PHMOHSKI DHEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Razstava v Kopru ima namen pokazati smeri in bodoče naloge za nadaljnji razvoj gospodarstva Istrskega okrožja
(Glej spored danainjih prireditev na drugi strani)
jto IV . Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din
WITI' —HUB 1 IB——aiCTM«■ iŽiMIIIB——HBMaEZHCJtaM—
TRST sreda 20. oktobra 1948
Spedizipne in abbon. postale poštnina plačana v gotovini
Stev. 244 (1029)
NADVSE USPELA KOPRSKA RAZSTAVA
BT
E
ljudska okiast je usmerila svojo gospodarsko politiko za dvig blagostanja delov-človeka mesta in vasi ter za zagotovitev dela in trga njegovim produktom
na razstavišču, ki so se vsak Sala PosPešenim tempom nadaljela h-S0 v nedeljo zaključena. ^ je bila težko pričakovana beai, Va °tvorjena. Uprava, grad-Stevij1’. ^niki, slikarji-umetniki in SVoj n‘ razstavljalci so izpolnili iioarvrv, ^aost in ta dan so s po-jja . pedali svoje delo.
Coae lsope ljudstva iz vseh krajev
Vesao t *Ci 30 prišl* ta dan na sl0‘ tgjm zaključka dvomesečnega
Vj n°VanK so po končani razdelit-
tj2s(a®racl udarnikom odšli proti
ob l2Vnernu prostoru, kjer je bila
£ . Uri razstava otvorjena.
ske 611 Predstavnikov JA in Ijud-
Sjq ,°^lasti jugoslovanske cone
'uči s*'a se otvoritve udeležila
.. Podpredsednik vlade LRS dr.
lvan^? Brecelj in minister za delo t52st	Pred pričetkom ogleda
Vor ave ie imel tov. Beltram go-Go t- spodai objavljamo.
Velik	S0 s* na*° P°drobno ln 2
staVolrtl zanlmanjem ogledali raz-Haj'Q er se o njeni ureditvi kar ^ .a i Pohvalno izrazili. Razstava, tj,. \ resnici pripravljena ne le skrbnostjo in ogromnimi g 1 oblasti in prebivalstva cone tudi z velikim umetni-je pri običajnih ti i	razstavah redkost, v resni-
kj3sJUzi vso pozornost, soj;), , vo> ki si je v tisočih in ti-stavo Prvi dan ogledovalo raz-Dij ’ Je bilo navdušeno nad krasni-«0*1 svojega dela. Vse raz-t0v , bla8° je sad njihovih napo-
*>iej ■® še Poseben pomen: v V^io, kaj so z načrtnostjo že kaj0 1 ® kakšne naloge jih še ča-
2ato Ima ta razstava za ljud-
velike zmage pišite ljudske vojske
10. — Radio demo-bogjj ne vojske poroča, da je osvo-*	, a Vojska popolnoma zavzela
VJ&v*	*	vi
Vsj„iJ:Un- ki je bil med zadnjimi V M. U '■-angkajškovimi oporišči Iliriji.
^lab	Poročajo,	da	se	je	zelo
trajk P°'°2aj prestolnice po-Sa (j e ^snsi Tai-Yuana. ki jo oble. demokratična vojska. Sinoči je b»rgj raiična vojska začela z bom-H rnJem letal‘šča v severnem *sta' Vojaško irf civilno le* •o j, ' ]e mesto zapustilo, tako da er»ehali pošiljati ojačanja.
-
-- V n "* - Češkoslovaška policija fih k„°Pedeliek popoldne v prosto
,. ritanske
iit.
"rala
informacijske službe
agjjj.' nekega Citeka, ki je bil ?Uaa ^ ustanove, a sicer Ceh, 1° ministrstvo bo v kratkem 0 lem podrobnejše poročilo,
Gotovo je, da ne bo prebivalca cone B, ki si ne bi te razstave ogledal. Istrsko ljudstvo in ljudska oblast pa želita, da bi jo obiskali tudi prebivalci od drugod, da bi mogli presoditi in oceniti njeno vrednost, koristnost in pomen.
Tov. Beltrom je dejal:
Tovariši predstavniki VUJA, ljudske oblasti in predstavniki gospodarskih institucij!
Minulo je leto in več, odkar je stopila v veljavo mirovna pododba z Italijo in je bila s tem začrtana mejo STO-ja, ki jo določa omenjena pogodba. Kljub zahtevi, da se spoštuje podpisana pogodba, in kljub našim prizadevanjem še danes ni urejeno to vprašanje, ki je eno izmed najvažnejših za utrditev in očuvanje miru na svetu.
Niti države, ki so vsilile tako nenaravno rešitev, niti prizadeta premagana dežela nočejo spoštovati določb pogodbe, ki so jo svečano podpisale. Prva z načrtnim zavlačevanjem imenovanja guvernerja, druga s tem, da ne nudi potrebnih finančnih in valutnih sredstev, ki bi jih obvezno morala, kot je napisano v mirovni pogodbi, ki jo je Italija podpisala.
Toliko bolj, ker svoje obveznosti krši samo proti naši coni in ne do čelotnega teritorija.
Nadalje izvaja anglo-ameriška
vojaška uprava politiko ločitve Trsta od zaledja in ga gospodarsko vključuje v Italijo, medtem ko onemogoča skoraj vsaico trgovanje z našim ozemljem.
Tako stanje nam je narekovalo in nam narekuje povsem drugačno gospodarsko politiko, če hočemo rešiti vprašanja, ki nam jih postavlja življenje na dnevni red. Cilj, ki ga pri tem zasledujemo, je dvig blagostanja delovnega človeka mesta in vasi, mu zagotoviti delo in trg njegovim produktom.
To pa je bilo mogoče doseči le s tem, da smo z obema rokama zagrabili celotno gospodarsko problematiko ter jo usmerili v omenjeni smeri.
PO POTI NAČRTNEGA USMERJANJA GOSPODARSKIH PANOG
Prebrodili smo dobo, ko je naša gospodarska delavnost bila usmerjena zgolj v to, da oskrbi prebivalstvo z najnujnejšim, naslanjajoč se pri tem predvsem na rpmoč FLRJ. Stopili smo na pot načrtnega usmerjevanja vseh gospodarskih
panog, uspeli smo zajeti vse gospodarske probleme; ušpeti snio usmeriti naše gospodarstvo v smeri, ki mu bodo v bodoče brez dvoma zagotovile nadaljnji razvoj in procvit.
S to osnovno ugotovitvijo o stanj« našega gospodarstva vam predstavljam razstavo gospodarske delavnosti jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega oz stelja.
Vidiki, ki so nas vodili, ko smo se odločili organizirati razstavo, niso bili taki, kot bi morda priredili vzorčni sejem, trgovskega značaja, niti nismo imeli namena prikazati naših uspehov na gospodarskem področju, dasi le-ti niso majhni. Imeli smo namen pokazati pravo sliko gospodarskega stanja v naši coni, predvsem pa vse možnosti za nadaljnji razvoj našega gospodarstva; imeli smo namen pokazati smeri, ki jim moramo slediti, ter bodoče naše naloge.
Naš namen je bil pokazati vsakemu delovnemu človeku naše cone njegovo lastno delo v okviru dela celote. Naš namen je bil zainteresirati s to razstavo slehernega prebivalca naše cone, ki ima voljo do
dela, za naše gospodarske probleme. Pokazati smo mu hoteli pot, po kateri mora hoditi naše gospodarstvo, če mu hočemo pomagati do novega razvoja.
IZBOLJŠATI ŽIVLJENJSKE POGOJE DELOVNEMU LJUDSTVU
Pri vsem tem pa ne tajimo, da usmerjamo ter da hočemo v bodoče usmerjati naše gospodarstvo tako, da se bodo čimbolj in čim hitreje izboljševali življenjski pogoji delovnega ljudstva, to je vseh tistih, ki s svojim vsakdanjim, bodisi fizičnim ali duševnim delom prispevajo k dobrobiti celokupnosti. Obratno, to smatramo za našo osnovno dolžnost, katere se zavedamo kot demokrati, kot predstavniki ljudske oblasti, kot borci za boljše življenje delovnega človeka.
Ugotoviti moramo, da je razstava s te strani popolnoma uspela. Najširše plasti našega delovnega ljudstva so sodelovale pri pripravah za razstavo predvsem po svojih zadrugah. Na razstavi sodelujejo vse na-
(Nadaljevanje na 2, strani)
Sovjetska bela knjiga
o berlinskem vpraSanju
Zahodne države neodločne glede berlinskega vprašanja -Varnostni svet ukazal prenehanje sovražnosti v Palestini
RARIZ, 19. — Danes je Varnostni svet razpravljal o palestinskem in berlinskem vprašanju. Glede palestinskega vprašanja je začasni posredovalec Bunche pojasnil svoje poročilo. Govorila sta nato še egiptski in židovski delegat, ki sta zvračala krivdo za sedanji položaj prvi na 2ide, drugi na Egipčane. Tudi sirijski delegat je obtoževal Z ide in izjavil, da je napad na židovske konvoje v Negevu opravičen.
Nato je govoril sovjetski delegat Malik, ki je zahteval od Var-
Hilli TEROR I RO STRL
borbenosti francoskih rudarjev
Spopadi med policijskimi silami in stavkajočimi - Vlada je kriva za vso škodo, ki je posledica sedanje stavke
SAINT ET1ENNE, 19. — Prefekt Loire je včeraj zvečer izdal nared-bo, po kateri so prepovedana vsa zborovanja in vsi shodi na javnih prostorih. Javljajo, da vodi čete, ki so bile poslane nad stavkajoče delavce v St. Etienne, prefektura po radiu. Ta vest je izzvala precejšnje razburjenje med kovinarji, ki bodo mogoče stopili v solidarnostno stavko z rudarji.
Med raznimi incidenti danes popoldne pri rudnikih Noeux les Mineš so stavkajoči izgnali iz rova člane «varnostne službe«. Ko so člani policije videli odločnost rudarjev, so se s svojimi avtomobili umaknili. V Roche la Moliere je policija uporabila solzilne bombe, nakar so tudi delavci odgovorili. Pri tem je bilo ranjenih kakih dvajset delavcev in približno toliko policajev. Tudi drugod je prišlo do incidentov, ko je prišla v rudnike policija na ukaz vlade, oziroma notranjega ministra, «socialista» Mocha. Po nekod je delavstvo poseglo že
po skrajnih sredstvih in je zalilo rove, da s tem prepreči, da bi policija hodila tjakaj z namenom, da s pomočjo nekaterih stavkokazov zlomi stavko.
Pariški tisk se bavj še nekoliko z rezultati volitev za delegate, ki bodo 7. novembra izvolili člane republiškega sveta, in pa z odredbo vlade, da naj vojaške in policijske Čete posežejo v potek stavke. Desničarski in sredinski tisk odobrava nasilje nad delavci, katerim vlada z uporabo sile krati pravico do stavke, zmernejši listi pa pravilno ugotavljajo, da je vlada kriva, da se položaj le še zaostruje
Ko piše Andre Carrel o izmišljotinah o nekakem »pomanjkanju varnostnih mer», pravi: »Treba je biti kakor notranji minister poklicni lažnivec ter človek brez vesti, če naj kdo dolži Francoze takih lopovščin. Stvar je mnogo bolj enostavna. Republikanske ((varnostne čete« ki 'kršijo pravico do stavke, so se
p07,nr SEŠKIH DEMOKRATOV števni demokratični javnosti
—	  —	1	11 tem* 'i c u im ril i*' rTr-’*11—-— ■*'- **'> , 11**1
junak Manolis Glezos je bil leta 1941 začetnik e Proti italijanskim in nemškim zavojevalcem
h,??**®. 19. —
!Nh,
Tanjug — Radio
2iv ^	*** Grčija« je objavil po-
* si„ r°krati4ni javnosti v zvezi 'lf*<*hiltn0 °bsociko odgovornega «*SUa a 8fškega komunističnega todne “"'z°9pastis» in heroja na-
ezosa SVobodi'ne borbe Manollsa ^harhn-1”. ie izreklo atensko y ‘ fašistično sodišče.
Ta grjuZ'Vu se Poudarja, da so te-Vv*ko et-a junaka, ki je snel hitler-l04l2as*av° 2 Akropole spomla-116 br,rb *n S tem zaSel dobo aktiv-^hskim	naroda proti ita-
^rn, 0un	nemškim zavojeval-
,r*cionS°	na smrt> bivil kola-
'u* in sec*anji vapti Arne-
listu lanslt° lel° v SV0‘ objavil članek glavnega
tinaai
icq
,',apravahksPlotliraU danes zvečer
lil pod radijsko postajo
na-
v
b°ii	ls-	•	Trije	dinamitni
] I ra(bjske postaje britan-v c°3ije Va> štiri kilometre od v<tUk# na otoku Kipru. Skoda je ' človeških žrtev ni bilo.
tajnika grške komunistične partije Zahariadesa.
Smrtna obsodba Mariolisa Ghezo-sa, nadaljuje proglas, predstavlja novo divjaško dejanje proti ljudstvu in odpornemu gibanju: Proglas zaključuje s pozivom evropskim gibanjem in organizacijam ter vsemu naprednemu človeštvu, naj se pridruži protestom grškega ljudstva proti temu zločinu atenske vlade.
Za „Menwaldsko zver"
več razumevanja kot za antifašista
NEW YORK, 19- (Telepress) — Ameriški kongres za človečanske pravice je objavil izjavo, v kateri obtožuje sklep generala Claya, do se kazen dosmrtne ječe za liso Koch, »buchenvvaldsko zver«, spre meni v zaporno kazen štirih let. Izjava postavlja v nasprotje postopanje, ki ga je v ZDA deležen nemški antifašist Gerhard Eisler, in sprašuje, kaj je omenjeni guverner še pustil v veljavi od ameriških demokratičnih tradicij.
ves prejšnji teden pojavljale’v rud- i	tn	berlinsko	vprašanje«,
nostnega sveto, naj podvzame u-krepe, da v Negevu prenehajo sovražnosti ter da se nato vzame poročilo Buncheja kot podlaga za diskusijo.
Varnostni svet je z 9 glasovi proti 2 vzdržanima (ZSSR in Ukrajina) sprejel sklepe poročila Buncheja s popravki sirijske delegacije. Glasovanje je šlo po točkah. Erya točka, ki zahteva takojšnje prenehanje sovražnosti, je bila soglasno sprejeta.
Iz tel Aviva poročajo, da je židovska vlada pripravljena sprejeti sklepe Varnostnega sveta in ukazati prenehanje sovražnosti v Negevu, čim ji bodo ti sklepi uradno sporočeni.
Na popoldanskem zasedanju pa se je Varnostni svet bavil zopet s tako imenovanim berlinskim vprašanjem. Navzoča sta bila tudi sovjetski delegat Višinski in ukrajinski delegat Manuilski.
Britanski delegat Cadogan je v odgovor na postavljena vprašanja dejal, da so edina ovira za obnovo pogajanj s štirimi državami Ukr^i, ki da jih je Sovjetska zveza s silo podvzela. Ponovil je nato yse obtožbe, ki jih zahodne države glede Berlina ob vsaki priliki ponavljajo.
Za njim je govoril ameriški delegat Philip Jessup, ki je iznesel iste argumente. Glede drugega vprašanja je Jessup govoril o moskovskih pogajanjih in zatrjeval, da se je sovjetska vlada oddaljila od direktiv o načelnih vprašanjih, ki so bila sprejeta. Isto je ponovil tudi francoski delegat Rarodi, ki je pripomnil, da so bile direktive Štirim vojaškim poveljnikom v Berlinu le rezultat delnega in nezadostnega sporazuma.
Nato je predsednik preložil sejo na petek popoldne. APP poroča, da je Bramugiia imel danes razgovor z Višinskim.
Sovjetsko zunanje ministrstvo je po svoji delegaciji v OZN danes razdelilo belo knjigo pod naslovom  	ki
13. februarja do 3. oktobra t. 1.
prvi dokument je sovjetska nota od 13. februarja, ki protestira proti namenu zahodnih držav, da skličejo londonsko konferenco.
Knjiga vsebuje' tudi izjavo zunanjih ministrov slovanskih držav na varšavski konferenci.
Politična komisija OZN je danes popoldne nadaljevala razpravo o atomskem vprašanju ob preučevanju poročila podkomisije v tej glzadevi. Ni prišlo še do nobenega glasovanja in razpravljanje se bo nadaljevalo jutri zjutraj.
Prebivalci iz Rojana
Za resnično svobodne
in demokratične volitve
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST
Ljudski volivni odbor predmestja Rojan poziva vojaško upravo, naj prekliče uredbo št. 345 ter čimprej izda drugo, ki naj upošteva:
1. pravico do volitev le tistim osebam, ki imajo na podlagi mirovne pogodbe pravico biti državljani STO-ja. in tistim rojenim v Trstu, ki so morali zbežati v tujino zaradi fašističnega preganjanja;
2. da se ljudstvu da pravica kontrolirati volivne imenike, da bo ljudstvo zastopano pri sestavljanju votivnega zakona in da ima pravico nadzorovati po svojih votivnih komisijah vse-predhodne ukrepe in volitve same;
3. demokratično prebivalstvo mora biti zastopano v upravi STO-ja. Zato se bo odločno borilo, da se bodo vse njegove pravice upoštevale, in da se končno Izločijo iz javne uprave vse tiste osebe in politične skupine, katerim ni za interese širokih ljudskih množic.
Zahtevamo, da se vsi bodoči ukrepi V. U. prilagodijo volji in interesom, za katere se je ljudstvo borilo la za katere se bo še nadalje borilo do knnčne zmage!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
niklh. Toda vsa izzivanja bodo le okrepila borbenega duha rudarjev in bodo pospešila solidarnostno gibanje po vsej deželi. Naj se vlada zaveda, zaključuje Carrel, «da je vsa Francija za svojimi rudarji«.
2ele?ničarji iz Nice bodo jutri zjutraj ob 7 stopili v stavko, ki bo trajala 24 ur. Stavka se bo razširila po vsej južni pokrajini. Delavci v apnenicah v Albiju so popoldne stopili v stavko v znak solidarnosti z rudarji pokrajine Cho-let; tudi v številnih tekstilnih tovarnah so bile proglašene stavke.
Marshall pri papežu
RIM, 19. — Danes je papež sprejel ameriškega zunanjega ministra Marshalla, ki so ga spremljali njegova žena, ameriški poslanik v Italiji James Dunn in odpravnik poslov pri poslaništvu v Vatikanu
Telepress navaja, da so glavni nameni Marshallovega obiska v Italiji dati spodbudo italijanskemu zunanjemu ministru Sforzi. da nadaljuje z napori za vključitev Italije v razširjeni zahodni vojaški blok.
Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da se Je Marshall hotel prepričati o sili komunističnega in socialističnega sibanja ter o zaupanju, ki ga lahko ima v sedanjo italijansko vlado glede možnosti zatretja odpora proti vojnohujskaški politiki Sforge in italijanske vlade.
1 vsebuje 14 dokumentov za dobo od
V
Četrta obletnica osvoboditve Beograda
BEOGRAD, 19. — Jutri 20. oktobra bo IV. obletnica osvoboditve Beograda. Na ta dan so junaški borci narodnoosvobodilne vojske ob strani borcev junaške Rdeče armade osvobodili prestolnico nove Jugoslavije.
Glasilo srbske ljudske fronte »Glas« posveča tej obletnici uvodnik, v katerem pravi med drugim: Važnost te velike zgodovinske zmage naših narodov, ki so jo dosegli s pomočjo bratskega sovjetskega ljudstva, obstoja v dejstvu, ki je takrat prišlo do izraza: v veliki ljubezni naših narodov do narodov Sovjetske zveze.
Beograd ima sijajne možnosti za svoj socialistični razvoj, ki so postale možne predvsem zaradi zmage velike socialistične oktobrske revolucije narodov Sovjetske zveze ter zaradi zmage v narodnoosvobodilni borbi jugoslovanskih narodov. Ta dan predstavlja trajni simbol ne-razrušljivega bratstva narodov Jugoslavije z narodi Sovjetske zveze.
Lončaril; ohsojen na smrt
BEOGRAD, 19. — Danes popoldne je vojaško sodišče v Beogradu obsodilo na smrt vohuna inž. Andrijo Lončariča.
PANDIT NEHRU, PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE
NEW DELHI - INDIJA
Antifašistične žene Tržaškega ozemlja so z ogorčenjem sprejele vest, da je vaša vlada prepovedala konferenco azijskih žeca v Kalkuti, ki je btla sklicana na pobu. do Mednarodne demokratične federacije žeaa.
Najodločneje obsojamo tak postopek vaše vlade, ki Je proti vsem principom demokracije in ki ga je vsa vlada podvzela, da bi v svet ne predila resnico o suženjskem življenju azijskih žena.
Antifašistična slovensko-ltalijanska ženska zveza za Tržaško ozemlje
Solidarnost
z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost
Za obsojene tovariše in njihove drnžine so prispevali: Prejšnji znesek 263.036 lir.
Cotar Josip 100, Cesar Anšoa 100, Starec Oskar 500.
ČLANI OF IZ RICMANJ: Hrvatič Genovefa 100, Berdon Marija 100, Turko Albin 200, Čibej Josip 200, Kuret Josip 100, Sanirn Ivan 100, Kuret A. 50, Kuret Silvester 100, Kuret Alojzija 100, KJuder Karel 50, Komar Mirko 100, Drganc Karel 100, Lovrenčič Josip 100, Lovrenčič Marija 100, Komar Mirko 100, Komar Zala 100, Kuret Barbara 100, Petaros Marija 130, Petaros Marija št. 57 100, Švara Marija 100, Pikel Ervina 50, Dariš Ludvik 100, Kuret Vida 50, Cej Rihard 100, Berdon Izidor 100, Kuret Sergij 150, Kuret Josipa 50.
Do sedaj nabrano 266.536 lir. Prispevke je pošiljati na upravo aPri-morskega dnevnikaa v ul. R. Manna 29.
IZJAVA OSVOBODILNE FRONTE 0 VOLITVAH
Zahtevamo novo odredbo
o vplivnih imenikih
Slovenci Tržaškega ozemlja imamo pravico do zastopstva v vseh organih javne uprave
Na konferenci dne 17- oktobra 1948 zbrani delegati Osvobfr ailne fronte celotnega Tržaškega ozemlja — področja A in B —* na kateri smo med dnvgtm razpravljali tudi o vprašanju upravnih volitev in o odredbi anglo-amerUke vojaške uprave št. 345,
izjavljamo:
Ko pozdravljamo vsak korak, ki vodi k administrativnim volitvam, ki naj omogočijo predstavnikom demokratičnega (ribanja zastopstvo v vseh organih javne uprave, odločno zavrača* mo odredbo št, 345 anglo-amerUke vojaške uprave o sestavi votivnih imenikov, ki daje z določbo o italijanskem državljanstvu in s pogojem rezidence na dan 15-9.1947 volivno pravico vsem onim italijanskim in istrskim beguncem, ki nimajo pravice državljanstva STO-ja po mirovni pogodbi, ki jasno določa, da imajo državljanstvo tega ozemlja le oni, ki so imeli rezidenco dne 10.6.1940.
Nikakor ne moremo dopustiti, da bi vse mogoči elementi, ki so šele včeraj prišli na Tržaško ozemlje, odločali o usodi našega ozemlja, kar je od nekdaj izključna pravica državljanov.
Na osnovi izdane odredbe it 345 in okoliščin, v katerih je bila gornja odredba Izdana,
ugotavljamo,
da anglo-ameriška vojaška uprava še nadalje krši mirovno pogodbo.
v svesti si, da je spoštovanje mirovne pogodbe in tržaškega statuta prvi pogoj normaliziranja razmer na Tnaškem ozemljih
zahtevamo:
1. da se odredba št. 345 ukine in izda nova, ki bo ustrezanj mirovni pogodbi in statutu.
2. Da se z dosledno pravičnostjo prizna volivna pravica vsem onim, ki so morali zaradi fašlstitnga terorja zapustiti rodno grudo-
3. Da anglo-amertdka vojaška uprava preneha z zapostavljanjem slovenske enotnosti, med katerimi je občutno Siaulfo antifašistov - političnih preganjancev, ki jim oblasti še vedno ne priznavajo po fašizmu oropanih javnopravnth pravic.
4- Da v doslednem spoštovanju mirovne pogodbe in tržaškega statuta preneha s favoriziranjem in podpiranjem oekg skupine reakcionarnih sil ter s pravično zakonodajo omogoči naprednemu slovenskemu in italijanskemu življu, ki tvorita veliko večino prbivalstva na Tržaškem ozemlju, volivno pravico.
5. Da se na osnovi občih državljanskih pravic državljanov uzakoni tudi aktivna in pasivna volivna pravica vsem Slovencem Trtaškega ozemlja, kar smo si s svojimi žrtvami in zmago nad fašizmom prav gotovo priborili ter s tem tudi pravico cto zastopstva v vseh organih jUvne uprave Triaškagc ozemlja•
' Smrt fašizmu — svoboda narodu!
U. KONGRES VOJNIH VOJAjjMH INVALIDOV
Strokovno osposabljanje
invalidov v FLRJ
Delegati invalidov iz Trsta in slovenske Koroške na kongresu
BEOGRAD, 19. — V nedeljo se je začel II. kongres vojnih vojaških invalidov Jugoslavije.
Pred sodnik glavnega odbora generalni major Miloje Milojevič jč v svojem poročilu med drugim dejal:
Naš II. kongres zboruje v času, ko se nekatere bratske kompartije držav ljudske demokracije poslužujejo v svoji breznačelni in kle-vetniški gonji proti našemu CK in tovarišu Titu, proti naši partiji in proti našim narodom raznih laži in gredo celo tako daleč, da omalovažujejo tudi našo ljudsko revolucijo, z drugimi besedami, žalijo kosti naših padlih tovarišev, sinov in hčera ter vas, delegate na tem kongresu, žalijo vse nas, ki smo se tu zbrali.
Govoril je nato o socialni zaščiti in oskrbovanju vojaških vojnih invalidov In nadaljeval:
Težišče državnega skrbstva za invalide ni več v Invalidnini sami, posebno, kadar gre za mlade invalide, temveč predvsem v njihovem strokovnem usposabljanju in vključevanju invalidov y gospodarstvo in v družbeno življenje.
Poziv partizanov
Na seji dne 18. t. m. so člani izvršilnega odbora Zveze partizanov STO-ja soglasno sprejeli sledečo protestno resolucijo.
izvršilni odbor Zveze partizanov STO-ja spričo nezaslišanih zločinskih napadov proti delegatom, ki so se udeležili konference OF za Tržaško ozemlje dne 17. t. m. v Skednju, napadov izvršenih od strani najožjih Vidali-jevih hlapcev, funkcionarjev in agentov, ki so se za to priliko organizirali v pretepaško tolpo po vzorcu zločinskih CLN-ovskih band, ki taborijo na Akvedotu in v Kapani, in s sistemi, ki nas spominjajo na d'Annunzijeve in Giuntove «squadre punitives,
ugotavlja,
da so ti podli in gnusni napadi proti najbolj požrtvovalnim aktivistom, proti ženskam in invalidom, borcem za svobodo in aktivistom iz ilegale, ki so tvegali življenje in žrtvovali mnogo let osebne svobode za zmago demokratičnih načel, sad izdajalske in šovinistične protijugoslovanske propagande Vidalijeve skupine, propagande, ki je ob tej priliki
prišla do svojega polnega izraza.
Izvršilni odbor Zveze partizanov ugotavlja dalje, da so bili ti napadi na demokratične Slovence organizirani in izvršeni izključno od Vidalijevili najzvestejših agentov, ker v teh napadih nista sodelovala niti tržaški proletariat niti škedenjsko prebivalstvo.
Izvršilni odbor ogorčeno obsoja te napade, njih pobudnike in izvršitelje, ki na ta način odkrito nadaljujejo in izpopolnjujejo šovinistično protislovensko gonjo tukajšnje reakcije.
Izvršilni odbor Z veze partizanov poziva vse poštene tržaške demokrate, Slovence in Italijane, da izločijo iz svoje srede te prikrite agente imperializma, ki so jasno dokazali, za kakšen «inter-nacionalizems in sfratellanzos se borijo.
Poziva vse borce za svobodo, partizane in aktiviste, da strnejo svoje vrste in z odločno borbo onemogočijo Vidalijevim agentom nadaljnje zastrupljanje poštenih demokratičnih množic in s tem likvidiranje mogočnega delavskega gibanja o Trstu.
U n appello dei parHgiani
II CE deli’Associazione parti-giani del TLT, nella sua seduta del 18 u. s. ha approvato alVuna-nimita la seguente risoluzione di protesta:
II CE deli’Associazione parti-giani del TLT, viste le inaudite aggressicmi criminose contro i delegati partecipanti alla confe-renza delVOF del Territorio di Trieste in data 17 «. s. a Servola; aggressioni perpetrate da pa rte det piu intimi servitori di Vidali, organizzatisi per Voccasione in banda di bastonatori su esempio delle bande crimingli dell’ex CLN di via Cavana e del Viale, e che ci ricordano le sguadre punitive di dannunziana e giuntiana me-moria,
c o n st at a che tali aggressioni proditorie ed obbriobriose, compiute ai danni dei piti devoti attivisti. donne, invalidi, combattenti per la liber-td ed attivisti nel periodo ille-gale che hanno arrischiato la vita e sacrificato anni di libertd oersonale per la vittoria dei principi democratici, sono il frutto della propaganda antijugoslava, sciovinista e traditriCe del grup-po Vidali, propaganda, che ha raggiunto in guesfoccusione la
sua pid ccmpleta espressione.
II CE constata inoltre che tali aggressioni compiute ai danni de-gli sloveni democratici furono organizzate ed esegulte esclusiva-mente da parte degli agenti piti fidati di Vidali, essendovi com-pietamente estranei tanto il proletariata triestino guanto la po-polazione di Servola.
II CE condanna indignato tali aggressioni. gli ispiratori e gli esecutorl di esse, che in tal modo continuano e completano la campagna sciovinistica antijugoslava della reazione locale.
II CE invita tuttl gli onesti democratici triestini, sloveni e ita-liani, a voler espellere dal le pro-prie file guestt mascherati agenti delVimperialismo, che hanno dimostrato chiaramente per anale sintemazionalismos e per gnale «fratellanza» essi lottano.
Esso invita inoltre tuttl i combattenti per la libertd, partigia-ni ed attivisti, a stringere le pro-prie file per impedire con la lot-ta decisa ogni ulteriore opera di intossicamento delle oneste mas-se democratiche e con cid l'ope-ra di liguidazione del grande movimento operaio a Trieste da parte degli agenti di Vidali.
Ob začetku tretjega leta, odkar velja novi invalidski zakon, moramo refli, da je invalidska zakonodaja uresničena in da je podeljena invalidska zaščita v naši novi državi v vseh smereh in oblikah, M jih določa zakon. V naši državi invalidskega problema kot takšnega ni več. Organizacijska mreža invalidske organizacije ima danes glav« ni odbor, 6 republiških, enega pokrajinskega, dva področna, 319 okrajnih, 17 mestnih, 2552 krajev^ nih m 14 rajonskih odborov.
Nato je očrtal gospodarsko delavnost organizacije in dejal:
Gospodarska delavnost invalidske organizacije se razvija v zriaJ m en ju socialističnega gospodar* stva. Z ustanavljanjem gospodarskih podjetij lokalnega značaja in s prevzemom nacionaliziranih gospodarskih podjetij je stopila in2 validska gospodarska delavnost v okvir vsedržavnega plana. Z dvigom lokalne trgovinske mreže, lokalne gostinske mreže, lokalne Industrije, obrtništva, kmetijstva ln živinoreje je invalidska organizacija v zadnjem letu znatno razvila svojo proizvodno delavnost in vodi danes 200 podjetij proizvodnega značaja. Invalidska organizacija je s svojim dosedanjim gospodarskim poslovanjem napravila velik korak k zagotovitvi sredstev, iz katerih se bodo od 1951. leta izplačevali invalidski prejemki osebnim vojaškim invalidom, s čimer bo razbremenila državni proračun.
Med kongresom so prispeli dele-catj invalidov iz Trsta in Slovenske Koroške, ki so jih zborovalci navdušeno pozdravili. Predsedujoči Veljko Vlahovič je pozdravil zastopnike invalidov iz Trsta in Koroške s krajšim nagovorom v ime-: nu vseh delegatov.
Kongres se nadaljuje. Sinoči je maršal Tito sprejel 800 delegatov kongresa. Razgovarjal se je dolgo r. gosti, invalidi nnrodno-osvobo-dilne volne in prve svetovne vojne.
Ljudske množice
nočejo vojne
LONDON, 19. (Tanjug) — Znani gospodarski strokovnjak sir John Boyd Orr je na kongresu društva Škotska - ZSSR, ki se je vršil v Edinburgu, ostro obsodil vse vojne hujskače ln izjavii, da ljudske množice nočejo vojne. Ko je govorilo svojem potovanju po Poljski, je da-: jal, da je bilo med vojno v Varšavi pomorjenih več oseb kot v Veliki Britaniji in ZDA skupaj.
PRAGA V tovarnah «Skoda» so v teh dneh dokončali z deli tristote lokomotive, odkar so po vojni obnovili proizvodnjo.
PRIMORSKI DNEVNIK
Preglednaporounašegadelouneoalludstua Ali VU ne ve ali noče vedeti?
v Istrskem okrožju	f	.
(Nadaljevanje s 1. strani) še kmetijske zadruge, ki razstavljajo najboljše poljedelske produkte svojega okoliša. Pri pripravah za razstavo so sodelovali v polni meri naši ribiči in agši obrtniki. Razstave so se udeležila vsa naša industrijska podjetja, tako da je razstava zares revija naše gospodarske delavnosti, revija dela našega delovnega človeka.
SMO DEL TRŽAŠKEGA SVOBODNEGA OZEMLJA
Pri organizaciji razstave smo vzeli kot osnovo to, da smo del Tržaškega svobodnega teritorija, kt tvori gospodarsko celoto, ter da se gospodarstvo naše cone dopolnjuje z gospodarstvom sosednje cone, kot se lahko najbolj uspešno dopolnjujeta dežela in mesto. Podčrtati moramo, da v kolikor tak o stanje ni ustvarjeno, ne zadene nas nobena krivda, ker smo bili vedno dosledni poborniki, da se tudi v sedanjem stanju, ko je Svobodno tržaško ozemlje razdeljeno na dve coni pod različno upravo, v polni meri uveljavi mirovna pogodba, ki je ustvarila Tržaško ozemlje.
Smatram za potrebno, ko vam predstavljam to razstavo, da spregovorim nekaj besed o stanju posameznih panog našega gospodarstva ter o tem, kako hočemo te panoge načrtno voditi, kar vam bo pokazala tudi razstava.
POLJEDELSTVO MORA KRITI NAJNUJSE POTREBE
Najvažnejša naša gospodarska panoga je vsekakor poljedelstvo, kateremu hočemo dati možnosti največjega razvoja. Naši poljedelstvo moramo usmerjati tako, da bo sposobno v čim večji meri kriti najnujnejše potrebe teritorija. Zaradi ugodnih klimatskih pogojev ter zaradi, bližine velikega mesta je potrebno, da čimbolj razvijemo pridelovanje zelenjave ter gojenje sadja in da izpopolnimo vse, kar je potrebno, da se bodo ti produkti čim ugodneje plasirali. Zlasti moramo posvetiti večjo pozornost pakiranju. Ze letos smo dosegli na tem področju uspehe. S pomočjo odkupne mreže naših zadrug nam je uspelo plasirati zelo ugodno nad 1000 vagonov sadja in zelenjave. V tej zvezi moramo omeniti tudi naše vinarstvo, ki je naša najvažnejša poljedelska panoga. Na tem področju moramo stremiti, da s pomočjo modernih kleti pridelamo čim ■ več tipiziranega uina za izvoz. Našo živinorejo pa moramo preusmeriti v največji meri za proizvodnjo mleka ter nadomestiti vprežno živino, kjer je le mogoče, z mlečno. Zboljšati moramo našo kokošjerejo ter s selekcijo zvečati njen donos.
V tem letu so bili napravljent že številni ukrepi na področju poljedelstva, ki so že prinesli ali pa še bodo prinesli zaželene rezultate. Poudarjam pa, da je vse to delo šele začeto ter ga bomo nadaljevali.
RAZŠIRJENJE VODOVODNIH IN NAMAKALNIH NAPRAV
V tej zvezi moramo omeniti, da bo največjega pomena za naše poljedelstvo ostvarjanje načrtov za razširjanje vodovodnih in za zgraditev namakalnih naprav, ki bodo lahko dale našemu poljedelstvu neko večjo stalnost v produkciji ter omejile posledice hudih suš, ki so pri nas tako pogoste. Za ostvaritev tek načrtov je potrebno delo več let. Mi se bomo tega dela lotili v okviru naših možnosti že prihodnje leto z ureditvijo doline Mirne in drugih del manjšega obsega. Vsa ta dela bo mogoče izvesti samo, ufco bomo trdno povezani v naših kmetijskih zadrugah, ki so močno orožje v rokah delovnega človeka na vasi.
ritorija je dobila industrija dovolj rib na razpolago. Uspešno se je poskrbelo tudi za ostale surovine, ki so bile potrebne, tako da bomo rib dosegli velike uspehe.
Našo konservno industrijo smo že letos deloma preusmerili — drugo leto bomo to še povečali — na konserviranje presežkov sadja in zelenjave. Če še omenim, do. je naša industrija letos predelala tudi najmanjše ribe, ki so jih druga leta metali v morje, lahko rečem, da je vršila v polni meri svojo funkcijo, ki je v tem, da služi gospodarstvu cone ter jamči kmetu in ribiču v vsakem primeru ugodno prodajo njunih produktov.
V prejšnjem letu smo uspeli zaposliti prav vso že obstoječo našo industrijo. Uspeli smo povečati produkcijo konserviranja sadja in zelenjave ter smo s tem že uveljavili smer, ki jo hočemo dati naši industriji, da se oslanja v največji meri na domačo surovinsko bazo.
OBRT, TRGOVINA IN ZADRUŽNIŠTVO
V preteklem letu smo se lotili tudi urejevanja obrti. Na tem področju so bili doslej storjeni šele prvi ukrepi, V naslednjem letu bomo usmerili obrt tako, da bo služila zares potrebam gospodarstva cone ter ji bomo dali največjo možnost zaposlitve.
Naj omenim še našo trgovino, ki je odlično rešila v preteklem letu zadane naloge na področju oskrbe prebivalstva ter odkupa, turizem, ki bo prihodnje leto moral v še večji meri razviti svoje delo, ter gradnje, ki bodo morale sedanje delo precej povečati in bodo mo, rale rešiti v zvezi s tem vprašanje pomanjkanja delovne sile.
Podčrtati hočem velik pomen, ki ga ima za naše gospodarstvo zadružništvo, katero ima zaradi tega na razstavi tudi poseben oddelek. Zadruge so doslej uspele rešiti mnogo problemov v korist našega delavca in kmeta. Zlasti naše kmečke zadruge so se silno ojačile s tem, da so prav dobro rešile vprašanje odkupa zelenjave in -adja. V bodo če bodo morale, zadruge postati še v večji meri gospodarski center na vasi ter nuditi kmečkemu človeku pomoč pri reševanju vseh problemov, ki se pojavijo.
ZA GOSPODARSKO ENOTNOST STO-JA
Zbornica TOl je javna ustanova in za njeno delovanje je odgovorna VU - Gradnja veletržnice za zelenjavo in sadje
Te dni je bil v Trstu dr. Caruso od italijanskega ministrstva zunanje trgovine. Listi so poročali, da se je sestal s polkovnikom Foden-om od VU. Mi bi k temu ne imeli kaj pripomniti. Toda česar listi niso poročali, ali vsaj ne naravnost, pa so bila zasedanja Zbornice TOI in drugih organizacij z g. Carusom, in sicer brez navzočnosti zastopnikov VU. Na teh sejah, ki imajo za. radi uradnega značaja Zbornice TOl in prisotnosti državnega funkcionarja tuje države vsekakor uraden ali vsaj poluraden značaj, so obravnavali med drugim:	vpraša-
nje tržaške zunanje trgovine in podrobnosti glede izpolnjevanja trgovinskih pogodb: preskrba tržaške industrije; vključitev tržaške carinarnice pri razdelitvi nakazil med italijanske carinarnice, vklju-
čitev stroškov trgovskih uslug pri trgovinskih pogodbah, sklenjenih v bodoče; v obliki protipostavk inozemskega blaga. Ob koncu so preučili izpolnjevanje trgov inskih pogodb med Italijo in Nemčijo, Francijo ter Jugoslavijo.
Vprašanje je sedaj, kako more Zbornica TOI in ostali prireditelji sestanka sploh biti sklicatelji? V kolikor je namreč dejstvo, da STO še vedno obstaja kljub periodičnim izjavam ministrov vseh barv in stopenj, da bo že jutri prenehal, more slične sestanke sklicevati le predstavnik državne uprave ozemlja, ki je zaenkrat VU. Seveda bi morali biti vabljeni vsi interesenti in ne le nekateri. Kar pa je še važnejše: sestanek, ki se je vršil, se je bavil z vprašanji, ki v nikakem primeru ne morejo biti predmet razgovora med tržaško Zbornico
Delo v Tovarni strojev še vedno stoji
Vodstvo CRDA noče razpravljati o vprašanju sprejema fašističnih elementov v službo
ZBOLJŠANJE RIBARSTVA
V tem letu smo uspeli urediti drugo našo najvažnejšo gospodarsko panogo — ribarstvo. To je prineslo izredno povoljen rezultat za našo konservno ind-ustrijo ter ji zagotovilo potrebne surovine. Obenem je dobil potrebne količne rib za prehrano tudi domači trg. Dalje lahko rečemo, da smo uspeli rešiti vprašanje oskrbe ribištva z vsem potrebnim. Prihodnje leto mora tudi na tem področju prinesti večjih uspehov zlasti kar se tiče oskrbe ribičev z mrežami ter kar se tiče povečanja proizvodnih možnosti našega ribištva s ciljem, da damo več rib našim tovarnam ter za prehrano prebivalstva.
Naša industrija je v zadnjem letu prebrodila krizo, ki je nastala po 15. septembru 1947 zaradi pomanjkanja surovin. Konservna industrija trpi danes celo že na pomanjkanju delavcev. Z onemogočanjem sa-molastnega prodajanja rib izven te-
Ko pregledujemo vse panoge našega gospodarskega udejstvovanja, se moramo ustaviti še pri neki stvari: Omenil sem že, da smo bili vedno pristaši gospodarske enotnosti STO-ja. To načelo so člani ekonomske komisije Vojne uprave J. A. vedno zastopali v imenu naše cone na sestankih z zastopniki an-glo-am-eriške vojne uprave. Ni mogoče zanikati, da je naravno tržišče za našo cono Trst in okolica. Naše vino, naša zelenjava in sadje, naše mleko in drugi poljedelski proizvodi, naše ribe bi lahko v veliki meri že sedaj krile potrebe tržaškega trga, še v večji meri pa v bodoče, ko se bodo te naše gospodarske panoge primerno razvile. Toda an-glo-ameriška vojna uprava je odklonila" tako j v zdčetku »Pbbodho izmenjavo blaga med obema conama, katero je predlagala VUJA. Pozneje, pa. je tako omejila izmenjavo blaga med obema conama, da so proizvodi naše cone danes skoraj popolnoma izpodrinjeni s tržaškega trga v veliko škodo tržaškega prebivalstva. Zlasti s tem, da je anglo-ameriška vojna uprava zabranje-vala izvoz blaga iz svoje cone, smo bili jprisiljeni iskati si tržišče drugod, kjer smo si lahko s prodajo našega blaga nabavili industrijske proizvode, katere nujno potrebujemo. Pri tem smo naleteli na polno razumevanje in pomoč Jugoslavije.
Preko teh za naše gospodarstvo pomembnih dejstev nismo mogli iti, ko smo organizirali našo razstavo ter smo skušali to tudi primerno prikazati.
Naj vas spomnim na to, da imejte pred očmi, ko si boste ogledovali razstavo, da je to prikaz gospodarskega stanja in gospodarskih možnosti teritorija, kateri šteje približno nekaj nad 70.000 prebivalcev, ki je odrezan od svojih naravnih tržišč ter doslej ni dobil prav ničesar tega, kar bi moral po določbah mirovne pogodbe dobiti. Videli pa boste, da vemo, kaj hočemo in kaj je treba storiti ter da imamo zavest, da lahko s sodelovanjem vseh dosežemo najlepše uspehe pri našem delu v korist naše delovne skupnosti.
Ob koncu ze v imenu odbora za pripravo razstave zahvaljujem vsem tistim, ki so delali pri pripravi razstave. vsem, ki so kakor koli sodelovali, ter proglašam razstavo za odprto.
Položaj v Tovarni strojev je še vedno neizpremenjen; delavci, u-službeni v oddelkih, v katere so bili ponovno sprejeti bivši fašisti, nočejo pričeti z delom, dokler ne bo vodstvo tovarne ugodilo njihovim upravičenim zahtevam ter odstranilo nezaželene elemente.
Včeraj so se vršila prva pogajanja med predstavniki Enotnih sindikatov, Delavske zbornice in med vodstvom CRDA-e; toda vodstvo je kljub upravičenosti protestov delavcev ostalo neomajno na svojem stališču ter je izjavilo, da bo pripravljeno pogajati se o rešitvi tega vprašanja šele tedaj, ko bodo pričeli delavci zopet z delom.
Videč, da razgovor z vodstvom tovarne ni dal zaželenih uspehov, so se obrnili predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice na urad za delo, kjer se bo naj-brže čim prej vršila seja za rešitev tega vprašanja, katere se bodo udeležile zainteresirane stranke.
Včeraj ob 15 ie odšla delegacija Zveze primorskih partizanov h gen. Gaiferju, da bi razpravljala o sprejetju fašističnih elementov ponovno na delo v naše tovarne in bolniško blagajno. Prav tako se je delegacija ZPP sestala včeraj zjutraj tudi s predstavniki API (Zveze italijanskih partizanov), kjer je predlagala, da bi se tudi ti pridružili borbi v protest proti sprejemanju na delo fašističnih elementov. Predstavniki API so odgovorili, da bodo lahko dali odgovor šele v četrtek, to se pravi potem, ko bo njihov glavni odbor razpravljal o tej stvari.
Nemogoča okrožnica povzročila zmedo v tvrdki laboranti
Ze vsem dobro znane okrožnice iz Rima povzročajo navadno zaradi svoje vsebine vedno kakšno zmešnjavo in razburjenje. Zadnja žrtev takšne okrožnice je bila prav tvrdka Laboranti, ki popravlja v Trstu železniške vozove.
Ta tvrdka je bila s posebno pogodbo obvezana na določen rok delovnih ur, ki jih je smela izvršiti, in sicer ie ta znašal 28JJJ) ur. Zaradi raznih nujnih del in popravil pa so se seveda te ure raztegnile tudi na 4 do 5000 delovnih ur. Vsi delavci uslužbeni pri tej tvrdki so seveda prejeli redno plačilo za izvršeno delo.
Kar naenkrat pa ti pade kot z jasnega neba okrožnica FFSS, ki ukazuje, da ne sme tvrdka pod no benim pogojem izplačati delavcem več kot 2800 ur in da velja ta ukaz tudi za vse mesece nazaj do prve. ga julija.
Tvrdka Laboranti se nahaja sedaj seveda v zelo težkem položaju ker je izplačala že vsem delavcem za ves ta čas plačo. Zato si pač ni vedela drugače pomagati kot da je odpustila z dela nekaj svojih uslužbencev. In to se je moralo zgoditi vse samo zaradi nemogoče okrožnice; kajti kako ima lahko kakšna okrožnica, ali tudi ukaz, veljavo tudi za dela, ki so bila že izvršena?
Sedaj pa je seveda potrebno najti izhod iz te zagate. Toda ta izhod ne sme biti zopet na škodo delavcev samih, temveč tistih, ki so to nemogočo okrožnico izdali.
Oni naj sedaj rešijo to vprašanje ter zagotovijo vsem uslužbencem te tvrdke zopet delo.
Seja mestnega sosveta
Na ponedeljkovi seji mestnega sosveta niso razpravljali o nobenih za občinske potrebe tako važni zadevi. Najvažnejša točka je bila odobritev novih plačilnih lestvic za občinske nastavljence. Nove plačilne lestvice so bile odobrene že z odredbo št. 78 od VIT. Med rednimi upravnimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, je bila odobritev nakupa materiala za ureditev kanalizacije ulice Sonnino in za druge manjše potrebe. Končno je mestni sosvet imenoval gospoda Petra Florita za občinskega zastopnika v upravnem odboru posebnega oddelka za dodeljevanje kredita mali in srednji industriji. Med slučajnostmi je svetnik Bonetti poročal o poteku mezdnih pogajanj pri ACEGAT-u.
TOl in svetnikom ministrstva neke tuje države, marveč je treba te stvari najprej obravnavati medse, bojno med lokalnimi interesenti, potem pa je to stvar meddržavnih pogajanj ali posvetov. Stvar torej pomeni grobo kršitev dosedanjih navad, prav tako pa tudi pravno, gospodarske neodvisnosti STO-ja, Tak postopek bi dajal n. pr. pravico Avstriji, Jugoslaviji ali Češkoslovaški, da prično pošiljati svoje ministrske svetnike v Trst in da se glede gospodarskih stvari prično dogovarjati z Zbornico TOI ali onimi združenji, ki so jim bolj všeč.
Zbornica TOI je do drugačne ureditve javna ustanova. Za njeno delovanje je odgovorna VU, ki mora zastopati interese vseh in ne le nekaterih državljanov STO-ja. Pri. čakujemo tedaj, da se v primeru z dr. Carusom napravi red in v bodoče prepreči take izpade.
* # *
Mestni tehnični urad je izdelal poleg raznih drugih načrtov za novogradnje v Trstu tudi načrt za veliko poslopje, kjer bi bil razmeščen sadni in zelenjavni trg na debelo. Dosedanji prostor blizu postaje sv. Andreja bi porabili za stavbišče: Stroški so po načrtu tako visoki, da se interesirani krogi, zlasti veletrgovci, trudijo, da bi bila tudi ta gradnja vključena v Marshallov načrt za Trst. Obveščajo, da ima zadevo v pretresu mestna gradSena komisija in jo bo verjetno odobrila.
Tudi v zvezi s tem moramo pripomniti, da bi bila dolžnost mestnih in drugih oblasti, da se program novogradenj v celoti izroči v javno razpravo, za izdelavo načrtov razpišejo javni natečaji in nato predlagane rešitve znova pretresajo. Edino tak postopek bi bil demokratičen in tudi koristen. Dosedanja javna dela, razen nekaj stanovanjskih hiš, namreč ne zaslužijo take označbe.
„S'cIavI duri"
Najboljši dokaz Vidalijevega onemoglega besa je odgovor v včerajšnjem njegovem glasilu na naše poročilo o uspeli nedeljski konferenci Osvobodilne fronte v Skednju. In prav ta bes je hkrati tudi dokaz njihovih izjalovljenih nakan ter našega uspeha. Ne bomo se spuščali na raven njihovega izrazoslovja, ker nam to ni bilo nikdar potreba ,nam ni tudi sedaj ter nam tudi nikoli ne bo. Zato rajši puščamo uredniški zbor Vidalijevega glasila, da še dalje ostane zbor slabih in nesposobnih kontrolorjev škedenjskih stranišč in ondot išče dokazov za pravilnost svoje nove politične linije.
Navedli bomo le še en primer tistega izlivanja njihovih pravih čustev in misli, katerih se tako zelo branijo.
Neki naš tovariš nam piše, da so knčali nanj Vidalijevi pretepači: «S’ciavi duri» in po fašistično pozdravljali prav talco, kakor so nas pred. dvema letoma ob manifestacijah za priključitev Trsta k Jugoslaviji pozdravljali fašisti in fašistke, ko so stali v špalirju od Malteškega do Borznega trga, »o-zdravljali z dvignjeno rolco in pljuvali, ter nekatere Vidalijeve pri-stašinje kot tedaj fašistke vzdigovale visoko svoja krila. »Pri Sv. Ani, kadar smo se razšlio, piše dalje omenjeni tovariš, «so mi sledili štirje belogardisti, ki so me v hrvaščini izzivali. Eden se je pred mano postavil s hrbtom, medtem ko so me ostali trije tepli po glavi do krvi. Pri pokopališču je enega izmed njih ustavil policaj in ga aretiral.s
Na našo včerajšnjo objavo imen Vidalijevih pristašev OF sta se oglasila v našem uredništvu so-trudnika Vidalijevega glasila Truš-njak in Persoglia Boris in izjavila, da nista bila v nedeljo v Skednju.
Glede Persoglie smo se prepričali, da res ni bil, ker je ob tistem času tovarišu upravniku naše tiskarne s pretnjami dokazoval svojo sstrokovnos sposobnost o tem ali. stiskalnica u tiskarni pušča olje ali ne. Verjetno smo ga zamenjali z nekim drugim Borisom. Trušniaku tudi radi verjamemo. da je tedaj spal in je lepo od njega, da se brani očitka, da je bil med pretepači.
»MB
Sreda 20 oklobra
Irena, 'Vanda Sonce vzhaja ob 6.28, zahaia ob 17.11. Dolžina dneva 10.«. Luna vzhaja ob 18.11, zahaja ob 8.58 Jutri 21. oktobra Uršula, Tugomer
SPOMINSKI DNEVI
1944 je bil osvobojen Beograd, prestolnica nove Jugoslavije.
PRESKRBA
Razdeljevanje moke. Danes bodo v mestu in podeželju delili po 1 kg bele moke na odrezka XV ni XVU - testenine živilskih nakaznic.
Cena v mestu 83, v podeželju 85 lir za kg.
Zmrznjeno argentinsko meso brez kosti je naprodaj pri Piščancu Francu, v ul. Udine 18, pri Tei Romanu v ul. Settefontane 11 ter pri Polaku Oskarju v ul. Macchiavelli 17. Cena -prednji deli po 480, zadnji po 560 lir za kg.
ENOTNI SINDIKATI
Zveza bolniških nameščencev Je na
razpolago vsem, ki žele informacije vsak dan (izključno nedelje) na sedežu v ul. Imbriani 5-1 do 18 do 20.
Tečaj slovenskega jezika. Tajništvo ES v ul. Monfort 2 sprejema prijave za nadaljevalni tečaj slovenskega jezi. ka, kakor tudi za nov tečaj.
Prijave sprejema tajništvo vsak dan ob 8.30 do 12.30 ter do 15.30 do 19 tel. 3675 in 29-008.
Občni zbor pekov. Opozarjamo peke', da je bil občni zbor, ki bi že moral biti, preložen iz tehničnih zaprek na četrtek 21. t. m. ob 17 v ul. Conti 11.
Zveza kovinarske stroke. Vsi zaupniki in interesenti lahko dvignejo na sedežu v ul. Imbriani 5 «Skupno delovno pogodbo za kovinarje srednje in velike industrije«. Izvod stane 104 lire.
SLOVENSKO NARODNO
gledališče
za Tržaško ozemlje
PREDSEZONA V petek 22. t. m. ob 19-30 *«t0'
vanje v gledališču
„Ristori“ v Kopru
z igro Jurčič-Deiak:
,Deseti brat“
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico darujejo na Antončič 200, Bar.del Olga Franc 500 lir.
druži-in
Telovadci, pozor!
V četrtek 21 t. m. ob 20 bo nastop v Ljudskem domu v Miljah. Telovadci naj se zbero ob 10 v ul. Machiavelli 13, od koder bo odhod. Vabimo vse, ki nastopili (razen orodnih telovad-
cev in telovadk) pri Sv. Ivanu, da se zglase v četrtek ob 7.30 zjutraj v Domu pristaniških delavcev zaradi nastopa v Miljah in zaradi menjave oblek.
V nedeljo 24. t. m. ob IS bo nastop na Opčinah. Ob lepem vremenu bo na odprtem, ob slabem pa v dvorani. Odhod v nedeljo ob 13 z openskim tramvajem Izpred postajališča.
31. t. m. ob t bodo v Skednju prvenstvene fekme posameznikov 'v orodni telovadbi. V primeru slabega vremena bodo tekme ob isti uri v dvorani Delavske športne zveze ES.
Vojaški gasilci so težko povozili staro ženo
INova trolejhusna zveza
med središčem mesta in Zavljami
Včeraj kmalu po 11 se je zopet nekaj vnelo v rafineriji IRCO pri Sv. Ani. Plamen se ni razširil in so ga delavci sami kmalu udušili.
Vendar pa so prihiteli na pomoč tako mestni, kakor tudi vojaški gasilci. Ko so ti slednji drveli po ul. Carducci, so tam srečali 561et-no Marijo Cesari, ki je hotela prečkati cesto. Avtopompo je šofer še pravočasno ustavil. Zenica pa je bila od strahu menda zmešana in je hotela dalje. V tem je prišel do nje motociklist, ki je spremljal gasilce in se zaletel naravnost vanjo ter jo podrl na tla.
Pri padcu je vrglo motociklista v zrak, da je zletel kakšnih 15 m daleč, vendar ga je čelada rešila hujšega. Vojak se ni mogel ženi ogniti tudi zaradi tega, ker je deževalo in mu je na mokrih tleh drselo. Zeno, ki je mati policijskega inšpektorja Cesarija, so takoj odpeljali v bolnico, ker ima verjetno prebito lobanjo, večjo rano na glavi in pretres možganov V zelo resnem stanju so jo sprejeli na IH. kirurški oddelek, kjer se bori s smrtjo.
Končno so se pri tržaškem ACEGAT-u zganili, ysaj tako kaže. Časopisje namreč javlja, da bodo v kratkem otvorili novo filobusno progo D. Ta naj bi vezala središče mesta z Zavljami. Zaenkrat bo proga zgrajena od Portici di Chiozza po ulici Carducci, čez Staro mitnico, po trgu Garibaldi, po ulici Sonnino, čez Seneni trg, nakar bo šla po novem predoru do trga pred ulico Baiamonti, nekako v višini anglikanskega pokopališča. V dogledni bodočnosti pa bi progo podaljšali tja do stadiona pri Sv. Ani in nato do Zavelj.
Brezdvomno je ta zveza danes nad vse potrebna, posebno pa še odkar so zgradili nove stanovanjske hiše pri Sv. Ani; končno pa še zaradi samega pokopališča. Saj je vsa južna mestna okolica s predmestji Kolonkovec, Sy. Ana, en del Skednja in vse Zavije povezana s središčem mesta le s tramvajsko progo št. 1. la tramvajska zveza prepelje dnevno okrog 40 tisoč potnikov. Ko bo nova proga zgrajena, ne bo samo skrajšala dosedanjo zvezo z mestom, katera vodi sedaj skozi Sv. Jakob, temveč bo občutno razbremenila tramvaj št. 1.
Cena tramvajskim listkom je danes precej visoka in ima ACEGAT, kljub ysem stroškom, brezdvomno velike dohodke, saj je zvišal cene vsem svojim proizvodom. Zato je upravičeno pričakovanje meščanstva, da ne bomo ostali samo pri zvezi središče mesta in ulica Ba-iamenti, temveč da bodo v čim krajšem času podaljšali progo tja do Zavelj. Le pomisliti je treba na to okolico, kier rastejo nove hiše iz dneva v dan. kjer so začeli z melioracijskimi deli, kjer «o t ovalne. kjer nameravajo graditi indu
ali vozi avtobus kot sedaj, ali trolejbus. Na vsak način bomo videli, kaj bo dejanskega iz vseh napovedi in obljub.
strii-ko pristanišče. Cela reka lju
di, delavcev, kmetov iz bližnjih va-sj mora sedaj peš v mesto ali pa vsaj čakati na avtobusno zvezo, ki seveda ne more nuditi tiste ugodne zveze s središčem mesta. Prav sedaj ko se začenja jesensko deževje z bližajočo se zimo, Dostaja vprašanje te filobusne. zveze še bolj pereče. Seveda naj” ne bo nova zveza taka, da bo na njej vozilo samo nekai. recimo štiri do pet trolejbusov, tako da bi bilo treba čakati po pol ure na. vožnjo, ker v tem primeru bi bilo vseeno,
Sodnijska beležnica
Včeraj se je tribunal bavil s prizivi, ki so jih vložili obsojenci proti sodbi tukajšnjega okrajnega sodišča. Prvi je bil na vrsti priziv Dollerja Viljema. Tega je pred časom okrajno sodišče obsodilo na 4 mesece ječe, ker je vozil avto, čeprav sploh ni imel šoferske dovolilnice. Sodniki tribunala so delno sprejeli priziv in mu spremenili obsodbo v pogojno.
Sledil je priziv, ki ga je vložil Andrej Benčič. Tega je sodišče obsodilo zaradi tatvine. Obsodba je bila utemeljena, češ da je zapovedal delavcem, naj sečejo drevesa pri Rreslanovici. Čeprav je obsojeni vedno zapovedoval, naj sečejo Ie poškodovana ali pa posušena drevesa, so mu delavci posekali tri borovce po 10 metrov visoke. Včeraj je okrožno sodišče delno ugodilo prizivu in določilo, naj se pro ces deloma obnovi.
Pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov, kateremu je včeraj predsedoval naž Že znani kapitan Leaning, ge je včeraj zagovarjal 23-letni bivši nemški ujet nilc Adolf Scherlinski. Ta se je moral zagovarjati, ker je prišel v cono A brez potrebnega dovoljenja. Nekaj časa je bil kot civilist zaposlen na Reki. Tam se je zagledal v neko dekle. Ker se nista mogla poročiti, sta sklenila zbežati. Prvi korak je napravil on, toda tu ga ie policiia takoj začopatila. ker ni imel pri sebi nobenega dovoljenja za vstop v cono A. Kanitan Leaning ie odločil, da ga pošljejo v taborišče za razseljence.
Pred višjim zavezniškim sodi ščem pa se ie znašla Irena P. Obtožena ie bila, da se ie družila zavezniškimi vojaki. Kot običajno «o prebrali obtožnico, nato jo ie tolmač lepo prevedel. Ko pa jo je sodnik vprašal, ali je obtožbo razumela. so iz toneča pogleda obtoženke šele ugotovili, da je gluhonema. Zaradi te^a je bila rezorava odgodena do nad?l5nie«a, dokler se ne bo sedišču posrečilo dobiti takega tolmača.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »S. Jenko* priredi v četrtek 21. t. m. ob 20.30 v dvorani K.K. Kraljiča kulturni večer s sledečim sporedom: 1. znanstveno predavanje, 2. nastop veselega teatra, pri katerem bo sodeloval tov. Božo Podkrajšek. Cisti dobiček Je namenjen Dijaški matici.
IZLETI
PDT javlja, da izleta na Crni vrh ne bo zaradi tehničnih razlogov. 7. novembra bo izlet na Nanos in k Cerkniškemu jezeru v Rakovi dolini. Vpisovanje do 28. oktobra v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra i Rivi 3 in v ul. F. Filzi 10-1.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
19. oktobra 1948 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 3 osebe in porok je oilo 12.
Civilne poroke: uradnik Smith Ho-vvard AUen in šivilja Purič Ivanka mehanik William Jessie in gospodinja Frenna Dora, strojni častnik Sablich Federik in gospodinja Ka-deravek Andreina, mizar Valentini De1 Luca in šivilja Januzi Romana, trgovec Marchi Bruno in gospodinja Verdogliak Angela, šofer Facchin Na-tale in uradnica Fragiacomo Silvana, uradnik Bonifacio Lodovico in gospodinja'Prodan Virginija, koiijaž Hre-vatin Nazario in gospodinja Lenar-don Lucija, čevljar Luin Anton in gospodinja Moseti Viktorija, šofer Karli Viktorio in gospodinja Karti Karla, šofer Bonifacio Lucijan in šivilja Fait Onorina, strojar Fonda Jurij in gospodinja Krivičič Pitrina.
Umrli so: 57-letni Kauči Romeo, 1 leto stari Liviardi Mario, 72-letna Pe-gerer Ivanka vd. Giovannini.
III RADIO lil
7.30 Koledar. 7.35. Jutranja gl#° ' 7.45. 'Poročila. 11.29. Reproduciraj glasba. 12.00. Sodobna Angl«a- 1 '
n.Hi..'vii lil 5iO»“
Priljubljene skladbe čeških in - _ ških skladateljev 12.45 Poročna.
Glasba po željah. 13.40. °per£e.!!*ji3, ture W. A. Mozarta.	14.00.
14.15. Dnevni pregled tiska-Plesna glasba. 18.00. Mamica P P dujt. 18.15. Glasbeni	lik
Chopina. 19.00. Zena	in njen	po_
19.15. Orkester David	Rose.	l»-* ■ J(J,
ročila. 20.00. Pevski koncert	di
stine. 20.15. Na violino igra,
V d VIUIIUL/	pO-
Menuhin. 20.30. Z domače knjizn'c v lice. 20.45. Lahka glasba. _2LW; N„r.
fonični koncert - dirigent Mar'® dio. 22.00. Gerschwin: Klavirski. cert. 22.30. Plesna glasba.	it
vanke 23.30. Ppročila. 23.30. C sporeda. 23.35. Polnočna glasba.
KINO
Stock-
ROSSETTI. 16: «Mlada leta«, D.
wel1,	erra.
EXCELSIOR: «Pod rimskim son' ^ FENICE. 16:	«Pravna obramba ,
ZemelJ”,
rokam>*>
FILODRAMMATICO. 15.30:	«
ski razbojniki«, D. Lamour. 1TALIA. 14: «Med tvojimi
J’ JoneS'	-voflO”
ALABARDA. 14: «Komu zvone zv vi«, I. Bergman.	.Ji>(
IMPERO 16. »Škandal v Filafleu
»Klic severa
777«,
G. Grant.
GARIBALDI:
Stevvard.
VIALE. 16. »Ujetnik«, T. Posver, MASSIMO. 16: »Pinocchio«.
KINO OB MORJU. «Tamara, hči sMF NOVO CINE. 16: «Kazenski C*1 L. Wilde.
ODEON. 16: «Proti neznanemu«-IDEALE. 15: »Suez«, T. Posver.
R. Sc°»'
kost«,
D«
MARCONI. »Divje meje«, ARMONIA. »Crna slonova Havilland.
AZZURRO. 16: »Jurij, ti si velik«' ^ BELVEDERE. 16: «Mister Smith «r Washlngton».
KINO SKEDENJ: Zaprto.
SAVONA. «Notorius», J. Bergman*^
VITTORIA. 16: »Pustolovščina shingtonu«.	j()i
ADUA. «Cigančka sva«, Stan *n RADIO. »Polžaste stopnice«, O. VENEZIA. «Most vzdihov«.
Bret*
Po 30 letih poštenega in marljivega dela si iB zaradi bolezni in družinskih razmer vzel življenie
Glavni poslovodja pri trgovini «Ferramenta Triestina« v ul. Carducci, Prelessi Albin, ki stanuje v ulici Conti 34, je tudi včeraj kakor po navadi prišel prvi na delo in odprl v trgovino. Kakor običajno je šel na svoje mesto in si oblekel delovno obleko ter se popolnoma normalno razgovarjal s svojimi delovnimi tovariši.
Ko pa je ostal za nekaj minut sam v svojem prodajnem oddelku, so ostali uslužbenci naenkrat za-Čuli strel. Brž so tekli pogledat in našli Prelessija vsega v krvi na tleh za mizo. S samokresom si je ustrelil v usta in krogla mu je šla skozi možgane. Takoj so ga naložili na rešilni voz in ga odpeljali v glavno bolnico v upanju, da morda še ni prepozno. Vendar je mož izdihnil, še preden so prižli do njega
zdravniki.	. -e ie
Prelessi ima sedaj 55 let in Ljni, trideset let uslužbenec v trg kjer je vedno vestno vršil sv°) n. lo. Pred 25 leti se je poroči»etri' dar je moral poslati ženo že p :co, mesec po poroki v umop01.jVel kjer je ostala. Od takrat je sam zase s svojo sestro. Zadr>J $ se je bil precej živčno b'01 • ji!) tudi oči so mu nagajale ‘n : d* je moral zdraviti. Zanimivo J ' ej sta si Judi njegov oče in mah leti vzela življenje, in oče P- p pustil ob svoji smrti P°.0 »jbid1 stek kakor sedaj njegov sin Pri njem so našli namreč ^ t
malo pred smrtjo napisan *!*Jeprv besedami: «Pozdravljam vse in
mrtvak'
sim, da mi oprostijo.«
Truplo je ostalo v mestne bolnice za obdukcij0-
Seviljski brivec v Kopru in Piranu
ISTRA
V tednu razstave gospodarske delavnosti v Kopru so na programu tudi razne kulturne prireditve. Tako je bila na dan otvoritve v nedeljo zvečer v gledališču Ristori v Kopru Rossinijeva opera »Seviljski brivec«, ki so ga izvajali člani «Teatro del Popolo« z Reke.
Na povabilo razstavnega odbora, naj bi omenjeno gledališče predvajalo kakšno opero, se je to odločilo za ((Seviljskega brivca«, katerega imajo trenutno na programu. Ta komična opera v glavnem ni preveč zahtevna glede scenerije ali števila orkestrašev. Glede pevcev - solistov ima reška opera to vprašanje dobro rešeno predvsem v osebi Basilija, Figara, Rozine in drugih.
Na gostovanje v Koper in Piran Je torej poslala skrčen ansambel 27 godbenikov pod taktirko kapelnika Alessandra Petterina,
Celotno predavanje je bilo na dostojni umetniški višini, bodisi pevsko, kakor tudi igralsko. Delo je zrežiral Jurislav Korenič in vnesel v posamezne scene polno domislekov, ki so zbudili pri občinstvu obilo prisrčnega smeh-. Posebno viden, dober igralski talent, je Bar-tolo, čigar komika je bila neprisiljena. Prav tako je pripomogla k uspehu preprosta, a lepa scenerija in še posebno okusni in bogati kostumi. V posameznih arijah so bili pevci deležni aplavzov na odprti sceni, prav posebno pa je vse navdušil Basilio, ki ima topel in prijeten glas.
Za predstavo v Kopru so bile že dopoldne vse vstopnice razprodane, prav tako pa tudi za pone-deljsko v Piranu v gledališču Tartini. Zaniipanje občinstva je preseglo V3a pričakovanja in le žal, da ima reško gledališče tako malo časa na razpolago, da bi opero lahko ponovilo. Po besedah režiserja Korenike pa lahko z gotovostjo računamo, da jih bomo imeli priliko še videti. Za časa «tega gostovanja so se namreč domenili, da bodo prišli v kratkem s «Traviato» Reško gledališče je uvidelo, da jih je naše občinstvo navdušeno sprejelo in da jim je hvaležno. V priznanje so prejeli tudi šope rož. V imenu italijanskega kulturnega centra, sta se jim po zaključni predstavi v Piranu zahvalila tov. Perkinek in Pazzanin in jim obljubila vso pomoč pri ponovnih gostovanjih. Prireditveni odsek koprske razstave zasluži za svojo zamisel najlepše priznanje.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Ob 15.30 na prostoru razstave koncert godbe iz Cežarjev -Pobegov.
Ob 19. fizkulturna akademija najboljših orodnih telovadcev STO-ja v mestni telovadnici na trgu sv. Frančiška.
Ob 21. #V>5eli večer« v gledališču Ristori. Izvaja član SNG tov. B. Podkrajšek.
KONFERENCA
Ob 9. v Ljudskem domu kon. ferenca strokovnjakov in kme. tov o živinoreji, perutninarstvu in prašičereji.
Odredila prometnega odseka za čas razstave
Ves promet z avtomobili, motorji, vozno vprego in kolesi je za časa gospodarske razstave od 17. do 24. t. m. v mestu Koper ukinjen. Parkiranje bo na cesti bivše železniške postaje v Kopru. Dovoljeno bo samo v nujnih primerih in to na podlagi dovoljenja prometnega odseka na razstavišču, ki ima telefonsko številko 83.
POSEBNA RAZSTAVA
Pod geslom «Tako smo delali« so v dvorani nad Loggio na Titovem trgu razstavljeni v grafikonih, številkah in fotografijah uspehi dvomesečnega tekmovanja obeh okrajev.
Razstava je odprta ves dan.
Znamke je hotel izlihotapiti
Nazor Mate, bivajoč v Trstu, je skušal iztihotapiti iz jugoslovanske cone V cono A znamke zračne pošte v vrednosti 6.600 lir. Organi narodne zaščite so mu pri pregledu na bloku v Škofijah našli te znamke in jih zaplenili. Prijavili so ga na podlagi odredbe 38, Uradni list št. 5, člen 1, 2, 3.
Prav gotovo mu bo v prihodnje služila ta lekcija kot dober nauk. da ne bo več poizkušal izigravati odredb ljudske oblasti.
Kampel-Salara
Napravili smo gospodarski plan
Da si ne bo kdo mislil o nas, da poleg tektnovanja, ki smo ga zaključili z dobrimi uspehi — saj je sodelovalo pri tem 685 oseb, ki so napravile skupno 22086 lir — ne delamo na drugih sektorjih za izboljšanje gospodarstva, objavljamo naš gospodarski plan.
Imeli smo pred dnevi masovni sestanek, na katerem smo razpravljali o gradnji zadružnega doma. Sklenili smo, da bomo tudi pri nas čim prej pričeli n pripravami za gradnjo zadružnega doma. Za sedaj bomo v zimskem času pripravili gradbeni material, prihodnjo pomlad pa pričeli z gradnjo.
Ustanovili bomo čim prej kmetijsko nabavnoprodajno zadrugo, katera bo imela oddelek za železnino in vse, kar spada pod kmetijske potrebščine.
Tako bomo tudi postavili v najkrajšem času krojačnico, brivnico in kovačnico. Vse to nam je nujno, potrebno, ker takih, kmetu potrebnih obrti, manjka. Za vse to imamo že pripravljene prostore.
Za dvig prašičereje bomo sami redili čim več prašičev tudi za pleme, ker vemo, kakšnega pomena je za nas, ne uvažati prašičev
Zadnje čase ugotavljamo, ne da bi se hvalili, porast zanimanja za vsa gospodarska in tudi politična vprašanja med ljudstvom našega kraja. To pa je uspeh razbiiaške-ga dela Vidalijeve skupine v Trstu. Ljudstvo je preveč pretrpelo pred in za časa NOB, da bi se danes dalo zavajati od takih propagandistov, ki znajo samo — govoriti in frazariti.
IZPRED SODISCA
Žalitve Slovencev naj prenehajo Cerkvena miš, nevarni napadalec
---------------------------—*----------------1—	in	nasilnež obsojeni
GORICA
Ni lažje stvari, kakor da ti Slovenec v našem mestu kar na vflici postane predmet žalitev in groženj kakega nepoboljšljivega šovinista, ki ne more prebaviti slovenske govorice in tudi ne prenašati pogleda na slovenskega someščana.
Tako sta bila predsinočnjim v Gosposki ulici v temi napadena zakonca Klavora. Ozmerjevalec je gospod F. iz ulice S. Pellico, ki se šteje za zelo olikanega in kulturnega človeka. Da ni tak, pa se je že lahko sam prepričal, ko so ga grajali in se nad njim zgražali celo pristni Italijani. Na slovenskega trgovca in ženo je zlil polna usta psovk iz šovinističnega in pocestne, ga slovarja, ki jih zaradi dostojnosti tu ne ponavljamo. Le želeti bi bilo, da se tudi organi oblasti, ki jim je bil primer prijavljen skupaj z imenom storilca, resno zavzamejo. da bi bilo tega že enkrat konec.
1 tek. Cena 300 lir kilogram. Sladkor se dvigne z odrezkom za sladkor št. 4 štirimesečne živilske nakaznice za redne potrošnike in šestmesečne nakaznice za pridelovalce.
Testenine in sladkor ie dvigniti do 31. t. m.
DELITEV DODATNIH OBROKOV
PRESKRBA
DELITEV ŽIVIL
Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da se prične jutri 21. oktobra v mestu in pokrajini delitev živil za potrošnike vseh vrst in sicer:
Testenine: 2000 g na osebo po 100 lir kilogram (kot zadnji obrok za oktober), na odrezke za zakuho od št. 16 do 31, veljavne za oktober;
Sladkor v prahu: 850 g na osebo, od teh 600 g kot zadnji obrok za oktober in 250 g kot izreden doda.
Sepral sporoča, da je v teku delitev dodatnih obrokov za bolnike na odrezke za oktober. Delijo namreč testenine po 100 lir in kg in sladkor po 300 lir kg.
Težkim in najtežjim delavcem pa deliio dodatni obrok testenin po 100 lir kilegram za mesec oktober.
Brzohjrni namiznega lenisa pri Zvezi slovenske mladine
Zveza slovenske mladine (fiz-kulturni odsek) priredi v nedeljo 24, t. m. ob devetih zjutraj na svojem sedežu v Gorici, ul. Montesanto 24, brzoturnir namiznega tenisa.
Turnir je samo za člane ZSM.
KINO
VERDI. 17: «Borba za atomsko bombo« VITTORIA. 17: «Capocabana« C. Miranda in G. Marx.
CENTRALE. 17: «Intrige vzhoda«, J.
Mason in V. Hopson.
MODERNO. 17: ««Zravo, lepotica!«, M Shirley in G. Murphy.
EDEN. 17: « Peklenska dogodivščina«, P. Muni.
Kazensko sodišče je imelo včeraj opravka s tatom posebne vrsie. Gre za 25-letnega Vedasta Gardellina iz Ferrare, ki se je lotil tatvin v hramih. Gardellinu bi po našem mnenju bolj pristojalo ime srake ali ščinkovca. Prišel je letošnjega septembra v Gorico in, kakor je v navadi tujcev in turistov, obiskal razne cerkve, pa tudi sv. Ignacija na Travniku. Kaj je iskal, bo razvidno iz opisa razprave. Obtožnica pravi, da je izpraznil predalček miloščin sv. Antonu in da ga je pri tem poslu zasačil cerkovnik. Gotovo si ni mislil fant, da bo ven privlekel samo 15 lir, a tudi zaradi teh borih 15 lir je moral pred sodnike. Obsojen je bil na 8 mesecev zapora in 13.660 lir globe, toda pogojno.
Otello Vanucci, star 2t let iz Piše, sedaj bivajoč v Gradiški, je bil obtožen, da je septembra napadel urarja Huga Gerometto v njegovi delavnici v Gradiški. Zlikovca je urar sprejel nekega večera pri stranskih vratih v delavnico, da mu proda uro, za katero se je fant zanimal že delj časa in sta se zanjo že nekako zmenila. A Vanucci je prišel z drugimi nameni. Ko mu je Gerometto razkazoval svoje blago, ga je nenadoma Vanucci udaril s samokresom v tilnik in ga skoraj spravil v nezavest. A napadeni je imel še toliko prisotnosti duha. da je pričel klicati na ves glas. Prihitelo je takoj nekaj ljudi, ki so postajali na ulici. Tat jz
hotel zbežati in ker ni ime ga izhoda, se je zaprl v stra od koder so ga izvlekli a.®en ,3po(; ne varnosti in ga odvedli v ^ jeii. Sodišče ga je obsodilo	na	je(
5 mesecev in 20	dni	zap°r
25.234 lir globe.	J((.
Sodišče je preučilo priziv nega Kazimira Medveca z. ..jd1 sedaj v Tržiču, ki je bil 0 " ce« še za časa vojne na 18 ra - j t zapora in 15.000 lir gl°be\ A, »c leta 1944 prodajal gospodinja do namestu olja. Sodišče je kazen potrdilo.	0ti
Popoldne je bila razprava P pr 26-letnemu delavcu Vikt°rJu r ciju iz ul. New York, k1 „nad(l
tošnjega septembra v temi 21-letno Marijo Pighini. G' ^ je, da jo je hotel onečastili- ^ tu je zamašil usta s travo '"j-nK* ljo, da ne bi vpila. A m18 nr0ti
zbežala Pj5'
se mu je iztrgala in domu ter se tako rešila Prl lie, nežem. Razprava se nadalJul
Oglejte si
pohištvo
v ul. Madonnina $
SPALNE S0B| KUHI N Jj
T
Cene zelo ugodi*9
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. - Telefon St 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 - Telefon 27-847 In 27-947. OGLASI- od 8 30-12 in od 15-18, tek 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir.
Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. —
dl«'
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugoltr; FLRJ: 55, 165, 330, ^gol-!9 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk«, Trst 1 l-r'74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.