se tiče delavnih pogodb, je bil min. svet mnenja, da bo treba v Kratkem izdati naredbo, ki bi zakonitim potom jamčila za natančno izpolnitev istih. — Annister Oviglio je predložil odlok, s katerim se podaljšajo naredbe v svrho izboljšanja gmotnega stanja duhovnikov do 30. junija 1924. Finančni minister De Štefani je s prepričevalno besedo poročal o vparšanju zapuščinske pristojbine ter predlagal odpravo iste. Njegov predlog je ministrski svet soglasno sprejel. Zasedanje poslanske zbornice; prva seja fjosvečena spominu podpredsednika post Pietravalle * RIM, 9. Otvoritvena seja je bila iz-jključno posvečena spominu umrlega podpredsednika poslanske zbornice posl. Pietravalle, ki je nedavno podlegel zločinski roki. Razni govorniki so povdarjali za-jBbuge pokojnika kot zdravnika in politika. 0b 15. uri je bdla seja v znak žalosti prekinjena. Na koga je treba nasloviti prizive želez-& ni carjev radi odpustitve? RIM, 8. Izrednemu komisarju za železnice j prihaja neštcvilno prošenj in priporočil Pašić je nato izjavil* da namerava v najkrajšem času popoloiti ministrske portfelje in sicer ministrstvo poljoprivrede in voda, ministrstvo trgovine in industrije ter ministrstvo ver, da se na ta način olajša ureditev razmer v državi Dan kraljevega odhoda še ni definitivno določen. Skoro gotovo odpotuje kralj zi-četkom prihodnjega tedna. Ni še gotovo, ali odpotuje kralj tz Pariza tudi na francosko rivijero. Spremljala ga bo na potu tudi kraljica Marija. Radičevo delovanje in pretnje ter Ko-roščeva dvolična politika so dale belgraj-skemu časopisju povod, da je zopet sprožilo vprašanje — amputacije. Listi povdar-jajo, da o zopetnem zbližanju vlade z Radićem ne more biti več govora. Med radikali in Hrvatskim blokom so vse zveze prekinjene._ «Novosti» priobčile jo izjavo nekega, kakor zatrjujejo, odličnega in vodilnega člana radikalskega kluba. Ta je uvodoma izrazil upanje, da se-bodo hrvatske mase v zadnjem trenutku vendarle še osvestile in se otresle pogubnega Radtćevega vpliva. Za nasprotni slučaj pa da se pri radikalih vedno bolj učvršćuje misel amputacije. Ako bo Radić nastopal s «skrajnimi sredstvi*, kakor je zadnjič zapretil, bo vlada storila isto. «Brez ozira na vse to<», je nadaljeval izvestitelj «Novosti», *«namerava vlada nadaljevati svoje zakonodajno delo ter misli, da bo v dveh. letih, izčrpala svoj program, predvid'en v njeni deklaraciji. Pri tem ji je vseeno, ali ostanejo muslimani m SLS v parlamentu ali ne; Vlada bo nadaljevala svoje zakonodajno delo in z vsemi sredstvi pospeševala notranjo in zunanjo stabilizacijo države. Podpirala bo vsak pokret, ki bi odbijal hrvatske mase od Radića. Ako bi pa po zaključenem zakonodajnem delu politične prilike bile vedno iste kot sedaj, tedaj nameravajo radikali iti v borbo s parolo: «Srbi vkupU in Če bodo dobili, kakor pričakujejo, o^gromno večino glasov, potem so pripravljeni na vse tudi na amputacij o». red n:e-secem priobčila Radićevo spomenico, ki je bila sestavljena popolnoma v protidržav-nem duhu in naperjena proti jedinstvenosti države. Starosta dr. Ravnihar s tehtnimi argumenti pobija Radićevo- obtožbo proti militarislični Srbiji, obsojajoč obenem njegovo republikanstvo kot nemogoče ter kritizira Radičevo demagogijo in negativno politiko. Članek med drugim doslovno pravi: ^Rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja je edino možno na ta način, da žive Srbi, Hrvatje in Slovenci drug poleg drugega na temelju načel vidovdanske ustave, ki garantira vsakemu državljanu popolno svobodo*. Odgovor dr. Ravniharja predlaga dalje gotove spremembe v de-centraHzacijski smeri in upa, da je to mogoče doseči potom mirne diskusije. K odgovoru dr. Ravniharja • je revija «Near East» napisala kratek* in značilen uvodnik. Priznava krajevno samoupravo in gotovo decentralizacijo, odločno pa obsoja Radićev separatizem in njegovo destruktivno politiko. Po mnenju revije ni prepad med obema, stališčema tako globok, kakor je to videti na prvi pogled tujega opazovalca. V gotovem pravcu je potrebna samo nekoliko zibližanja, ker je kraljevina Srbov, Hrva/tov in Sloveneev sestavljena iz narodov istega plemena in istega jezika, toda različnih političnih tradicij. Radić mora priznati, da so mogoče lokalne avtonomije tudi brez republikanstva. Konferenca mala entente v Sinnp _ BELGRAD, 8. Na zadnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ntnčić poročal o pripravah za konferenco zunanjih ministrov držav male entente v Si-naji Po podanem ©otočihi ie zmmu mi- nister takoj odšel v svoj urad, kjer je dalj časa konferiral s čehoslovaškim poslanikom g. Janom Šebo o konferenci male entente. Konferenca ima na dnevnem redu poleg ostalega dve glavni' točki: 1. določitev skupne taktike držav male entente in organizacije enotne fronte v vseh te države zadevajočih skupnih zadevah, in 2. vprašanje vstopa Poljske republike v zvezo male entente. Odnosa ji med Italijo in Jugoslavijo BELGRAD, 8. V parlament ar nih in političnih krogih z napetostjo zasledujejo razvoj razmerja jugosl. delegacije in italijanske v paritetni komisiji. Med obema j neš. delegacijama je prišlo radi razmejitve reške države do težkoč. Načelno je tudi vo», da izhajajo iz čehoslovaških monarhist tč nih krogov, ki bi radi posadili oa čehoslovaški prestol angleškega vojvoda Connaughta. V Ceho&lovaški obstoja posebna mafija, ki si je stavila za nalogo u-stoličiti angleškega princa in odstraniti po Masarykovi smrti tudi zunanjega ministra dr. Beneša, ki je njegov najboljši zaupnik, Francija Benes v Parizu PARIZ, 8. Včeraj ob desetih zvečer j« prispel preko Rotterdama in Bruslja semkaj čehoslovaški zunanji minister dr. Be- vprašanje suverenosti reške države. Itali- j Francija in Belgifc zahtevate, da Nemčija jam zahtevajo, da bi bila reska država (izjavi, da ne odobrava aktivnega ekonomsko in finančno podrejena Italiji. Stališče jugosl. delegacije je nasprotno, ker zahteva, da bodi Reka v vsakem oziru po-polnor^a svobodna in samostojna država. Vesti hrvatskega tiska, da je dosčžen z Italijo popolen sporazum glede Reke in Ja dobi Jugoslavija reško luko za 99 let v najem, da bo razveljavljena rapallska pogodba, so popolncma neresnične in neutemeljene. Paritetna komisija oficijelno ne razprav o reškem1 problemu. Vsa pogajanja so prišla na mrtvo točko. Minister zunanjih del dr. Ninčić je glede pogajanj z Italijo izjavil, da jugosl. vlada ni prejela nobene nota od strani rimske vlado. Ministrski predsednik Mussclini se je samo razgovarjal z jugcsl. poslanikom v Rimu g. Antonijevićem. Obrambna pogodba med Jugoslavijo in Humani jo podaljšana za 3 leta. BELGRAD, 8. Iz Bukarešte prihaja uradna vest, da so včeraj podpisali predstavniki Jugoslavije in Ruraunije zapisnik za obnovitev obrambnega dogovora med omenjenima državama za dobo 3. let, Čahosiovaika Monarhisti na Čehoslov^škem PRAGA, 8. K vestem o težki obolelosti predsednika Masaryka javlja «Rude Pra- cdpora porurskega prebivalstva BERLIN, 8. Takoj za papeževim nuncijem sta se podala h kancelar ju Cuno belgijski in francoski poslanik. Spričo dejstva, da je nemška vlada izdala razne odredbe, s katerimi poživlja prebivalstvo v Porurju k pasivnemu odporu, da je izrazila prizadetim družinam sožalje in da na ta način podpira tudi aktivni odpor v zasedenem vodi! ozemlju-, sta poslanika zahtevala, da nemška vlada izjavi, da ne odobrava atentata na belgijski vlak. Guoo je odgovoril, da, ni sploh tfotovo, kdo je izvršil oni atentat in če tudi so to storili Nemci, ni še s tem rečeno, da vlada podpira slične čine. Nemške odredbe od početka zasedbe sem niso bile vzrok, ampak posledica odpora, ki se je spontano pojavil v prebivalstvu. O atentatu se bo vLadla končnoveljavno izrazila, kakor hitro bo imel§i točna poročila na razpolago o dogodku. Vprašanje alkoholnih pijač na inozemskih painikih rešeno. mi WASHINGTON, 8. Ameriško finančno nistrstvo je odredilo na pritožbo angleškega poslanika, da smejo inozemske ladje v amc rikanskih vodah imeti alkoholna pijače v toliki množini na ,krovu-p kolikor jim to dopušča zakon države, kateri pripadajo. iai lis. i TI Tam na daljnem Malajskem se semter-tja pojavlja čudna, strašna bolezen, nekaka človeška steklina. Pravijo ji «amok>. Kogar popade, ta zbesni in z bodalom v roki zdirja po cesti in zabode vsakega, katerega sreča. Menda ni zdravila zoper to bolezen. Nesrečnega «amokača» morajo zapreti, če ga prej, v sili, ne pobijejo.^ Kakor je znano, je malajska nadlega prišla sedaj nad' nas, drugačna, a hujša. Ne po cestah, nego v našem iz-. Kakcr da nas ne bi trlo dovolj drugih nadlog! Prijatelji zahtevajo, naj se ne umaknem <.amokačem», dasi je jasno, da sem prav jaz njih prva izvoljena žrtev. Pravijo, da se jim moram postaviti v bran, ker ne gre za mojt> osebo, nego za javno stvar. In tudi slavno občinstvo se oglaša, češ, prava zabava je vendar šele, če ne udriha samo eden, a drugi beži, nego če se pošteno spo-primeta. Bodi vam, prijatelji in slavno občinstvo, a resnično vam povem, gnusi se mi, neznansko se mi gnusi. ^ N Ali nekaj vendar pridržim. Ne £;pcpri-mem se docela. Zakaj imem dovolj drugih nalog. Zatorej <-amckaču ■ toliko, da odleti, potem pa pojdem spet potrpežljivo in vztrajno po svoji pošteni poti naprej, a ko se «amokač» vnovič preveč približa, ga vdrugič sunem in pojdem spet naprej. To povdarjam, da ne bi se moje zgolj delno odgovarjanje sodilo napak, ali kakor da sem prav v vseh točkah nasprotnik «amo-kačev», celo v tistih, v katerih tudi nje pamet še ni zapustila. Nimam časa, nimam predvsem sposobnosti, da bi vse, kar mi polni srce in glavo, kar zdržefna naenkrat bruhnil iz sebe. Saj bi mene poet gotovo ne vprašal «Or sei tu quel Virgilio, e qu2'lla fonte — Clie spande di parlar si largo fuume?» Virgilij Šček piše v v Goriški Straži» in «Malem listu» naslednje: «Na razna vprašanja, ali se res idrijska slov. gimnazija zapre in po Čigavi krivdi, odgovarjam to je res. Tri čelrti krivde ...» Tu se mi ustavlja pero pri prepisovanju, ker se besedilo v «Goriški Straži» in «Malem listu* od tu naprej več ne ujema. V «Goriški Straži» nadaljuje Virgilij Šček: «... nosijo naši ljudje*, v «Malem listu/» pa «... nosi gospod dr. Wilfan». Ko bodo pozneje izdajali zbrane spise našega Virgilija, bodo učenjaki pač skušali po svoje pojasniti to dVo-ličnost, preje bi jo seveda utegnilo pojasniti uredništvo «Goriške Straže« in nam s tem tudi končno podati pravo tolmačenje tistih previdno zavitih izrazov, kakršni so «tržaški voditelj«, «tržaška gospoda*, «tržaški advokati«, »bankirji, ka-pfctajlis*i» Htd., jcaterih fe žel meka« čara polna naša «amokaška» in njej sorodna tedenska književnost. Virgilij Šček se je očividno začel počutiti jako dobro ob mojem vztrajnem molčanju. Virgilij Šček je gotovo jako nadarjen človek in skratka —>- on<^"evole, to se pravi, častivreden. Ali to, kar je napisal o moji krivdi glede slov. idrijske gimnazije, to je — ne milo, ali naravnost — rečeno, obrekovanje in hujskanje* Idrija reiakal, - je ugotovil da ima Rasem prestre-jeno desno ramo. Krogla mu je prebila desno lopatico ter mu šla iz telesa na prsih ood desno ključnico. Iz tega je mogoče sklepati, da je bil Razem ustreljen od zadaj. Ranjenca so sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje j« precej nevarno, kljub temu upajo zdravniki« da bo okreval. Med tem ko je bil Razem prepeljan v bolnišnico, so se na kraj zločina podati orožniki; z njimi je bil tudi zdravnik. Prišedši na lice mesta je ta uvidel, da je za Bucherja vsaka človeška pomoč zaman; ubogi mladenič je bil mrtev. Krogla mu je prebila glavo ter povzročila v hipu smri. Na lice mesta se je podala tudi sodna komisija, ki je izvršila predpisani ogled -ter sestavila tozadevni zapisnik. Ugotovilo se je, da je bil Buoher ustreljen v glavo od zadaj, kakor bi bik* soditi po rani. Krogle, ki so jih našli na lcu mesta, so avstrijske vojaške karabine. Zločin in njegovi vzroki, kakor tudi okol-ščine ob katerih se $e izvršil, so še zavite > tajnost. Trdi se tudi, da sta lovca dobro videla zločinca, ko jima je stal nasproti s puško v »rokah. Vsekakor se orožniki z vso vnemo trudijo, da pojasnijo zagonetni zločin ter izslede storilca. Nesreča s puškinim nabojem. Kmet Ivan Blokar, star 24 let, stanuoč v Gradišču pri Sežani je predvčerašnjim popoldne našel na zemljišču za hišo, kjer stanuje, nerazpočen puškin naboj, katerega je hotel odpreti. S *tem namenom udaril po njem s kamnom. Pri tem se je naboj nenadoma razpočil in krogla je predrla mladeniču daln desne roke. Ranjenca so prepeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico tozi in luknje, ob sudi se nabira nemoten prah. Ob kn trpe veliko živina ia voeniki, ki izvažajo1 les iz e nurtkega. gooda. Podjetna tvrefta Ribi A Mauer v Gorki, ki se že leta trudi, da bi navedla tok letovijčar-jev na Lokve, Čepovan in Trnovsko planoto, bo s težkimi svojimi kori je rami komaj moda vzdržavati promet, ako gozdu« m domenska oblastva in namestria prefektura v Gorici ne ukreneta nemudoma, da se ceste pravilno nadelajo. Treba pa je tudi, da se gg. prizadeti župani zganejo. Posebno županstvo v Trnovem In Če-povanu naj počne akcijo, da se sk&čejo občin ski sveti, protestirajo proti zanemarjanju cest ter zahtevajo, da cestni organi vrše svojo dolžnost. Gorske občine imajo glavni dolhodek od izvažanja lesa, prizadevanje imenovane tvrdke, ako najde pri prebivalstvu opore in smisla, napelje vsako poletje tok letcrvisčarjev in turistov v čepovan in Trnovo posebno v Lokve, Krnico itd. Treba je torej dvigniti nekoliko glasu ter opozoriti nebrižna oblastva na njih dolžnost, a tudi na lastno korist, ki gotovo ne izostane, ako se prebivalstvo Trnovske planote opomore. — Hali oglasi KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 sfot. do L 1.50. Solitario 1. 968 DRŽAVNA URADNICA i£če zračno, čisto sobo v bližini glavne pošte. Ponudbe pod «Soča». na upravništvo, 970 DAROVI Izobraževalno in olepševalno društvo Glavnik* v Klancu daruje L 30 za «Šol. društvo*. Spominjajte se ob vsaki priliki »DKiaSke Matice. i.4 dinarji kji. . • it arke • * egrske krona • • avstrijske kron^ Zdravnik je spoznal rano za nevarno, ker p i'ešfcortovslkt frrona je zarjavela svinčenka okužila. Mladeniča so sprejeli v kirurgični oddelek. Dva padca. V svojem stanovanju v ulici Cat-! J'©^« tedrale št, 7 je včeraj zjutraj padla 87-letna! j ram06ki franki Elizabeta Tenente, ter si je pri tem zlomila ivfetrskl franki roko. Z avtomobilom rešilne postaje so starko a*i£icški funti papirnati • prepeljali v mestno bolnišnico. O.krevala bo v 6 tednih. — Težak Jakob Bradas, star 29 let, stanujoč v ulici Molino a venio št. 47, je včeraj opoldne v skladišču soli_ v ulici Torre bianca padel z vrečo soli vred na tla, Ubcgi mož si je pri padcu zlomil dve rebri. Dcbil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, naj^ar so ponesrečenca prepeljali v mestno bokiišnico. Žrtev nerodnega kolesarja. Ko se je včeraj predpoldne vdova Marija Cescutti, s*iara 60 let, stanujoča v ul,-Pasqua!e Revoltella št. 465, vračala domov od nakupovanja, jo je v bližini doma podrl na tla neki mladenič, ki je vozil z motornim kolesom. Starka je zadobila številne poškodbe po glavi in po desni nogi. Zdravnik reSilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je starko, potem ko jI je pedal prvo pomoč, dal prepeljati v mestno bolnišnico. Odmevi ropa pai Sv. Jakobu. — Ropar is njegovi tovariši aretirani. Po natančnem poizvedovanju se je policijskim agentom posrečilo identificirati lopova ki je dne1 6. t. m, v ulici del Bosco oropal iztirjevalko tvrdke Notar-angelo. Ropar, po imenu Italo Neri, star 28 let, stanujoč v ulici S. Marco št 18, je bil aretiran. Z njim sta bila1 aretirana tudi 40-letnl Leon Marcovich, stanujoč v ulici della Guar-dia št. 44 in 29-letni Ivan Ladillich, stanujoč pri Sv-. M. M. št. 40. Poslednja stla osumljena sokrivde pri tem ropu. Vsi trije so bili odvedeni v zapor. Bonna oorodla. Valuta na iržaikeip trg«. * V Trs'ir, dne 9. julija. 1923. 0.225'J 0.-2750 ...... 0.0330 0.03*0 ...... 72 50.— 73.25 24.70.— 95.— 13.— 0.009550.0115 23.70 23.* 5 136.75 137.35 403.—406.— io8.«;o loe.ao POSTELJE, velika izbera od L 60 naprej, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, zimnice iz morske trave in polvolne, popolna soba, solidlna 800. Fonderia 3, 969 DVE molzni kozi, dobre pasme prodam, Vrde-„ la, železniška postaja. 971 BABICA, diplomirana (govori slovensko), sprejema noseče. Ljubezniva oskriba. Tajnost zajamčena. Corso Garibaldi 23, I. 966 SREBRO, zlato inbriljante plača več kot Pertot, via S. Francesco 15, II.. KRONE 1.75, goldinarji 4.66 20 kronski zfetf 85.50 Poodares 6-J, 44 PLISSE. Delo hitro in natančno, vdike te majhne oblike, podviti, na pahljačo in na harmoniko. Oliva de Battisti, Via S. Soba-stiano št. 4-III Trst. Vhod pri prodaji listov. 31 POZOR! Krone, korale, zlato, platin In zobov- troM je p« najviStfh cenah plačuje .edLu BeUeli Vita, via * Madonnina 10, I. ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje In prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, fnas'-oti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, 25 TOMAŽEVO ŽLINDRO in kalijevo sol je naročilo več vagonov Kmetijsko društvo v Vipavi za letošnje gnojenje, ki se bo oddajato tistim, ki se bodo pravočasno prijavili s primernim predplačilom. Priglasiti se je torej takoj, ker glasom poročil utegne blaga zmanjkati, kar bi povzročilo povišanje cene. 953 PARNI STROJČEK, nov ali rabljen, cilinder 30 mm v premeru, kupi Ant. Cernigoj, Go rica, Via Trieste 18. -ž** 956 Stara znana zlatarna MIH. ZITRIN Corso Vi«. 5m. III. 47 ■ - g J kupuje In zamenjuje zlato, srebro in drage J kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) ZAHVALA. Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom smrti našega nepozabnega brata in svaka gospoda dr. Rud©lfa Gruntarja za poklonjene krasne vence ter za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti pokojnega izrekamo tem potom najiskrenejžo zahvalo. Posebej se moramo fie zahvaliti za ganljive nagovore gospodov preč dekana KorsiSa v Kobaridu, gospoda župnika Abrama pri Sr. Luciji župana Strauaa iz Cerknega in dr. Karla Podgornika iz Gorice. Nadalje moramo tadi izreči zahvalo cen], gospodom pevcem iz Bovca in Kobarida. Družini Gruntar-MtokuS. Iz tržaška pokrslf^e Gostilne zapirajo. V Knežaku na Krasu so vzeli koncesijo A, Urbančiču in Cesniku, v Koritnicah Novcu, na Bovcu Zajcu. tudi na potrebščinah največje porabe v sedanji seziji, posebno Vesti z Goriškega Izročitev vojaškega pokopališča t Osla vin oskrbo občine. Pretekli teden je z velik© kale in gospodarji teh poslednjih so obvezanij slovesnostjo izročila vojaška oblast pokopali-skrbeti, da se bo v njih lc.kclih strogo- ravnalo šče »General Papa» v oskrbo podgcTsice ob-po tem predpsu.» [čine. Po govoru polkovnika Palladini-ja je 4, Kdor opazi na psu ali na katerikoli drugi' podgorski župan obljubil, da bo občina zvesto • - i . i- -------------- čuvala kraj, ki "hrani zemeljske ostanke padlih junakov. živali, ki fe njegova last ali njemu poverjena, znake stekline, mora dotično žival osamiti in tako; naznaniti občinskemu zdravstvenemu uradu (Ufficio d'l£:ene). 5. Psi brez nagobčnika, tudi če imajo predpisano znamko in ee vedijo na uzdici, bodo pol-ovljeni in ubiti 12 ur pozneje. Pri tej priliki se opozarja, da bodo gospo«-darji psov ali njih pooblaščenci v slučaju prestopka proii pričujoči odredbi kaznovani po takonu in da bodo morali izročti psa obla-slvu, nc samo v slučaju, da se zasači, temveč tudi drugače. V skičaph, kjer bodo na mestu fc£uki obziri, se usmrtitev psa lahko odloži, toda le ped pogojem, da se tak pes postavi pod nadzorstvo živinozdravnika. DrAfinQ vesli Nogometni odsek S. D. «Adria tri vaje od 6. ure pop. naprej pri Sv. Vidu. — Vodja. S. D. A. Danes ob 19.30 odborova seja. — V nedeljo, 15 t. m. ob 9.30 zjutraj izvanredni občni zbor. — Preds. M. D. P. - Sv. Jakob. Dram. odsek bo imel j tri v navadnih prostorih odsekov sestanek, tlani in prijatelji dramatike so vabljeni, da sc sestanka v obilnem, žfevilu udeleže, - Vodja. Pevsko društvo «Iliri|a». Danes ob 20.30 vaja za ženski zbor. Uro potem za moški zbor. Točnost! — Odbor. na bo imel ?u-vežbališču Ez tržaškega živlienia Tragičen nedeljski lovski izlet, - Neznanec, navidezno lovski tat, ustrelil mladega lovca ter težko ranil lovskega čuvaja. Preteklo nedeljo ob prvi jutranji zori se je nahajal na lovu na nekem hribu blizu Gročare Tržačan Henrik Bucher, 6tar 17 let, študent tehnike, 6in tržaškega urarja Josipa Bucher. Spremljal ga je lovski čuvaj Anton Razem iz Gro-čane. V gozdu, ki ga ima urar Bucher v najemu, sta lovca prežala na divjačino. Kakor je Sozneje povedal Anton Razem, sta on in mla-, enič zapazila v gošči divjega kozla. Čepnila sta za nekim zidom ter čakala, da jima pride divjačina na strel. Naenkrat ie v gozdu za-donel strel. Mladi Bucher je bolestno zaječal ter se zgrudil na tla; iz male ran« na glavi rau je lila kri. Pred no se je Razem zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, je v gozdni tišini vdrugič počilo in lovski čuvaj je začutH hudo bolečino na rami; opazil je, da je ranjen. Istočasno se mu je zazdelo, da je videl v bosti Zasedanje goriške porote. V četrtek je pričelo zasedanje goriške porcnte. Kot prva je bila na sporedu zasedanja razprava proti Angelu Nanut radi ne namera vafic^a umora. Nanut je bil obtožen, da je dne 10. oktobra minulega leta zabodel v tepežu nekega Rudolfa Brešan. Zadal mu je z žepnim nožem 3 cm dolgo rano, na katere posledicah je Brešan 9 dni pozneje umrl. Obtoženca, ki je bil oproščen, je zagovarjal tržaški odvetnik dr. Zennaro, Fcskušen samomor mlade šivilje. V petek j je izpila 19-leina šivilja Carmela L,.. steklenico karbolnc kisline, da napravi konte temu žalostnemu življenju. Ker so jo pravočasno rešili, lahko še vedno upa, da ji kedaj zašije solnce sreče. Iz Vipave. Odborova seja «Slov. plan. društva« v Vipavi se bo vršila prihodnjo sredo dne 11. t. m. točno ob 18. uri v hotel« «Adria» v Vipavi. Radi važnih dogovorov glede prih. izleta na Nanos se prosi za polnoštevilno in točno udeležbo odbornikov. Ker bo na dnevnem redu tudi volitev izletnega odseka, so vabljeni je seji tudi Člani izven odbora kakor tudi nečlani (dijaki), koji bi hoteli ob priliki izleta sodelovati. — Predsednik, — Kakor je bilo v «Edinosti» že objavljeno, se bo vršil običajni letošnji C. M. izlet na Nanos dne 21. in 22. t. m. Izletni prostor isti kot zadnji dve leti, t. j. za «Gnnado», 20 minut hoda nad cerkvico sv. Heronima. — Iz mnogobrojnih poročil od vseh strani je sklepati, da vlada tudi za leošnji izlet veliko zanimanje ter da udeležba ne bo zaostajala od zadnjih let. — Natančnejši spored priobčimo v -Edinosti« pravočasno. — Predsednik. Trnovska planota je skrajno zanemarjena, odkar so nastopHa italijanska oblastva. Z največjo skrbjo je prejšnja avstrijska gozdna in domenska uprava napravfcala, vzdržavala in popravljala vone ceste po Troo»vsikem gozdu in izvozne ceste preko Trnova in Čepovana v Gorico. Cestarji gozdne kakor tudi cestne uprave so bili vedno pri delu na cestah, gramoza je bilo vedno dovolj v zalogi in cestni nadzorniki ©o z vso strogostjo pazili, da so bile ceste pravilno polirane. Sedaj manjka gradiva in cestarji, 4udi če bi hoteli, ne morejo opravljati svoje clužbe. Baje je politično in gozdno oblastvo stavilo ? proračun prenizko svoto za j£ramoe in gradivo. Vsled tega se ceste ne nadela vajo, po dežju ostaiaio globoki kolovozi ter se izglabijaao br- Primeri: e mešano, enotne barve f fantazija,, črtano . . s črtamj^: ^amjnf modern, dvojna visokost , . iSamilt« francoski, zadnja novost, fantazija L 99 • 9 99 99 7. 9. 11.50 Corso U. E. III - 16 Tel. 10-08 Corso V. E. III - 16 Tel. 24-24 PODLISTEK WILKIE COL LIN S: Gospa v belem 125 Šel sem doli po stopnicah in vstopil v družabno sobo, da bi prebral listič. Spoznal sem Pescov rokops in bral: , Prejel seA tvoje pismo. Če te ne bom videl niti minute nieem smel izgubiti več Nisem ji pu-stil več časa, da bi mi mogla kaj odgovoriti. Se enkrat je poskusila, da bi me zadržala. Oprostil sem se in takoj odhitel iz sebe. Skočil sem v voz, predno je utegnil koeijaž skočiti s .kozla, Forest Road, St. John Wood, sera mu zaklical skozi sprednje okence. Plačam dvojno voznino, če prispem v Četrt ure. Poskusim, gospod. — Pogledal sem na uro. Enajsta je bila proč — in do označenega Časa, bom odprl pismo.» Položil sem listič v svojo listnico in se obrnil proti durim. Marijana mi je prišla na pragu naproti ter me potisnila nazaj v sobo, tako da me je oblila svetloba luči po vsem obrazu. Vzela je moje roke v svoje, jili sftismla m vpria v me svoje vprašujoče oči. Spoznala sem! je rekla s tihim. Šepetajočim glasom, danes zvečer hoče« poskusiti zadnjo šanso Da, zadnjo in najboljšo, sem odvrnil v šepetu. Ne hodi sam! Oh, WaJter, za Boga, ne iiodi sam! Pusti, da grem jaz .s teboj. Ne odreci mi, ker sem ženska. Moram s teboj! Monun • teboj! Čakala te bom ztmflj ▼ fiakerju! — Takrat sem moral njo držali. Skušala se mi je iztrgata in odhiteti doli pred menoj. Če mi hoM pomagati, sem rekel, ostani tu in prenoči to noč v sobi moje žene. Ti napravi le to, dha me ne bo nudk skrb za La* Tro, za- -vse drugo tamjani jaz. Pojdi Marijana; pokati, da ansal toliko poftnna in me počakaš da se vrnem! Na^lo drdranje voza, zavest, da sem z vsako sekundo bliie grofa, zavest, <£a sem se odločil za končni boj, vse to me je tako razburjalo, da sem ponovno zaklical kočijažu, naj hitro vozi. Ravno ko je neka cerkvena ura v daljavi bila četrt na dvanajst, smo zavili v Forest Road. Nedaleč od grofove hiše sem velel kočijažu, naj ustavi, plačal sem mu in ga odpustil, na to sem šel peš do vrat. Ko sem se približal vrtnim vratcem, sem videl nekoga, ki se mi je približeval od nasprotne strani. Stopila sva pod plinovo svetilko m se spogledala. Takoj sem spoznal pla-volasega inozemca z brazgotino na obličju; ia zdelo se mi je, da me je prepoznal. Nič ni rekel; in namesto, da bi stopil v hišo, fe nadaljeval svojo pot. Ali je prišel slučajno v Forest Road? Ali pa je morda sleda grofu iz opere sem? Počakal sem nekaj trenutkov, dokler ni tujec izginil iz asofete vidika in sem pojegail zvonec pri vratcih. »Ho je dvajset minut po enafsti. Med čakanjem sem vzel karto iz žepa napisal pod svoje ime *v važni zadevi*. Hišna je odprla vrata, ko sem še pisal zadnjo besedo in me nezaupno vprašala, kaj želim. Bodite tako prijazni in oddajte to-le svojemu gospodu, sem rekel ter ji izroči! posetnico. Samozavest, s katero setn ji oddal posetnico, jo je zmedla. Začudeno je strmela vame, potem pa je šla z mojo karto v hišo, zaprla duri za seboij in me pustila čakati v vrtu. V nekaj minutah je bila zopet zunaj. Gospod »e priporoča in vpraša, naj povem, čemu b» hoteli z njim govoriti? .i Poklon vašemu gospodu in recite mu, da ne morem tega nobenemu povedati razen njemu. Zopet je odšla in prišla — zdaj pa me fel povabila, naj vstopim. Naglo sem ji sledil. V naslednjem trenutku sem se nahajal v hiši grofa Fosca. XX. V veži ni bilo nobene svetilke; toda v me« dli svetlobi luči, ki jo je prinesla dekla iz ku« kinje, sem videl, kako je iz neke sobe v pri« tličju hulknila ven atarejla dama. Ošvrknila me je enkrat s pravim gadjim pogledom, ka sem stopil v vežo, toda ni rekla nič In je od-» šla počasi po stopnicah gori, ne da bi mi odzdravila na moj pozdrav. Iz Marijanine^a dnevnika poučen, sem bil takoj uverjen, da p ta priletna dama grofica Fosco. Dekla me ie peljala v ono sobo, iz katere .je ravnokar bila priila grofica. Vstopil sem in stal «£tn Dred grofom.