272. številk
f Ljubljani, v ponedeljek 18. novembra 1918.
H. leto.
•Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto'skupaj raprej • . K 50 — pol ieta m m ... 25-Četrt leta „ , • . . 13 — en mesec   m      .... 4-50
za Nemčijo:
cdo teto naprej  .  ... K 55 •
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej  .... K 60*
Vprašanjem glede tnseritov se na) priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Sprevnistro (pritličje levo) Knaflcra ulica si. 5, telefon 5t 85.
Uhaja vsak dan iveier livaaaili nadalja In praznike.
Inserati se računajo po porabljenem prostora In sicer   l mm visok, ter 54 ram Širok prostor: enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor)  20 vin. Pri večjih insercifah no dogovoru.
Nori naročniki naj pošljejo naročnino vedm   .^p 9o nakaznici, gjj Na sabo pismene oaročbe brez poslatve denarja se ne moreao nikakor ozirati. „Narodna Us k ama" teleloi št. 85.
celo leto naprej Dol leta
.Slovenski Narod' velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se bodi ponj:
....  K 48— I četrt leta    „ . .....24 — I na mesec
12^-4 —
Posamezna itevilka velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Drenlstvo: Kaafl ove ulica it 5 (v L nadstr. levo-, telefon M. S4
uUUlUHllJC
Trst jugoslovanski a!! svobodno mesto.
Poslanik češke republike na Dunaju Vlasti mil Tusar je sporočil Narodnemu svetu v Ljubljani to-les
Na češkem vlada vzoren mir in red.
Vprašanje glede slovaškega ozemlja bo ugodno rešeno za čehe.
Češka vlada izjavlja, da se bo z vsemi svojimi močmi zavzela za jugoslovanske interese zlasti glede ozemlja, kš so ga sedaj zasedli Italijani.
Kolikor je poslanik poučen, ostane vsa Jugoslavija celotna in neokrnjena tudi na svojih mejah proti Italiji.
Trst bo jugoslovanski ali pa t? najslabšem slučaju svobodno mednarodno mesto.
Italijani zapuščajo Vrhnike
Vrhnika, 18. novembra. Italijanska -vojska odhaja z Vrhnike. Infantorija je že danes zjutraj odšla v smeri proti Logatca, drugi oddelki pa se pripravljajo na odhod.
— ■ »
Italijansha naslistva. Proti dogovoru Italijani zasedli Reko.
Reka, 17. novembra. Danes dopoldne se je vršila konferenca francoskega, ameriškega, angleškega in italijanskega poveljstva.katefe so se udeležili tudi veliki župan dr. Lenac, podpolkovnika Te-flić in Maksimović. V seji se je sklenilo, da ostane stanje na Reki za seaaj tri dni neizpremenjeno. Tri dni tudi Italijani ne smejo izkrcati nobenega vojaštva. Navzlic temu dogovoru je italijanski general, kot v činu najvišji, dal srbskemu podpolkovniku povelje, da se morajo Srbi umakniti. Ob štirih popoldne so prepeljali Srbe s parobrodom v Kra-ljevico. ob peti uri popoldne po so udrli silni oddelki italijanske pehote, konjenice in topništva s strani Voloske v mesto. Prebivalstvo je bilo silno razburjeno, nakar je v p o m i r j e -nje ljudstva dal izkrcati ameriški admiral 80 mož Amerika n c e v. Italijani so zasedli guberni-jalno palača pred katero so postavili 8 topov, kolodvor in glavno pošto, italijanski oddelki so po mestu razoroževali naše jugoslovansko častništvo in moštvo. Župan dr. Lenac je proti zasedbi slovesno protestiral. Razumljivo je, da je na Reki med občinstvom zavladalo silno ogorčenje in razburjenje. Istotako je nastal vihar ogorčenja v zagrebškem občinstvu, ko je izvedelo* za to perfid-nost in izdajstvo na Reki. Sigurno bo ta vest tudi silno neugodno vplivala na Slovence v Liubljani in še hujše na Srbe, pfi katerih ta samovoljni korak Italijanov po umiku Srbov iz Reke sigurno ne bo našel odobravanja.
Reka, 17. novembra, (n-s,) Po današnjem dopoldanskem dogovoru poveljnikov, naj se Srbi umaknejo iz mesta do Kraljevice. Do 20. t m. bi tudi ne smeli Italijani izkrcati ali privesti na drug način vojaštvo v mesto. Po odhodu Srbov so vdrli Italijani z oklopnimi avtomobili, pehoto, konjenico in topništvom s sušaške strani in z zapada preko Cantride v mesto,
Reka. 17. novembra, (n-s.) Semkaj se je pripelial včeraj v avtomobilu angleški major Salbot z enim angleškim poročnikom. Javila sta se pri narodnem okrožnem poveljstvu, nakar je sledila seja. ki je trajala od osmih do desetih zvečer. Seie so se udeležili podpolkovnik Teflić, "podpolkovnik Maksimovič in francoski admiral. Angleška častnika sta se izjavila, da prihajata službeno, do se informirata o dogodkih na Reki m da eventualno intervenirata v konfliktih med Jugoslovani in Italjam. Po seji so se vsi udeležniki seje vozili v avtomobilih po mestu in podpolkovnik leflic je pokazal angleškemu majorju italijansko zvezdo in sliko Emanuela in., ki so 30 bili izpostavili Italijani na Adamičevem trgu. Opisal je, kako-mik) postopa-
mo z Italijani, ki so v Reki v manjšini, in kako postopajo Italijani z nami, bodisi na Reki. v Istri in drugod, kjer so prepovedali izvešati jugoslovanske tro-bojnice, nase kokarde tudi s silo odstranjevali, prepovedali petje narodnih jugoslovanskih pesmi, da so zabranili celo našemu časopisju pot v ljudstvo.
Reka, J7. novembra. CN.-s.) Danes se je ob pol 9. uri dopoldne zbrala pred Narodno čitalnico večtisoeglava množica, ki je potem odkorakala pred hotel »Roval«. kjer stanujejo angleški častniki. Pozdravil je Angleže profesor Ivan Sveška, povdarjajoč, da Ima veliki britanski narod velike zasluge za osvoboje-iije Jugoslovanov ter da do sigurno tudi v bodočnosti vzel Jugoslovane pod svoje okrilje, nakar se mu Je angleški major Salbot kar najtopleje zahvalil za presrčni sprejem. Povdarjal je, da lahko z mirnim srcem zagotovi Jugoslovanom, da angleški narod goji toplo sim-paiMO do njih .ter da jih v sili tudi ne bo zapustil. Ob 10. uri dopoldne sta se podala angleška častnika s podpolkovnikoma Tefličem in Maksimovičem na italijanski parnik »II Libcrto« k seji, ki je trajala do druge ure popoldne. V seji se je dosegel popoln sporazum. Kljub temu se ie morala srbska voj-skana ukaz italijanskega poveljnika umakniti, Italijani so zasedli Reko, čeravno se niso mogli izkazati z nikakim pooblastilom entente. V sporazumu med poveljniki se je določilo, da Srbi začasno zapuste Reko. da ostanejo tamkaj kot dominantni člani jugoslovanske vojske, ki imajo skrbeti za mir in red in da Italijani tekom treh dni ne smejo izkrcati na Reki nobenega vojaka.
Reka. 17. novembra. (N.-s.) Takoj, ko so Srbi odšli, se je zbrala reška italijanska mularija. Admiral Raineri je dal poklicati oklopne avtomobile. 6 oklopnih avtomobilov je nato prispelo na Reko. Italijanski admiral se je nato obrnil na poveljnika italijanskih čet. kateremu ie radiografično med drugim spo-rojil la/niivo vest. da je bila na Reki žaljena italijanska zastava. (O kakem ža'jenju italijanske zastave na Keki nihče nič ne ve.) Nato je dobil admiral nalogo izkrcati na Reki vojaštvo za vsako ceno. S tem poveljem se ie zgla-sil na okrožnem poveljstvu. Italijanska torpedovka »Audace«. ki je imela na krovu poleg redne posadke še 60 mož ameriške vojske, je izkrcala svoje moštvo. Za njo je izkrcal neki italijanski transportni parnik 2000 oboroženih mož italijanske vojske. Da se izogne vsakemu spopadu, se je srbska vojska umaknila za Baker in Kraljevico. Po odhodu angleških častnikov so dobili Italijani cjačenja tudi iz Voloske.
v umi.
Idrija trajno ▼ italijanskih rokah?
Idrija, 17. novembra. Semkaj i e prispelo kakih 2000 Italijanov, ki so zasedli vse urade in tndi rudokop živega srebra. Izjavili so, da to zasedenje ni samo p r o v i z or i č n o, marveč da mislijo obdržati Idrijo za vedno. _
Razmere v Trstu.
17. novembra.
»Si scopron le tombe. si levan i inortic . . . (Grobovi se odpirajo in dvigajo se mrtvi) to njihovo narodno himno čuješ povsodi, kamor stopiš. Trst še vedno poje in se radosti: polne so kavarne, polne gostline, neprestano petje narodnih himen italijanskih. Zadnje dni se tuintain pojavlja streznienie. Italijan ie navdušen, ali za navdušenje potrebuje tudi rižota. Tistih napovedanih »vaporjev« z rižem pa Se vedno ni. Italijanski oficirji prinašalo riž in meso s seboi v hotele ter si tam dajo napraviti dober rižot. Tržaško prebivalstvo ie sanjalo, da s prihodom Italijanov takoi rapidno padeio cene in bodo vsa živila po ceni. ker bo dovoz velik in stalen. Ali zgodiio se ie le to, da so nekateri naviialci cen pod prvimi vtiski italijanske okupacije nekoliko popustili na cenah, sedaj pa ie zavladala zopet stara draginia. zbog katere so Tržačani naravno.-t razočarani. Tako raste število onih. ki ne odobravajo okupacije, od dne do dne. izvzemši in-telierente: odvednike. 'uradnike itd., ki se trudijo, prepričati prebivalstvo, da čaka Trsta pol italijansko vlado siiaina bodocrfost. Ti inteligenti in iz Italiie došli politični voditelii natresajo občinstvu, da bo Trst pod Italijo za vse I narode prosta luka in da se bo trgovsko blago moglo uvažati in izvažati brez carine in da bo italijanska uprava pobirala le pristojbino za skladišča. Hudo lahkoveren mora biti. kdor verjame kaj takega. Druga italijanska pristanišča bi se taki prometni ureditvi Trsta odločno uprla. Velike industrije se je že polastil strah pred bodočnostio. Nočemo apodiktično trditi, da Trst propade pod Italijo, ali slabi znaki za bodočnost so to. da tse opriremlje trgov-~ skih kromov vedno boli misel, da Trsta ne čaka siiaina bodočnost, ako se njegova uprava ne ustvari po resničnih njegovih potrebah, to je ako pade pod Italijo. Industrije odpuščajo uradnike in delavce, tudi tovarna olja ie odpovedala svojim uslužbencem delo. Bar-zilai je v svojem govoru čutil potrebo, dotakniti se te kočliive strani, zatrdil pa na to slovesno, da naj se tržaško prebivalstvo nikar ne vznemirja radi bodočnosti, ker bo italijanska vlada posvetila Trstu vso svojo pozornost in skrb. — Promet po morju je živahen. Že več dni obstoja redna zveza mod Trstom in Benetkami. — Slovenskih zastav v Trstu ni več, samo na Balkanu visi slovenska zastava pa tudi italijanska poleg nje. — Uravnavo valute in splošno ureditev denarnih zadev izvr-i italiianska*Banca di Sconto. Uradniki so že prišli. — Hotel Excelsior ima sedaj ^ ime hotel Savoja. kavama Orienta-le je kavarna Garibaldi, s >Piazza Oberdank< se tudi že ponaša Trst. Nad uhodom h eruverneriu se blesti ponosen napis >Regno d' Italia«.
Sonca Trst—italijanska.
Po naročilu poverjenika za Narodno obrambo dr. L. Pogačnika sem potoval po Kranjski in Primorski v svrho da bi vplival na ljudstvo, da bi se mirno in dostojno obnašalo zlasti v času, ko se bo vojaštvo »soške armade« valilo po naši zemlji, vračajoč se z bojnega polja v domovino.
V Biljah pri Gorici sem prišel v do-tiko z italijanskim generalom Cejein in njegovima spremljevalcema. Čudom so. se čudili, da se upa avstrijski častnik na ozemlje, zasedeno od Italijanov. Povedal sem jim, da Avstro - Ogrska ne obstoja več, da se jugoslovanska država razteza po vseh pokrajinah, kjer prebivajo SHS. itd.
»Trst. in Gorica sta vendar italijanska! Trst smo že zasedli in Gorica je tudi naša.« Tako in enako sta modrovala mlada gospoda častnika, generalova spremljevalca. Pojasnil sem jima, da ni-ti Trst. niti Gorica nista bila nikdar izključno italijanska da biva v Trstu rad 70.000, v Gorici pa nad polovico Slovencev, da je okolica obeh mest popolnoma slovenska, da je ljudstvo, ki v teh krajih prebiva, pripravljeno preliti zadnjo kapljico krvi, predrto bi se vdalo in odstopilo eno samo ped slovenske zemlje. Će je pa vaša armada, čije hrabrost in vrline visoko cenim, zasedla te kraje, je brezdvomno glavna zasluga naših slovenskih vojakov, ki so orožje odvrgli, čim so doznali, da se ie ustanovila »Ceško-slovaška, poljska in jugoslovanska država«. — Ta pojasnila so bila menda vzrok, da smo se »kot prijatelji« odpeljali v Gorico naravnost k štacijskemu poveljniku generalu Paveriju. Tudi ta general je na me napravil vtis, da je ravno tako slabo in površno odpuščen o naših razmerah, ka-
kor moji spremljevalci. Zaplenil mi ie si cer letake, namenjene goriškemu Narodnemu svetu, dovoil pa. da se smem nemoteno povrniti v Ljubljane* Njegov adjutant pa mi je hotel zapleniti avtomobil, last jugoslovanske države, s katerim sem pripeljal v Gorico. Na moj ugo-vod in» zatrdilo, da mi je general dovolil odpotovati, je odgovoril: »Pojdem h generalu, da prekliče dovoljenje.« Drugi častnik pa je bil hrabreiši in je kratko-malo zaplenil avtomhil ter velel odpeljati ga na generalovo dvorišče. Popoldne istega dne sem v spremstvu predsednika Narodnega sveta v Gorici dr. Podgornika, kateri je poleg mojega ust-menega podal tudi pismeni ugovor in zahteval z enje za nekorektno postopanje častnikov, uredil vso zadevo in naslednjega dne, naiprisrčnejše pozdravljen od onih častnikov, odpotoval v I jubliano.
Ta dogodek je jasen dokaz, daje italijansko poveljstvo slabo podučeno o naših razmerah, da dela na svojo roko, da nižji častniki, nahujskani od italijanske irredente in re-negatov. ne spoštujejo povelj svojih predstojnikov, skratka: da italijansko vojaštvo zaseda in gospodari na naši zemlji svojevoljno in ne na povelje Amerike. Francoske in An. g 1 e š k e. Ni torej povoda, da bi se bali in s strahom gledali v bodočnost Potr-pimo še malo! Kmalu se bodo razblinili oblaki krivice in solnce pravičnosti bo razlilo svoje žarke na našo ljubljeno domovino š Trstom in Gorico vred. — I. Budin, vojni duhovnik SHS.
Madžarska grozodejstva m Prekmurskem.
Zidje v Prekmurju — znana so imena Kaufmann in Weis v Beltincih in Ha-scher v Soboti — so se preoblekli za častnike, najeli vojaške dezerterje, večinoma mornarje donavske flotilje ter jeH s temi ljudmi, ki jih dobro plačujejo, preganjati Slovence in Hrvate. Dali so nabiti tele lepake: »Kdor kliče »živel Slovenci«, bo ustreljen!« In to grožnjo so tudi dejansko izvajali. V Medžimurju so dali ustreliti okoli sto oseb. Župnika iz Kotoribe Leitnerja so zaprli in govori se. da je bil ustreljen. 2upnik Lipnjak iz Maclinec blizu Središča jim je jedva ute-kel. V Crešnovce je prišlo dne 9. novembra 50 madžars?rin vojakov, ki so prijeli vpokojenega župnika Josipa Kle-kla, znanega urednika prekmurskega slovenskega tednika »Novine« ter ga odpelinfi v Dolnjo Lendavo. Župnika so postavili pred vojaški preki sod, češ da je hujskal proti nedotakljivosti ogrske države. Zgodil se je čudež, da ga je sodišče oprostilo. Župnik Klekel se nahaja sedaj v bolnišnici v Radgoni. V Cren-sovcih so obesili nekega kmeta, ki je na to visel 24 ur na vešalih. Tudi po drugih vaseh so Madžari besneli kakor div-jakrter pobijali in streljali nase ljudi. V Srednji Bistrici so odpeljali župana zvezanega in še sedaj ni o njem nobene vesti. Mnogo Slovencev je pobegnilo preko Mure na Štajersko.in so vstopili tam v \Tste ljutomerske narodne straže.
V Varaždinu se je ustanovil poseben odsek narodnega odbora, ki je prevzel v svoje roke vse zadeve, ki se tičejo Prekmurskega in Medžimurja. Narodni odbor v Varaždinu je storil pri Narodnem vjeću v Zagrebu že vse korake, da se. ako bo potreba, tudi z orožjem preprečijo nadaljne madžarske grozo vitosti v jugoslovanskih pokrajinah, ki so sedaj, pač samo še začasno, v madžarskih rokah.
Iz CeSks - siovoSbe republike.
Češka narodna skupščina.
Praea. 15. novembra. (K. tl) Narodna skupščina "ie danes imela svojo drugo sejo. Ko ie bil rešen formalni del dnevnega reda, ki ie obsegal volitve in ustanovitev raznih odsekov, se prečita interpelacija slovaških poslancev o krvavih dogodkih, ki so se včeraj pripetili na Slovaškem. — Ministrski predsednik dr. Kramar je na interpelacijo takoj odgovarjal. Najprej ie izrazil vladino iskreno obžalovanje za žrtve" madžarske nasilnosti, potem nadaljeval: Interpelantie vprašujejo, leli stoji vlada na stališču slovaške spomenice. Ni mi treba izjavljati, da se to razume po sebi. Ne yojujeuo se
več in nočemo ničesar storiti, kar bi moglo dovesti do nadaljnega prelivanja krvi. Zato sta se Narodni vvbor in vlada iz vsega početka postavila na stališče, da Slovaškega nikakor ne bo z a v o j e v a 1 a. Zaupamo v to, da veljajo temeljna načela, ki iih je formuliral Wilson. da se namreč v bodočem miru uveljavi načelo, da noben narod ne sme zatirati drugega. Polni zaupanja zremo odločitvi mirovne konference naproti. Će smo kliub temu na Slovaško poslali čete, se ie to zgodilo, ker so nas bratje poklicali na pomoč. Madžarske oblasti in madžarska žen-darmerija so deželo enostavno zapustile in jo pustile brez varstva. Sicer pa ie vlada na temelju točke 3 mirovne pogodbe upravičena poslati čete, zakaj Ceho-slovaška vlada spada med vlade aliirancev, zunanii minister dr. Benes ie član sveta aliirancev v Versaillesu in na temeliu točke 3 pogodbe za premirje, ki so io podpisali Madžari, so zavezniki upravičeni zasesti pokraiine, v katerih se red ne more varovati drugače. Grof Karolvi se ie do češko-slovaške vlade brzojavno obrnil s predlogom, da naj se zadeva v Slovaki ji uredi na ta način, da se tam ustanovi ne^ kak narodni svet ki bi ga Madžari priznali, ako on prizna suvereniteto in integriteto Ogrske. (Viharni klici na slovaških sedežih: Tega ne maramo!) V imenu Češko-slovaške vlade sem včeraj grofu Karolviiu poslal brzojavko, v kateri zastopam pravkar označeno stališče. — Govornik naznani, da p r i d e i o glasom pravkar dospele brzojavke zunanjega ministra dr. Bene-ša C e š k o - s 1 o v a š k e armade iz Francije in Italije pod vodstvom francoskega generala in v spremstvu francoske delegacije v naj k r a i-šem času in se stavijo Češkoslovaški vladi na službo, da ji jamčijo za izvedbo pogojev premirja. Razen tega poroča brzoiavka. da so aliiranci zagotovili čim prejšnjo pomoč glede prehrane in pri tem izrazili pričakovani©, da bodemo ta živila pravično razdelili tudi med svoje nemške sodeže-lane. Govornik pripominja: Vlada iz vsega početka ni imela namena, da bi postila Nemce stradati. Če se doslej ni moglo dosti storiti, so tega krive zgori fizične zapreke. Končal je govornik s protestom zoper dogodke na Slovaškem in naznanil enak nrotest pred edinim forom, ki ga Čeho-Slovaki priznavalo: pred mirovno konferenco.
V interpelaciji    slovaških poslancev 3e pred vsem navaja spomenica, ki se je bila imenom provizorične Češkoslovaške   vlade na Slovaškem ter Slovaškega narodnega   sveta izročila pooblaščencu Češko-slovaške  države na Dunaju.   V tej spomenici se naznanja ustanovitev   Ceško-slovaškega  1 narodnega sveta,   ki edini   upravičen, pogajati   ae v imenu  ogrskih Slovakov, kar je v brzojavki   priznal   tudi grof Karolvi. Ta Narodni svet je J0. oktobra slovesno izjavil, da tvorijo Slovaki del enotnega   češko-slovaskega naroda in Češko-slovaške države. Ta deklaracija je imela na Slovaškem za posledico re-volucijske   dogodke.   Z elementarnim gnjevom   se   slovaški   narod obrača proti dosedanjim predstaviteljem madžarske državne-misli. Narod ie v mnogih okrajih odstavil ali pregnal madžarske oblasti. Tudi madžarski orožniki so zapustili deželo. Volia češko-slova-škega naroda,   otresti se madžarskega jarma in se združiti s češkimi brati 8© je   manifestirala  v teh elementarnih činih.  Vsled pobega madžarskih obla-•ti je na Slovaškem zavladala popolna anarhija. Da se ta odpravi, se je 4. novembra na Slovaškem   ustanovila začasna Češko-slovaška vladaj s sedežem v Ogrskih Skalicah. Ta vlada razpolaga s čeeko-sl o vaškimi četami, kar iih ie na Slovaškem 'kakor tudi s prostovoljci,   ki se oglašajo v velikih množicah, in pa s alovaško narodno stražo. Torai ni šlo za vpad tujcev na Slovaško, marveč za nefeakšen   levee en masse (nabor v gmoti), bolje rečeno: za voievit nastop slovaškega naroda samega pod vodstvom začasne vlade, da se odpravi anarhija in uveljavi nov državni red, kakršen odgovarja volii naroda. Začasna vlada te čete poslala tja, kjer jih je zahteval narod sam. Ti klici po četah prihajajo tudi iz slovaških mest, ki jih imajo zasedene madžarske 6ete. Narod zahteva zaščite in odstranitev tega vojaštva,  ti postopa  brutalno   in rabi strelno orožje,    dočim    češko-slovaški oddelki   niso   sprožili   niti   še enega strela ne. Madžarska vlada ie 11. t. m. objavila Baz g las. ki napoveduje vojaško postopanje zoper naše čete. sočasno je madžarsko vojaško poveljstvo v Požnnn naše čete pozvalo, nai zapuste Slovaško.  Proti temu ravnanm ie začasna vlada  skupno z Slovaškim narodnim   svetom  in praškim Narodnim vvborom   protestirala.   Niti Češko-slovaška začasaa   vlada,   niti njene čete niso kršile nevtralnosti Ogrske, pač na io io knaia pudiarak* viada. ki ima
10
2ele slovaške zemlie 'še danes zasedene, čeprav pripadaio po mednarodnem Dravu Ceško-slovaški državi. Nevtralnost Ogrske zahteva, da Madžari nemudoma izprazniio Slovaško. Češkoslovaške čete ne goie nikakšnih ofenzivnih namenov zoper Oere in ee ome-iujejo zgoli na slovaško ozemliV. — s to spomenico se ie klub slovaških poslancev identificiral v svoii današnii eeji.
Predsednik Masarvk v Pragi. Praara, 17. novembra. Predsednika ceske republike dr. Masarvka pričakaj ieio v Prago 4. decembra, ministra za zunanie zadeve dr. Beneša pa koncem tega tedna,
i~ 17- novembra. Dr. Masarrk
00 podal na mirovno konferenco, kier noče biti vvilsonu svetovalec v slovanskih zadevah.
Ureditev financ.
Praga. 17. novembra. >Narodni Li-sty< prinašajo raagovor s finančnim ministrom dr. Rašinom. ki ie med drugim iziavil tudi* Bledeče; Finančna uprava bo v prvi vrsti skušala dvigniti valuto. Lastni donar bo imel slično vrednost, kakor francoski frank. Krile bankovcev z gotovim denarjem 90 bo^ skušalo dobiti potom prosto volin i h zbirk kovin, poleg resra na si bo skušala finančna uprava zasigurati tudi rudokope žlahtnih kovin. Finance Seske republiko bi HI" sija ine, če bi so vsi
davčni zaostanki sodai vplačali in če ni se pasivna rezistenca davkonlare-vuleev proti bivši Avstro - Ogrski ce-daj v novi državi nehala.
Prihod 4 ententnih eroplanov v Prago.
Praga, 17. novembra. Češko SloVa sporoča: Te dni bodo pripluli v Prago 4 eroplani posebno vrste, posebne konstrukcije, ki so bili zcradeni z namenom, da, bi bombardirali Berlin.
Imenovan ie urzavnogn tajnika za bo-Sočastje in pouk v če -ko - slovaški re-pnbtiki.
Praga, 17. novembra. Pravo Ti-du< sporoča: Dr. Drtina ie imenovan za državnega tajnika za bogočastje in pouk.
Bavarska častita Čehom. Praga. 17. novembra. Diniomatični zastopnik nove republike Bavarske se je danes zglasil pri tir. Kramaru tor mu v imenu svoie vlade izrekel čaeti&e ob proglasitvi češke republike.
Boji med Čehi in  četanii Mackesisena.
Budimpešta. 17. novembra. Na postali Zilina ie prišlo do spormda med čehi in vračajočo so Mackensenovo armado. Število mrtvih ie veliko. Pred prihodom Maekensenove armade v Pi-atanv so češke čete poškodovale železniško progo. Pri 1'ožunu so zaprli ceste, rr.ko da ie morala Mackcnsenova armada kreui:i čez Nfareheir&r.
ČEŠKA VLADA ZA RED. Praga, 15. novembra. (Koresp. urad.) Tekom svojega govora v Narodni skupščini je ministrski predsednik dr. Kramar nadalje Izjavil: Zunanji minister dr. Bencš je v svojem sporočilu, ki so ga prinesli pooblaščenci maršala Focha, namreč dvu angleška in en francoski aviatik javil to - !e: Da v polnem obsegu uveljavimo svoje zahteve na mirovni konferenci, je potrebno.da se pri nas čim prej uvede in tudi vzdržuje red. Povsodi smo se izkazali kot element rednosti in če tako tudi ostane za bodoče*, bo to imelo dalekosežen vnliv v našo korist na mirovni konferenci. Ministrski predsed-ni je pripomnil, da bo ta poziv zunanjega ministra našel tope! odmev. Dejal je: «Sel |e hreoenenie nas vseh. našo republik/) ohraniti dobro urejeno. CŽivahno pritrjevanje.) Na vse strairi hočemo ravnati zmeT-no in obzirno m se izogniti »Jgftlum sponi. Če so se navzlic temu tu In tam dogodile neskladnosti, bi bilo smešno, če bi ledo hotel take pojave pretiravati Ko bi se vse revolucije in vsi prevrati izvrševali tako mimo hi v tako lenem redu kakor prt ras na Češkem, bi si človeštvo smelo čestitati, te se navzlic temu na Slovaškem £.ode stvari, katere obžamjetno, bodemoi proti njim protestirali nred svetovnim foiora na mirovni konferenci.«
MOBILIZACIJA    PHOTT MADŽARSKI.
Praga. 17. novembra. Tu se razglaša delna mobilizacija češke armade prori Ogrski.
Praga. 17. novembra. če£ki tiskovni urad razsrlašn. da se bo število brezžičnih brzoiavnih postaj na Češkem znatno pomnožilo.
Pnura. 17. novembra. Dr. Schemer 5© izdal poseben okli^ na vofake, v katerem pravi: Xo moremo pretiti na .šib brato*: na Ogrskem brez pomoči. Ti so izpostavljeni vsem voljam Madžarov. Bodite pripravljeni k zadnjemu bofu za blagor naroda in za prosto češko republiko. Vpoklicali bomo nekaj letnikov ter hočemo iz teh formirati prostovoljne polke, da damo v prvi vrsti tem čast in priliko, da zapade zmagoslavno* češko zastavo na tleh naših zatiran, bratov! Bodite pripravlieni!
Praga, 17. novembra. Jurraun listi prinašajo sledeči oklic mini.-tra za deželno hrambo Klofača! Češko - slovaški vojaki': Poživljam Vas, da tudi nadalje vzdržite disciplino in red ter da se na ta način izkažete kot trdna opora vlade. Storite to iz ljubezni do prostosti. Disciplina naj bo v četah vzorna, a uveljaviti hočem demokratični princip. Moj program je narodna milica. Izvesti hočem vse potrebne reforme. Za voiake. ki ne služi to na fronti, se vpeljejo pritoževalne komisije, vojaške plače se nanovo urede. Poveljniki imajo od mene strog nalog, paziti zlasti na disciplino, da preprečimo vse načrte naših sovražnikov, ki so naperjeni proti naši svobodi! Na zdar!
Iz bratske Poljske.
Poljaki oa Pruskem.
Berlin, 17. novembra. (K. j u.) »Vor-varts« je dobil iz Poznanja dne 15. t m. brzojavko: Od včeraj je mesto, in velik del province Poznanjske v poljskih rokah. Te-2a preobrata ni povzročil prihod potiskih legijonarjev od zunaj, temveč dejstvo da so Poljaki dobili Delavski in vojaški svet, ki sta se polastila moči in vlade*.
Berolin, 15. novembra. CKoresp. urad.) »Berliner Tageblatt« poročat V včerajšnji loči so na avtomobilih v Poznanj prispeli pgfeski častniki in so mestno upravo ter poveljnika Poznanja pozvali, naj se priključi
Poman j poljski državi. Ta korak Poljakov
zahteva takojšen protikorak nove nemške državne vlade.
Vratislava, 17. novembra, vScraesiche Zeitung. poroča iz Poznanja: Poljaki pripravljajo proklamacijo, no kateri bo Po-znanjsko del Poljske države, VoJaSfl in delavski sveti so se polastili vlade. Državni denarji se brez dovoljenja tega sveta ne smejo izplačevati in ne nakazovali Velike množine orožja in streljiva so nakupljene. Nemške vojake odpuščajo, poljske pridržava io. da bi tako tudi vojaško treraoč obdržali Poljaki.
Proti boljševikom!
Krakov, 17. novembra. Da se zatre boljševiska nevarnost, se odpošlje 30.000 poljskih vojakov, pomnoženih z angleško američanskimi četami, preko Gdun-
skega na Poljsko. V isti namen se pripravi romunska armada za vojno in se odpošlje pod vodstvom entente v Odeso in Ukrajino.
Krakov, 17. novembra. Krakovski časnikarski sindikat ie brzoiavil nemško - avstrijskemu državnemu tatniku zunanjega urada dr. Bmeriu: Podpirani po avstrijskih in nemških četah, so Rusini ob mnogih ntsilstvih nanadli in razdejali tudi uredniške prostore poljskih listov v Lvovn in razrušili tiskarne. 0 tem obveščamo vlado nem-sko-avstriiske renublUe in se nadejamo, da gospod državni tainik z nami vloži protest zoper protimednarodno-pravno nasilie tiskovne svobode in ukrene vse potrebno, da se niomu podrejene cšto ne bodo udeleževale teh grozodejstev.
Boji v vzhodni Galiciji. Dunai.   17. novembra. iPolnische Nachrichten« porobio, da se   boiev v vzhodni Galiđli uieležuieio   tudi avstro - ogrske čete na   strani Rusinov. Zaloški ie proti temu uri vladi □naju protestiral, posebno, ker ie vodja teh   čet član   habsburške bide. nadvojvoda Yili-.nn. Nemška avstrijska vlada mu ie odgovorila,   da ie že enkrat noslala v Galiciio ooziv. da nai se če io mirno vrneio domov, da bo ta poziv v prihodnjih dneh ponovila ter da pr i kot slei sioii   nemško - avstrijska \ lađa na nevtralnem stališču.
Preurcl na nemškem.
Kompromis za volitve v konstftuanto.
Berolin, In. novembra. (Koresp. urad.) Vodilni člani slavnega odbora frakcij naredno - liberalne stranke in napredne ljudske stranke so se zedinili glede skupnega in enomesa nastopa pri voltlvo*!* v Narodno skupščino. Ustanovili so odbor, ki naj sestavi program za volilni boj in temelj za veliko njemško demokratično stranko, ki nai se izbere iz obeh liberalnih strank.
Izprajnjenje zasedenega in odstopljenega ozemlja.
Berolin, 16. novembra. (Koresp. urad.)
VVoltfov urad poroča: Izpraznjevanje zasedenega ozemlja na zapadu se vrši v redu in po načrtu, v kolikor se tiče odhajanja sklenjenih krdel. Kljub velikim težavam se je doslej posrečilo, te čete zadostno preživljati Ako ostane dovoz iz domovine zagotovljen in ako se nam železnice ne za-gvozde, sc bo tudi v bodoče, kakor je pričakovati, odhajanje čet vršilo v redu. Izpraznitev zasedenega ozemlja na levem ::i Rena je naletela vsled dodatnih določil vrhovnega poveljstva aliirancev, ki so bila izdana Šele ooteni, ko smo mi že odredili izpraznjevanje, na velike težkoče, tako da bo nedostajalo časa. da na gotovih krajih umikamo čete v smislu dogovora. Najvišje vojno poveljstvo je vojnemu poveljstvu aliirancev z vso resnobo pojasnilo težavni položaj, tqda doslej brez uspeha. Po določilih dogovorov se morajo kraji izprazniti v tem - le redu: do 21. novembra opoldne ,vsa Luksemburška ter vsa Al zaci ja in Lorena: do 27. novembra v?a Belgija: do 9. decembra opoldne levo obrežje Rena; na vzhodnem bregu Rena bodo aliiranci tri predmostja, in sicer: Kolin, KobJenc Mo-guncijo v premeru 30 km zasedli Nadalje so določili aliiranci kot nevtralno cono ozerH'e vzhodno od Rena in na ob predmestjih v širini 10 km. Te kraie moramo izprazniti do 13. decembra oooldne. nakar bodo čete aliirancev vkorakale v izpraznjena ozemlja.
AMERICAvt ZASFDT.I METZ IN STFASSBITSG.
Monakovo. 16. novembra. V oone-deliek so došle ameriške čete v Strass-bursr in Metz. Pri oredaii obeh trdnjav sta bila navzoča Predsednik Poincare in general i ssimus Foch.
Monakovo. 16. novembra Ameriške čete so zasedle Longrwv in Brvev.
MHdžorsba republika.
SLOVESNA PROGLASITEV V BUDIMPEŠTI. P. u d i m noš tu.  16. novembra. Ob 11. uri ie celokupni narodni svet v spremstvu vseh članov kabineta med viharnimi elien: klici prišel v dvorano.
Predsednik Narodnega sveta Ja-nos Hock ie otvori 1 zborovanie z naeo-vorom, v katerem ie kazal na važno poslanstvo, katero je mali osrrski narod izpolnjeval, kadar mu ie bilo zanadno r ivilizacijo ščititi pred navalom z vzhoda. Izza Mohača ie bil ta uboei ogrski narod suženi nemškega cesarstva. Izropavali in izrabliali so ea in ea vrhu tesra še poniževali. Kri Osrrov je tekla samo za interese avstriiskih dednih dežela. Ogr6ka je to vedno vedela, ni pa imela moči dovoli, da bi stopila v boj. K.o ie leta 1848. čez Evropo zaplul nov val svetovne svobode, ki je izfcel iz Franciie, je tudi Ogrska razpela trobojnico svobode. Tedai se je skoro istočasno, kakor na Francoskem izkli-cala državna neodvisnost Ofirrske. osa-mosvoiitev Ogrske ter detronizaciia Habsburžana in se je proklamirala prva ogrska republika (Viharni elien-klici in pritrievanie.) Ko je potem zveza cesarjev Oerrsko zopet strmoglavila, ie Osrrska šele po desetletja dolsrem trpljenju prišla do tesra> da zopet vzpostavi ustavo, in Osrrska ie bila prisiljena podpirati politiko velesile m avstrijskega cesarstva. V tei dvorani pa hočemo zdai naznaniti vsemu svetu, da se ie ogrski narod btreeel jarma. Stari sistem ie odpravljen, narod sahteva svojo svobodo, dobiti mora domovino in zemljo. Strt je militarizem, ki ie člo-
veštvo gnal v mesnico. Bojevniki, ki ao
izkrvaveli na boiiščn. niao umrli za-stoui. — Gkrvor so i borovnici spreleti z \ iharnimi elien - klici in s klici: Živio republika!
Nato je zapisnikar Jurii Najrv prečital amstopni- predloe:
Po volil naroda ie ograki narodni svet .-klenih
Claa I.: Ogrska i e od vseh drugih dežel neodvisna in samostojna ljudska republika.
Člen II.: Ustavo ljudske republike določi ustavotvorna narodna skupščina, sklicana na temelju nove volilne pravice. Poslanska in magnataka zbornica osrrskega driavnejra sveta sta ras-puščoni in sta nehali biti.
Člen lil.-. Dokler ne ukrene ustavotvorna narodna skupščina dnnsrače, opravlja vrhovno državno oblast liudo-viada. ki ii predseduje Mihael Karel vi. ob podpori izvrševalnega odbora ogrskega narodneffa sveta.
(ien IV.: Liudovlada mora nuino izdelati liudske zakone in sicer: 1. o splošni, enaki, neposredni in tudi ženskam dani volilni pravici v narodno skupščino, v inunicipiie in občine: 2. o svobodi tiska; 3. o liudskem porotnem sodstvu; -i. o društveni in zborovalni svobodi: 5. o razdelitvi tal kmetoval-< t in. Liudovlada mora te zakone v moč spraviti čim-prej in jih uveljavHati.
Člen V.: Določbe, ki nasorotuieio v predstojećem navednim. izgube svoio moč. vse ostale io obdrže.
Skupščina ie sprejela predlog soglasno in z navdušenimi vzkliki.
Nato io izpregovoril ministrski predsednik srrof Karolvi. za niim ie govoril minister Kuufi. Za tem se ie seja zakliučila.
Med tem ko se ie v kuoolski dvorani vršila seia. ie voditeli sociialnih demokratov Dezider Bokanvi raz balkon parlamenta več ne*ro stotisoč^lavi množici, ki se ie bila nabrala na tr^ru Dred pai*lamenrom. naznanil skleo. ki ca ie bila storila narodna skuošvina. Zbrani narod ie oznanilo spreiel z \"iharnimi elien - klici. Red ie bil ves čas slavja vzoren.
Prehod Mackensenove armade.
Budimpešta,   17.   novembra.   (K. u.)
>Pester LIoyd< poroča: Kakor izvemo, so se vrSila pogajanja med madžarsko ljudsko republiko in med komisijo, ki Jo ie odposlal Mackensen. Ta podajanja so se vršila v svrho dogovora glede prehoda Ala-ckensenovih čet in so privedla do zedinjen-ja. Obe strani naj store kar le mogoče, da se omogoči Mackensonovim četam hiter in urejen odhod. Nemci so odposlali posebno komisijo v Berolin ki naj zagotovi Madžarom premoga, ki naj se deloma porabi za prevažanje Mackensenove armade. List poroča nadalje, da je Mackensen iz lastne iniciative povzročil, da se ustanovi Vojaški svet pri njegovi armadi.
Nfcdvojvoda Jožef — nredsednik madžarske republike?
Dunai. 17. novembra. ^Neue Freie Pressec prinaša vest da bo prihodnii predsednik odrske republike bivši nadvojvode Jožef Ta je baie kot Jožef Habsburški včerai prisegel vladi ogrske republike svoio zvestobo.
Srbsko prodiranje.
Osijek, IS. novembra. Srbske čete so
zasedle včerai mesto Sombor, Mohač, Barcs in v Banatu Vršac. Pančevo in Temešvar. Srbski štab se nahaja v Dardi.
Iz nemške Avstrije.
Ropanje in plenjenje.
Dun&i 17. novembra. Državni svet je sklenil, da se razglasi smrtna kazen za roparie in pleničke Zakon stoni v veljavo 20. t. m. V Brunnu am Gebir-sre pri Dunaju se ie razelasilo obsedno stanje,, ker so tolpe ropale no tamkajšnjih vojaških skladiščih. Odposlali eo ti a dve stotniii s strojnimi puškami in enim žarometom. Narodna erarda v Brunnu am Gebircre ie bila raznušče-na. ker so nieni člani sami pomagali rooati. Takoi. ko ste dospeli obe stotniii na mesto, ste morali stoojti v akcijo, ker so bile roparske tolpe ravno na delu. Vnel se je boj med roparji In vojaki, pri čemur ste bili dve osebi nhiti in več ranienih Roparji so s strojnimi puškami srreliali raz streh voiaških skladišč. Končno so se roparii umaknili. Ponoči obsvetljuieio vojaki skladišče z žarometom.
Proti Habsburžanom. Dunai. 17. novembra. Tukajšnji časopisi prinašajo pozive, da naj se člane habsburške dinastije izžene iz Nemške Avstrije.
PovroteK delegatov s
na
Reka, 17. novembra. (N.-s ;Urog 10. ure dopoldne je dospela na Reko angleška torpedovka št 11 »Martin«. Pozdravil Jo je profesor Sveško. Danes je dospela tudi tretja francoska torpedovka iPambara«, ž nio ostali člani krfske-ga odposlanstva dr. Cop. Bukšek. Do-lene in podpolkovnik Liška. Mornarji, ki plu'ejo mimo Dalmacije, poročajo, da se v Splitu vrše velike demonstracije proti Italijanom.
Reka, 17. novembra. (N.-s.) Kriška komisija, ki je danes dospela semkaj, je odposlala francoskemu admiralu uua-cheru radiobrzoiavko, v kateri se ?a-hvaljuje za gostoljubnost in naklonjenost na Krfu. Z isto torpedovko je dospel na Reko tudi dr. Milan Pečanac. Komisija nadaljuje še danes svojo pot v Zagreb.
Reka, 17. novembra. (N.-s,) Oddelek, obstoječ iz italijanskega divizijo-narja in 20 mož. je okupiral danes gu-vernijsko palačo. Pri zasedbi se je ve-, del jako ošabno. Napram velikemu županu dr. Lenacu je izjavil, da prevzame vse posle in vso oblast ter da bo vzdržal mir in red. Ko mu ie dr Letiac odgovorih da se mir in red do sedaj se nista kršila v mestu, mu je divizdouar z oholo gesto pokazal vrata, nakar je dr. Lenac z vsem svojim osobjem zapustil ; palačo. Pred svojim odhodom ie proti
nastopa ošabnega italijanskega generala energično protestiral
Reka, 17. novembra. (N.-O Ko so Italijani zasedli mesto, so poslali vojaške oddelke s konjenico tudi proti Sušaku, torej na ozemlje, ki so ga celo Madiari pripoznali kot hrvatsko last. Tu Jim pa sreča nI bila mila. Ko se }e konjenica bližala mostu, je naša straža na mostu oddala v zrak par alarmnih strelov, nakar se je italijanska konjenica — v divjem begn razpršila. Tudi pehotni oddelki potem niso več prodirali
proti Sušaku.
______—,—--*
Razne vesti.
Volilni boj na Anglež m.
Retterdam, 16. novembra. (K. n.) »Daily E.vprcss- poroča: Lloyd Georjte in Ascmith sta imela v sredo /večer političen razgovor. Upali so, da bo ta razgovor do-vedel do zedinjenja, toda zdi sc, da je ostal najbrže brez uspeha, kar nomenja da se je Lloyd George odločil, pri volitvah nastopati v zvezi z unionisti proU liberalni stranki. Med obema skupinama bo zato prišlo do ostrega volilnega boia.
London IG novembra. (K. u.l Reiiteriev urad poroča: Volilna kampanja za nove volitve se ie začela danes ztnrrai z veTOr^m z^orovaniem v Central H* 111  in v \VV-tirin-tru. Llovd
Georfre. Bonar Law in Bamess so imeli eovore. govorili so večinoma o programu za nacionalno nolitiko s katerim bi voditeHi koalicije stopili pred svoie volilce. Llovd Georee io rekel med dntL'im: Čez 1 ledne bodo imeli voli hi priliko, da voliio v parlament, ki bo najbrže naiv*»žneiši narlament v zgodovini dežele. Od teea parlamenta bo zaviselo ravno toliko kakor od vojske, namreč usoda Antrliie in cHo države in z usodo države tudi usoda ce-lesra sveta. Dve tretiini sveta sta opustošeni in težka nesreča ie pri^m nad nii. Položaj ie orenasičen nevarnih možnostii. Ako novi parlament ne bo kos položaiu. se lahko ztrodi. da bo sledila Anglija zgledu ostalih narodov Evrope.
Revo l urin marno jrfbanjc na Nizozemskem.
Rotterdam. 17. novembra. V soboto se je vršil tu kongres sociialne delavske stranke, ki ie spreiel sledeče resolucije: Takojšnja demobilizacija armade, ženska volilna pravica, volilna pravica za vse dvajsetletne moške, raz pust prve zbornice, o sem um i delavnik itd. Znani sociialistični voditelj Troel stra, znan vsled svoie naklonjenost centralnim državam, se tega kongresa ni udeležil.
Revolucijo na rno gibanje v Italiji ostavljeno.
Chiasso, 17. novembra. (K. tO Kakor poročajo italijanski listi je vsaj na zunaj in za trenotek delavsko gibanje, ki je bilo pred tedni v Milanu, Novari, Liguriji in drugod precej razširjeno, in ki je temeljilo deloma na političnih, deloma pa na gospodarskih razmerah, za enkrat ustavljeno,
Ententa boce veliko Rusijo.
Kijev, 13. novembra. (K. u.) »Ki}ew-skaia Mvsl« javlja: V Jassvjn se je pri pogajanjih med entento in zastopniki ruskih posarrunh držav pokazalo, da želi ententa združitev Rusije v obliki federativno države. Priznanje Ukrajine kot neodvisno državo se ie odklonilo. Nemške čete smejo ostati v deželi dotlej, da se ustanovi ukrajinska armada.
Mirovna pogajanj«.
Rotterdam, 14. novembra. Kakor poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courant* javljajo »Daily News« iz Pariza, da se bodo posvetovanja o mirovnem vprašanju čez mesec dni vršila v Versaillesu.
Pogajanja za mir že ta mesec Chiasso, 17. novembra. Kakor poroča londonsko in pariško časopisje, je pričakovati, da se pričoo razmotrivanja in dogovori o preliminarnem miru zadnji teden novembra.
Na čast srbskim junakom.
»Glasbena Matica« je v soboto zvečer priredila v veliki dvorjani »Unlona« koncert na čast srbskim junakom. Dvorana Je bila okrašena s cvetjem in jugoslovanskimi tro-bojnicami. 2e ob 7. je jelo prihajati občinstvo in ob začetku je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Zastopane so bile vse oblasti z Narodno vlado na čelu. Narodno žeostvo je doslo večinoma v pestrih narodnih nošah. Ob 8. je došel Sokol in napravil špalir. da pripravi tako pot srbskim častnikom in vojakom. Ko se je pojavil v dvorani poveljnik srbskih čet rjodpolkovnik Svabič s svojimi častniki, se je dvignilo občinstvo s sedežev In dvorana je odmevala navdušenih klicev: »Živeli srbski Junaki, slava, slava njim!« Z balkona so dame obsipale Srbe s cvetkami in zelenjem Pred pevce »Glasbene Matice«, zbrane na odru in razvrščene v pestri sliki na balkonu nad odrom, je stopil predsednik »Glasbene Matice«, poverjenik za justico, dr. Vladimir Ravni h ar. ter v imenu tega glasbenega zavoda pozdravil srbske junake s tem - le nagovorom:
Dragi bratje! »Glasbena Matica« ima danes pod svojo streho odlične pa ljube fn drage goste. Naši srbski Sokoli, srbski Junaki so to! Kot predsednik tega izmed prvih naših kulturnih zavodov na slovanskem jugu, kot kučegazda naj Vam na kratko izrekam svojo dobrodošlico, naj Vam v imenu vse te krasne družbe prozna svoj najiskrenefši pozdrav.
Pa ako sem rekel — gostje, Izreke! sem premalo, in ako bi dejal — bratje — bilo bi premalo — za Vas. kf ste naši, tako čisto naS, a mi — smo Vaši.
S ponosom in z vso ljubeznijo, W Je toliko časa morala počivati v našem srcu sama !n se morala skrivati v naš! oufi, Izrekam to. Saj je bil smrten greh. Je bil zločin — priznati Vam to ljubav Zato pa tem simelše danes prekipevajo čuvstva.
Z zanosom m s vsakim utrinom srca smo spremljal! velike dogodke v slavni po-vestnld VaŠL Kako so se nam Iskrile oQ ob činih, kakor Jim povesrnica drugih narodov nima prisoodobe. Breealnica, Kumano-vo tn Beograd, a zopet Val! evo pa druga Imena, nešteta so. so globoko zaVJesana \ v život našega naroda. Kako je zopet trepetala duša, ko Vas je silna premoč Iztisnila iz Vaše domovine, ko je na njej naj-
i
podlejši barbarizem pričel uganjati svoje
orgije
Postavljali ste čine, katerih vsak tvori mejnik v življenju človeštva, trpeli »te in krvaveli — in nas Je — sram. Hvaležnost nam polni srce in postali smo Vasi dolžniki na veke. VI ste naši s O a s i 11 \ \ i, atvari-tilji na§t svobode. Bodite nam tudi učitelji te svobode. Stoletja in stoletja Smo robovali in hlapce vali. Vi niste Inli nikdar robovi tujih g<»spodaf Jev, tudi če Vas je za kratek čas večja sila vtdonila.
Todi predaleč sem zašel in posedal bi v besede današnjega slavnostnega govornika.
Pozdrav Vam nosim v imenu nase presvete. Naj bi s svojima posestrima na slovanskem jugu dobila samo on veUčasten hram, ki bo nam v ponos In ki nam bo hranil častno mesto v družbi in rodbini narodov.
Slava Srbom!
Zopet se Je vsuio cvetje z balkona. »Slava« in »Živio« - klici so pretresali dvorano. Občinstvo je prirejalo Srbom viharne ovacije, Šele ko je nastofll slavnostni govornik proi. dr. Fran 11 e Š i ć ie nastala tišina. Z napeto pozornostjo je vse poslušalo prekrasen, globokih misli poln Ilešičev govor. (Priobčimo ga v celoti.) Bil je to himna, oda srbskemu junaštvu, srbsKim žrtvam za svobodo, srbskim osvoboditeljem, i Junakom, ki se jim divi ves svet, kliče hvaležna Vila naše rešene planine, kliče danes Orel - ptica. Sokol sivi: Na zdar! borcem neomaine zvestobe kliče Ljubliana bela: Slava! Boriteljem za človeške Ideale se klanja Jugoslavija cela, kličoč )im: Čast in hvala njim tvorcem velike enotne in nedeljive domovine od Soče do moril EgeJ-skega! Vsa radost v*a srčrm čustva pa se naj strnejo v eno mogočno prekipevajočo molitev: Bože pravde, kl stoluješ v srcih naših, spasi, hrani našo Jugoslavijo!
Tako je klical llešič In govoril |e vsem Is srca. iz duše. Pri vsakem izrazitejšem stavku jo zašumelo, zagrmelo po dvorani: »Slava Jim, živel!!* in sto tn sto rok se !e dvigalo in ploskalo, da da Izraza svojim srčnim Čutilom, da pokaže, kako vč ceniti zasluge. M si jih Je steke! srbski del nagega naroda za osvoboditev svojih bratov izpod tisočletnega germanskega jarma. Mahoma je zavladala tišina in vse Je uprto oči v moža, ki se je dvignil z energično gesto tam v prvih vrstah. Majhna postava, ostro rezan obraz, lice resno, Izrazuloče odločnost, Železno voljo, oči iskreče. In Jel ie govoriti. BU. ie Ao podpolkovnik Sva bič. Ne najdem Izraza, da bi dal duška svojim čutilom. je rekel, srce ml prekineva radosti, duša mi plava razkošja. Pred dnevi so se nam otvorila rajska vrata in ta rajska vrata so bila Ljubliana bela. Začutili smo se v raju tn v raju smo zazrli malko Jugoslavijo, a na njenih prsih tri sme. složne In edine. Jugoslavija zveličana! A vzveHčali so jo trije složni sinovi. In zakjinjamo se pri živem Bogu. da ne pripustimo več. da bi j! padel samo en las z glave in ds )o bemo skupno in složno branili do zadnje kaolfice krvi. 2ivela majka Jugoslavija, živeli ujedinjeni Slovenci, Hrvatje in Srbi! — Tem besedam je sledil nepopisen prizor. Vse občinstvo se je dvignilo, ploskalo In kttcalo: Slava Srbom, živeli srbski Junaki, živeli osvoboditelji, živelo jugoslovansko ujedinjenje r Z odra pa so zadoneli s veča-nostni akordi srbske himne »Bože pravde« .. . Sledil le koncert O njem naj izpre-govoci naš srbski prijatelj.
★
Preksinoć nam se pražila prilika ret-kog umetničkog uživanja, otvorio čitav čarobni divni svet Meni bi bile ootreone ne obične moči slabog čoveka, već božanske, namrtrodne sile da izrazim ono, sto sam tih Časova uživao i osečao. Zajista daai slavja za nas Srbe kao da ne prestaju!
U subotu prošlu u veče. držimo, da Je sve što je Ljubljana najlepše, naotmenije mogla pokazati, skupilo se na koncerni Glazbene Matice, priredienom a našu čast da ponova svojoj brad manlfestuje simpatije i ljubav, da nam se pokaže, koliko smo im mili i dragi. I mi se v duši pitamo jesmo H bas toliko dostojni te pažnje. Glazbena Matica Je u mnogom pripomogla kulturnom razvitku i očuvanju narodne svesti kod Slovenaca. Ona je Imala nesporno velikog uticaja. Ovo nam je bilo poznato, ali sem toga gotovo ništa vise, ili vrlo malo o nje-nom radu.
Ovo veće j« došlo, da nam otkrije, pokaže, iznese sve čime matica razpolaže.
Ako poštovanim čitavcima ovog lista makar nepotpuno svoje nestručne utiske, sa koncerta iznesem. Jedva ćemo priznati, koliko smo tog večera bili očarani, razdragani i zaneseni. Program le sadržavao izbor bez sumnje najlepših slovenskih, hrvatskih i srpskih pesama, davši nam kitu ubranog cveća na polja naše Još mlade ali snažne nacionalne muzike. I zar Je lako. da li možemo i onako nestručne Impresije srediti pa istaci što je bilo najlepše? Ne, to nije moguće, rrrl nismo u stanju. Sve su pljese zasluživale one aplauze, kojima su bile pro-praćene. Izvedene su s puno potrebne tač-nosti. pravilnosti 1 razumevanja zalta se Ima blagodati ti pored oprobanosti pevača i pevačica, lepo razvijenom muzičkom ese-ćaju Još i vrednom, zauzimljfvom boro-vodfl g. M. Hubadu- Muški sa mešovirJm horom utrkivali su se i takmičili kp će bolje, preciznije, osečajnlje izvesti namenjene im tačke u programu. Očekivali smo s nekom radoznalošču naše, srpske pesme, iz smeša pok. darovitog Mokranjca. I kad su ih stali pevati ml smo odmah bili zadubljeni, zaneti. Melodični glasovi nosili su nas a našu užu domovinu tamo dole k jugu. bliže orilentu. MI smo se. Iskreno oriznaie-mo, topel od razdraganosti i nshićenia. Šta nas Je tih momenata obuzimalo teško Je izraziti. Hor je izveo sve srpske oesme s neverovatnom praviJnoŠću. nežnošću nekom koja je bila potrebna. Bolna h^a. osečaj-nost čežnja što našu pesmu odlikuje Izbijala Je or*om lačmom kako smo Je navikli slušati. Ponavliamo pesma nlle ništa od svofe dubine. Jačine, prostranosrl Izgubila: no le za čedo samo dobila blatotVrećr onima Sto su izvodili. AVcenat Je nntmmo za-drfan. Vranle i dnrH na« f"#ni kratevt Van da su za nas r**iv*!1 nred o^lma. onal ^*»e mm lo* st^iačkog šarenila, zanfKg, *t*dn*tra«t1 | fonlfne b*** s* nnt.ivlo. Roj nf^hi^tnUvi hmafi 1 Uca StanVovlće-vm mipov^^^a nd'as**ao se u svakom *m»u . . . ffi-vafsire narodne «^*^f Ms«i nevene sa n*a^
nrc <m<w"f«rita | m^IsnhApt** n^'f-n-ih p^ le. TT F«iaie    «rv«^ "Ta na« u f"M«f,
nti«vf>ncH r»~*nf m^l osft*at. Ovde I f»~/> n*va n**?M»"*»«*q veselit ^a čas Je
OcnKH-, nif»i'»f *~1a 1 Hnni Mle sti p*s-m*i- O* *^e-*»*Ve cfr"T* no«*i i rVfl^f t#» daleka Dojmile su se nas neoplsano. Druga
272. Sfev.
.SLOVENSKI NAROD" dne 18. novembra 1918.
Stran 3L
je elegična pesma orbevana lepo, pravilno,
esećajuo bez prekaza. Slovenske narodne pesme ako sino ih dobro razumeli izkazuju isto što i naše srpske. One su proizvod skoro iste duše i karakteriše ih isto obeležje. Laka, nešto ćudljva veselost i živost ne ide daleko, ne penje se visoko jedva donekle da sc preobrati u sumornu, zastuže-nu melodiju. Ističemo Prišla je miška. Ona je m s Srba slu talaca privukla pažnju i in-teresovanie. Tehnički je bez prekora: glasovi su se izvijali dajući nam, iskazujući svu finu, osetliivu dušu ženskih, otmenost gospodjica i sigurnost gospode pevača.
Na Gorenjščem je fletno. činilo nara se je da tumače s retkom predanošću, iskre-nošća narodnu ljubav za domovinu. I.epote krajeva ove zemlje pesmom iskazane v svoj čarobnosti pojavljvale su se. Zvuči od kojih smo se raznežili opijali su i zanosili. Sviranje na klavrn g-cc Kobler zaslužuje da hude takodje spomenuto. Umetniško savršena pratnja u publike je naišla na zasluženu hvalu. Koncerat je završen leoom Pre-šernovora pesmom koia je odgovarala svojoj nameni. Pozdravi i govor tog večera održani samo su dopunjavali retku harmoniju, koja je vladala i tumačili osečania mnrrioVo.inc publike. Klicanje, pozdravljanje je bilo izraz najverniji. U govoru g. Tlešiča istaVnuto je ponova ono što nam se nnzadržanom snagom ska_zuje na svakom koraku. T nama potpuno razumljiv našao je u našim srcima odicka. Utisci s tog večera u opšte poneti ostaće neizgladi-vL Mi se oseĆamo srečni i blaženi što smo
ovo doživeli. Di. ĆIrič.
PoSiflin© v&sti.
= Monarhija ali republika? O tem vprašanja sc je pričela živahna diski-zija v naši javnosti i*ko pri nas, kakor tudi na Hrvatskem »Hrvatska Rilec* se bavi s tem vprašanjem in piše med drugim: »Điskozija o vprašanju republika ali monarhija sc je pričela v naših inteligentnih krogih. Ali agitacija v tem pogledu se vodi samo od onih. ki hočejo republiko ali pravilneje, nito to ni točno. Oni namreč, ki so načeloma za republiko in ki bi jo tudi po svojem republikanskem in demokratskem mišljenju morali zagovarjati — ti nc ajritirajo zanjo. Agitiraio zanjo samo oni. ki so za republiko od včeraj, odkar jc zanjo tudi škoi Stadler in iz istih razlogov, radJ katerih jo hoče imeti škof Stadler. Psihološki je stvar jasna. Republikanci in de-mokratje iz prepričanja stoje pred činjenico, ki se z elementarno silo vsiljuje tako prepričanju kakor čnstvovanjn. Osebnost demokratskega republikanskega kralja, mučenika in najnavduše-nejšega boritelja za jedinstvo našega naroda, kmetskega sina, ki je bil v svojem narodu vedno samo sluga, a ne gospodar — to je edino, kar bi se moralo od demokratske in republikanske ustave nove nase države odtrgati, da bi tako tudi po zunanjosti bili v republiki. Zato se s čuvstvom in razumom povprašujemo: kdo med nami naj bo tako trd. da bi hotel radi same formalnosti žaliti in zavreči živ simbol trpljenja, demokra-cije in junaštva in da zaradi zunanjosti zali ljubav in zvestobo sto in stotiso-čev?! Postopati tako s Petrom Karag-jorgjevjčem more v resnici samo on. ki nima niti Čustva, niti prepričanja... Ne gre za sveto misel našega narodnega jedinstva, kl je bila nam vedno vzvišena nad vsem drugim. Radi tega ne smemo prepuščati agitacije v narodu samo onim. ki to misel še vedno kvarijo s svojim separatizmom, prav gotovo pa ne onim, ki proti tej misli tudi sedaj rn-jejo v svoje umazane svrhe... Dinastija Karagjorgjevićev je narodna dinastija, pod katero je Srbija v vsakem pogledu vprav krasno vzcvetela, in ki bi bila, ako bo bodoča država SHS rnonarhija, tudi v tej državi samo na korist In to radi posebnih vrlin današnjih nositelje v dinastije, kakor tudi radi ugleda v velikem demokratskem svetu naših zapadnih zaveznikov. Narodna dinastija Ka-ragjorglevicev v družbi s svojim narodom proži vi ja triurni svobode, in docela pravilno piše neki zagrebški list da bi bila nizkost in podlost, ako bi Hrvati ali Slovenci Karagjorgievice manj spoštovali, nego Srbi sami. Srbija je skupno s Karagjorgjeviči doprinesla največje žrtve za osvoboditev naroda SHS, a mi Slovenci. Hrvati in Srbi v bivši Avstro-OgrsJri, ki smo se v tej vojni vsi zajedno pod silo iiziškega terorizma in najsu-rovejšega pritiska borili proti ^ našemu osvobojenju, moramo prepustiti o vprašanju »monarhija ali republika* inicijativo Srbiji sami Z njo v dogovoru in sporazumno bomo najbolje rešili rudi to vprašanje kadar bo za to čas. in tem lo-žje, ker na konstituanti ne bo mogoče nobeno majoriziranje. Danes so na dnevnem redn nujnejša in važnejša vprašanja?
=» Koroški Narlooalrat je tudi v Beljaku iial zapriseči za nemško Avstrijo vse uradništvo tako v državni kakor v javni službi. Od uradnikov južne železnice so storili zaobljubo vsi razen treh. Izmed slug je odklonil zaobljubo samo eden. Alojzij Jerin, ki je znan kot eden najinteligentnejših, kar tih je nameščenih pri južni železnici v Beljaku. Pri ravnateljstvu južnih železnic je bil samo eden, ki se ni dal zapriseči za Avstrijo, in sicer nadrevident Romavh. Zanimivo je, da hodi v Beljaku v službo uradništvo oboroženo. Nosijo ne samo samokres, marveč tudi bajonet Ponekod imajo uradniki v službenih prostorih tudi puške. Očividno je javna varnost v Beljaku precej nesigurna, ker sicer bi uradništvo pač ne rabilo orožja.
= Izjava koroških socijalnih demokratov. V seji provi zori čnega deželnega zbora 11. t. m. so podali socijalni demokrat]* e izjavo, v kateri povdarjajo, da se nemško-avstrijska socijalna demokracija, odkar obstoja, bori za samoodločbo narodov. Pošiljajo bratski pozdrav svo-iim slovanskim in romanskim sod rogom in priznavajo Dravico samoodločbe njihovim narodom brez pridržka in brez omejitve. Zahtevajo pa jo istotako brez pridržka in omejitve tudi za nemški narod ic se izjavljajo za dernokratično
republiko in za priklopite v k republikanski Nemčiji.
= Dijete poslancev. Z Dunaja poročajo, da je bilo državnim poslancem 1J. t. m. naznanjeno, da bodo dobivali dijete še do konca decembra t. I.
= Volitve v angleški parlament London, 14. novembra. V spodnii zbornici je sporočil Bonar Lav/, da bo parlament koncem Lega tedna odvoden. Volitve se bodo izvršile 4. decembra.
= Italijanska zbornica in parlament sta sklicana na dan 20. novembra. Na dnevnem redu so poročila vlade.
— Zahteve angleških delavcev. \a Londona: Na konferenci o novih volitvah so zahtevali delavci direktno oficijelno zastopstvo delavcev sveta na mirovni konferenci in istočasno svetovni delavski kongres na istem kraju, kjer se bo vršil mirovni kongres.
Iz sele Nirodne tinti SHS
v Ljubljani z dne 15. novembra 1918.
Narodno vjeće ne dovoli rm. Boroevi-ču bivati v Zagrebu.
Generalni polkovnik Wurm pošilja obširen izkaz o škodi, ki so jo trpeli gažisti o priliki preselitve poveljstva soške armade v Ljubljano in zahteva odškodnino, češ, da se 'Je izkazano blago zaplenilo na povelje Narodne vlade. Odgovori se mu, da Narodna vlada ni dala nikakega takeaa povelja, anv-pak je skušala plenitev vedno preprečiti; plenili niso le civilisti amjak rudi vojaštvo vseh narodnosti; sicer so se pa take stvari dogajale v tem času povsod še v veliko hujši meri nego pri nas. Zato Narodna vlada ne prevzame nikako odgovornosti za siorjeno škodo.
V korespondenčni urad se pokliče ta piovizorično Franc Puc In prof. Adolf Robida.
Na željo Pokrajinskega odseka NS v Gorici se izda njegovemu predsedniku dr. Karlu Podgorniku poverilo, da je upravičen, zastopati Narodno vlado SMS v Ljubljani kot njen poverjenik v Gorici tudi proti vojaškim in civilnim okupacijskim oblastim in ukreniti vse, kar se mu zdi potrebno v varstvo interesov tega dela samostojne države SMS.
NV se vpraša, ktio bo plačal dne 1. decembra uradništvo v zasedenem ozemliu.
S Koroškega prihajalo poročila, da nastopajo Nemci proti Slovencem prav tako nasilno, kakor v avstrijski eri. Zaprisegajo uradnike v Čisto slovenskih krajih za Nemško Avstrijo, jih prestavljajo, če se ne vldonijo. fn ovirajo promet slovenskih krajev na Koroškem z ostalimi deli Jugoslavije. Slovenski kraji so zasedeni po rem-j škem vojaštvu in nemških narodnih stražah. Namen takega postopanja je prozoren. Narodna vlada je poslala državnemu uradu za zunanje zadeve na Dunaju brzojavko, v kateri protestira najodločneje proti tema, da bi ostal slovenski del Koroške tndi le začasno pod nemško nadvlado, in zahteva takojšnjo razpustitev nemških narodnih straž fn odhod nemškega vojaštva iz slovenskih delov dežele. Enaka brzojavka se je poslala Izvršilnemu odlfOru provizorič-nega deželnega zbora v Celovcu. Zaeno se j naproša Narodno vjeće v Zagrebu, da zavaruje z vojaki naše severne meje.
Poverjeništvo za finance fzda dogovorno s poverjenlštvom za socijalno skrbstvo naredbo, v kateri se omeji izplačevanje podpor rodbinam, katerih svojci se nahajajo v Ameriki, na take slučaje, kjer je resnična potrebnost dokazana.
Poštno in železniško ravnateljstvo se preseli Čim preje iz Trsta v Ljubljano. Tozadevno se stopi v zvezo z okupacijskimi oblastmi v Trstu. Provizorično vodstvo ravnateljstva državnih železnic v LJubljani se poveri nadzorniku Rafku, fi o 1 o b u. Za namestnike vodstva, oziroma za načelnike posameznih oddelkov se imenujejo provizorično: I. Batagclj. V. Hrašovec inž. L Herceg, J. Hočevar in F. Benedek.
Poštno ravnateljstvo se poveri provizorično poštnemu svetniku dr. Janku D e-beljaku.
e Narodni vladi je naznanjenih rrmo^o Hudi, ki so si prisvojili v teh dneh vojaško blago m ga skrivajo doma. Narodna vlada Izda oklic, v katerem poživlja dotičntke, da prineso blago do 1. decembra na mesto, ki se bo določilo. Po preteku t£ga roka se uvede proti naznanjenim, ki ne.izroče blaga prostovoljno, kazensko postopanje.
Zastopnik poljske vlade le Izrazil željo, da se mu Izroči vojni materijal, ki je bil last poljskega vojaštva. Odeovorilo se mu je, da ni mogoče razpravliatf s posameznimi državami posobe o predmetih, ki so skupna last vseh držav* .ustanovljenih na ozemUn nekdanje Avstro - Ogrske.
Odstavita se okrajna sodnika Ferdinand Medltz v Ljutomeru In dr. Watrdfk v Oor. Padgoni ter se dasta na razpolago predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru.
Narodno vjeće se naprosi, da protestira proti temu. da Italijani plenijo in rekviriralo zaloge lesa.
RazcrTas! se namestila za vojaške prestopke, ki jo Je Izdalo Narodno vječe v Zagrebn.
Rozfllasf narodne vlade.
Vojaška amnestija.
Narodno vječe kot nositelj vrhovne oblasti v državi SHS je izvrševale pravico pomilostitve izdalo to-le naredbo:
V zvezi z odredbo od 30. vinotoka 1918 (točka 17 poverjeništva za pravo-sodstvo v 2. št »Uradnega Lista«), s katero je bila izdana za vse civilne in vojaške osebe amnestija, oziroma abolicija za zločine .veleizdaje, razžaljenja veličanstva in članov cesarske in kraljeve hiše. motenja javnega miru, nadalje za zločin proti vojni sili države ali s tem storjeni težji zločin kakor tudi za zločin dezercije (ubega), odreja Narodno vječe še sledeče:
i. Odpušča se kazen in ostanek kazni kakor tudi posledice, zvezane z obsodbo vsem vojaškim osebam, ki so bile do 30. oktobra 1918 od vojaških sodišč pravomoćno obsojene in sicer vsled kateregakoli vojaškega zločina ali prestopka, omenjenega v drugem delu vojaškega kazenskega zakonika, v obrambnem zakonu, v zakonu o vojnih dajatvah, v zakonskem členu XXI. 1890 o nepokoravanju vojaški pozivnici in prestopka, označeofiga v §§ 589 in 593,
kakor tndi vsem civilnim osebam, ki so bile do 30. oktobra 1918 od vojaških sodišč vsled zločina beguncu dane pomoči (318 v k. z.) obsojene.
Z. Odreja se, da se kazensko po- ■ stopanje vsled pod točko I. omenjenih ) kažnjivih dejanj, če so bila ta storjena i do 30. oktobra 1918, ne sme uvesti in da se mora že uvedeno kazensko postopanje ustaviti
Z ozirom na to se nalaga vojaškemu sodišču v Ljubljani, da izda takoj potrebne odredbe, da se vse vojaške in civilne osebe, ki se nahajajo v kazeil-skem ali pa v preiskovalnem zaporu vsled katerega pod točko I. omenjenega delikta takoi izpuste na prosto.
L ju b 1 j a n a, 15. novembra 1918.
Poverjenik za narodno obrambo: dr. Pogačnik 1. r.
RAZGLAS.
Na Narodno vlado je te dni došlo zelo veliko naznamb o osebah, ki so si zadnje dni prisvojile na kolodvorih v Ljubljani in na deželi ter okolici mnogo tuje zlasu državne bivše vojaške lastnine. Poživljajo se vsi ti, da takoj priglasijo Prehodno-go-spodarskerau uradu v Ljubljani, Turjaški trg št. 1 pismeno ali nstmeno, kje da hranijo prilaAčene stvari, da dobe navodila, kara da jih imajo oddati. Narodna vlada noče sedaj nastopiti še s kazenskimi odredbami v pričakovanju, da se bodo prizadeti takoj odzvali.
Če bo ta poziv brez uspeha, pa bo nastopila narodna vlada proti vsem naznanjenim z vso strogostjo.
Poverfništvo za javna dela in obrt:
Inž. V. Remec
ŠOFERSKA ŠOLA V LJUBLJANI.
Pri avtokadni v Ljubljani, pivovarna Union, je ustanovljena šola za šoferje:
Pogoji sprejema: Starost od 18 do 30 let znanje Čitanja in pisanja, podvrženje vojaški disciplini, kaserniranje v vojašnici (izjeme se v posameznih slučajih dovole za one, ki stanujejo v Ljubljani), služba traja celi dan, prednost imajo oni, kateri so se Izučili kake strojniške obrti (elektrotehniki, ključavničarji, kovači itd.). Vsak nčenec dobi hrano, vojaško plačo in -kadar bode definitivno sprejet, 2 kroni doklade. Priglasila sprejema takoj pisarna avtokadra v pivovarni Union.
Poveljstvo avtomobilne čete 2. voj. okr. SHS. tek št. 91.
POZIV ZARADI PRIGLASITVE IN POVRAČIL ŠKODE, KI BI JIH BILA DOLŽNA PORAVNATI  PREJŠNJA   AVSTRO-O GRŠKA VOJAŠKA UPRAVA.
Ob gospodarskih pogajanjih med državami, ki so nastale iz bivše Avstro-Ogr-ske države, morda pride tudi do sporazuma glede plačila obveznosti na podlag vojnodajarvenega zakona od strani prejšnje Avstro-Ogrske vojaške uprave. Narodna vlada SHS priglasi te terjatve za svoie območje, ne da bi obljubila upravičencem ugodnega uspeha.
V svrho priglasitve teh terjatev pozove podpisano poverjeništvo vse posestnike - kmetovalce priglasiti svoje terjatve, m sicer:
1. Neplačane zakupnine aH najemšči-ne na zemljišča ali poslopja, ki jih je vojaška uprava vzela v zakup, f najem, ali jih je neopravičeno zasedla.
2. Neizplačane kupnine za prodane kmetijske pridelke, če ima upnfk v rokah kako potrdilo o zahtevani oddaH blaga vo jaštvti.
3. Terjatve za škodo, storjene po vojaščini na zemljiščih in kmetijskih stavbah vsled činov, ki so b!1I v zvezi in ki jih gre povrniti po votnodajatvenem zakonu.
Škode ki jih je naredila armada v svojem razsulu po skleou premirla brez povelja pristojnih vojaških poveljstev, nikakor nI priglasiti, ker zanie ne bo hotel biti nihče odgovoren.
Terjatve v tem okviru je priglasiti d o 1. januarja 1919 pri Narodni vladi SrfS v Poverjeništvo za kmetijstvo (v poslopju Slovenske kmetijske družbe) v Ljubljani. Terjatve je utemeljiti s priloženimi prepisi obveznPi ali pravoveliavnfh listin preišnjih vojaških oblasti, oziroma s prepisi županskih zapiskov o cenitvi škode (izvirnih listin ni prilagati, ker se lahko izgube, marveč ?ih je skrbno hraniti).
S tem pozivom podpisano poverjeništvo ne prevzame jamstva in nobene obljube za svoječasno resnično izposlovanie 'poolačevanja taMh upravičenih teriatev. zato nai prigla^ilci rešitve svoifli orielaše-nih teriatev snloh nikar ne dregalo. kairt. če tndi pride do sporprpma med vladami rrlede popolnega aH delnrtra Izplačila t<=»h teriatev, utegne to trajati vendarle zelo dolgo.
V Llubliani, dne 16. novembra 1918. Poverjeništvo za Imerffstvo Narodne
vlade SHS.
Poverjenik: prelat A. Kalan, 1. r.
NAREDBA  PO VER TFNTŠTV A ZA NARODNO BRAMBO.
V smislu sklepa Narodne vlade SHS v Ljubljani z d^? 15. novembra 1918 se odreja da velja naredba poverjeništva za pra-vosodstvo z dne 6. novembra 1918 (točka 39. uradnega lista št. 3) tudi za vojaško sodstvo.
Ljubljana* 15. novembra 1918.
Poverjenik za Narodno hrambo: dr. Pogačnik L r.
OKLIC
Pripadniki 7. lovskega bataljona, letnikov 1895.—1999. vštevšl, se javijo takoj v LJubljani (cukrarna. Ambrožev trg, nasproti šentpetrske vojašnice.
Županstva in orožnlške postaje se Istočasno na ta oklic opozarjajo.
Narodna vlada SHS Poveljništvo n. vojnega odseka v LJubljani, urad. št. 95.
Hesti iz primorskih dežel.
Resolucija delavstva v Puljm. Na delavski skupščini je bila sprejeta resolucija, ki poživlja vse delavstvo v Pnlju, da se organizira v socijalno - demokratskem smislu. Zahteva, da naj se nemudoma izvede centralizacija delavskih organizacij.
Pretvoritev mornarice na temelju narodnih In demokratičnih principov. Kontraadmiral Metod Koch je imet Z6 je prevzel poveljstvo mornarice, na svet mornarjev nagovor, v katerem je poudarjat da se pretvori mornarica na temelju narodnih in de-rnokraučnih principov,- kj morejo biti za njo.
merodajm" tudi za vso bodočnost Treba Je, da delujejo vsi složno in voljno. Samo s skupnim povsem soglasnim delom bomo dosegli to, kar narod od nas pričakuje. Ne
bomo pa se trdo držali storjenih določb, marveč bo obstojala vedno možnost da izpopolnimo storjene sklepe z boljšimi v čast in slavo domovine m naše jugoslovanske mornarice.
Razburjenost v poljskem arzenalu. Med delavci v puljskem arzenalu vlada že nekaj dni velika razburjenost ker se širijo glasovi, da bodo odpuščeni vst ki ne pripadajo puljskl občini. Takih pa Je veliko število. Pričakujemo, da se to ne zgodi. — Nova italijanska uprava je odpustila 18 delavcev z letališka, češ, da so Nemct v resnici na so skoro vsi Slovan!. Stvar je naznanjena Narodnemu vječu v Zagrebu.
Dnevne vesti.
— Občinski svet ima redno javno seio v torek, dne 19. t. m. ob šestih zvečer v mostni dvorani. Dnevni red:
A. Javne seie: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnikov dveh zadniih sei. III. Mestnega masristrata poročilo o neki prošnji za zagotovitev sprejema v občinsko zvezo ljubljansko. IV. Personalno-pravneera odseka poročila: L o dopisu Mestne hranilnico ljubljanske glede izvolitve <"-lana upravnega odbora na mesto umrlega odbornika Karla Seuniga; 2. o razpisu deželnega šolskega sveta glede povračila nadomestnih troškov za ravnatelja mestnega dekliškega liceia: 3. o nelri prosnii za oprostitev zveze hišne kanalizacije z mestnim kanalom v smislu zakona o kanalski pristojbini. V. Finančnega odseka poročila: 1. o uradnem poročilu mestnega knjigovodstva glede izplačila zvišane draginiske doklade in enkratnega nabavnega prispevka mestnim uradnikom in uslužbencem; 2. o prošnjah nekaterih mestnih nslnžben-cev-sarocev za zvišano draginisko do-klado po smislu tozadevnih določil glede draginiske doklade državnih uradnikov: 3. o uradnem poročilu mestnega stavbnega urada glede izvršenega zvišanja mezd mestnim delavcem; 4. o dopisu I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani glede^ skupneera jamstvenega zavarovania ljubljanskih hišnih posestnikov: 5. o dopisu knra-torija mestnega dekliškega liceja glede razširjenja liceiekega trgovskega tečaja; 6. o dopisu kuratoriia mestnega dekliškega liceja glede ureditve na-daljnih slnžbnih prejemkov ravnatelja dekliškega liceja; 7. o prošnji upravnega odbora Dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Liubliani za subvencijo. VL Stavbnega odseka poročili: 1. o uradnem poročilu mestnega stavbnega urada glede prodaje in porazdelitve parcele št. 99/6 kat obe. Gradišče med mejaše: 2. o dopisu Zupanovem glede zgradbe barake za zasilna stanovanja. VII. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročili: L o nasvetu Aava>ft-teljstva mestne elektrarne glede primernega zvišanja cene električnemu toku iz mestne elektrarne; 2. o nasvetu ravnateljstva mestne plinarne glede primernega zvišanja cene plinu iz mestne plinarne. VIII. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o računskem sklepu mestnega užit-ninskega zakupa sa proračunsko dobo 1918/19. IX. Obrtnega odseka poročilo o prošnji zavoda za pospeševanje obrti   na   Kranjskem   za subvencijo.
B. Tajne seie: I. Naznanilo predsedstva, II. Odobrenje zapisnika zadnie seje. IIL Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za vdovnino. IV. Upravnega odbora mestnega vodovode* elektrarne in plinarne poročili: L o nradnih predlogih mestnega magistrata o sklepu občinskega sveta glede stalnega na-meščenia osobja mestne plinarne; 2. o nasvetu ravnateljstva mestnega vodovoda glede imenovanja vodovodnega strojnika pri vodovodni zaiemaJnici v Klečah. V. Direktoriia mestne klavnice poročilo o prošnji nekega bivšega uslužbenca za nadalino prejemanje miloščine. VI. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnaih za obrtne koncesije.
— Srbski oficirji gostje našega ženstva. V soboto po koncertu so bili srbski oficirji gostie našega narodnega ženstva pod vodstvom ge. županje dr. Tavčarjeve in gdč. Cilke Krekove. Da* našnjim težkim razmeram primerno ie mogla pogostitev biti seveda samo skromna. Vendar pa smo prepričani, da so dragi gostie uvaževali predvsem dobro voljo in da ie skromnost in prisrčnost pogostitve preje poglobljevala dobro razpoloženje med njimi, nego ie motila. Saj so se pač prepričali, da ie bila i ta prireditev samo izraz prisrčnih čutil,: ki jih goji naše prebivalstvo napram srbskemu delu našega j edinstvenega naroda.
— 42. hrvatska dom. divizija je danes prišla pod poveljstvom svojega komandanta podmaršala Soreti ca na Jesenice. Marširala ie preko 400 km po najtežavnejšem. mestoma več nego 2000 metrov visokemu terenu. Z gore Asolone-Pertica je rabila do Jesenic 17 dnii. Ko ie prišla v Bruneck so bili tam že Italijani. Dasi je popolnoma oborožena, vendar io Italiiani. ki so bili takrat v Brnneckn. niso upali razorožiti. Klicali so sono Kroati ter io pustili mirno oditi. V Bninecku so hrvatske polke zapustili vsi madžarski častniki. Kakor se nam poroča, se ie danes vršila na Jesenicah zaprisega vojaštva Narodnemu vijeću v Zagrebu. Po^fc-mezni polki te diviziie se te dni odpeljejo preko Ljubljane na Hrvatsko.
— Kaj ve povedati o nas dunajska »Zeit«. Pretekli teden ie priobčila dunajska »Zeitc to-le vest: >V Ljubljani in okolici stoji jugoslovanska vojska, ki šteje več nego 200.000 mož. Vsa ta armada ie popolnoma opremljena in oborožena. Četam zapovedujejo slovenski, hrvatski, srbski in francoski častniki.« Ali niso na Dunaju dobro informirani o nas?
— Nove poštne znamke. Hrvatski listi poročajo, da izidejo v najkrajšem času nove poštne znamke za državo SHS. Načrti so že gotovi in že v nekaj dneh pričnejo z natiskom. Dokler ne bodo nove znamke izgotovljene, se bodo uporaUiale dosedanje, samo bo slika pretiskana s črkami SHS.
— Pokradeni sanitetni materijal, mikroskopi itd. V barako nasproti ko-linske tovarne   za  kavine prjjpesi je
vojaška uprava ie nekaj tednov pred premirjem spravila dragocene znsn-stvene aparate salubritetne komisije, tako več mikroskopov (drobnogledov), en projekcijski aparat en velik fotografski aparat itd. Ti aparati, ki bi jih na£e bolnišnice in nai?i znanstveni za; vodi nuino rabili, so bili na do sedaj nepojasnjen način pokradeni iz zabojev. Vsakdo, ki bi vedel, kje se sedaj nahajajo ti aparati, se torej pozivlje, da to nuino javi zdra\ >tven«inu oddelku Narodne vlade SHS v Ljubljani. Erjavčeva ulica št. 13. Onemu, ki bo omogočiL da pridejo ti aparati zopet v last Jugoslovanske države, nakazala se bo primerna nagrada.
— T Mag. svetnik Albin Semen. Včeraj je nenadoma izdihnil svojo blago dušo eden naibolj marliivo delavnih, skrajno vestnih in strankam vedno prijazno uslužnih magistratnih uradnikov. Prvotno notarski kandidat, je pokojnik pred 22 leti stopil v mestno službo ter je deloval plodovito in uspešno v različnih referatih. Zbsti v potresni dobi in kasneje je opravljal ogromno delo stavbnega poročevalca ter ie rešil na tisoče stavbnih, kasneje pa potresnih posoiilnih prošenj. Bil io tndi porocevaler za obrtne nadaljevalne in pripravljalne sole; po nadkomi-sarja Jak. Tornoa smrti pa je upravljal razsežni in odgovornosti polni mestni gospodarski urad do svoje smrti. Še tri dni pred svojim zadnjim izdihliajem delal v uradu. Ugonobila ga je zlatenica. Smrtni udarom pa mu je prizadela tragična smrt njegove ljubljene soproge, ki je umrla šele pred kratkim ter mu ostavila otroke v nežni starosti. Blagi pokoinik. roj. 1866. leta, pušča za seboj med meščanstvom, zlasti pa pri ljubljanskem uradništvu najsimpaiič-nejši spomin vzornega tovariša in poštenjaka.
— t Mag. komisar Vladimir Bres-kvar. Šele 36 let star. v polnem cvetu svoie zdrave, moško lepe dobe ie postal žrtev napornega uradovanja tokom zadnjih dni demobilizacije. Na komisijah se je prehladih dobil špansko bolezen, vnetie možganske in trebušne mrene ter ie moral izdihniti v hipu
bi bil moral zastaviti svoje sile za osvobojeno Ljubljano. Bil je vesten, uradno strog, a osebno ljubezniv uradnik, navdušen Jugoslovan in zanesljiva moč mestne uprave. Rojen 1. 1882. ie po dovršenih pravnih Študijah 1. 1911. vstopil v mestno službo. Deloval ie pri mestnem policijskem, tržnem in aprovi-začnem uradu ter premagal tekom voe ne ogromne naloge. Zapušča mlado no. ki leži težko bolna, in otroka naj-nežnejše dobe. Njegovim staršem in sorodnikom izrekamo vroče sožalje. Vrlemu pokojniku pa ostane ohranjen najprijaznejši spomin!
— Petdesetletnico ie te dni slavil v Pragi urednik >Narodne Politike* Jan H e j r e t dolgoletni tajnik zveze slovanskih časnikarjev. Hejret je med češkimi časnikarji eaen najmarliivejsih delavcev na polju slovanske vzajemnosti. Prepotoval ie malodane vse slovanske zemlje in ie tako eden najbolje ših poznavateijev slovanskih razmer. Napisal je nebroj brošur, ki so večinoma vse posvečene slovanskim vprašanjem. Hejret je zlasti na glasu kot najboljši poznavalec narodnostnih raz^ mer v Sleziji. kjer že leta in leta nastopa kot pravi narodni budi tel j. Njegove zasluge za češko in slovansko stvar v obče se priznavajo v vsi češki1 javnosti in njegovega jubileja se spominjajo vsi češki listi. Tudi Jugoslovani, do katerih goii tnbilar nai večje simpatije, se spominjajo njegovega jubileja in mu kličejo >na mnogaja ljeta«.
— Kulturnega odseka N. S. seja je danes ob 8. zvečer v srebrni dvorani v hotelu >Union<. Člani nai se ie zanesljivo ndeleze.
— Štaeijsko poveljstvo SHS, Ljuh-Ijana fDunajska cesta. Bavarski dvor) posluje do preklica za stranke od 9. do 12. dopoldne in ocb3. do 5. popoldne.
— Od jugoslovanske sociialne demokracije ie bil izvoljen kakor nam poročajo iz Zagreba v plenumu za zastopnika v Nar. vi ječe Anton Kristan, za njegovega namestnika Jos. P e t e-jan. V slučaju, da bi bila oba zadržana, bi fungiral kot namestnik hrv. soc. dem. Svetozar Belič. N. vijeće ie vzelo to izvolitev na znanje.
— Odposlanei srbskih državnih železnic v Zagrebu. Pretekli teden sta došla v Zagreb dva poslanca srbskih državnih železnic ter imela posvetovanje s poverjenikom za železnice in promet Večeslavom W ilderjem in državnim tajnikom Ancelom radi ureditve železniške službe v področju države SHS.
— Dejanju primerna kazen. V petek, dne 15. novembra t. 1. se je odigral na kolodvoru v Radovljici pri večernem vlaku ta-le prizor: Iz Ljubljane se pripelje bivši >e. kr.< okrajni glavar v Radovljici dr. F. M a t h i a s. mož žalostnega .spomina izza septemberskih dogodkov 1. 1908. Pred njega stopi is občinstva mož s spremstvom dveh srbskih častnikov rekoč: >Ali ste vi g oso, glavar?€ — >Da!« je bil odgovor. —• >Toraj ste vi oni mož, ki je mene do-i nunciral in ovaial!« in besedam je sledila tako krepka zaušnica, da io je slišalo vse v obilnem številu navzoče občinstvo. — Za take ljudi je edino primerna taka kazen! p. v*
— Uvedba postopanja v namen proglasitve za mrtva. Josip Haupt-mann, leta 18S6. rojeni tvorni čar nai Glincah pri Ljubljani in rezervni četo-vodja pri o. in kr. poljsko - topničars skem polku št 128., je. ko je padla trd^ njava PrzemvsL prišel v rusko vjetni-štro ter je baie začetkom leta 1916». umrl v Troiickega taborišču v Tašken-tu. Od navedenega časa ni nobenega glasu vec o njem. Po prošnji soproge se ie sedaj uvedlo postopanje zaradi njegove proglasitve za mrtvega. Vsakdo se pozivlje, da sporoči deželnemu sodišču v Ljubljani ali pa skrbniku g. dr. J. Ažiuanu, odvetniku v Ljubljani kar bi vedel o pogrešancu. — Štefan Širok, rojen dne 16. decembra 1888. v Grgariih pri Gorici, policijski stražnic v Ljubljani je nekako meseca oktobra 1914. kot korporal 8. kompaniie c. kr. domobranskega pehotnega polka št. 27* zašel v rusko vjetništvo; od dne & aprila 1915. dalie ni o niem nikakega poročila več. Na predlog finančne pro-kurature za Kranjsko kpt zakonite zastopnice javne uprave se je uvedlo postopanje zaradi proglasitve 5. Šireka za mrtvega. Vsakogar se javno poai^
rje. da sporoči deželnemu sodišču ▼ Ljubljani, če bi kaj vedel o bivališču ali življenju pocrrešančevem.
— Društvo Rdečega križa. Vsled sklepa odbora Deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko, z dne 14. novembra 1918 sklicuje se v smislu § U. in 12. društvenih pravil izvanredni občni zbor dne 27. novembra 1918 ob 3. popoldne v dvorani >Mestnega doma< v Ljubljani. Dnevni red: 1. Volitev 24 društvenih odbornikov (9 gospodov in 9 gospe za deželno društvo in 3 gospodov in 3 gospe za podružnice) po S 12. društvenih pravil. 2. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov (po § 11/c društvenih pravil). 3. Samostojen predlog gospoda Petra pl. Grassel-liia o društvenih pravilih.
— Jugoslovanski oslepeli vojaki, ki se nahajajo v Gradcu, se pripeljejo v Ljubljano v četrtek ali petek. 2 njimi pride tudi sestra Klara. Po nje je šel včeraj g. Janko Klobčič, asistent državne železnice v Šiški.
— Seja ženskega invalidnega odbora se vrši v torek, dne 19. 1 m. ob 5. popoldne v Aloizijevišcu
— V mladinski skupini Narodno-socl-ialne zveze se poučuje srbo - hrvašči-
n a vsak ponedeljek, sredo in petek ob j»7« j zvečer. Prostor: Narodni dom, pritličje na levo.   Pristop   imajo  vsi člani mladinske skupine. Kdor ni član, se lahko vsak čas ori g lasi; prispevek znaša 20 vin. na mesec
— »Sokol I.« Dogovorno z bratom starosto sklicujem za danes zvečer ob pol osmih bratski sestanek članov v društveni lokal trg Tabor 2. da se raz-govorimo o pripravah za redno društveno poslovanje. Na zdar! Podsta-rosta.
— Bratje jezdeci! V torek, ob pol S. zvečer sestanek vseh >Sokolov<-jez-decev v Narodnem domu v Zvezni, sobi. Prosim zanesljive udeležbe Makso Hro-vatin. sklicatelj.
— Za prehranjevalnega komisarja za vse ozemlje slovenske Štajerske je Imenovan okrajni komisar dr. Srečko Lanjšič v Mariboru.
— Sedež inženirske zbornice, razširjen na odra°čie Narodne vlade SHS se je premestil iz Trsta v Liubljano.
— Naši orožniki. Z Dolenjskega nam pišejo: Bivši avstrijski orožnik so bili prisiljeni strogo nastopati proti dezertenem. Veljal je za dezerterja seveda tudi oni, ki si je hotel sajno neko-'Hko dopust podaljšati in mnogo od njih so odvedli orožniki,   ki so si nakopali
zaradi tega obilo sovraštva. Najveet-nejši orožnik ima naivee sovražnikov. Zato bi bilo nuino potrebno, da se orož-uištvo na novo razvrsti. V domačem kraju nepriljubljeni orožniki naj premeste v oddaljene kraje, kjer bodo lažje vršili svoje težavno delo.
— Umri Je v LJubljani g. dr. Friderik Moro v 26. letu svoje starosti. Pogreb se vrši danes.
— Zadruga krojačev opozarja vse vajence in vaienke, ki se imajo podvreči pomočniški preiskušnji, da to nemudoma store, ker se preizkušnja v kratkem vrši!
Načelstvo.
— še enkrat konj brez gospodarja.
Ob periferiji in v mesna samem je še vedno mnogo konj, ki tavajo lačni, žejni in pre-mrazeni okoli, dokler ne popadajo in poginejo. Enako jih je mnogo po barju, kjer za-gazijo v jarke in tam v velikih mukah počasi poginjajo. Usmilite se jih ter polovite in pripeljite v vojašnice. Ali hi ne bilo tudi umestno, da bi vojaška oblast razposlala okol vojake, da bi jih ti polovili? Ali pa naj se vsaj kmetovalcem dovoli, da jih vja-mejo za svojo last, ker sicer bodo itak prišli v nič. In društvo zoper trpinčenje živali? Al b to ne moglo prav nič pomagati? To je naš zadnji apej ker bode uboga žival v par dneh vsa poginila. In mesto da bi prišla v prid ljudem jo bodo glodali Črvi. l?sli-šite naš klic, usmilite se. priskočite na pomoč ter odredite vse potrebno takoj!
— Gg. ravnatelje In vodje deških šol
prosi poveljstvo top. vojašnice, da bi dovolili dečkom, ki so doslej pomagali ali še hočejo pomagati pri lovbenju konj, vsaj za ta teden dopust. Tem dečkom naj se da pismeno potrdilo, da so upravičeni za ta čas Iz šole Izostati. Te izkaznice se opremijo nato s potrdilom poveljstva, da so dečki resbili zaposleni  pri lovljenju konj.
Na idrijski realki se prične pouk v četrtek 21. t. m.
Lov občine Kolovrat. Javna licitacija se vrši za gorinavedeni lov dne 20. decembra 1918 v prostorih okr. glavarstva v Litiji s pričetkom ob 10. dopoldne.
t Peter MIklavec Podravski. Iz Ribnice na Pohorju nam prihaja vest, da je tamkaj po daljši bolezni umrl 5. t. m. znani slovenski pisatelj Peter Miklavec-Podravski. Pokojnik je bil samouk. Z neverjetno pridnostjo se je priučil maloda-ne vsem slovanskm jezikom. Prevajal je največ iz poljske literature, a tudi iz ruske, češke in slovaške književnosti. Njegovih prevodov je brezštevila. Izhajali so v podlistkih naših dnevnikov, v Narodni bibliote-k v Novem mestu, v >Slovanski knjižnici« v Gorici in drugod. Dasi je bil že delj časa
bolohen. vendar ni odložil peresa . Bil je, kakor amo že povedali, samouk. Njegovi prevodi zato ne stoje na višku, vendar pa so znatno obogatili našo prevodno literaturo in seznanili naše čitajoče občinstvo z deli skoro vseh znamenitelših slovanskih pisateljev. Ker ga književno delovanje ni moglo živeti, je Miklavčič seveda moral opravljati tudi težka poljska dela, ako je hotel živeti sebe in svojo številno rodbino. Trdo delo pa slabi njegovi konstituciji nI moglo koristiti. Zato je že več let trajno bolehal in hiral, a sedaj ga je smrt osvobodila nadaljnega trpljenja. Zasluge ki si jih je stekel za slovensko književnost s svojimi prevodi, so trajne in slovenska književna zgodovina bo med kulturnimi delavci zapisala tudi njegovo ime. Bodi Podravske-mu ohranjen trajen spomin v našem narodu !
V Beljaku se je pretekli teden prigo-dila velika eksplozija. Eksplodiral je vagon naložen z municijo. Vse hiše v bližini so vsled zračnega pritiska brez streh in oken.
Nagrada. V Nabrežini je bilo oropano iz vagona: dragocen gospodski kožun, velika^ perzijska preproga, zaboj z pismi in druge reči. Kdor jedno ali drugo spravi nazaj podpisanemu lastniku, dobi kot nagrado 500 K, za druge reči pa oo vrednosti. Rudolf grof Pace, Gradec, Hotel Ooldene Birn.
Od Južnega kolodvora do Evrope se
je izgubila temno zelena usnjata torbica z malo svoto denarja in vizitkami z imenom Halka Pire. Pošten najditelj se orosi, da jo izroči proti nagradi v upravništvu »Sloven. Naroda«.
Dotična oseba, katera je v oetek večer pri g. Stegnar, inodistinii. Rimska cesta 10, vzela črn vrhnji jopič s kožuh, ovratnikom, se. pozivi ia, da ga nemudoma odda v uredništvu »Slov. Naroda«, sicer ji sledi sodnijsko postopanje. — Oseba je dobro znana, ker so jo videli takoj drugi dan v jopiču na cesti.
Z doma je pobegnil 11 letni deček. Oblečen je bil temno sivo. perilo ima znamko Št. 48 L. P. Kdor dečka izsledi naj ga odda policiii.
Izgubile se note za klarinet in oboa fz operete >Les Dtites Michu«, v soboto zvečer od Narodnega doma do šempeter-ske vojašnice. Naidlteli naj omenjene note takoj proti nagradi odda v pisarni »Narodnega gledališča«.
Na sobotnem koncertu se je našla verižica z obeski. Dobi se v upravništvu »Slov. Naroda*.
Našla se je v soboto po koncertu v dvorani lepa kmečka ruta. Kdor jo je Izgubil, naj se oglasi Frančevo nabrežje 9/1.
Narodno gledalitie.
»V Ljubljano jo dajmo«. OgrinČeva veseloigra. »V LJubljano jo dajmo«, ki so jo snoči predstavljali po dolgoletnem presledku, je delec brez posebne invencije in brez posebnih zapletkov. Pač pa je Ogrinec v njej postavil na oder tf\ dobro pogojene osebe: bahaškega malo-meščana Srebrina, veseljaškega hlapca Pavleta in pobožnjaško deklo Nežo, ki »drže« igro ter so hvaležni objekti tako za igralce kakor za občinstvo. Včeraj so jih gospod Danilo, gosp. Danes in gospodična Vera Danilova ocrtali in podčrtali izredno srečno. Gospod D a-n i i o je posnel Srebrina pristno po Življenju ter z zastavno zunanjostjo in z grčavim nastopanjem iznova pokazal, da je izboren karakterni komik, kadar sje dobro oprime svoje vloge; gospod Danes je predstavljal hlapca Pavleta s prešerno neugnanostjo in nad vseh valno agilnostjo, v čemer ga je po svoje vrlo podpirala gospodična Vera Danilova, tako, da je zlasti njiju prizor v tretjem dejanju izzval bučno radost in ploskanje celo ob odprtem odru. O Ro-tiji gospe Bukšekove ni reči kaj posebnega, ker ta vloga igralki sploh ne nudi hvaležnih momentov. Gospodična Marjanović-Markova se nam je videla v slovenski kmetiški okolici desorientirana, česar ji pa za sedaj ne-Čcmo in ne moremo šteti v smrtni greh. Gcspod Drenovec je kot dober doktor S n o j storil, kar je mogel, dvignil pa seveda ni tistega brezupno šablon-skega in osladnega prizora v drugem dejanju, ki ga sploh ne bi mogel dvigniti največji umetnik. — Za O^rin-čevo igro so dodali Aleševčevo pred-potopno »burko« »Nemški nc znajj*. V časih najhujšega nemškega pritisk ie utegnila storiti svojo dolžnost, ker je evidentno dokazala nezmiselnost nemških uradnih dopisov trdim slovenskim županstvom; za sedanji čas pa nima prav nobene aktualnosti več -— niti ne kot politična remlniscenca — nikar še z umetniškega stališča, in zato bi bila o njej vsaka nadaljna beseda odveč. Trud, iti ga je imelo z njo igralno osobje, bi bil resnično vreden boljše stvari, ne pa take preperele izkopanine, ki so jo iz-grebli ne vemo čemu in po čigavem na-
ročilu. — Gledališke je bik) pomo, občili s t vo razigrano. —n—.
Ignacij Borštnik — stalni gost Narodnega gledališča. Intendanci se je posrečilo pridobiti g. Ig. Borštnika kot stalnega gosta, ki bo igral vsak mesec vsaj trikrat na našem odru v svojih velikih, najboljših vlogah.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ostane gledališče zaprto. V torek, dne 19. t. m. se ob 8. zvečer ponovi OgrinČeva veseloigra v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo« in AleŠev-čeva burka »Nemški ne znajo* za »A« abonement. — V sredo, dne 20. t m. prva klasična predstava »Hamlet« popoldne ob pol 3. za dijaštvo in njih spremljevalce ob znižanih cenah. — Zvečer se vrši generalna skušnja na odru za opereto, zato ostane gledališče zaprto. — V četrtek ob pol 8. zvečer prvič v sezoni Messagerjeva francoska opereta »Michujevi hčerki« izven abonementa. — V petek zvečer ob pol 8. sc ponovi opereta »Michujevi hčerki« za abonement »C«. V soboto ob pol 8. zvečer »V Ljubljano i o dajmo« in »Nemški ne znajo* za abonement »B«. .
Pri epidemijah izborno služi raba prirodne grenčice »Franz Josef«.
Bratje!
V soboto popoldne je
umrl brat
I?
Pogreb se vrši v torek 19. novembra popoldne ob V23. iz hiše žalosti v Gradišču.
Brate Sokole se vabi, da se udeleže pogreba v kroju. Zbirališče ob 2. pop. v Nar. domu.
Na zdar! „TeMoo dnrttvu Sako! is Sako! IF* v liakljafli
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tjsk »Narodne tiskarne«
Trgovsko bolniško In podporno društvo v LJubljani
javlja tužno va6t, da je njegov mnogoletni redni član, gospod
Karel VVannisch
trgooski peskroodja,
danes mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v torek, dne 19. t m. ob polu 5 uri po-ooldne iz hiše žalosti FkHjanska ulica Št. 12 na pokopališče k Sv. Krizu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti neizmerne žalosti javljata Valči Breskvar in hčerka Vladica v svojem in v imenu rodbin Breskvar. Skušek in Vrtovec vsem sorodnikom, prijateljem in znancem do dna srca pretresljivo vest, da je njih nadvse ljubljeni, predobri soprog, oče, sin, brat, zet in svak, gospod
reskvar
LJubljana, dne 17. novembra 19X8.
6585
■ - anai
Tvrdka Feliks Urbano ¥ LJubljani naznanja žalostno vest, da je nje zvesti, marljivi poslovodja, gospod
magistratni komisar
previden s sv. zakramenti za umirajoče, v soboto, dne 16. t. m., ob polpetih popoldne, po kratki in mučni bolezni, star 36 let, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega in nenadomestljivega se vrši v torek, dne 19. novembra 1918, ob poltreh popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Vsi, ki ste ga poznali in ljubili, ohranite ga v blagem spominu!
V Ljubljani, dne 18. novembra 1918. 6582
po 35 letnem službovanju pri gornji tvrdki v soboto zvečer preminul.
»   Tvrdka ga ohrani v prijaznem spominu!
Ljubljana j dne 18. novembra 1918. . 6580
Broz pfistbooso obvestilo.
Viktor Moro, glavni zastopnik Graške zavarovalnice, in soproga Kristina Moro, rojena Hudovernig, uaznanjata v lastnem imenu ter v imenu svojega sina dr. Viktorja Moro vsem sorodnikom in prijateljem, da je njun ljubljeni, dobri sin, oziroma brat, gospod
dr. Friderik Moro
v 26. letu svoje starosti, previden sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 12. uri opoldne izdihnil svojo blago dušo.
Zemeljski ostanki pokojnika se bodo v ponedeljek, dne 18. listopada, ob dveh popoldne pre-peljalt iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 23 na pokopališče k Sv. Krištofa in tam položili v rodbinsko rakev.
Sv. maše se bodo darovale v raznih cerkvah. Pokojni se priporoča v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 16. listopada 1918. 6584
t
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka oz. sestra, vnukinja, nečakinja in svakinja, gospodična
I
Marina Gatsch.
v četrtek, dne 14. t. m. ob pol dvanajstih dopoldne v starosti 23 let, po kratki mučni bolezni mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 16. L m. ob 3 uri popoldne.
KOSTANJEVICA, 14. novembra 1918.
Žalujoči ostalL
Brez vsakega posebnega obvestila.
G. trgovcem v Ljubljani!!!
Imam partijo pralnega mila« ki ga oddam v nadrobno razprodajo proti naknadnemu obračunu. « 6546
* war Valentin Urban«*,
trgovina s MMftttStrlJsfcisul potrabiSnami in proizvodi i
LJubljana, PranCevo nabrežje It-1.
....
Brez ptsftotgt obvcttfla.
+
Mestni pogrebni uni t LjvMjta.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčnoljubijeni, predobri oče, brat, stric in zet, gospod
ALBIN SEMEN
mar   iratni svetnik
v nedeljo dne 17. t m. ob 8. uri zvečer bogu vdano preminul. *
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 19. novembra ob 4. uri popoludne iz biie žalosti Resljeva cesta št. 13 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1918.
6586 Žalujoči ostali.
+
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem prežalostno vest da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, hči in sestra, gospa
Marijana ME * Zor
včeraj ob 3. mi popoldne po* dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v 30. letu izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 18. novembra, na pokopališču v Dravljah.
Predrago pokojnico priporočamo vsem v molitev in drag spomin.
lapnte pri Dravljah, 17. novembra 1918.
6960
Žalujoči rodbini Berlič in Zor-
k1 ^ v-^iTiv/»4
Zahvala.
Povodom prebcidke izgube nase ljubljenke
Marice Rakove
o
se prisrčno zahvaljujemo za vse dokaze globokega sočutja, ki so se nam v tako obili meri izkazali.
Globokočutečo zahvalo izrekamo torej vsem, ki so nas tešili med boleznijo, ki so spremili našo Marico na zadnjem potu, gg. čltalnišklm pevcem za tolažbe polne žalostinke in vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev.
Predvsem pa iskrena zahvala g. višjemu okraj, zdravniku dr. I. SavnikOff ki je 22 let zdravil pokojnico in po očetovsko skrbet za njeno zdravje. 6565 i
▼ Kraajn, 15. novembra 1918.
Rodbini Rakove in Poiak.
272. Štev.
„SLOVNESKI NAROD" dne 18 novembri 1918.
Stran 5.
Zamenja se
većf© stanovanje i mantate. Kje
pove vpravntštvo »Slov. Nar.« — 6:23
100 kron nagrade
dam za preskrbo stanovanja 1*2
sob s kuhinjo. — Naslov v upravni-štvu »Slovenskega Naroda«. — 6530
z tapelBia vajenca
se SDrejmeta takoj on" tvrdki J. J Naglas, LjoMfana, Kongresni trg. —
Prodaše:
nekaj finega hercegovlnskega to-
baka. Istotam se odda Ženska zimska jopica. Naslov pove npr. »S. N.€ 6543
z vporabo kuktnje  se lice za takol
za stranko brez otrok. Ponudbe pod: r Stanovanja za tako I S 455« na
upravništvo »Slovenskega Naroda«. —
Prodam
okoli 380 1 dobrega rdečega vina po K 9. (zadacano) m dam v zameno petrolef za premog. — Naslov pod: „Ljubljana 6325" na upr »SI Nar.-
K0HT0R3ST1HJA
vešča vseh pisarniških del, Išče primerne slnibe tudi izven Ljubljane Nastop s 1. decembrom.  Ponudbe na upr. »SI. N.c pod Dobra mae 6532.
liže se
Stavbna parcela
se kopi v lrsfellanefcen
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „itaifta mi**.
Uee se za takoj
dijaka
stanovanje s hrano.
Plača se deloma v živihh, deloma v denarju. Ponudbe na upravo »SJoven. Naroda« pod „Hra a 0481".
%*%T liče se
krepka, pridna, snažna deklica
za vsa domača dela, kuhati ni potreba. — Ambrožev trg 8, IL nsdstr.
Riederer. 65/2
Pristen ruski čaj
najfinejšo papri ho in Itrg za milo
pr poroča tvrdka 6*90
PETER S TRS L t HUMCKHF.
Soba
oe odda samo za gospodično. Naatov pove uprav. »Slov. NaroSa". 6SrT7
Loža.
V Mas. gledišču, prvo nadstr ao
t sedež v abonma B.   Ponudbe pod 218575" na ucr. „Siov. Nai.*
Iste se
soba z 2 posteljama
v bfižinf šent^etrske vojaSmce. Ponudbe pod uftV £989* rta trr>r. MS1 Nar."
Posiavadia
z večletno prakso k parat i fji se
sprejme. — Ceni. p nudbe s po?oji prosi A. Domicei1, Si Peter a. Kr.
Več novih oken
in vrat različne velikosti ima napro-dai J o s. Judnlć, ni zar y Stranska ras, Sesale, Dolenjsko. Sprejme mdi dva pomoć al k a In ©ne »7« vajenca.
hišnik
srednjih let, zdrav oženjen brez otrok ^ Pogoji: lepo stanovanje z velikim vrtom in dobra plača. Nastop 1. januarja 1°19 Ponudbe na postni predal it. 78, Lfebfjana.
Preda se popolnoma nova
moška obleka,
nov 2imskl površnik (zadnja moda), nov gramofon s pribl. 1C0 ploščami, ter daljnogled. Ogleda se lahko vsak dan med 2—5. uro. — Naslov v upr. »Slovenskega Naroda«. 63J6
Dobrotnika ~VS
ki bi hoiel obrestnostno posoditi 2000 K, išče 29 let star obrtnik, sedaj štabni podčastnik brez sorodnikov in radi vojne brez vseh sredstev. Povrnitev v 6 m«seceh. — Dobrosrčne ponudbe pod šifro: , Mesar 6541« na upravn. .Slovenskega Naroda*.
Strojepisko,
ki je obenem perfektna slovenska m nemška stenogralinja, sprejmem. — Začasno samo pismene ponudbe z vsemi pogoji. — Dr. M Pire, odvefn'k V L aoi'ani. 64S9
za civilno, uniiormsko malo ia vehko delo r ■ Simosm Ettssanek krojaškem seojstrv, ieleskargovs «3-
S, LJubljana. 649S
Vzdrievalnl o ozek fazne železnice petrebnle takoj večje število
delavcev, zidarjev, tesarfev in mizarjev
za stalno delo. Zgiasiti se je v pisarni gori imenovanega odseka na glavnom kolodvoru v Ljubljani. H. nadstr. — Profesijonisti naj prineso s seboj svoja Uvna izpričevala. 6434
Za obstoječe podjetje se tiče
tihi družabnik
s lOOooo 1C — laDeoO k kaptmla-."'od rohnele osebno. Dopisi do d »Kapital 6559« na upravo »Slov. Kar.«
IS(em svetlo In zratrto
MESLOVANO SOBO
*e roogoče z efektotčn 1 r?zsvet'iavo. Pvipsasa ponodbe p*d ^Uradnik*1 na
apravniStvo „S!ov. Naroda**.
V mesari str.rkt fzve*bma
PRODAJALKA
li BltBi 8VRAIH1H
Kje? pove upr. JStov. Nmo<»." *5TS
Konjski hlapci In delavci
so BSjrefoss i.O) proti dobri plači in prehfkni vsak dan v topaičarski vo-»afttfci. ZgUsHi_3e je istotam v pisarni. 6577      To palca:
ABITURIJENT
išče primernega mesta. Nastop takoj. Pismene ponudbe na uofav.n ..Slov. Naroda"   pod  ., Abltorlieat G578".
150 krm nagrade
©aemu, ki mi preskrbi moderno ata-
aevaate v sređfni mesta, obstoječe iz treh sob) ia z vsemi pritik linami (elek. rarsvetuavo) za takoj aH najkasneje za februar 1919. Pismene ponudbe na upr. Slov. Nar. pod M190 kras**. 6527
z d obli m i spričevali, zdrava, mo'na, vsled opustitve treovine brez mesta, išče ntimerne službe, — Dopisi na Komar, Kolodvorska nU ti. 6558
OOSPO D.2 6 Ff A
vešča slov. in nem. jezika v govoru n pisavi, ter vešča stroieoisja, z enoletno prakso, ts£e ma&taB najraje v Ljubljani, in sicer v pisarni. Ponudbe pod ,,Ctosnedl&ia 858I|( na upravn. ,,Slov. Naroda".
Invalid
Želi vstopiti kot praatikaat v kako tigovsko podjetje, ba nko ah odvetniško pisarno, event radi brezplačno, fz-'ršrA je sto vensko- nemško trgovsk*
šolo. Naslov v uprav. ,.SL Nar.** 6520
Pozor!
Samski gosn. d, trgovec in potnik išče a takoj v Ljubljani boljša meaio-
vjdio sobo če mogoče s kuh njo, ker
se namerava v *rra»Kem nor črt*. Cenr vnii t De pod , IttUsa atraaka asa***
na upravništvo »Slovenskega Naroda*.
Absolvent
Slovanske trgov, sate a enole&so PaacB3 prakso, želi premeniti službo Gre najraje v kako večje trgovsko 1 codjetlc v mestu ali na dežel L Ponudbe na upr. St. Nar." pod JL K. V. 8472.
Kremo za britje
najtinejie vrste, dobava tvrdka 6562
A. Sušnik
Ljubljana, Zaloška c. 21.
tehnike
kot konstrukterji ali
risarji.
Ponudbe in prepi-u spričeval  naj se blagovolilo vposlati na postni prodal it9v.  155 %r LJaoliani  pori šifro Tehniki/' 6571
C EVU
z gumastimi podplat) kakor tudi usnjari na bitki se zopet dobe pri Peter 3ozftaa & Co. v Lfublf an!, na Brega 20. 6*0?
Kupujem umetno
ZOlftl7l@
in splošno ase, kar je. starinsko. Posreomjeast pri proda i posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska   oHea tO.   60M
hn itito ilika in sokola
(srednja velikost) se proda. Naslov pove uprav. ^Slov. Naroda". 657o
Iiaa se
gostima ali Kavarno
t oslom ali na račun Naslov opve upcavivstvo (,Siov. Naroda-*. 6557
mehanik
izarjea posebso pri šivalnih strojih, se sprejme. Ponudbe pod „Stro-iiovojak  6584"  na  upr. ,,Sl. Nar.',
Staroseiaškfl kredenca
dalje tf sso a osjlsHalom in fin
!porcelanast servis!
ae proda« Naslov vupr.„Si Nar." 6554
Proda se
s
ovratnik in mul. ^orožni knjigarni.
Poizve   se v
6563
ISče se clo&ra
šiviljo no tiom.
Kiana v hiši. Plača deloma v živilih. Ponudbe pod »Bemsca sivima 8573*'
rta   upravništvo    ,.Sloven. Naroda".
z usnjenimi in platnenimi gomiimi deli prodaja »Čevljarska zadrega k v Mirna, začasno v Vrbovca, pošti Mozirje, Sav in jak a dolina. Ceni* i m V2orci na razpolago, 6568
Kovašbeso pomočnika
samca ali ocenjenega sprejme proti dobremu plačilu Mlfea Weiasv kovaški mojster v LJubljani. Istotam
se sprejme
močan deček
sa u ion ca.  Konj stana  ulica 13.
So&mu napisna in 4ru$a S pleskarska telo
(mirovni materijal) prevzema
Ivan Pirkerindr.
Mubljana, Reber St. n.
Not off g. kožuh
rtudi za civilno rabo) iz najboljšega blaga, ao preda. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 654*
Odda se loža št. 6
pritlično za polovico predstavna*4 abon., to je za »par« ali »nepar« predstave. Naslov v upr. »ŠL Nar « — 6545
Cement se odda
v zameno za seno ali tudi ovseno slamo, istotam se prodajo sajot a hIe> vred. — Jo*. CitUaf, Dunajska 8T. j 6488
PRODA SE
dobro delana, polpokrita kadila. Po-izve se T L ubijani, Gradišča, L nadstropje, vrata 2« 6480
moško m žensko Kolo
vse v najboljšem stanju. — Copic, HatoJiska tiskarna II. nada. no31
Usaka množina raznovrstnih
finih bonbonov
se dobi pri tvrdki Fra a M a 41 as, Mabliana, Triaska cesta 4. - 64 ks
Radi preselitve
prodajam po znižanih cenah karamela, mente, koinmbla, meline, bonbone, snpertor na kg.  8. DARBO.
Ltnbljana, Mestni trg 13« r- 6440
SprejneiB delavce
ter hlapca alt t enako k jako pohlevnemu konfu.  —  Tvornica cementnih
»3s.   Iklnf, nasproti topnt-
čarske vojaščnice.
Iščant xa take Ji m Ji nastop
Za hrano skrbljeno, — Ponudbe na: Maka labakovsek, krolaski moti star, Cslia. Ć469
Kupim
dinamostroj
110 voli 4 kW, z zraven spadajoči mi aparati in Žico, nadalje 6579
krmo in slamo«
Ponudbe na Pote? atafsaa, Celje
rjrjrjgrjrjrj
llllsk i i i I HM li
D. D. U
Na temelju zaključka L izvanredne glavne skupščine dioničara Narodne banke d. d. od 21. rujna 1918 prima ovime ravnateljstvo prijave na sup-
škripaju vrhu
novih dionica po K 400.- naslovne vrijednosti
t j. za povišenje glavnice od S na K 20.000.000.—
Rok prijava za subskripciju traje od 9. studena do 28. prosinca 1918.
Ravnateljstvo de komade dodijeliti kad stigne zato odobrenje nadležne oblasti i to na slijedeći načnn:
Starim" dioničarima pripada pravo opcije od 1 nove dionice na 1 staru uz tečaj od K 425.— po komadu, t. j. na ukupno 12.500 komada.
Na sve po starim dioničarima ne preuzete dionice kao na ostalih 25.000 komada prima se prijava za javnu supskrrpciju uz tečaj od K 450.— po komadu.
Pro uvrijednost prijavljenih odnosno upisanih dionica irnade se položiti prigodom prijave na supskripciju, te može ravnateljstvo samo iznimnim slučajevima dozvoliti, da se kod prijave uplati samo 50% protuvrednosti dionica, a ostatak najkasneje do 28. prosinca 1918. U slučaju neplateža drugog obroka do odredjenog roka propada prvi uplaćeni obrok u korist pričuvne zaklade zavoda. Vrhu uplaćenih naslovnih glavnica teku 4V«Vo kamati do 31. prosinca 1918.
Supskripcija se obavlja na blagajni zavoda Ilica broj 7, dok uplate mogu usujediti takodjer kod:
Prve hrvatske štedionice u Zagrebu i svih njenih podružnica, Hrvatske eskomptne banke u Zagrebu i njemb podružnica, Hrvatske zemaljske banke d. d. podružnice u Zagrebu« Hrvatske sveopće kreditne banke d. d. u Zagrebu i njene podružnice u Karlovcu, Srpske banke d, d. u Zagrebu, te Hrvatske podružnice C i kr. povlašt. W7ener Bank-Verema a Zagrebu, te napokon kod svih ostalih jngosUvepkih novčanih zavoda.
U Zagrebu, dae 5. studena 1018.
RAVNATELJSTVO
NARODNE BANKE D. D
U ZAGREBU.
7
GO
JERMENI
ni papir
Otto Haase & Sohn
Gradec.
Uprava pokopališča Sv. Kriza v Lfasltaal apro|mo
več HLAPCEV
oziroma delavcev proti dobri dnevni plači. Istotam se sprejme tudi mladenič za cerkvena opravila. 640«
Proda se:
novo Pnchovo kolo z novo pnevmatiko, večja množina boljših novib vreč tri dvopretae kočile, stroj za čiščenje sita in vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. — Povpraša se: Prešernova ulica itv. 54 I. med 4 in  6. uro popoludne. 6479
Pristno toaletno milo
ffno diSeče, komad 100 gr težak, 3 komadi K 18.—, 6 komadov K 34.—, 12 komadov K 65.—
Pristno milo za pranje
kg K 26.— Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jfinker, eksportno podletfe t Zagrebu tt. 15, Pe-trtajska ulica s t. 3, Hrvatsko. 5855
Valentin Maček ^
lov. slamnikov v Domžalah,
priporoča si. občinstvu alamnatih šolnov, slamnatih podplatov, slamnatih predpražnikov ln perila« temno, modro in črno.
©adi
Slavnemn občinstvu naznanjam, da sem zopet začel izvrševati
svojo stavbno obrt,
ki je stala skoraj 5 let radi vojaščine. — Izvršujem vsa tesarska, krovska dela itd. ceno in solidno. Upam od slavnega občinstva naklonjenosti ter beležim vdani — Fran Martineo, mest, tes. mojster Ljubljana, Prnlo 8. 64o8
111111111]
Srbečico, hraste, lišaje
rav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SSABA-mazllo. Popolnoma brez duha in ne maie. Poskusni k K 3— veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12*—.
E. Flesch's Kronen-Apotheke (Gyor), Raab Ogrsko. —
Ljubljano in okolico: Lekarna „pri alatom iolenn", Ljubljana. Marijin trg. 5956
Pozor na varstveno znamko MS3ABAT0RM"
Iščem knjigovodjo
veščega amerikanskega knjigovodstva, v svrho naložitve knjig v svojem prostem Času proti dobri nagradi. — Ponudbe pod flFa-s ■ *»aski zaslužek 6485" na upravništvo »Slovenskega Naroda*.
začasno v Spod. Šiaki, Nosa ulica 194, je o d sic
odprt vsak dan od 9.— 11. in od 2.-4. izvzemši nedelje in praznike. 6528
BivSi trgovski potnik, vojaščine prost, želi primerne službe tudi kot
sotrudnik ali skladiščnik.
Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda* pod šifro: »trgovski potnik 6526".
i mm zi
ibin Smole
naznanja, da zopet osebno vodi svojo odvetniško pisarno, ki se nahaja v LJubljani, Dunajska cesta it. 20
nasproti gostilne pri „Figovcu". 6456
Razglas.
6556
Za prevzemanje vsega demobilizaciiskega blaga v imenu Narodne vlad SHS v Liubliaai nosluje kot vodja stavbni nadsvetnik inž. Leo Biondek v stavbnem orada Erjavčeva cesta 13, H. N'emu pridel-eno os^b'e ie:
Ins. Pic* Dr. Levicn<k in ini. n^dnr. Fr. Movotuv za državni predP-olodvor državni kolodvor in skladišče pivovar e Union. (Pisarna v skladišču za za železni'ko orodje n.»proti pivovarne Union.)
Jat. Rv-ek za glavni kolodvor Zalog in Brezovica, — skladiščna pi-farna na gavnem kolodvor j.
Ini. Tnr->£eJ*   za mesto in okolico Ljubljane, (Tobačna ulca 11.)
Ra«en imenovan h nima nihče — tudi vojaške oblasti in osebe nisu izvzete — pravice, sprejemati, razpošiljati ali kakor si že bodi razpolagati z demoblizacij»kim biagorn.
Vsi uraii in vse privatne osebe, na katere bi se imenovani pooblaščenci v tej zadevi obračali, so dolžni, da gredo le tem v vsakem oziru na ioko.
Narodna vlada SHS.
V Liibl   al, dne 14. novembra 1918.
Poverjenik za javna dela in obrt: v. z. Int. B'oulek, s. r.
Tovarna pečij
na Vicu pri
Anton Kovači* 1
vljudno naznanja zopetno poslovanje in se priporoča.
Naročila s« s preja majo tiMH na #
laT Marije Terezije cesti St. 6. ~*B ,
V j
Vsled prevzetja tovarno ao proda v Ljubljani
z veliko zalogo blaga in lepimi veliki prostori. Trgovina se nahaja že 20 let na istem prostoru.
pp* Istotam se proda ~3BQ
velika hiša.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 6524
Slivovko,
tropinovec, brino.ee, rum, konjak, likerje, šampanjec priporoča trgovina 6474
Fr. Kham, Ljubljana,
Miki. c. nasproti hotela Union.
Biljard
firme Seifert s kroglami in kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve ! v kavarni Slon pri blagajni v L ubijani. 5079
Lepo, zračno —
STANOVANJE
s 3 do 5 sobam in pritiklinami se išče za takoj ali pozneje. Posredovanje se plača s svoto 20 kron ter z živili in drugim blagom. Ponudbe pod Stalna in mirna stranka 6170° na uprav. ..slovenskega Naroda«.
POZOR!
Prima papirnato špago In trakove za čevlje lz papirja, pavole in žime dobavila naf-ceneie razgošiljalniea — 6160
Kftttner, Gradec,
Grazbashgasse 5f.^H
11111 • m 11 * 111:111 ii 11111111111111111111111 j i u 1111 r i it 111
I Zopet
i se sprejemalo vsa knjigo-i i
I reška,   galanterijska   ln §
= flneise  Jtartonaina dela i
I aa g. i u ve Uri e nt dr. ~£jai =
I — Za vezavo knjig imam = = pravo angleško u I a t n o. =
1 A. BASKA,!
I KONGRES il TRG 13. |
HiiniiiiiiiiiniiiiiiiHiniiHiiiiiiiiiiiMnuiiiiuiiiiir
WWM M H M BE1 M U MMJOrf W M M ■ m H M M MW_a_MW|
r
na supskripciju.
L 1
Potpisani nabavili su od bečkih i budimpeštanskih zavoda večinu dionica Hrvatske Trgovinske Banke d. d. * pa prepuštaju na temelju te kupnje 24.000 komada dionica te banke u nominalnom iznosu od K 4,800.000.— na javnu prodaju putem supskripcije uz izvornu cijenu od E 220.— po komadu zajedno sa 5°10 kamata od 18. jula 1918. do dana supskripcije.
Dionice predavaju se na javno potpisivanje za vrijeme od 8. do 30. novembra t. gn te se čitavi potpisani iznos ima odmah u gotovom isplatiti.
Potpisani pridržaju si pravo reparticije in dodjelbe supskribiranih komada. Za dionice, koje ne će biti dodijeljene, povratiti će se potpisateljima uplaćeni iznos:
Prijave primaju se:
a
kod Hrvatske Trgovinske banke d. d. Jelsčićev trg 61 „ Ljubljanske Kreditne Banke; „ Podružnice Ljubljanske Kreditne Banke; „ Banke I štedionice za Primorje d. d. „ Mltrovačke štedionice; „ Podružnice Ljubljanske Kreditne Baske; . Zemunske štedionice.
U Zagrebu: u Ljubljani i n Sarajevu : na Rijecl-Sušaku i u Mitro vici: u Splitu: u Zemunu i
U Zagrebu, dne 4. studenoga 1918.
Vladimir Arko,
veletriac, Zagreb,
Ernest Enrlich,
gradjevni poduzetnik, Zagreb,
Ivan Hribar,
poalovodeći podpreds'ednlb Narednog Sveta
v Llubljani,
Branko Lagjević,
let tarta« Butava Socbera nasl] Zagreb,
Artur Machnik,
ravaatol) nadblakupskib dobara, Zagreb,
Dr. telbalr Mažurani 6,
odvjetnik, Zagreb,
Mskso Mayer,
voletaiutriialae, Zagreb,
Jesa B. Polab,
voleiadaetrl|alao, Ljubljana,
Dr. Franjo Poljak,
narodni zastupnik, Zagreb,
Dr. Ivan Tavčar,
Odvetnik v LJubljani, LJubljana.
1934
00