Poštnina plačana t gotorfnf. Leto LXIV., št. 194 Ljubljana, petek 28« avgusta 1931 Cena Din i.- fehaja vsak dao popokan«, irvzem« nedelje to praznike. _ Inaerati do 80 petit vrs?L Du7'4 ^^f^250- »d 100 do 300 vrat . Dto 3.-. večji taseratt peUt iJZLiZri ? P , 5°, dogovoru. Inaeratni davek posebej. — >Slovenak1 Narode »elja meseeno t Jugoslaviji Din 12.—, «a taoKmstvo Dii25.—. Rokopisi se De vračajo. UREDNIŠTVO IN tTPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva rilca it. 5 Telefon »t. 3122, 3133. 3124. 3125 to 313«. GroS Bethlen na čelu Habsburgovcev ? Sestanek z avstrijskimi monarhisti v Gradcu — Konference v Italiji o možnosti in načinu restavracije Habsburžanov Gradec, 28. avgusta. Včeraj je prispel semkaj bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen Kakor se zatrjuje, bo ostal v Gradcu nekaj dni, nato pa bo odpotoval v Italijo, kjer namerava ostati del j časa. V Gradcu bo gost nekega znanega avstrijskega aristokrata, ki igra v vrstah habsburških monarhistov važno vlogo. Zato ©e v gotovih krogih širijo govorice, da bivanje grofa Bethlena pri tem aristokra* tu ni zgolj slučajno, marveč da ima pri* bližno enak značaj, kakor je imela Betnle* nova udeležba na lovu pri istem aristokratu pred leti, ko je bil tam skovan načrt za povratek cesarja Karla na Madžarsko. Tudi Bethlenovo potovanje v Italijo spravljajo v zvezo z- nacrti habsburških monarhistov. V teh krogih se zatrjuje, da 6pa,da tudi nenadna ostavka grofa Bethlena kot madžarskega ministrskega n-edsed-nika v okvir najnovejše akcije monarhistov. ki skušajo izkoristiti sedanji politični položaj v Evropi za povratek Habsbur* ianov na madžarski prestol. Potovanje grofa Bethlena v Italijo ima. kakor se zatnuje, za cilj konkretizacijo te» ga načrta. Pri tej priliki naj bi 6e vršila ▼ nekem italijanskem gradu konferenca glavnih voditeljev avstrijskih m madžarskih monarhistov. Baje bo grof Bethlen posetil tudi bivšo cesarico Žito in nadvojvodo Otona. Za časa njegovega bivanja v inozemstvu, naj bi Karolvijeva vlada pripravila teren na Madžarskem. Po povratku, iz inozemstva, najbrž pozno v jeseni, bi grof Bethlen zopet sam prevzel vlado in izvedel restavracijo Habsburžanov na madžarskem prestolu. V avstrijskih republikanskih krogih posvečajo temu najnovejšemu pokretu monarhistov veliko pozornost m poudarjajo, da je habsburška nevarnost tudi za avstrij= sko republiko mnogo večja, kakor se sploš= no misli. Žita in Oton na pota v Italijo Curih, 28. avgusta. »Neue Zuricher Nachrichten< poročajo. kakor zatrjujejo, iz dobro poučenega vira, da je bivša avstrijska cesarica v spremstvu nadvojvode Otona preko Švice odpotovala v Južno Francijo, odkoder bo Sla najbrž v Italijo. Potovanje se vrši v strogem incognitu. List zatrjuje, da je to potovanje v zvezi z neko novo akcijo avstrijskih In madžarskih monarhistov za povratek Habsburžanov. Mussolini obžaluje Bethlenov odhod Budimpešta, 28. avgusta, AA. Korbiro poroča, da je predsednik italijanske vlade Mussolini poslal brzojavko bivšemu predsedniku madžarske vlade Bethlenu, v kateri izraža iskreno obžalovanje, da je grof Bethlen zapustil vlado v dobi ki je tako pomembna za italijansko-madžarske odnosa je. Grof Bethlen je odgovoril Mussolini-ju z brzojavko, v kateri se mu toplo zahvaljuje za prisrčno prijateljsko manifestacijo in zatrjuje, da bo v svojem bodočem političnem delovanju zasledoval iste visoke smotre ir> ideale k*ikor dosedaj. Sanacija angleških financ Delo za uravnoteženje proračuna — Priprave za najetje velikega posojila v Ameriki London, 28. avgusta. AA. Predsednik angleške vlade Macdonald je snoči odpotoval v Lossiemouth na oddih. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v ponedeljek. Na dnevnem redu te seje bodo poročila pododborov. Včeraj sta imela seje dva taka pododbora, ki sta razpravljala o novih davkih in o štednji, potrebu- za uravnoteženje državnega proračuna. O teh predlogih sta odbora proučila podrobnosti, njihova načelna stran pa je že sprejeta. Poseben odbor se je pečal z vprašanjem parlamentarnega postopka glede teh predlogv. Parlamentarna zakonodaja zahteva namreč posebne po* stopke pri reševanju finančnih vprašanj. London, 28. avgusta, AA. Zunanji minister lord Reading bo prihodnje tedne posvetil septembrskemu zasedanju Društva narodov in dogodkov v Ženevi. Angleška delegacija za Ženevo še ni dokončno se* stavljena. Verjetno je, da jo bo vodil lord Cecil. Poslanica Indiji London, 28. avgusta. AA- Prvo de* janje novega državnega podtajnika za Indijo sira Samuela Hoareja je b;la poslanica Indiji, v kateri pravi, da šteje 6edanje trenutke, ki so obenem pomembni za zgodovino obeh dežel med največje momente svojega življenja. Dva njegova osebna doživljaja sta najtesneje spojena z Indijo. On in njegova žena sta bila prva potn'ka prvega civilnega letala, ki je poletelo iz Anglije v Indijo. Bil pa je delegat na indijski konferenci Prav1 prijatelj Velike Britanije in Indije je oni, ki rešuje težka sporna vprašanja s čistim realističnim duhom in s dobro voljo, da jih pravično obvlada Za reš:tev težkih političnih problemov ne za* doačajo ideje in fraze. Gre za duha m za notranje razpoloženje, s katerim se poedi* nec približuje problemu. Realistično pojmovanje m dobra volja naj bosta na obeh straneh. Vzrok padca delavske vlade London, 28. avgusta. V Swindonu je bivši minister za kmetijstvo v prejšnji vla* di Addison ostro napadel bankirje. Poudarjal je, da je prejšnja vlada bila sporazumna o prihrankih v skupnem znesku 56 milijonov funtov šterlingov in da so bili izdelani predlogi, ki bi zadostovali za uravnoteženje proračuna. Nato se je pojavila zahteva po znižanju podpor brezposelnim. Kontrolorji denarnega trga, je poudarjal Addison, so nam grozili s pištolo. Njihova akcija je bila popolnoma protiustavna. Namen, da se vrže delavska vlada, je bil dosežen, toda 6 tem je bilo dokazano, da se trgovina in varnost države ne smeta prepustiti diktaturi korporacije velikih zasebnih bank. Vsi b: radi spravili proračun v ravnotežje in 60 bih pripravljeni na ogromne žrtve, odklanjajo pa, da bi se jim od zunaj diktirale metode, in se branijo verjeti, da je blagor države odvisen od poslabšanja življenskih pogojev delavstva. Manifest delavske stranke London, 28. avgusta. AA. Delavska stranka je izdala manifest na prebivalstvo, v katerem poziva angleški narod, naj 6e str* ne okrog delavske stranke v obrambo pra* vih narodnih interesov in za konstruktivno delo v prilog novega socialnega reda. Ma* sifest pravi, da pravi vzoJa finančne krize niso bili objavljeni in pojasnjeni. Nova narodna vlada je sestavljena iz oseb brez ljudskega pooblastila Njena naloga je, da zniža življenski standard delavstva, da rešuje položaj, nastal vsled politike privatnih bančnih interesov in jih oprosti javne kontrole, m da reducira socialno politiko naroda. To hoče nova vlada izvesti, čeprav se viri narodnega dela in bogastva niso zmanjšali, čeprav ni res, da bi država ne mogla skrbeti za brezposelne delavce in ne mogla uravnati proračuna. Sedaj pač odločajo fi« nanoni interesi in oni, ki pravijo, da je ob* davčitev bogastva in skrb za revno prebivalstvo v Angliji slab primer za druge države. Pogajanja za ameriško posojilo London, 28. avgusta. AA- Zanimanje političnih krogov se je po razburljivih zadnjih dneh obrnilo v drugo smer. V političnih krogih namreč mnogo razpravljajo o velikem posojilu 80 do 100 milijonov funtov, ki naj bi ga dale Angliji privatne ameriške banke. Od te vsote naj bi se 25 mi* lijonov funtov takoj porabilo za refunda* cijo ameriške polovice nedavnega 50 mili* jonskega francosko-ameriškega posoj'la angleški Narodni banki. Vendar sodijo, da to ne bi šlo tako lahko, ker statuti Federalni rezervni banki ne dovoljujejo direktnih kreditov inozemskim bankam. Med Londonom in Newyorkom se vrše neprestani telefonski pogovori, prav tako med Londonom in Kanado, kjer se prav sedaj mudi Montague Norman, guverner angleške Narodne banke. N e w y o r k , 28. avgusta. Doslej Anglija še ni zaprosila za posojilo v Ameriki, vendar pa so vplivni bančniki mnenja, da bi bila sedaj možna celo izdaja dolgoročnih angleških obligacij. Drugi bankirji so mne* nja, da bi se naj najprej dovolil privatni bančni kredit za dobo enega leta. Nesreča angleškega letala Gloueester. 28. avgusta. AA. Potniško letalo je zašlo v megli in padlo na morje. En potnik je utonil, drugih 13 potnikov pa se je krčevito držalo ostankov letala, dokler jih ni rešil po dveumem boju z valovi ribiški Čoln. Smrt angleškega književnika Niča, 28. avgusta. AA. Frank Harria, eden izmed najbolj znanih angleških književnikov, po državljanstvu naturaliziran Američan, ki je bil svoje čase dober prijatelj Ruskina, Maupassanta, Cecila Rbodesa, znameniti komentator Shakespeara in živ-Ijenjepisec Oscarja Wildea, je tu umrl v starosti 75 let Svoje čase je bil tudi cow-boy v Ameriki, v osrednji in južni Afriki. Po rojstvu je bil Irec. Nadprodukcija bombaža She!by, 28. avgusta. Guverner 0ardne/ Shelbv, 27. avgusta. Guverner Gardner je izjavil, da ne soglaša z zakonsko ukinitvijo pridelovanja bombaža v prihodnjem letu, kakor je to predlagal guverner LouC-sane. Tak ukrep je mogoč samo na podlag: mednarodnega sporazuma z vsemi pridelovalci bombaža. Gardner bo zahteval od predsednika Zedinjenih držav, naj skliče konferenco o kriz* bombaža. Novi izgredi na Portugalskem Pariz, 28. avgusta. »Matin« javlja iz Lizbone, da je po objavi portugalske vlade bilo pri zadnjih nemirih 25 oseb ubitih, nad 300 pa ranjenih. Po vesteh madridskega li« sta »Heraldo« iz Viga so včeraj popoldne izbruhnili upori v Coimbrit Portu in Pragi. »Information« Javlja iz Madrida, da ie prišlo včeraj v bližini španskega poslaništva v Lizboni do pravcatega boja, pri katerem je bilo 100 oseb ubitih, nad 300 pa je ra* njenih. Med mrtvimi je tudi brvii republikanski gardni general Parinhe, dočim je bivši vojni minister Acevedo težko ranjen. Lizbona, 28. avgusta. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje. Včeraj je prišlo v Lizboni do novih nemirov. Zunanje ministrstvo je dobilo sporočilo, po katerem je prišlo v bližini španskega poslaništva do pocestnih bojev. Po nadaljnjih vesteh je bila na južnem Portugalskem pro* glašena generalna 6tavka. »Vila Velebita« v MarseiUu MarseiUe, 28. avgusta. AA. j u gos loven -ska Šolska ladja >Vila Velebita* jo prispela v tukajšnjo luko. Ladja, ki je krenila na pot iz Rotorja, je doslej obiskala Napulj, Genovo in Nico. V Marseillu ostane do 31. avgusta. »Do X« v New Torku New Vorfc, 28. aogusta. Veleletalo »Do X«, ki je včeraj ob 2.15 srednjeevropskega časa startalo s 54 potniki v Norfolku, je kmalu po 17.30 srednjeevropskega časa pristalo v New Yorku. »NautHus« se bliža Severnemu tečaju Oslo, 28. avgusta. AA. Po zadnjih vesteh je »Nautilus« oddaljen od Severnega tečaja 600 km. Morje je razburkano, navzlic tema vztraja VVilkins pri svojih načrtih. Hmeljski trg Žalec, 28. avgusta. Zaradi precejšnjega povpraševanja so se dvignile danes cene hmelja na 9.50 do 10 Din. Kljub term* pa pride do zelo malo sklepov, ker hmeljarji blago zadržujejo. MED. UNIV. Dr. Robert Hlavatv ZOBOZDRAVNIK je začel ordinirati na Aleksandrov! cesti 4 TI (palača Viktorija) OD 10. DO 1. IN OD 3. DO 7. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2285.38 — 2292.22, Bruselj 790.48 — 792.84. Curih 1103.25 -1106.55, Dunaj 796-53 — 798.93, London 275.45 — 276.27. Newyork 5656.72—5673.92. Pariz 222.22 — 222.88, Praga 167.80 — 168.30, Trst 296.43 — 29733. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.07, Pari. 20.1425, London 24.9675, Newyork 513.75. Bruselj 71.65, Milan 26.87, Madrid 46.50, Amsterdam 207.10, Berlin 121,80, Dunaj 72.20, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.53, Budimpešta 90.026, BukareSta 3L062Sl PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. J JO. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Itafijansko-francoska pogajanja Lava! ne bo posetil Rima — Pogajanja zaradi pomorskega sporazuma bistveno niso napredovala Paril, 28. avgusta. Pred dnevi so italijanski listi ponovno poročali, da so se znatno zboljšale razmere za poset predsednika francoske vlade Lavala v Rimu in da bo do tega poseta, čim bodo končane seje sveta in skupščine Društva Narodov v Ženevi, torej pred koncem septembra. V tukajšnjih političnih krogih vedo o tem posetu samo toliko, da je le želja italijanske vlade. Jasno je pri tem, da so v tem trenutku dogodki v Nemčiji in Angliji potisnili v ozadje vprašanje francosko-italijanskega pomorskega sporazuma, ki bi edino moglo povzročiti poset Lavala v Rimu, ker igra pri reševanju drugib aktuelnih vprašanjih Italija le sporedno vlogo. Nedavno so tudi italijanski listi nagla šali, da skuša Italija premakniti z mrtve točke vprašanje zamenjave starih bojnih ladij z novimi in tako omogočiti zaključitev pomorskega sporazuma med Francijo in Italijo. Sedaj se uradno potrjuje vest, da oe pogajanja med francoskimi in italijanskimi pomorskimi eksperti nadaljujejo. Ta pogajanja so se pričela pred Štirimi tedni. Ob priliki zadnje avdijence italijanskega posla- nika v Parizu grofa Mazonija pri Lavalu, se je trdilo, da je italijanska vlada predložila nove predloge za rešitev pomorskega sporazuma, pri čemer je upoštevala tudi nekatere francoske zahteve. Italijanski listi so objavili vest, da so razlike v naziranjih francoske in italijanske vlade znatno ublažene, od oficijelne stram" pa se doznava, da so vesti o izmenjavi not med Rimom in Parizom samovoljne. >Matin< je objavil polohcijelno poročilo, v katerem pravi med drugim: Neka ameriška agencija je poročala, da je francoska vleda v torek zvečer poslala vladi v Rimu novo spomenico, v kateri so navedeni novi predlogi za rešitev pomorskega spora. Po informacijah iz zanesljivega vira ta veart ne odgovarja resnici. Res je, da sta francoska in italijanska pomorska eksperta, MasigH in Rocco, nadaljevala pred nekoliko tedni razgovore, da izmenjata mnenja o možnosti kompromisa med dvema nasprotnima tezama, toda v teku teh pogajanj niso bili storjeni nobeni novi predlogi, najmanj pa je prišlo do kake izmenjave diplomatskih not med Rimom in Parizom. Italijanski zračni manevri Fantazije italijanskega tiska o bodoči vojni Milan, 28. avgusta. Te dni so se pričeli v Italiji veliki zrakoplovni manevri, ki se jih udeležuje kakih 900 aeroplanov in hi-dropianov. Koncentracija tako velikega števila letal na enem samem mestu je razburila domišljijo italijanskih novinarjev. Tako piše v >Corriere della Serac od 25. t. m. italijanski novinar Mario Masal med drugim: Vojna bodočnosti — m bodočnost je jutri —• pomeni brezmejno povečanje ofemrive sile, pomeni nevzdržljiv napad v srce neprijateljske države, poizkus uničenja vsega njenega živčnega sistema in vseh njenih življenjskih središč, vseh njenih sredstev produkcije in prometa. Za nikogar ne bo zaščite. Tu bo prizadet ves narod, na katerega bo padel udarec in ne samo kordon čet na meji sami ali pa veriga ladij za zaščito morja. Kdor proizvaja sredstva za obrambo, je sovražnik, kdor transportira ljudi in materijal, je sovražnik, kdor obdeluje polje, da rodi žito, je sovražnik in sovražnik je tudi ženska„ ki se veseli aH ki dela, kakor tudi otrok, ki je vzrok življenja vsakemu očetu. Isti novinar vzklika ves v zanosu zaradi italijanske zračne sile naslednje: Polirajte mesta, raastreljujte mostove in kolodvore, mšite poslopja, uničujte do iem-lje vse rastline, s katerimi se hrani neprijatelj, pustošite med prebivalstvom i eksplozivi in strupenimi plini, pa bomo videli, kako dolgo bo trajal odpor. Prej bo ilomil duha strah, kakor smrt V bistvu bo to gospodarska vojna. Takemu mišljenju ni treba posebnega komentarja, ker je dovolj značilno za razr-mere v današnji Italiji. Prav pa je, ko se mere v današnji Italiji. Prav pa je, ako se navedejo plemenite besede francoskega bojevnika, generala Ettiena, ki je napisal na čelu neke knjige izišle pred par dnevi, tole- Obstoji en sam vojni zakon, ki ni ukinjen, splošno spoštovan na kopnem in na vodi do današnjega časa od vseh članov civilizirane družbe, ki pravi: Vojskujoče se stranke nimajo pravice uničevati življenja nebo j evnik ov. Rim, 28. avgusta. Listi objavljajo obširna poročila o letalskih manevrih v srednji in severni Italiji. Danes od 2. jutraj naprej prisostvujeta manevrom kralj in predsednik vlade Mussolini. Nekatera letala so davi prispela nad luko v Spezziii, ki so jo bombardirala. Spezzla, 28. avgusta. AA. Vodstvo letaJ-skih vežb ie izdelo komunike, v katerem pravi, da so ponočne akcije letalskih armad popolnoma uspele. Meščanstvo je priredilo predsednfku vlade Mussoliniju manifestacije. Mussolini se je zahvalil z balkona vladne palače in dejal, da so bila italijanska krila neposredno po vojni razbita, danes pa je italijansko letalstvo pripravljeno na vsak dogodek. Pripravljeni moramo biti na to, da branimo vsak čas domovino in fašistično revolucijo. Kritična jesen v Avstriji Nesoglasja v krščansko-socialnem politike odvisen Dunaj 28, avgusta. Prihodnjim tednom pripisujejo v Avstriji velik ™***J°P™: Hčen pomen. To se že kaže v naraščajoč kampanji za vdado dr. Burescha »\.Pr°* njej. ki se razvija zlasti v pokrajmekih glasilih krSčansko-sociaine stranke, katerih izjave ponatiakuje dunajska »Reichspost« brez komentarja. Zlasti tirolski listi napadajo neprestano sedanjo vlado dr. Bure-scha, dočim se nižjeavs tri jeki zavzemajo zanjo. Glavna pozornost avstrijske javnosti bo jeseni obrnjena na vprašanje volitve novega zveznega predsednika in na ženevske konference. Kako « kdaj se bo vršila volitev zveznega predsednika, je se povsem nejasno. To vprašanje se obravnava sedaj za strankarako-poiitičnimi kulisami in je jasno, da ne i*ra majhne vloge pn tem bivši zvezni kancelar dr. Seipel, ki se je včeraj vrnil na Dunaj s svojih poletnih počitnic na Tirolskem. ' ~ Veliko vprašanje je nadalje, kaj bo letos Avstrija dosegU v Ženevi. Avstrijski zastopnik dr. Schober, ki mu je dodeljen kot sotrudnik sekcijski šel v Rnačnem ministrstvu in bivši finančni minister dr. Juch. bo imel letos v Ženevi posebno težak položaj, ker bo moral nastopati na dveh frontah, zagovarjati bo moral carinsko unijo in obenem prositi za finančno pomoč Avstriji V poučenih političnih kro gih ni več nobena tajnost, da je misel carinske -nije dejansko že opuščena, čeprav avstrijski zunanji minister še vedno vztraja na svoji fikciji. Kaj se bo po ženevskem taboru — Razvoj avstrijske zunanje od uspeha v Ženevi zasedanju zgodilo v avstrijski politiki, je Še negotovo, Iz raznih strankarskih krogov se lansirajo vesti o demisiji vlade te« se govori celo o novih volitvah. Bržkone do tega ne bo prišlo, vsekakor pa je za nadam j i razvoj avstrijske notranje politike v veliki meri merodajen uspeh v Ženevi. Dunaj, 28. avgusta. V tukajšnjih diplomatskih krogih trdijo, da bo vprašanje nomško-avstrijske unije odstavljeno z dnevnega reda septemberskega zasedanja Društva narodov. To se bo zgodilo tem bolj gotovo, ker je znano, da Anglije ne bo zastopal na tem zasedanju zunanji minister, temveč kak politik izven vlade. Pariz, 28. avgusta. AA. »Petit Parisien« poroča iz Haaga, da ie razsodišče Že v sredo izreklo svoje mnenie o nameravani carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo, vendar pa ra^odbe ne bodo izročili v ženevi pred 2. septembrom, ker je redakcijski r>rf**r še ni sestavil Blejski šahovski turnir Bled, 28. avgusta Dane« je bil v blejskem šahovskem turnirju dan odmora. Lepo vreme so šahovski mojstri izkoristili za izlet v blejsko okolico. Na Bled je prispel tudi mladi šahovski mojster Trifunovi?, ki je dosegel pred dvema dnevoma na šahovskem turnirju v Banjaluki prvenstvo Jugo* slavije. Stran 2 »SLOVENSKI NAFODi, dne 28. avgusta 1931. 194 Velik praznik v Jakopičevem paviljonu Naie umetnice me pridno pripravljalo na svojo prvo reprezentativno razstavo Ljubljana, 28. avgusta Te dni je Klub likovnih umetnic javil občinstvu, da priredi za velesejmske dni prvo reprezentativno umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Slavnostna otvoritev bo v nedeljo ob 11. pod pokroviteljstvom dvorne dame Franje Tavčarjeve. Razstava bo odprta od 30. avgusta do 21. septembra vsak dan od 9.—17. 2e ves teden imajo ljubljanske umetnice delo v paviljona. Podrobne priprave vodi gdč. Elda Piščančeva, ga Anica Zupanc-Sodnikova ji pa pomaga t. nasvetom m delom. Ni lahko njuna naloga, saj so jugoslovanske umetnice raztresene po domovini in v inozemstvu, posebno sedaj o počitnicah. Najtežje je priti do Srbkknj, ki so se vse razšle po študijah in letoviščih. Vsak dan prihajajo zaboji s slikami: iz slovenskih krajev, is Hrvatske, vt Dalmacije, preko meje, le iz Srbije nič — prirediteljice se boje, da bodo srbske tovarišice prepozne... Prihajajo pa v Ljubljano tudi umetnice; njih same skrbi, kako bo uspela ta prva razstava v našem mestu. Med prvimi sta prišli ga Ca ta Gattini-DujŠinova iz Dalmacije in ga. Mara Jeraj-Kraljeva, ki je že več tednov v Trstu in pomaga svojemu moža Tonetu Kralju pri slikanju cerkve na Ka-tinari. Domače slikarice, pohlevne in skromne, r veselo sprejemajo svoje tovarišice, s posebnim uvaževanjem odpirajo njih pošiljatve in jim dobivajo najlepša mesta v paviljonu. Iz gostoljubnosti bi rade razstavile vsako sliko — ali kaj, ko je prišla v razsodišče ga. Ca ta Dujšinova, temperamentna Dalmatinka, stroga in brzobzirna sodnica, sama velika umetnica. 2e vise po stenah slike, sama najboljša dela jugoslovanskih umetnic: Naste Rojče-ve >Naše moreč in drugi motivi iz Primorja (umetnica je tajnica kluba); Cate Gattini-Dujšinove oljnate slike, sami težki problemi barve in luči; Zoe Bovellijeve pestri motivi iz dalmatinskega narodnega življenja; ljubke miniature Doroteje Hauserjeve iz Vojnika pri Celju, portreti in tihožitja šantlovih dveh, religiozni motivi Mire Pregljeve; Mare Kraljeve na svilo slikani portreti in motivi iz narodne poezije, figuranč-ne stvari Elze Rechnitzeve, pa še dela drugih umetnic: Virant-Crnčiceve (predsednice kluba), Zinaide Bandurjeve, Dufour-Gorjupove, Ostavioeve, Reške šandarjeve, Vere Bojničiceve, Auer-Schmidtove. S 8tč- nim trakom so opremljena tihožitja prerano umrle Ivanke Kobilceve; razfitavljalke 80 se z ginljivim pričanjem poklonile spominu največje naše umetnice. Tako se pripravlja Jakopičev paviljon na svoj veliki praznik: prvikrat bo pokazal občinstvu, kaj je ustvaril čopič jugoslovenske žene-umetndee; pokazal bo pa tudi, kako ceni in razumeva na red stremljenje ženske duše v umetnosti. premiera in otvoritvena predstava velike jesenske sezone Če diplomati ljubijo... V glavnih vlogah trio najboljših igralcev: Svctislav Petrovič — Liane Haid — Georg Aleksander Operna reduta Čarobna saloigra sladkega ljubav-nega šarma, sijajnega humorja, dovtipov, petja in vesele zabave. Kot dopolnilo čaroben film domačega izdelka: Kralj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter in kraljeviča Tomislav ter Andrej kot smučarji na Bledo. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do 12 % ure opoldne. Elitni kino Matica Telefon 2124. sote, delano po splošno znanem romanu Richarda Vossa »Dva človeka«. Film nam opisuje v nepopisno lepih prizorih tragedijo globoke, neutešene ljubezni mladega opata redovnika, ki se je svoji materi na ljubo odpovedal posvetnemu življenju in stopil v samostan. Čarob*ii nepozabni prizor: izzovejo pri gledalcu marsikak tih vzdihljaj in pritajeno soLzo. Posebno lepi so posnetki visokih Alp, čarobnih planinskih pokrajin, kjer so tekla brezskrbna mladostna leta zaljubljenemu zaročnemu paru, ki ga predstavljata v filmu Charlotte Susa in Gustav Fr&hlich. Film bo nedvomno kot povsod tudi naši publiki zelo ugajal. Podrobno poročilo o obeh premierah priobčimo jutri. Sezona gob in grozdja Že davno ni bil nas živilski trg tako bogato zaloten s sadjem, posebno z grozdjem, kakor letos Ljubljana, 28. avgusta. Po sezonah se ravnamo, zato jih je pač treba vzeti v zobe. Sezone trajajo v mestu sicer vse leto, nekaj časa n. pr. sezona megle, brozge, kulture, kumar, ali kislega zelja — sploh so sezone tako raznovrstne, da bi jih mogel proučiti in tolmačiti le tozadevni strokovnjak. Sezona suše, žaltave kože, počitnic, pasjih dni — je minila kot bi mignil. In menda so meSčani radovedni, kakšna sezona je zdaj. ker pač ne morejo živeti brez nje. Res, čuden čas preživljamo, vse je nekam omamljeno — morda je to posledica počitnic — ljudje so potuhnjeni ter vase zaprti, nekaj tuhtajo in iščejo, pa sami ne vedo, kaj. Tudi s poznim datumom se ta pojav lahko nekoliko tolmači, povsem pa si ga vseeno ne vemo razlagati. Naj bo kakorkoli, dejstvo je ,da vpliva na ljudi čas, vreme, pa tudi — živilski trg. Najvažnejše sezone so vsekakor tiste, ki so v zvezi z našo živilsko borzo ter njenim blagom. Saj menda veste sami, kako so ljudje bojeviti pozimi, ko se hranijo s Vtolrm zeljem, kako težko vlačijo za seboj noge spomladi, ko se baše jo s starim fižolom, z vampi in grenkim radičem. Poleti, ko se kar zabubijo v zapečatene hiše, ko se jim ne ljubi več niti dihati, žive od stročjega fižola in kumar. Skratka, vse leto je največji trpin želodec, ki pa Mz-'vaja konsekvence«. In zaradi tega nastajajo še druge sezone. Zato morajo ljudje pozimi plesati, spomladi hoditi na Orlje, poleti se zdraviti s kumarami in si soln-čiti >kurje britofe« — treba je zabave — zaradi preljubega zdravja, prebave, od časa do časa moraš hujšati, potem zopet rediti se, oh, strašne skrbi te more vse leto! Na to se spomniš nehote na živilskem trgu, ko bereš vse te strašanske skrbi ljudem z obrazov in jih ugotavljaš po tem, kaj in kako kupujejo. Poleg tega se pa zbirajo gospe s cekarji kar v skupinah; debate so neskončne, koliko se je ta ali ona zredila na počitnicah in da ji ni pomagala ne takšna ne drugačna hrana in ne kura, da bi shujšala vsaj za nekaj dek! in da jim letos ni bilo všeč na Jadranu ter bodo šli prihodnjo sezono v Kalifornijo, na Florido, ali vsaj v Monte Carlo. Končno se dama, ki namerava iti drugo leto na počitnice v Monte Carlo, spomni, da še ni kupila gob in da si mora še ogledati to in ono ter povprašati za cene, češ, služkinje me vedno goljufajo in baš včeraj je morala zopet eno zapoditi. Oh, ti strašanski križi, večne skrbi in nazadnje mora človek itak narediti še vse sam! — Po čem so te črvive gobe? vpraša dama. — Po 3 Din, naj pogledajo gospa, nobenega črva ne bodo videli, pa dobro bom namerila, vidijo, gospa, tako! odgovarja sključena postarana ženica milostivi. — 2 Din dam in še malo naložite, če ne, pa grem naprej, gob je dovolj. — Naj dajo, gospa, 10 kron za merico, pa jim bom izbrala same lepe! moleduje ženica. —- če vam povem, da nimam toliko drobiža! Ali mi lahko menjate 1000 Din? — če bi jih imela, bi sama jedla gobe, vejo gospa. Milostiva odide. Zanima se za vse, za brusnice, maline, breskve, grozdje, ne kupi pa nič. — Kakšne so te breskve? Črvive? — Ma Sta kažete? Ovo vam je kao sunce, evo, gos pod ja, zlatu jabuku! Samo 18 Din, ali pola kila 9 Dtn! — Ne vzamem, obtolčene so. Gospa še pokuša pri Belokran^cah grozdje. — Gospa, vnzmite jedno kflu! Sladko je kak med. Gospa se nakremži: — Strašansko je kislo! In 7 Din pravite? V Dolničarjevi (SemeniSki) uflei krfoe južni bratje kot bi jih drl na meh. Celi vagoni sadja se vrste v nepretrgani vrsti ob semenišču, ulica je kar zelena od njega kljub mlekaricam, !ki dremljejo nasproti branjevcev, naj še slednji ponujajo svojo robo tako glasno. — Samo 6 Din. Fino, sladko grozdje! Samo izvolite, samo izvolite! — Ljudi je ob kupcih povsod mnogo, kupčija pa vseeno ne cvete. Se nobeno leto ni bil naš trg tako bogato založen s sadjem in zlasti ne z grozdjem kot je letos. Zato se je tudi sadni trg razširil v Dolničarjevo ulico. Kmečki sadni trg je prenatrpan vsak dan, ne le ob tržnih dneh. Grozdje in sadje pa prodajajo tudi na prostoru, ki je določen za gobe. Za gobe se gospodinje zelo zanimajo. Vsaka se pa boji, da bi ne kupila črvivm gob. Tržni stražnik pridno >trančira< gobe, ako še niso prerezane. Prodajalke kar drhte v strahu, da jim bodo zaplenili gobe. Cena je uradno določena — 3 Din merica. Gob je vsak dan več, morda bo cena še nekoliko padla. Prav lepega grozdja še ni, vendar je pa vse sveže in dovolj zrelo. Najslajše je zaenkrat še dalmatinsko, ker je najbolj zrelo, nekoliko lepše in finejše vrste je pa belokranjsko, zato tudi nekoliko dražje, vendar pa še ni prav posebno sladko, štajerskega grozdja doslej še ni bilo, včeraj so pa pričeli prodajati fino kraljevino graščine Vurberk pri Ptuju, pod napisom >fi-no namizno grozdje« kg 5 Din. To grozdje je res lepo, vendar pa še ni tako zrelo ter kljub temu, da je zelo dobro, de ni sladko, kot bi bilo sicer. Ljudje so se kar trgali zanj. Zdi se, da se bo grozdje se pocenilo. Letos je bogata sadna Istina in vinogradi so dobro obrodili — kriza pritiska ljudi vedno bolj, vina nihče ne kupuje, pa si skušajo pomagati s prodajanjem sadja in grozdja. Seveda ima tudi meščan svoje bolečine. Trg je čedalje bolj natrpan, prodajalci se kar duše sredi blaga, meščani pa — s slinami. Kmetje se jeze po tihem na >skoporito gospodo«, morajo pa kazati uslužne, ponižne obraze; meščani zabavljajo nad draginjo, hočejo pa biti vseeno >no-bel« ter dostojanstveni, kot bi hoteli reči: — Kaj pa je meni za 100 Din, v žep se-žem, pa jih ni! Takšna je ta sezona, ko so se skisale že skisane kumare, ko se nam zde vse gobe črvive, grozdje kislo, hruške gnile, jabolka zelena, stročji fižol žilav — ko je vsega toliko, da človek ne ve, kaj bi jedel in kako in s čim bi si uredil prebavo. Nervozni ter nemirni smo, kot da smo se najedli strupenih goo — pa ni nič drugega, le jesenski revmatizem se nas pola-šča, barometer skače In Že nekaj časa ni bilo nobene senzacije, sezona zanje se le ni pričela. Jesenska sezona v kinogledaliscih Ljubljana, 28. avgusta. Elitni kmo Matica kakor tudi zvočni kino Ideal otvorit a danes svojo jesensko sezono z otvoritvenima predstavama ob 21.15 zvečer. Kino Matica prinaša promiero filma »Operna reduta* ali »Će diplomati ljubijo*, film, čigar premiera je pravkar tekla v Berlinu, kjer je bil film deležen izvrstne kritike in pohvale publike. V Ljubljani doživlja fHm svojo krstno predstavo za vso Jugoslavijo. CHavoe vloge so razdeljene med izvrstne igralce, čijih ime* na pozna najširša kinopubtika in to Sveti-slav Petrovič, Liane Haid In Georg Aleksander. Za smeha in zabave željno publiko, Id hoče slišati rodi lepo mtzziko m petje bo fihn privlačna točka prve vrste. Zvočni kino Ideal pa si je izbral rs otvoritev sezone krasen film »Ljubezen in zaobljuba« — filmsko veledelo bajne kra- 65 letnica Mateja Hubada Ljubljana, 28. avgusta. Danes ima na svojih ramah 65 let naš pevski oče, ravnatelj Konservatorija g. Matej H u nad. Prvi Slovenec je bil, ki se je posvetil konservatorijskim študijam v bedi in pomanjkanju, da se je kot sin slovenske matere prvi posvetil naši glasbi. Od njegovih mladih let do danes je vse naše glas- beno življenje trdno zvezano z njegovim imenom. Glasbena Matica, nje šola, njen .pevski zbor in končno po osvobojenju državni koneervatorij ter udruženje pevskih zborov — vse nosi pečat Hubadovega življen-skega dela, ki je neprecenljivo. To mora priznati vsak objektiven poznavalec naše glasbene zgodovine. Tudi Hubad je imel vedno dosti nasprotnikov — kdo jih nima? — ampak v skrajno zamotanih razmerah je vodil Glasbeno Matico od uspeha do uspeha, prirejal koncerte ne samo domačih skladb, marveč dela svetovnega slovesa. In kdo ima edino zaslugo, da je Slovencem vzgojil kader opernih in koncertnih pevcev? Edini Hubad. — S hvaležnostjo v srcu se ga zato danes spominjamo vsi njegovi pevci in pevke, vsi njegovi učenci in učenke, ki jim je bil strog, a srčno dober učitelj. Včeraj popoldne ga je povodom 65-Iet-nice rojstva obiskalo zastopstvo glavnega odbora Glasbene Matice, pevskega zbora Glasbene Matice, odbora Hubadove župe JPS in drugih na njegovem ljubem domu v Skaručni. V imenu Glasbene Matice je Hubadove zasluge v prisrčnem govoru povdaril dolgoletni Matičar g. dr. Janko Žirovnik, za pevski zbor Glasbene Matice g. podpredsednik Ladko Pelan in pesnik Ivo Peruzzi za Hubadovo župo njen pevovodja g. Zorko Prelovee, r imenu pevcev senior naših pevcev g. Janez Završan, v imenu prosvetnega oddelka banske uprave g. nadzornik Andrej RapS in drugi. G. Hubad se je ginjen zahvalil za vse iskrene besede in je v govoru očrtal trnjevo pot svojega življenjskega prizadevanja za prospeh naše glasbe. Naj bo zdrav in čil kot pravi gorenjski fant z nagljem, rožmarinom im roženkrav-tom m klobukom do skrajnih mej človeškega življenja. Nenadna smrt generala Stanojlovića Maribor, 28. avgusta, V mariborski splošni bolnici je podlegel snočl ob 18. posledicam vnetja možganske mrene general Radomir Stanojlović v starosti 56 let. Pokojni je prispel v to-c popoldne v Ptuj, kjer je inspiciral vojaške oddelke. V Ptuj se je že pripeljal nekoliko bolan in je moral kmalu po prihodu v posteljo. Ležal je dva dni v salonskem vozu, ker se pa njegovo stanje zd izboljšalo, so ga na odredbo dveh zdravnikov prepeljali v mariborsko bolnico. Mariborski zdravniki so storili vse, da bi mu resfll življenje, pa je bil ves njihov trud zaman. General Stanojlović je bil od prevrata do lam komandant našega zrakoplovstva m je mnogo pripomogel k razvoja naie avijacije. Bil je znan kot odličen in vesten častnik ter je bil visoko naobražen mož. Lani je prevzel komando tehničnega od-deUca. Njegovo truplo prepeljejo danes ob 13. iz Maribora v Beograd. Ponesrečena turista rešena Mojstrana, 28. avgusta. Kakor smo že včeraj poročali, sta se v Severni steni Triglava ponesrečila dva graška turista in sicer dimnikarski mojster Fritz Tuna (ne Jung. kakor je bilo prvotno poročano) in slikar Karol Wol-schitz. Tik pod vrhom je Tuni spodrsnilo na zelo strmem kraju in je padel kakih 40 m globoko, imel je pa srečo, da je obležal na polici. Sam je potem splezal do Wolschitza, ker pa je bil precej potolčen, nista mogla nadaljevati plezanja in sta bila prisiljena počakati v steni. Nesrečo je opazila druga skupina turistov pod vodstvom dr. Pfristererja z Dunaja, ki je plezala v slovenski smeri po Severni steni. Ta skupina je odšla na Kredarico ,od tam pa je bila obveščena reševalna ekspedicija v Mojstrani. V sredo zvečer je odšla reševalna ekspedicija 11 mož skozi Kot ponesrečencema na pomoč. Reševalna ekspedicija se je preko ledenika spustila v Severno steno in je včeraj popoldne ob pol 3. naletela na ponesrečena turista, ki sta bila oba živa in sta se razmeroma dobro počutila. VVolschitz je Tuno dobro odel in ga skrbno zavaroval, da ni padel v prepad. Noč v steni je bila zelo mrzla in sta turista od mraza precej trpela. Reševalna akcija je bila zelo naporna, ker se je kamenje rušilo, toda z naporom vseh sil so vrli člani reševalne ekspedicije oba turista varno prenesli preko stene na Kredarico, kjer sta prenočila, davi se je pa reševalna ekspedicija skozi Krmo napotila v Mojstrano, kjer jo pričakujejo okrog poldneva. Ponesrečeni Tuna ima samo lažje poškodbe, čuti bolečine v rebrih, Je pa tudi nekoliko potolčen po nogah. Iz Mojstrane ga prepeljejo v ljubljansko bolnico. nec za svoje društvo v pisarni Jugoslovcn* ske Sokolske Matice. Za celokupno Sokolstvo položi venec na spomenik savez sam, zato društvom in ž-u-pam ni treba polagati vencev. Morebitna nadaljnja navodila bodo objavljena v dnevnikih. ttteci KOLEDAR Danes, petek 28. averusta, katoličani: Avguštin; pravoslavni 15. avgusta: Vncb^e-tje M. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ce diplomati ljubijo. Kino Ideal: Dunaj, mesto petja (prve trd ^predstave) m Ljubezen ln zaobljuba (ob DEŽURNE LEKARNE Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Ustar, Svr Petra c 78 in mr. Hočevar, Celovška c 34. SOKOL Sokolstvo pri odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju Sokolstvo dravske banovine se bo polno-številno udeležilo velike narodne m državne proslave pri odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. Vsi člani v kroju iz vseh sokolskih društev se zberejo ta dan v Ljubljani, da pokažejo veličino Sokolstva in da na slovesen način manifestirajo za velikega borca svobode i^ uedinjenja jugo* slovenskega naroda. Sokolske čete s svojimi prapori bodo izkazale čast m hvaležnost njemu, ki je rešil naš rod iz dolgotrajne sužnosti. Sokolska disciplina nas kliče, naj se odzove vsak Sokol. Sokolstvo se bo zbralo na telovadisču Ljubljanskega Sokola ob 8.15 zjutraj. Tu bo imela vsaka žirpa točno določen pro* stor, kjer se bo zvrstilo članstvo vsake župe v vode po 10 četverostopov. Vsak župni načelnik javi po ureditvi svoje župe število članov in praporov br. Jesihu, ki ima skrb za celotno ureditev. Župe bodo korakale v povorki po abecednem redu. Sokolska konjenica se bo zbirala na cesti ob bivšem kinu Tivoli s oelom proti želez« niški progi. Vrstni red povorke je nastopni: sokolska konjenica, godba, savezni načelnik, načel-ništvo in tehnični odbor, savezno starešinstvo, slede Župe po abecednem redu in sicer: žuipni načelnik, župni tehn. odbor, prapori župe in posameznih društev, župno starešinstvo, vodnik prvega voda, prvi vod in tako dalje. Odhod rz zbirališča je ob 9. po Bleiwei-sovi, Go&posvetski, Dunajski cesti, Tavčar* jevi, Komenskega ulici, Resljevi cesti, jubilejnem mostu, Kopitarjevi ulici, Kreko* vem, Vodnikovem trgu, Pred škofijo. Vse članstvo se že na zbirališču razdeli v 4 enake kolone brez ozira na pripadnost k po-edinim župam. Te 4 kolone se ob prihodu na mesto v ulici Pred škofijo postavijo ena poleg druge od desne na levo, da zaprejo vso ulico. Konjenica se ustavi v Medanski ulici in v kolikor bi ne bilo tam prostora še v Lingarjevi ulici. Praporščaki odidejo s prapori pred spomenik. Po odkritju se uvrste prapori zopet na svoja mesta. Konjenica se postavi na čelo povorke, nakar defilira Sokolstvo v istem redu, kakor prvotno, mimo spomenika in se vrača dalje po ulicah: Mestni trg, Stari trg. Št. Jakobski most, Cojzova cesta, Emonska cesta. Rimska in Bleiweisova cesta nazaj na telovadišče Ljubljanskega So* kola, kjer se raziđe. Odkritje spomenika bo ob vsakem vre* menu. Legitimacije za vožnjo naj si oekrbe posamezna društva pri svojih občinah ali neposredno pri odboru za odkritje sporne* trika v Ljubljani. Za povratek so veljavne le one legitimacije, ki so overovljene po odboru za odkritje spomenika, da se je do-tičnik udelozil slavnosti. Društva, ki žele skupno prehrano, naj javijo točno število članov do 1. septembra. S prijavo vred pa naj pošljejo po 15 Din za osebo na naslov: Jugoslovenska Sokolska Matica v Ljubljani, Narodni dom. Nakaznice za prehrano dobi vsak pooblasoe- Uradni tečaji dinarja "rteF se 'vrednost papirjev v zlatu ali v tujem denarju napram dinarju izpreminja, je finančni minister zaradi pravilnega plačevanja taks po taksnem zakonu in zaradi pravilne sodne pristojnosti 9 sklepom določil tečaje, ki se po njem morajo vse lwrtine v zlatu ali v tujem denarju preračunati v dinarsko vrednost, plačevati takse po taksnem zakonu m določevati sodna pristojnost. 1 napoleondor — 218, 1 zlata turška lira — 249, 1 angleški funt — 247.50, 1 ameriški dolar — 56.50, 1 kanadski dolar — 56.20, 1 zlati poljski zlot — 6.33, 1 avstrijski šiling — 7.94, l madžarski penge — 9.80, 1 belgijska belga — 7.87, 1 brazirjski milrajs — 5.20, 1 egiptaki funt _ 281.50, 1 urugvajski peso — 32.30, 1 argentinski peso — 15.90, 1 papirnata turška lira — 26.76, 100 turških pap. pjastrov — 26.76, 100 albanskih frankov — 1077.—, 100 zlatih frankov — 1098.95, 100 francoskih frankov — 221.45, 100 švicarskih frankov — 1098.95, 100 italijanskih lir — 296l50, 100 holandskih goldinarjev _ 2279.25, 100 bolgarskih levov 40.90, 100 rum unskih lejev — *o3.G0, 100 danskih kron — HS10.—, 100 švedskih kron — 1511.60, 100 norveških kron — 1510.50, 100 pezet — 560.—, 100 drahem — 73.10, 100 češkoslovaških kron — 167.40, 100 finskih mark — 142.20, 100 letonskih lat 1062.35. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. septembra in jih je treba uporabiti v tehle primerih: 1. pri prevzemu zlatnikov, napoleondorov in zlatih turških Ur od strani davnih blagajn, pri plačilu davkov in pri drugih državnih dohodkih, 2. pri pobiranju rjtristanišTrih taks (o tem bo davčni oddelek izdal potrebna navodila), 3. pri obračunu tečajev za izdatke po državnem proračunu za leto 1931/32 in pri vseh državnih izplačilih v tujem denarju, 4. pri polaganju kavcij z ob~ vezndcami naših povojnih državnih posojil v zlatu (7 kn 8V« Blafcrovo posojilo, 7*/» posojilo državne hirpotekarne banke, najeta v Newyorku) zaradi preračunavanja dolarjev v dinarje. Nesreče in nezgode Ljubljana, 28. avgusta. Danes in včeraj so morali v bolnico prepeljati več žrtev nesreč iz Ljubljane in raznih drugih krajev. Snoči se je pri telovadbi ponesrečil neki učitelj, v bolnico je moralo neko dekle, ki jo je pičil gad, ter dva Ljubljančana, ki sta pri eksploziji bencina zadobila opekline po nogah. NESREČA PRI TELOVADBI Ignac Vodnik, 25-letni učitelj na državni osnovni šoli v Vodicah pri Sneberjah, se je udeleževal sokolskega prednjaškega tečaja v Narodnem domu. Snoči okrog 19. je telovadil na orodju in pri odskoku med vajo na konju na sir, je tako nesrečno odletel, da je padel na glavo in nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da si je nekoliko pretresel možgane. Danes se je Vodnikovo stanje že nekoliko izboljšalo. GAD PIČIL MLADENKO. Terezija Arhar, 14-letna sirota iz Pred-tiga pri Radovljici, je pomagala včeraj popoldne na njivi obirati fižol. Ko je hotela izruvati prekljovko, je nenadoma šinil kvišku skrit gad in jo pičil v desno roko. Prvo pomoč je nudil deklici dr. Silnik iz Radovljice, nato so jo pa prepeljali v Ljubljansko bolnico. Deklica je že izven nevarnosti. RAZNE NEZGODE. Mizarski pomočnik Josip Košir, star 23 let in stanujoč v Žireh, je včeraj delal pri stroju, bil pa je tako nepreviden, da je zašel z desno roko v stroj, ki mu je odtrgal več prstov. — Posestnik Frane Perko, rojen 1906. v Tržiču in tam stanujoč, se je včeraj peljal s kolesom, a se je med vožnjo zaletel in padel ter si poškodoval levo roko. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer sta morala iskati zdravniške pomoči tudi Milan Kren rojen 1894 v Ljubljani in Antonija Penik, 27-letna zasebnica iz Ljubljane, oba stanujoča na Krekovem trgu. Ravnala sta tako neprevidno z bencinom, da se jima je užgal in sta zadobila opekline po nogah. — Opozorilo udeležencem odKritja spomenika kralju Petru v Ljubljani. Odboru za postavitev spomenika Kralju Petru i. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani prihajajo od organizacij, društev in posameznikov prijave za dostop na slavnosti prostor brez navedbe imen. Ker je pisarna preobremenjena z delom ,ne more nikogar pozvati posebej, naj navede točno ime. Zato poziva tem potom vse prizadete, naj naknadno s po roče imena. Nadalje obvešča odbor, da ne daje železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo v komisijsko razprodajo. Zato ne bo vračal denarja za vrnjene legitimacije. Na odbor prihajajo tudi prošnje posameznikov in korporacij za dostavo železniških legitimacij; železniške legitimacije se redoma dobe pri občinah, ki so prejele od odbora vsa pojasnila. Ako pa se bodo posamezniki, društva itd. vendarle obračali na odbor za železniške legitimacije, jim bodo poslane le proti povzetju stroškov za železniško legitimacijo in poštnino. — Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1/n. — Ocenjevanje in povrnitev škode, ki Jo napravi vojska na vojaških vežbah. Da bodo mogli lastniki in najemniki zemljišč, na katerih je vojska povodom svojih vežb napravila kako škodo, pravočasno zahtevati odškodnino, se opozarjajo na tozadevne predpise, ki jih je izdal minister ^ojne m mornarice. Pojasnila, kako se ocenjuje hi plačuje škoda, so razvidna iz razglasa, ki je sedaj objavljen na mestni občlnsk! deski. Važna je zlasti določba, da je treba v primeru, ako se hoče zahtevati odškodnino, takoj sestaviti komisijo iz dveh oficirjev in enega zastopnika občinske oblasti, ki takoj v navzočnosti oškodovanca ali njegovega namestnika izvrši oceno in io naznani pristojni komandi in oškodovancu. — Naši gospodarski krogi na Češkoslovaškem. 5. septembra odpotuje iz Beograda na Češkoslovaško večja skupina predstavnikov našega gospodarskega sveta. Izletniki posetijiO poleg Prage tudi druga večja češkoslovaška mesta, da si ogleda*.o ittdustrijska. trgovska in druga gospodarska podjetja. Ekskurzijo je organiziral naš zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporazumno s Češkoslovaško - jugosloven-sko trgovsko zbornico in jugoslovenskimi trgovskimi krogi v Pragi. Namen ekskurzije je poglobiti medsebojne trgovske !n sploh gospodarske stike ter seznaniti naše trgovske kroge s potrebami češkoslovaškega trga. Velik pomen ekskurzije le v neposrednih stikih gospodarskih činitelj-ev obeh držav. V Pragi se posebno zanimajo za izjave, ki jih poda Šef našega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Dnevne vesti i Dancing velesejmske restavracije Dolničar čk Presker l — Iz odvetniške službe. V imenik adv >-katske komore v Ljubljani sta bila vpisana dr. Stojan Brajša s sedežem v Novem mestu in dr. Slavko Fornazarič s sedežem v Mariboru. Odvetnik v Ljubljani dr. Vrktor Ahazhizh se je preselil U t m. v Skofjo Loko. Prevzemnik njegove ljubljanske pisarne i< odvetnik v Ljubljani dr. M. Pire — Velike letalske tekme za kraljev pokal. Poročali smo že, da se bodo vršije tudi letos na rojstni dan prestolonaslednika Petra 6. septembra velike letalske tekme za kraljev pokal. Prva skupkia letal m sicer boinih dvosedeznih, krene is Novega Sada preko Naša, Skoplja, Sarajeva, Banja Luke, Karlovca, Ljubljane, Maribora. Varaždina, Bjelovara in Zagreba nazaj v Novi Sad. Obvezno se bodo morali letanji spustiti v Skoplju, Sa-raievu, Zagrebu in Novem Sadu, v drugih naštetih mestih bodo pa morali vreči ma tla samo pismena poročila. Tekme na tej progi se udeleže aeroplani upa Breguet XIX in Potez XXV. — Za svoje pravice. Gospodinje vseh večjih kulturnih držav so se že združile v močne zveze. Preko njih si poizkušajo pridobiti ugled, veljavo in priznanje. Poleg drugega, na široko zasnovanega in ^-se sloje obsegajočega dera prirejajo gospodinjske organizacije tudi razstave, ki kažejo pot, kako priti s čim manjšimi žrtvami in gmotnimi napori do praktične gospodinjske izvež-banosti in predočujejo vrsto novih pridobitev na gospodinjskem m gospodarskem poliu. Praga, Berlin, Dunaj so imdi že opetovano take podučne razstave. Tudi Zveza gospodinj v Ljubljani priredi na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra velfro razstavo »Novodobno gospodinjstvo«. Z zastopnicami drugih ženskih društev pomnoženi odbor Je že nekaj mesecev na delti, da čim dostoi-nejše irvede stavljeno si nalogo. Zagotovil si je sodelovanje raznih uglednih vešča-kov: inženjeriev, arhitektov, zdravnikov, trgovcev, obrtnikov, gospodinjskih Šol i. dr. Delo je v polnem teku in ie pričakovati, da bo našla prva razstava »Novodobno gospodinjstvo« ono zanimanje in vsestransko podporo, ki jo v polni meri zaslužuje. — Otroci naših izseljence* is Nemčije in Holandijp. ki so dospeli dne 5. avgusta t L na 4-tedensko letovanje v domovino, se vrnejo k svojim staršem v Nemfijo in Ho-landijo dne 3. septembra z brzoviakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 20.50 zvečer, Nadzo-rovatelji in sorodniki teh otrok se tem potom naprošajo, da te otroke pripeljejo pravočasno vsaj pa do 18. ure navedenega dne na glavni kolodvor v Ljubljano. To objavlja vodja transporta g. Deželic. — Nov reliefni zemljevid dravske banovine, ki bo razstavljen na tujsko-promet-ni razstavi, bo za našo javnost izredna pridobitev in prav poseben učni pripomoček za spoznavanje naše ožje domovine. Toda ne samo za šole z uspehom bodo ta zemljevid uporabljali tudi potniki, predvsem avtomobilisti, ker bodo ceste za avtomobil posebej označene. Na karti bodo dalje ga-znamovani vsi letoviški kraji In razvidna vsa elektrifikacija v banovini. Zemljevid bo v resnici posebnost svoje vrste. Tujsko-prometna razstava se vrši v okviru jesenske prireditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. — Zgradba dveh stanovanjskih hiš v LJubljani In moderniziranje lavne bolnice, v Ptuju. V »Službenih Novinah- št. 194 z dne 26. t. m. so objavljeni podrobni pogo.i ofertalnih licitacij za zgradbo dveh dvo nadstropnih stanovanjskih hiš v Ljubljani n zgradbe nove kanalizacije ter preureditve kopalnic m klosetov v javni bolnici v Ptuju. I Akrobati jutri ob 6. in 9. ari. — Velesejem — čebelarski oddelek. Med je v inozemstvu važno živilo, ki se nudi posebno pri zajtrku. Ta navada se tudi pri nas vedno bolj širi. Zato je ne smejo prezreti posestniki gostiln, hotelov in prebivalci letovišč, ako hočejo stalno obdržati svoje goste. Na velesejmski razstavi se bo dobil najfinejši, zanesljivo pristen med v ličnih, a ne dragih posodah. — Razld društva. Društvo Izseljenska liga v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. — Dne 31. avgusta bo v LJubljani pravi gostilniški dan, ker se zberejo na ta dan ob 10. pripadniki gostilničarske stroke naše dravske banovine na velesejmu v Ljubljani, kjer se jim bo raztolmačila pod strokovnim vodstvom tujsko - prometna razstava. Privedite seboj tudi vaše soproge in hčere, da si na licu mesta ogledajo vzorno gospodinjstvo. Ker je ta razstava namenjena vam. zato ne odlašajte z vašim prihodom. — Hrvatski planinci na naših planinah. Hrvatsko plansko društvo "Runolist* priredi v nedeljo 30. t. m. za svoje člane skupni izlet na Veliko Kozje pri Zidanem mostu, v nedeljo 6. septembra pa na Sv. Goro. — Gostilniške organizacije se zavedajo važnosti tujsko - prometnih razstav, zato sc udeleži dne 31. avgusta ob 10. velika število gostilničarjev s svojimi družinam; skupnega ogleda jesenskega velesejma v Ljubljani. Videli bodo opremo gostilne, kakršno bo predpisala kr. banska uprava. V interesu vseh pripadnikov te stroke je. da prihite na ta dan v Ljubljano, da dokumentirajo vsi svojo stanovsko zavest in željo po izpopolnitvi strokovne izobrazbe. Nabavite si pravočasno pri svojih zadrugah legitimacije za 30 Din, s katero imate 50^ popusta po železnici in prost vstop na ve-lesejem. — Oddaia zgradbe dveh stanovanjskih hiš se bo vršila potom ofertalne licitacij i Prominentne varietetne atrakcije dne 19. septembra pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljublian;. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani, pogoji, načrti in proračuni pa pri istem oddelku. — Gospodarski stroji In orodje Ko razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra. Zastopan; bodo izdelki naše države. Avstrije, Cchoslova-ške, Holandtie, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Na5i gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izbero pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokornobile, motorje in veliko Število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji ta električnim rokom. — Oddaja popravila streh na objektih vojašnice vojvode Mišića v LJubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 11. septembra pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogJed v ptearni Zbor-niice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Tečaji za kaponionle. O priliki perut-ninarske razstave se bodo vršili na prostorih velesejma v Ljubljani tudi tečaji za ka-punjeoie in sicer dne 3., 5. in 9. septembra, vsakokrat ob 10. Priglasiti se ie vedno vsaj pol ure pred pričetkom tečaja pri službujočemu odborniku na perutninarski razstavi. — Oddaja zakopa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopol skega blaga se bo vršila pri tobačni tovarni v Ljubljani. Končni rok za vlaganje ponudb Je določen za dan 4. septembra t L f\>goji so na vpogled v pisarni tobačne tovarne v LJubljani. — Šolska mladina trna za obisk letošnjega jesenskega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenko, oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učHelj-Stva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na veliko razstavo slovenskih mest, ki bo nudila Jasen pregled njih historijs-kega in gospodarskega ra-avoja. — Na državni meščanski So« pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah bo vpisovanj" e v vse razrede v onedeliek i« torek 31. avgustu in 1. septembra od 8. do 12. Otvoritvena služba božja bo v sredo 2. septembra, v četrtek 3. septembra pa se začne redni pouk. — Prodaja lesa. Direkcija Šum v Ljubljani sprejema do 12. septembra ponudbe glede prodaje lesa. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Oficijelni katolog Jesenskega velesajma v LJubljani izide na dan otvoritve 29. avgusta v založbi tvrdke Aloma Com-pany v Ljubljani. Vseboval bo aktualne članke in mnogo lepih slik na finem papirju. Glede aa tujsko - prometno razstavo in na razstavo slovenskih mest bo letošnji katalog še posebno vaten tn velike vrednosti. Dobi se pri upravi Ljubljanskega velesejma in pri Aloma Gompanv, Aleksandrova cesta 2-1. Katalog velja 10 Din. _ Zagrebška deea v Slovenskih Konji-eah. V Slovenske Konjice je bila letos v ferijalni koloniji na počitnicah zagrebška deca, ki se vrne v nedeljo v Zagreb. _ Permanentne legitimacije jesenskega ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma opozarja tem potom ime-jiteije permanentnih legitimacij, da veljajo iste samo za dotičnega, na katerega ime se glase in da so neprenosne. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo v splošnem lepo, dasi nekoliko nestanovitno vreme. Včeraj Je bilo po vseh kra- ] jih države deloma oblačno. Čudno ie, da se vreme nikakor ne more ustaliti, čeprav stoji barometer precej visoko. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 28, v Skoplju 26.2, v Ljubljani 21.6, v Zagrebu 20.6. v Sarajevu 20.3, v Mariboru 18, v Beogradu 17.2. Dobili smo torej kar naenkrat hladno jesensko vreme. Vročine e nam za letos ni treba več bati. Davi je kaza! barometer v Ljubljani 777.9, temperatura je znašala 8.4. — Brat ubil brata. Iz Dubrave poročajo o pretresljivi rodbinski tragediji. Jakob Krivanek iz Dubravskih Novakov je prišel v nedeljo pijan domov in začel razgrajati. Pograbil je stol in hotel udariti mater. Mizar Kadovič ga Je prijel za roko. kar |* Pijanega Jakoba tako razjezilo, da je vrgel Kadoviča na tla in ga začel suvati v trebuh. Kadovič se je komaj rešil pijanega napadalca in zbežal. Ta čas je pa sin na-!il na očeta in mu zagrozil, da ga ubije. Starec se ni mogel braniti in Uo je odgovoril sinu, naj ga le ubije, se je sin nekoliko pomiril. Proti večeru je pa zopet navalil na očeta s kuhinjskim nožem. Očetu je prl-hitei na pomoč drugi sin Ivan s koloni v rokah. In vpričo očeta se je odigral grozen prizor. Oče je ležal na tleh, nad njim je klečal pobesnili sin in se pripravljal prerezati mu vrat. V zadnjem hipu ie pa udaril Ivan pijanega brata s kolom tako močno po glavi, da mu je razbil lobanjo. — V Neretvo ie skočil. Včeraj opoldne je skočil v Neretvo pri Mostaru neznan mladenič. Pograbil je priliko, ko na mostu Kralja Petra ni bilo nikogar, zlezel je na ograjo, zaklical »dovolj me mučijo!« :n skoči! v reko. Nekaj časa se je držal na površju, potem je pa izginil v valovih. Najbrž gre za dijaka, ki ie pri izpitu padel. ■ — Ljubvana tragedija na Rabu. Neka mlada Zagrepčanka se ie seznanila na Rabu s 241etnim Miloradom Grkovičem In kmalu se je vnela med njima vroča 'jube Izbran velemestni spored Prvovrstnih umetnikov zen. Zaljubljenca sta pa menda spoznala, da se ne bosta mogla vzeti in zato sta sklenila končati si življenje. V torek ponoči sta se izprehajala ob morju in naenkrat ie počil strel. Prihiteli so ljudje in zagledal' v morju moškega, držećega v naročju žen sko. Potegnili so Ju na suho in izkazalo s*; ie da je dekle že mrtvo. Fant je povedal, da sta hotela skupno v smrt in v ta namen je on dekleta ustrelil in si hotel pognati kroglo v glavo. Revolver je pa odpoveda: in ta čas je potegnilo umirajoče dekle fanta v morje, da bi skupaj utonila. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev Iz LJubljane _lj inspekcijska komisija v ljubljan-si bolnici. Davi ob 8. se je ustavil pred vhodom ljubljanske bolnice avto banske uprave, s katerim so se pripeljali minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčic, načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje Hof-manović in sanitetni inspektor pri banski upravi dr. Mayer. Komisija si je vse dopoldne ogledovala bolnico in njene naprave ter se v splošnem zelo pohvalno izrazila o zavodu. Kakor znano, je bila ljubljanska bolnica v zadnjem času znatno modernizirana, preuredili in tehnično izpopolnili so več oddelkov. —j j Mlaje postavljalo na Gosposvetski cesti. Kot navadno ob priliki velesej-ma bodo tudi zdaj okrasili glavne ceste v bližmt velesejmskega prostora z zastavicami raznih držav, katerih tvrdke so zastopane na velesejmu. V ta namen postavljajo visoke jambore na Gosposvetski cesti ob obeh tratoarjih. Trakovi z zastavicami bodo napeti med jambori nad cesto kot slavoloki. _4j Na Aleksandrovi cesti so včeraj začeli asfaltirati hodnfk ob novih palačah. Zunanjost »Dunava« ie že delj časa gotova ter je ob nji prost trotoar, pri »Viktoriji« pa podro oder te dni. To palačo so doslej oblagali od tal do prvega nadstropja s sivim marmorjem ter ie zato delo trajalo deli časa kot bi sicer. Vsa zunanja dela na Aleksandrovi cesti, obenem z ureditvrlo vrta pred gledališčem, bodo najbrž gotova pred bližnjimi slavnostmi, da bo takrat promenada povsem čista in urejena. —tj Kakor v nlnlakn je na velesejmu. V paviljonu K se pripravlja razstava •Novodobno gospodinjstvo«. »Živahno vrvenje vsepovsod. Arhitekti in inžeuerji, obrtniki in razni podjetniki hodijo notri in zopet ven. Mizarji, tesarji, pleskarji in drugi rokodelci tolčejo, slikajo, lepijo, pripenjajo. Hrupno je, da samega sebe ne razumeš. Vmes pa naie gospodinje in njihove pomočnice planinke in skavti; vse jomaga, da bo razstava Novodobno gospodinjstvo res vredna tega imena in bo zanimala prav vsakogar. —Ij Slovenska opereta >Oj ta prešmenta-aa ljubezen^, ki sta jo napisala gg. Simonoič in Sivic in katera je bila igrana proti koncu lanske sezone s prav lepim uspehom v naši operi, se ponovi v nedeljo dne 30. t. m. v dramskem gledališču, po izredno znižanih ljudskih cenah. Zasedba in režija ista kakor v lanski sezoni. Posebno opozarjamo občinstvo, da je operetna predstava v dramskem gledališču, ker se opera popravlja. Pred-prodaja je danes v soboto in jutri v nedeljo v veži dramskega gledališča. —lj Za predstave >Slehernika< in Gorenjskega slarčkac, ki bosta odigrani dne 6., 7. In 8. septembra na prostem, se bodo dobivale vstopnice od torka dalje v veži dramskega gledališča. Zunanje posetnike prosimo, da si takoj na roče vstopnice po dopisnici. Za slučaj slabega vremena je skrbljeno, da bo predstava mesto na prostem, v dramskem gledališču in bodo vsi zunanji posetniki, ki že v predprodaji kupijo vstopnice, dobili po dve vstopnici in sicer za predstavo na prostem kakor tudi za gledališče, tako da jim je obisk absolutno zasiguran. Cene so izredno nizke, ljudske, od 26 Din navzdol. —lj Največji nastop slovenskih pevcev bo na praznik dne 8. septembra popoldne ob pol treh na Kongresnem trgu.. Ta dan nastopi v skupnem zboru 2408 pevcev, ki bodo izvajali razne moške, mešane in ženske zbore. Opozarjamo, da se bodo dobile vstopnice od torka dalje v Matični knjigarni. Za slučaj slabega vremena je skrbljeno, da se bo vršil koncert v dvorani in se bodo dejale za to dvojne vstopnice: za Kongresni trg in za dvorano. Zunanja naročila sprejema Matična knjigarna. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. do 15. t. m.: 100 Ital. lir, 100 Din, ročna torbica prazna, par otroških čevljev, moški dežnik, sodček za pivo, zlata zaponka z briljantom, srebrna ženska ura, zlat prstan z briljantom, zlat damski prstan, par sivih ženskih rokavic, kolo tipe 23 Stever in zastavljam! list it. 11878 z dne 14. 8. 1931 o zastavljenem dvokolesu št. 0185819. V železniških vozovih so bili najdeni sledeči predmeti: zavitek manufakture, ročni kovčeg, ročna torbica z 62 Din, ponošene hlače, kopalna obleka, moška srajca, pletena košara, lesene grablje. usnjen kovček s toaletnimi potrebščinami, moški suknjič, 3 železne zidarske špice, srednji le ščipalnika, potni kovčeg s perilom, 7 dežnikov, 8 palic. 4 čepice, damski klobuk, damski slamnik, 15 damskih jopic. 6 moških klobukov, skavtski klobuk, ženska obleka, otroški jopič, 3 damski plašči, 2 zobčasti kolesi, nekaj kontenine, modra galica, mala denarnica, turistovski cepin, vojaška legitimacija par copat, pripovedna knjiga, srebrna cigaretna doza, 2 kovčka prtljage, ura budilka. damska ura, nemški roman, francoski roman, aktovka z budilko, prazna aktovka, nahrbtnik, otroška ročna torbica, listnica z legitimacijo, moška srajca, napolitanke, 2 para rokavic, legitimacija ferijalnega saveza ln 200 Din, par dekliških čevljev, doza medu, 2 otroška klobuka in 2 prevleki za odeje. —lj Seznam izgubljenih predmetov. Shajališče ugledne publike prijavljenih upravi policije v času od dne 1. do 15. t. m.: 100 Din bankovec, 400 Din, 10.000 Din v zavitku, zlat funt šterling v okvirju iz 1. 1888 ali 1889, zlat monogram A. P., zlata verižica z obeskom, zlata široka zapestnica, denarnica 250 Din, denarnica, v njej okrog 80 Din, kupon čeka o nakazani pokojnini in potrdilo firme Ideal, denarnica, v njej 400 Din, avstr. 1000 kron, bankovec in 2 srečki drž. loterije, denarnica, v njej 30 Din ter razne fotografije in listine, listnica, v njej železn. legitimacija s sliko, planinska legitimacija in vojaška objava, vse na ime Senčar Vlado in 10 Din, listnica z 800 Din, listnica s 1300 Din in xfa žel. vozno leglt. na ime Ocepek Konst., listnica z 450 Din, razne listine na ime Jamnik Anton, ročna torbica s železn. legi t. na ime Selan Antonija, denarnica z 20 do 24 Din in razne malenkosti, zastavi jalni listek it. 16654, zastav-1 jalni listek št. 9074, žimnat podzglavnik sive barve, moški suknjič na traku, napis tvrdke Lombar, Zg. SiSka. v žepu denar-nica z malo svoto denarja, foto aparat, vložna knjižica poštne hranilnice, izdana po občini Dol. Logatec in glaseča se na ime Gostiša Gašper, delavska knjiga, izdana po obč. Dol. Logatec na ime Gostiša Gašper, 15 cm dolga mera. suknjič rjave barve, evidenčna št. mot. kolesa 2-190/31, delavska knjiga, izdana po obč. Novigrad s rez Benkovac na ime Vukič širne, nekoliko ponosen jopič, jugoslovenski potni list izdan po jugoalovenskem konzulatu na VVestfallskem, glaseč se na ime Jamnik Anton, zavitek blaga za obleko, na zavitku napis žlender na Mestnem trgu, vojaška isprava, glaseča se na ime Keserovič Ha-san, rjava aktovka, v njej 4 do 5 spisov, poselska knjiga na ime Dolinšek Antonija, delavska knjiga, izstavljena po Mestnem načelstvu Ljubljana na ime Slana Ivan, bela pletena otroška jopica, otroški suknjič na 2 gumba tn sveti osive barve. —lj Drasrvo »Soča« bo imelo dne 29. t. m. ob 8. širšo od bo rov o sejo pri Bajcu, gostilna pri Amerikancu, »Selo«. Zaradi zelo važnega dnevnega reda pridite vsi. ki se zanimate za društvene zadeve. 426n —lj Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani priredi 30. t. m. na vrtu ho te I a Bellevue veliko vrtno veselico. Nastop c;-lotne godbe »Zarje« in Jazz - banda s koncertnimi tn plesnimi točkami. Šaljiva pošta z darili: živo jagnje, gugalni konj, zlasti medaljon. Srečolov z bogatimi dobitki Začetek ob 16. 427n Danes velika premiera čarobnega in nepozabnega zlima globoke, ne-utešene ljubezni Ljubezen in zaobljuba Po znamenitem romanu RICHARDA VOSSA ♦t Dva človeka" 1 Charlotte Suša Gustav Frohlich Premiera danes ob 9 17t uri zvečer. „ZVOČNI KINO IDEAL' —lj Za krstno predstavo »V kraljestvu Zlatoroga«, ki se vrši v soboto 29. t. m. oh 20. uri v veliki dvorani hotela Union, so se vabila vsem predstavnikom oblaste v n raznih korporacij že razposlaJa. — Odbor turistovski khib Skala. —lj Jugoslovenski ženski savez poziva članice vseh ženskih društev, da si ogledajo razstavo »Novodobno gospodinjstvo« na velesejmu v paviljonu K in razstavo, ki jo priredi Klub jugoslovenskih likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu. Prva se otvori 29. t. m., druga pa v rredeljo 30. ob 11. dopoldne. —lj Jezdni odsek !Jubljanskega Soksofa poziva vse člane, da se sigurno udeleže važnega sestanka danes zvečer ob 13.30 v društveni pisarni, Narodni dom. — Odbor. —lj Na komarjevo nedeljo dne 30. avgusta priredita CM. podružnici v Šiški v restavraciji Reininghaus (Pavietlč) veselico v korist družbe. Na sporedu sodba, ples itd. -*23ri — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik, Liiibliana, Stari trg 9. Cenfk brezplačno. I Jazz-Band. Ples. Zabava do 3 ure g Iz Celja _c Opozorilo. Mestno načelstvo celjsko prejema še vedno številne prošnje za podelitev služb pri predstavništvu mestne policije celjske, češ, da se prošnje vlagajo z ozirom na kako Izpraznjeno mesto. Mestno načelstvo prizadete opozarja, da nI nobeno mesto za predstojmištvo mestne policije razpisano in da bo službena mesta, ki slučajno postanejo vakantna oddalo onim osebam, ki so bile vložile prošnje na podlagi razpisa od 8. aprila 1931, štev. 63/1931, ter da na nove prošnje vložnikom ne bo odgovarjalo. —c Pričeiek šolskega teta na drž. rudarski šoli v Celju. Vpisovanje na zavod in sprejemni izpiti se vršijo od 1. do 10. septembra. Popravni izpiti so 12. septembra, reden pouk prične 14. septembra ob 8. zjutraj. —c Izlet celjske Trezne mladine na Kum. Pod vodstvom prof. Pavlica priredi celjaka Trezna mladina izlet na Kum dne 29. avgusta ob 15.48, vozna cena 7 Din tja in nazaj, prenočišče urejeno, hrano prinesite - seboj, denar za vozni listek izročite do sobote ob 10. uri vodji, telet se bo vršil le ob lepem .remenu. —c Šolo Glasbene Matice v Celju je obiskovalo koncem šolskega leta 1930/31 skupno 176 gojencev in gojenk. I/med teh jo je dovršilo z odličnim uspehom 46 gojencev in gojenk, s prav dobrim 54, z dobrim 63 in z zadostnim pa 13 gojencev in gojenk. Od teh je nastopilo posamezno na produkcijah 60 gojenk in gojencev ("gosli, klavir, sol opet je). Vpisovanje za novo šolsko leto se vrši od dne 1. septembra t. 1 dalje do preklica. Vpis je potreben za vse gojence brez razlike, torej tudi za vse lanske gojence. Matancne informacije dlje ravnateljstvo *ole Somškov trg 10/1. —c Polaganje šoferskih izpitov. Pred stojništvo celjske mestne policije obvešča vse interesente, ki nameravajo letos polagati predpisani šoferski izpit in bivajo v mestu Celju, da vloie pri njem čim prej svoje prošnje. Komisija za polaganje šoferskih izpitov bo poslovala v Celju v prvih dneh septembra. Kdaj, bo pravočasno objavljeno v Hstih. Interesenti, bivajoči na teritoriju celjskega sreza, naj vložijo svoje prošnje pri s rezkem načelstvu v Celju. Stran i »SLOVENSKI NAROD«, One 28. avgusta 193L Ster. 194 20 velemestu Roman — Bh! Saj Se sam ne vem, — je od-govoril obiipano. — Ubogal bom, odidem od tod m potem... Sabina ga. je zadržala, — Torej ste obupali? Še nikoli ni bila Sabina tako krasna. Iz oči ji je odseval plamen najplemeni-tejše odločnosti, njen obraz je dobil vzvišene poteze. — Kaj pa če bi vara dala na pot v bodočnost... upanje ... kaj bi storHi v tem primeru? — Kaj bi storil? — je vzkrHknil Andre ves iz sebs; — vse, da, vse, kar more storiti pošten človek. Je potrebno premoženje? Priborim sd ga. Talent? Slavno ime? Oboje dosežem. — Potrebno je še nekaj, gospod An-drs, m na to ste pozabili: potrpljenje. — Saj ga imam, imel ga bom, gospodična! Gospodična de Mussidan je položila pri teh besedah Andreu roko na ramo. — Torej delajte in upajte, Andre! — p> dejala, — kajti prisež^m vam pri bogu, da postanem vaša žena ah* pa umrem kot stara devica. Ce se bo treba boriti, se bom borila, ker vas ... Strašen ropot na hodniku jo je prekinil. Bila je stara gospa de Ghevauche, ki je na vso moč razbijala po vratih. — 2e zopet tu! — je kričala na vse grlo. Andre je zbežal m odnesel s seboj opojno nado. Kaj se je zgodHo po njegovem odhodu med gospo de Chevauche in njeno nečakinjo? Morda se je Sabini posrečilo pridobiti staro damo na svojo stran. Znano je samo, da je zapustila stara grofica, ki je umrla čez dva meseca, vse svoje premoženje v znesku dvesto tisoč funtov Sabini. S pravilno napisano oporoko, ki se ni dala izpodbijati, je zajamčila dekletu najprej stalne dohodke, po polnoletnosti ali na dan poroke, sklenjene v sporazumu ali brez sporazuma roditeljev, pa vse premoženje. Ta določba je grofico de Mussidan tako zabolela, da je pripomnila: — Naša uboga teta je bila na stara leta že malo otrova. Ne, ni bila otročja; Sabina in Andre sta to dobro razumela, ko sta objokovala plemenito teto, ki je hotela z oporoko pomagati mladima zaljubljencema. Zdaj sta bila že oba v Parizu, kjer ja razvijal Andre vso svojo energijo, a Sabina je bila izpolnila svojo obljubo. V Parizu je bila mlada grofica de Mussidan prav za prav svobodnejša kakor v Poitn. Tu je imela nad seboj samo nadzorstvo komomice Modeste, ki ji je bila slepo udana in ki bi bila šla za njo v ogenj. Po povratku v Pariz je Sabina dovolila Andren, da ii je lahko pisal in odgovarjala mu je zelo točno. Pozneje ura je dovolila tudi nekaj sestankov. Slednjič je podlegla njegovemu neprestanemu moledovanju in mu obljubila priti z Modesto k njemu v atelje. IX. Segla je Andreu v roko, odložila klobuk m ga izročila Modesti, rekoč: — Ali je dobro tako, prijatelj? AH sem za portret dobro oblečena? Sabina si je popravila za portret pričesko, ki je bila že davno iz mode, pa ji je vendar zelo dobro pristojala, in če je vprašala »Ali je dobro tako?« je mislila baš na to pričesko. — Gorje mi! — je potožS Andre. — Cim zagledam vas, se zavem, da sem brez moči in da ne morem niti približno naslikati tega, kaT vidim, Pred dobro uro sem si mislil: Je že končano. Zdaj pa vidim, da nisem še ničesar storil. Odgrnil je zaveso in Sobnima slika prikazala v polni luči. Poznalo se ji je, da je nd slikal mojster. Andre še ni bil star niti štiri in dvajset let in preden je študiral, si je moral služiti vsakdanji kruh. Toda baš težka borba za obstanek mu je pritisnila pečat močne individualnosti. Sabina je stala nekaj časa molče pred sKko, potem je pa vzkliknila v iskrenem občudovanju: — Krasna je! Miadi slikar je bil preveč razočaran, da bi bil dostopen tej hvali. — Podobna je res mak), — je dejal, — toda rad bi vdihnil platnu vašo dušo. Pričnem od kraja in potem ... Sabina ga je prekinila: — Ne, nič več ne pričnete, — je dejala z nežnim, toda odločnim glasom. — Zakaj pa ne? — je vprašal ves presenečen. — Ker bo tale poset zadnji, prijatelj moj. Ta odgovor je bil za Andrea porazen. — Zadnji! — je zamrmral ves iz sebe. — Kaj sem vam pa storil, da me tako kruto kaznujete? — Saj vas ne kaznujem, Andre, — je odgovorila Sabina. — Hoteli ste imeti mojo sliko m dala sem se pregovoriti. Zdaj pa poshišajva glas zdrave pameti. Kaj res ne razumete, da se ne morem več igrati s častjo mladega dekleta? Ah ste že kdaj pomislili, kaj bi porekel svet, če bi slučajno zvedel, da zahajam k vam in ostajam v vašem ateljeju po cele dopoldneve? Andre ni odgovoril. — Sicer pa, — je nadaljevala mlada grofica de Mussidan, — kaj nama pomagajo vsi ti tajni sestanki, če se pa ne sineva skupaj pokazati svetu? AH ste že pozabili, da je od vašega naglega uspeha odvisna najina bodočnost, na lina po rek a? — O ne, nisem pozabil! — Nadaljujte torej svoje dek> in dokažite, da nekaj znate. — Saj tudi dokažem. — Veijamem, dragi prfjatej. O tem sem crdno prepričana. Toda pokličite si v spomin najin pogovor pred letom cm?. Dejala sem vam: Postanite slavni, potem pa stopite mirno pred mojega očeta, grofa de Mussidana, da me zasnubite. Ce vam odreče mojo roko, če ga ne omehčajo moje prošnje, potem me pri-mete pod roko in skupaj odideva iz gradu. In po takem škandalu ... Andre je bil prepričan... — Prav pravite! — je vzkliknil. — Bil bi res neumen, če bi žrtvoval vso svojo bodočnost za nekao dni sreče pa naj bo še tako velika. Ura v ateljeju je odbila pet. Sabina je vstala. — Preden odidem, — je dejala. — vam moram povedati, kaj se mi obeta, Gre za to, da se omožim z baronom de Breulh-Faverlavem. OTROŠKI NOGAVICI iilGOH Najboljše, nafirafnef&e. 13 V gostilni. — Pardon, milostiva, kako §e vam dišala naša kurja juha? Bila je izborna, kajne? — Kurja? AH ne hodi ta kura morda še po dvorišču? Nov plin za razsvetljavo in kurjavo Važen izum poljskega učenjaka prof. Dominika — Plinarnam se nI treba bati konkurence Visoka poljedelska šola v Varšavi je dobila novo privlačnost v obliki znanstvenega laboratorija znanega poljskega učenjaka Dominika, profesorja anor-ganične kemdje, razmeroma še mladega toda mnogo obetajočega raziskovalca. Na svoje čudovite izume na polju kemije je dobil v raznih evropskih državah že 24 patentov, katerim se je pridružil zdaj še eden, ki je posebno zanimiv in pomemben. Gre za nov plin, ki ga hoče izumitelj uporabljati ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za kurjavo. Njegov laboratorij je zadnje dni poln radovednih strokovnjakov, ki se hočejo informirati o vseh podrobnostih važnega odkritja. Osebnost mladega učenjaka je zanimiva tudi zato, ker je bil nekoč v Lvo-vu učenec sedanjega prezidenta poljske republike Moscickega. Laboratorij v zavodu, kjer deluje prof. Dominik kot znanstvenik in učitelj, je prostoren in opremljen z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Svojim gostom in navadnim radovednežem, ki jih prihaja k njemu vedno več, rad kuha čaj, ki ga naziva sam eterski. Na navadnem plinovem šteddlmiku gori čuden plamen, ki se na koncu zoži v prozoren jeziček. Poleg je pritrjena naprava za razsvetljavo in na prvi pogled bi čkrvek ne mislil, da je tu kaj posebnega. Na vprašanje, če gre za navaden plin, odgovarja profesor, da ta plin ni navaden, temveč eterski. Izumitelj pokaže na okroglo posodo v višini odraslega človeka in pravi, da se vrši v njej navidez čudovita, v resnici pa čisto navadna procedura. Iz posode uhajajoč o paro na- paja zrak s pomočjo enostavne naprave, ki zelo spominja na avtomobilski karburator. Tako nastaja plin, prikladen za praktično uporabo. Eterski plin odgovarja popolnoma izkušnjam z navadnim plinom. Z druge strani ima pa to prednost, da lahko razvije dvojno množino toplote in da ni v njem strupnih ogljikovih sestavin. Mnogim katastrofam bi se ognili, Če bi imeli v kuhinjah namesto navadnega plina etersko paro, pravi prof. Dominik. Nadalje razlaga poljski učenjak, da nima nobenega namena konkurirati plinarnam ali zgraditi veHko tovarno za izdelovanje etra. Njegov aparat ne pomeni pocenitve plina, temveč je le vzorec domačih naprav za razsvetljavo stanovanj. Želel bi, je dejal prof. Dominik svojim znancem, da bi ljudje propagirali moje aparate povsod tam, kjer plina sploh še ne poznajo. Z mojimi aparati hI težko ravnati in tudi rrnogo prostora ne zavzamejo. Težkoča je samo v tem, da so precej dragi. Pri sedanjih cenah alkahola, iz katerega se izdeluje eter, bi stalo ogrevanje z etrovo paro približno toliko, kolikor stane z navadnim plinom. Ker je pa v mnogih krajih plin dražji, kakor v Varšavi, bi imel moj eter tudi znatno gmotno prednost, ki bi se še povečala na kmetih, kjer plina sploh še ne poznajo. Sicer sem pa že posredoval v finančnem ministrstvu, da bi se monopolizirani alkohol pocenil, tako da bi odgovarjala cena produkcijskim stroškom, kakor je to za potrebe avtomobilizma. Cena aparata samega in instalacija v kuhinji pa znaša komaj 200 zlotov. Dekle na naboru Redkega novinca je imela te dni pred seboj vojaška naborna komisija v turškem mestu Brussi. Mlad novobranec vitke postave je prosil komisijo, naj ga potrdi, ni se pa hotel sleči. Komisija mu seveda ni mogla ustreči, ker gospodje pri v e pi oživela let kot fant in je vajena rr. .ega d?-la, se tudi vojaške službe ne boji. Komisija pa ni uslišala njene prošnja in oblasti so morale popraviti državljanski register in iz fanta, ki se je imenoval doslej Ševket Effendi, so napravile dekleta. Pri tem so bile pa tako usmiljene, da so pustile dekletu službo pismonoše, ki jo je opravljalo doslej v domačem kraju kot fant. Milijardne dedščine ne bo V sredo smo poročali, da se pote* guje več židovskih rodbin za ogromno dedščino po angleškem bankirju d' Aquularu. Prvotno so inozemski listi poročali, da gre za dedščino po ban* kirju, pozneje se je pa izkazalo, da je bila mišljena zapuščina škofa Mosesa Lopeza Perera Diega d' Aquillara, ki naj bi znašala celih 40 milijonov fim* tov šterlingov. Škof je umrl že pred dobrimi 100 leti in že večkrat so se oglasili njegovi sorodniki, češ, da m o* rajo dobiti bogato dedščino. In šele zdaj se je posrečilo razjasniti to zade* vo. Sorodniki škofa d' Aquillara žive v Avstriji, na Madžarskem, na češko* slovaškem, v Jugoslaviji in v Angliji. Po vseh teh državah je proučeval vpra* sanje škofove zapuščine po en prav* nik. Prebrskani so bui mnogi arhivi in lov za akti, ki naj bi pojasnili vpraša* nje škofove zapuščine, se je nadaljeval, dokler se ni izkazalo, da so vse nade zaman. • Avstrijska vlada se je obrnila na angleško s prošnjo, naj omogoči prav* nim zastopnikom škofovih sorodnikov ugotoviti, kaj je z govoricami o ogrom* ni dedščini. Angleška vlada je to sto* rila in zdaj je prišlo na dan, da so škofovi sorodniki prejeli njegovo za* pušcino že pred 100 leti Ostalo je sa* mo 119 angleških funtov. Tako so se razpršile stoletne sanje o miljardni dedščini. Napredek v telefonskem prometa Nemška državna pošta preizkuša izum nekega hambirrškega inženjerja, ki pomeni znatno poenostavljenje te* lefonskega prometa. Zaenkrat so de* ležne te pridobitve samo nekatere te* lefonske centrale. Gre za pospešitev telefonske zveze. Pri sedanjih avtoma* tičnih telefonskih centralah je telefo* niranje še vedno precej zamudno. Če hočem dobiti zvezo, moram tolikokrat obrniti kolesca na telefonskem apara* tu, kolikor zaporednih številk ima do* ticni abonent. Pri novem izumu ostane zaenkrat ta manipulacija, obenem se pa da dobiti telefonska zveza tudi mnogo hitreje m sicer tako, da samo enkrat zasučem kolesce na telefon* skem aparatu, to pa le za omejeno šte* vilo telefonskih abonentov. Izum hamburškega inženjerja bo sčasoma gotovo izpopolnjen, pa tudi zdaj pomeni že velik napredek v tele* fonskem prometu. Kot telefonski abo* nent si lahko izberem 50 abonentov, s katerimi največkrat po telefonu obču* jem in s temi telefonskimi številkami na posebni tablici, pritrjeni k aparatu, lahko dobim zvezo, če le enkrat zasu* čem kolesce. To je važno posebno za trgovine in pisarne, pa tudi za domače telefonske centrale, ki imajo svoj stal* ni krog interesentov, s katerimi so dan za dnem v zvezi. Teh 50 izbranih telefonskih številk se pa lahko pomno* ži na 100 in še več. Volgostroj Sovjetska Rusija se je z vso vnemo lotila industrijalizacije ogromne ruske zemlje. Gradi tovarne in električne centrale, ki prekašajo po obsegu in moderni tehnični opremi vse, kar je kdaj videl svet. Množice ameriških in nemških inženjerjev so na delu, da spravijo rusko industrijo na ono višino, ki jo zahteva petletni .načrt gospodarske obnove. Med drugimi velikimi industrijskimi napravami je tudi ogromna hidroelektrarna Volgostroj, električna centrala, kakršne ne premore ves svet. Do februarja prihodnjega leta mora biti dovršen predhodni načrt za zgradbo največje hidroelektrarne na svetu na Volgi pri Samari, Pripravljalna dela se prično prihodnje leto. Do konca Idta 1937. mora biti hidroelektrarna dograjena in deloma že v obratu. Volgostroj bo sestavni del tako zvane Velike Volge. Po načrtu hočejo namreč boljševfki zgraditi na Volgi štiri ogromne hidroelektrarne, na pritoku Volge Kami pa tri manjše elektrarne. Vse naj bi dajale 19 miljard kilowatnih ur električne energije. Sam Volgostroj bo proizvajal 7 miljard kilowatnih ur. Strokovnjaki računajo zdaj ceno energije, ki jo bo proizvajal Volgostroj, kakor tudi gradbene stroške. Od njihovih računov bo odvisno, ali bo Volgostroj vkiljučen v twvo petletko, v kateri pojde za eJektrifika-cijo Sovjetske Rusije, Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih, kamnih, zlatici uravna naravna »Frani Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpije-mo zjutraj ria tešč želodec. »Fran z Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Opozorilo izvoznikom Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je špansko ministrstvo financ ls-dalo olajšave glede potrdil o poreklo uvoženega blaga. Te olajšave veljajo za primer, da carinski organi podvomijo v pravilnost potrdil o poreklu blaga in je treba predložiti nova. Nova uredba je podaljšala rok za predložitev novih potrdil oziroma na Lzpo-polndtev potrdil o poreklu blaga. Uredba pravi med drugim: Ako potrdilo napačno navaja državo porekla, je treba plačati samo kazen v smislu člena 341 točka 13 carinskih predpisov. Španska oblastva so zelo stroga pri izvajanju carinskih predpisov in se strogo drže zakonskih formalnosti Zato so pogosti primeri, ki so se pripetili tudi jugoslovem-skim izvoznikom, da so bile listine razveljavljene in da so carinska oblastva uveljavila carine L stopnje carinskih tarif, ker so bile te listine nepopolne, v tehničnem pogledu pomanjkljive in ker so včasih bile samo v slovničnem pogledu pomanjkljive. Iz takih razlogov so morali izvozniki razen tega plačati kazen. Ker pa je ta uredba retroaktivna in ketr imajo tudi naši izvozniki razne podobne spore s španskimi carinskimi oblastvi, naj le-ti posvetijo tem olajšavam pozornost Otvoritev gostilne Podpisani naznanjam, cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno od g. Sedeja na vogalu Kolodvorske in Slomškove ulice, jo prerenoviral in jo otvorim jutri v soboto dne 29. t. m, pod znanim imenom gostima „Ljubljanski Dvor" Točil bom prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vmogradov Jesenice pri Splitu, kakor tudi izborna štajerska vina. — Postrezal bom z izborno domaČo in primorsko kuhinjo in izbiro morskih rib. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča Mate] Čepić V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc dr. Iv. Matko: Protitaberkolozni dbpcaif ▼ službi socialno - higijenske borbe proti ietlld kot liurJski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—k Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, gelentrargova ulica Štev. X. Vsaka ta SO p«r- Plača m* lahka tua? w znamka! - Na vprašanja hram Najmanji* otfZa* IHs S VEČ PLESKARSKIH POMOČNIKOV dobro kvalificiranih, tako] sprejme J. HLEBŠ, LinbTjana, Sv. Petra cesta 33. PARNO PEKARNO z obilico odjemalcev, v Zagrebu, takoj zaradi odpoto-vauja prodam za 15.000 Din. Ugodna prilika. Pojasnila daje L. Štefan, Zagreb, DrŽioeva ulica 11, Kanal ffl. 3406 HIŠO Z GOSTILNO IN TRGOVINO kupim na prometnem kraju v bitimi cerkve hi železniške postaje. Ponudbe z natančnim opisom na naskrv: Cecilija Ptus, Murska Sobota, Aleksandrova WL 2437 Malinovec pristen, naraven, na malo tn veliko prodaja lekarna Dr. G. PICOOUL, LJUBLJANA. Drma Jaka c 6. KUHARICO srednjih let — samostojno, zanesljivo in varčno, zmožno voditi tudi gospodinjstvo restavracije, ki je izletna točka Zagrebčanov — sprejmem v stalno službo. Restavracija Lavi ca, Samobor, kraj Zagreba. 2408 Danes BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 STROJEPISNI POUK Dnevno od 6. ure zvečer dalie. — Učna ura Din 4. — Vpisovanje 29. in 3L avgusta od 6. do zvečer. Cnrfetofov učni zavod, LJubljana, Domobranska cesta 7/L MORSKE RIBE v večji izbiri pripravljene na razne primorske načine. Vina prvovrstna. — Nove pošiljke ravno dospele. OPERNA KLET, Gledališka ulica št. X. KLAVIRJE IN GLASBILA zaradi opustitve trgovine na Mestnem trgu prodam pod tovarniško ceno in na najmanjše obroke. ALFONZ BREZNIK, LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. S. Vinogradniška zadruga Jesenice pri Splitu, Dalmacija Osnovana je na najmodernejši način in strokovnjaško na podlagi dolgoletnih izkušenj gg. Ivaniševica in Lozica. Zadruga je bila 1. 1929. na pariški razstavi nagrajena z zlato kolajno najvišje stopnje, na zagrebški vinski razstavi L 1930. pa z zlato kolajno in križcem. — Prvi mošt letošnjega leta je že natovorjen za Ljubljano in se bo točil v OPERNI KLETI in v gostilni LJUBLJANSKI DVOR v Kolodvorski ulici Št. 28. Urejuje Josip ZnpanCic. —i Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeriek. — Za upravo tn inseratni del Usta: Oton Christoi. — Val v J-dubttaju,