Štev, 17.
¥ Trstu. ¥ sredo, 17, januarja 1917,
__Letnik XUg.
I/; »ja vsak dan, (udi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L"k«:-i!*y©: Ulica Sv Fran£J*Jia Asiiite|Ea ?L 20. I. nadstr. — Vsi č »i naj se pcii, ^ i.:c4r»>i\a H sta. Ncfr*nk»rana pisma rt ne
sprejemajo in rokopisi se nc vračajo I jjii e!) in t»Jgovoroi urednik Štefan Oodina. lastnik kc««orcij .Edin?«*. — Tisi t:*karue .Edln< s i*, vpisan« zadruge a •nc crnai p«voilvu.n v Trsio, ulica Sv. Frančiška Asifkega št. 20. Tele! «n uredništvi in uprave štev. 11-57.
NitoMIna / naša*. Za celo leto.......K 24.—
Zrn & I ku .................'J—
za trt bkkcc ....................• o.—
ca nedeljsko Izdajo xa celo leto . ..... • 5.20 u r«> ....................... IfiC

Pcsarrtezne Številke »Edinost;* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v ftrokosti ene kolorr
Cene: OgUsi trgovcev in o rtnikov.....mri po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, og!nsi denarnih zavodov ...............mm po 20 \in.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta..... .......2.—
Mali oglasi po 4 vinarje bcsca., najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek »Edinosti*. Naročnina Iti reklamacije ?e pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSkj AsiSkega $t. 20. — PoStnohranituKhii račun It. 841.652
Pregled najnorciilh dogodkov.
Romunska bojišča. — Močni ruski na-
l adi pri Nanolosi ob Seretu in v dolini >j-;te povsod odbil'. Uspešni naši poiz-. edo* alni sunki v odseku Mestecanesti. Na ruskem, italijanskem iii zapadnem
boji:« ve čj ide I le zmerno topovsko de-
>.? macedonski in albanski fronti polo-
i .9 neizpremenjen.
Razno. — Priložnost za zamenjavo prvega in drugega vojnega posojila._
Austrijsko uradno poročilo.
Dl NAJ. 16. (Kor.) Lradno se razglaša: li». januarja 7_
Vzhodno bojišče. — Mackense-n«va armaia: Včeraj popoldne je izvršil sovražnik iz svojih pre1mo>tnih postojank pri Nanolosi (Nemoioasa) ob Seretu izpad z močnimi ma^nti. Njegov napad se »j r^7bi! v nemškem topovskem ognju. /\twer je zamogel dospeti v naše jarke, a •e Mi ta^ej zopet s prtMinapadom pregnan Iz njih. — Fronta nadvojvode Jožeta: Ru-H in Romuni so iz\ršili med S«:Ho in do-j .:o Casinu proti bojni skupini flnd. Puiza močne napade. Bili so povsod odbiti — na -višinah iužro Capinu s protinapadom, ^-vra/rik je ostavtl v naših rekah 2 ofi-c j a in 2(k) mož. V bližini predora Mesie-canesti so c. in kr. poizvedovalni oddelki prodrli skozi sovražno varnosino črto do ruske glavne posiojanke in so privedli s 2u ujetnikov. — Fronta princa Le-»P^ida Bav.: Nobenih posebnih doeodkmr.
italijansko bojišče. — Na kratki irenti se je nadaljevalo topovsko delo \ "i je.
fugo\zhodno bojišče. — Ne-i/pre*e*ieso.
r »mcMnik načelnika generalnega štaba: pl. Horer, rml.
nemiko mšm poročila. i
BEROLIN, *6. IKor.l Veliki glavni stan, 16. januar\z 1917.
/?nadno bojišče. — Poizkns .-.iv^ iih oddelkov, cfa bi pri Bcuvraig-ne-y. južno Ro>e, prodrli v našo f>osto-iar no. ?e posadka preprečila. V osiale-n; ie i?ik» t bo je iransko topovsko delovanje, t i/vzevši mestoma živahnejšega ognfa, zmerno.
V z h o ii n o bojišče. — Fronta rr:ftca Leopolda Bav.: Vtbenib bistvenih' dc&odkov. F ros ta nadvojvode Jožeta:) Tudi v čeraj -o hifi sovražni napadi 'ned i Ca^'no^i in dolino Sušite brez uspeha. Naj ciii točki ti-pc?? Romuni so bili s protina- j n^.Jom z epe i pregnani in uicia pri tem 2 j oflciria in 20© n;o>. — Mackeosenova ar- ; macU: Po srditi topovski pripravi so, pr» !e na obeh straneh Fundenija i;i;~,čne r«ima-e v napad. Far sto metrov pred ?: Mmi postojankami so bile mase v za-i rnem ognju raz? iie. Pri ponovitvi napadov zvečer so siabi sovražni 'Jeli vdrli v naše jar' e. a so bili iakoi zopet pregoa-tzgube sovražnika so >e!;ke. — M. --Hiška fron-a: Poiožaj ie neizpremenjen. BFROLIN. io. (K«>r.) VcKk« glavni staii. I «>. jan. tJ zvečer.
a zapadu nobenih pcselmih dogodkov.! \j vzhodu ^e južno Smorgona razvili! b:j«.
Prvs generalni ^vartirinojster; rl. Ludendorff.
Turško uradne porecllo.
CARIGRAD. 15. IRorJ iz glavnega sta-j n- se poreda: KavKnška fronta: Na levem L rij j «mo odbili ±o\raiae napade »a dveh točkah. — Nase na romunski fronti bo-u-joCe se čete so tJne 13. t. m. odbite napade ; s 'vražnUuL Dne 14. t. tn. so zavrele klj:«b! rrtočseoiu « nasprotnika ?-raj Vsder.:.
Na o>ta!»h iithitah nič važnega.
---^^
Sovražna uradna
Italijansko uradno poročilo.
15. januarja 1917. —Na treutinski irui!-| »i običajni o^enj naše artiljerije v svrhoj
i »otitve sovražnih gibanj med Adižo in _________________•
Asticom. Na julijski fronti živahno delovanje sovražnih topov proti našim črtam vzhodno Gorice in na Krasu. Naši so energično odgovarjali in otvorili zaporni ogenj za sovražno fronto.
Rusko uradno poročilo.
14. januarja 1917. — Zapadna fronta: V ozemlju Rige. ob Babitskem jezeru, so goste mase Nemcev. 7 vrst vzhodno vasi Ka'ucem, napadle naše oddelke, a so bile z ognjem in protinapadom pognane nazi*j.
- Romunska fronta: Avstrijci in Ogri so j poizkušali v dolini Putne ofenzivo, a so ; jv/^nari nazaj. Njihovi napadi na naše [oddelke severno Slanica in južno Oitoza j so bili odbiti. Sovražnik je napadel Ro-inune 6 vrst zapadno Pralea, 16 vrst j ti— . £ovzhodno st.,ka Casina in Trotusa, a je ! bil odbit. Sovražni oddelki so poizkušali {ofenzivo pri Radulesti, 10 vrst vzhodno Focsani. a iili je naš ogenj pognal nazaj v izhodne jarke. S tremi polki, ki jih ie podpirala močna artiljerija, ie pričel sovraž-; nik na fronti naših gard od Kotumšali do j Vadeni, 1<> vrst severno Braiie, ofenzivo, j i'otem ko so naše sprednje čete odbile več napadov, so pod pritiskom sovražne premoči Izpraznile Kotumšali.
(Wo1ffov urad proti Reuterjevemu uradu.
Zaradi nemške note nevtralcem.
BEROLIN, 15. (Kor.) S pristojne pouče-jiie strani ie Wo1fsov urad pooblaščen, da i odgovori naslednje na uradna razmatranja Reuterjevega urada na nemško no^o nevtralcem:
Vprašanja in očitanja Reuterjevega u-rada po nalogu angleške vlade, s katerimi naj bi se dokazala krivda Nemčije na izbruhu vojne, niso iu nikomur več nova. So pač iste fraze, ki so bile že zdavnaj opo vržene.
Mi stavimo nekoliko proti vprašan j: Ali | ni izjavil Grey, da se odreka ideji konfe-j renče, če se posreči Nemčiji, da pripravi Avstn.--Ogrsko do direktnih pogajanj z Rusijo, in ali se ni to posrečilo trajnemu prizadevanju Nemčije? Ali ni biia roiiud-ba razsodišča isli dan, ko je Rusija mobilizirala proti Avstro-Ogski, zaveznici Nemčije, katera i i ie po p«'>odbi dolžna! pomoč, namisel, na katero je mogla Nem-! čija odvrniti !e tako, kot je odvrnila?
Ali ni angleški veleposlanik v Petro-! v.radu že 25. julija svaril Sazonoviga, da i n.ij se ne odredi mobilizacija, ker sej Nemčija ne mogla zadovoljiti s protimo-bilizacijo, tein\reč bi morala takoj napovedali vojno? Ali ni grof Pourtales istega povedal Sazono-emu? Ali ni bilo v moči Angleške, da bi se bila izognila vojni, in ali ni rajši porabila priliko, da je padla po Nemčiji, ko je Grev odklonil nevtralnost, četudi bi bila Nemčija garantirala nevtralnost Belgije ali nedotakljivost Francoske in francoskih kfdonij. Ali ne govori odtod in iz odločnega upiranja Angleške, da bi sploh spoznala pogoje, pod katerimi naj bi ostala nevtralna, absolutna napadna volja Angleške? Ali se ni Rusija ro izvršeni mobilizaciji zahvalila Angleški na odločnem postopanju Angleške napram Nemčiji J
Zakaj molči Reuterjevo sporočilo o Angleški« kjer so angleški častniki iz same-' i£a veselja do ubijanja streliali nedolžne j Irce brez vojnega sodišča ? Ali se Angleži j ne spominjajo koncentracijskih taborišč j tekom burske vojne, kjer je poginilo tisoče nedolžnih burskih otrok? Ali angleška > vlada ne ve, kako veliko število Burov še j -edaj misli o \>ig!eski?
Ali bo au&leški vladi neznane razprave j v dumi o postopanju s tujimi narodi na; Ru>kem? Se pred kratkim je dejal ruski j poslanec Cenkeli v dumi, da se je Cesto | govorilo z govorniške tribune v dumi, da je ruska vlada tekom vojne kršila vse človeške in božič zakone glede cele vrste i narodov? Ali niso bili - o neizpodbitnem | pričevanja članov ruske dume po nedolžnem obešeni nt številni ži.iie iz Rusije iii d i smrti mučeni mohamedanci v Kavkazu ?
Ali niste Angleška in Francoska pod hinavsko krinko zaščitne vlasti stavili ne-odv isni Grški zahteve, ki daleč prekašajo
| zahteve, ki jih je svoj čas morala Avstro-Ogrska staviti Srbiji?
Kar se tiče kolonij, je Nemčija vse svoje dobila potom mirnih pogodeb in ni zakrivila takih krivd, s kakršnimi ste obremenjeni Angleška v Indiji in Francoska v Maroku.
Ali more dokazati Angleška, da ie Nemčija pred napravo angleškega ininišča v Severnem morju poingala mine drugje, kot ob nemških in angleških obalih in ob dovoznih potih v angleška pristanišča, posvariv§i prej primerno nevtralce?
Ali ni nemška p< dvodniška vojna samo v rače valni ukrep • -oti angleški sestradal-ni politiki?
Ali je na Angleškem neznano, da je bil Pariz trdnjava, ki u je Nemčija oblegala pravilno po vojnih zakonih?
Ali ie na Angleškem znano, da so ruska ujetniška taborišč i, v katerih je tekom vojne žalostno poginilo veliko tisoč nemških ujetnikov. . Fočkih samih 17.000? Ali se ve v Evropi, da so v marsikaterih ujetniških taboriščih trupia mrtvecev zmrznjena skladali v skladalnicc pred taborišče ?
Zakaj omenja sicer Rcuterjevo sporočilo slučaj »Lusitanijcv, ne pa pegromov v dohannesburgu, Londonu in Moskvi, slučaja »Baralonga c, slučaja »King Ste-phena , slučaja ustrelitve nedolžnih nemških trgovcev v Maroku in umora uradnika nemškega veleposlaništva Kettnerja vpričo in ob odobravanju ruske policije?
Zakaj se ne bavi angleško časopisje z angleškimi ponudbami glede Belgije v letu 1887? Ali se izogibajo priznanju, da angleška vlada pozna dvojno razlago mednarodnega prava, kakor je pač ena ali druga koristna njenim interesom? Zakaj se je na Angleškem prepovedala objava belgijskih poslanisi iii poročil o obkrože-va'ni politiki Angleške?
Ali se sramujejo svojih lastnih dejstev?
Zamenjava prvega in dr-jgega vojnega posojila.
DUNAJ, 16. (Kor.) Poštni hranilniški urad objavlja sledeče: Sijajni uspeli petega vojnega posojila in naraščajoče pov-7 »^pT-miV nr>	fflavničLtili vrednostih
a bila finančnemu ministru v povod, da nudi lastnikom prvega in drugega vojnega posojila priložnost, ua zamenjajo svoje /aHadne liste proti novo izdanim zadol-ž niča m štiridesetletnega amortizacijskega j jtega vojnega posojila. V odloku, na--lo\ Ijenem na poštno-hranilniški urad. so pog'.ji za irmorlavo določeni sledeče: 1. Sprejemna vrednost za prvo posojilo znaša <;V(>0 i*i za drugti v*( jno posojilo 94'75 2a 1«> K nominale. dočim so proračunje-i;i -if» letni zakladni listi na K za 101» j K n. rniiiale. 2. Gkde podelitve in i>iači!a! vojnega davka za peto vojno posojilo ob-j s-.ojcče ugodnosti ie treba uporabljati tudi i I / r i zainenjalnih operacijah.'3. Iz kurznih razlik po komadnih obrestih nastali zne-| ski se povrnejo v gotovini, pri čemer so i proračunjene komadne obresti z zneskom [ 92 vinarjev za 100 K nominale j i vega vojnega posojila in 90 vinarjev za ino K nominale drugega vojnega posojila. Za-menjavanje se prične 20. januarja in sej konča koncem februarja 1917. Pri prvem i vojnem posojilu so bili izdani le kratkoročni zakladni listi iti radi tega so tudi osebe in korporacije, ki so dajale pred-iiosi trajnemu posojilu, subskribirale te zakladne liste. Od teli lastnikov je pričakovati. da se bodo radi poslužili te izme-iijalne priložnosti proti dolgoročnim zakladnim listom.
\Vilson sg izjavi o notah obeh vojujočih se skupin.
LONDON. 16. (Kor.) »Central Nows-* P«/rVč«j« iz \\ ashingtoiia, da namerava V\ ilson v izjavi zavzeti stališče napram ' obema izročenima mu notama. Hoče se pa pri tem ozirati na stališče kongresa, od katerega bo odvisna odpošiljatev izjave obema skupinama vojujočih se vlasti.
Veaizelosova odredba v Solunu.
SOLUN. 15. (Kor.) Narodna vlada ie i sklenila, da se vsaki nevpoklicani osebi naloži poseben davek.
Bolgarski glasovi o odgovoru entente VVilsonu.
SOFIJA, 15. (Kor.) Bolgarsko časopisje razpravlja mirno o odgovoru entente na VVilsonovo noto in opozarja na nesoglasja z resnico in dejstvi. Organ sociialistov »Narod pravi: Odgovor pri milijonih duš ne bo iztrebil želje po miru, do katerega ne more biti več daleč. Organ ljudske stranke piše: Sedaj je vprašanje, ali bodo hoteli Amerikanci napraviti zadnje korake v prilog miru. Mir bo prišel sam od sebe, ako Amerika ustavi izvoz v dežele entente. Vojaški organ »Vojeni izvestja« piše: Na to nesramnost in te grožnje, ki izdajajo načrt razkosanja naše domovine, bomo odgovorili z mogočnim glasom vseh generacij, ki so sanjarile o svobodi in narodnem zedinjenju. Oficijozni »Echo de Bulgarie pravi: Nota je zadnje sredstvo za boj. Vezi, ki nas spajajo z našimi zavezniki. postanejo nerazdružljive. Vojskovodje zaveznikov so zapet prevzeli mesto. ki so je za trenotek prepustili diplomatom. Sedaj imajo besedo zopet topovi.
Cesar Viljem kralju Ludoviku.
MONAKOVO, 16. (Kor.) Nemški cesar Viljem je poslal bavarskemu kralju Ludoviku sledečo brzojavko: »Zahvaljujem se Ti najiskreneje za izraze ogorčenja nad sramotnimi načrti naših sovražnikov in za trdni sklep po nadaljevanju nemški domovini vsiljenega eksistenčnega boja do zmagovitega konca, ki navdajata Tebe in Tvojo A esto Bavarsko. Sveta jeza, ki na-polnuie v teh težkih usodepolnih dncli prsa slehernega Nemca bodisi v palači ali koči. bo še bolj ojačila nemško silo in požrtvovalnost. Z božjo pomočjo se bo posrečilo razbiti naval sovražnikov na svobodo in obstoj nemške države in jim vsilili znničljivo odbiti mir.«
Nemški podvodnik v inozemskem vodovju.
HAAG, 16. (Kor.) Uradno se poroča: V nedeljo popoldue je bi! eno morsko miljo znotraj nizozemskega vodovja razkrit nemški podvodnik, ki je vsled megle in plime zgubil smer. Ladja nizozemske preiskovalne službe je ukazala podvodni-ku. naj se z;t>kir.a in počaka na odločitev vlade. Vlada je dovolila podvodniku* potem ko je poveljnik podal pismeno,izjavo, da cel dan ni prišel v dotiko s sovražnimi silami in da navzočnost v ninozemskem vodovju ni sad zasledovanja potom sovražnih ladij, da je smel zopet na odprto morje. Vlada je storila to v razmo-trivanju, da so bile vremenske razmere vzrok nezavedani navzočnosti v nizozemskem vodovju Iz Vliessingena se poroča k temu, da so nizozemske ladje spravile podvodnik zopet iz nizozemskega vodovja.	______
Turška zbornica. /Minister Halil bej o
nemško-turskih pogodbah.
CARIGRAD, 15. (Kor.) Na današnji seji zbornice je imel minister za vnanje st\ a-ri. Hali! bej, govor, v katerem je izvajal: »Gospodje! Veliko delo, ki je je pričakoval narod, je postalo danes dejstvo. Naš mogočni zaveznik, nemška država, je definitivno podpisala pogodbo, katere pogajanja so se pričela pred enim letom in ki postavlja naše odnošaje z nemško državo na temelje skupnosti in evropskega mednarodnega prava. Ta dogodek je. v kolikor se tiče neodvisnosti naše države, velikega pomena za nas. Minister ie opozarjal posebno na neenakost, ki so jo izzvale kapitulacije v pravnem postopanju za pripadnike tujih držav in otomanske podanike kakor tudi na ovire, ki so nastale radi tega na gospodarskem polju. Kapitulacije, je rekel minister, so ostanek srednjeveških običajev. Tako smo sedaj sami po vzgledu neodvisnih dežel in po vzoru pogodb med drugimi narodi glede j ureditev pravnih odnošajev na podlagi enakosti pogojev podpisali pogodbo, ki, se tiče konzularstva, naseljenih podani- j kov obeh držav, obojestranske pravne i pomoči in dolžnosti izročitve. Pred vojno je bila naša dežela izven evropskega j mednarodnega prava. Z odpravo kupiiu- j lacij smo proglasili našo enakovrednost in s podp'isom pogodbe na temelju enako-
________________■ ■ ■ . ■ l IM M M I —————
sti pogojev smo zavzeli sedaj enako mesto med državat!1] in dosegli tako notranjo in vnanjo suverenost. S tem, da sta oba vladarja privolila v podpis pogodbe, sta s prisrčnostjo, ki bo večno ostala v spominu, postavila temelj odnošajev med obema velikima narodoma, ki prelivata kri za skupne cilje in utrdila za večno obstoječo zvezo med obema vladama.
Odnošaji med Ameriko in Mehiko.
NEWYORK, 15. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ameriško-mehikanski komisiji se ni posrečilo odstraniti obstoječih težkoč med obema državama. Bila je razpušče* na. Kljub temu so ameriški člani nasveto-vali predsedniku \\ ilsonu. da naj odpošlje poslanika Fletcherja v Mehiko in .odpokliče iz Mehike ekspedicijo pod pov eljstvom generala Pershinga.
Državna konferenca v Londonu.
LONDON, 16. (Kor.) (Reuterjev urad.) Uradno se poroča: Burski general Smuts, ki poveljuje angleškim četain v vzhodni Afriki, bo zastopal južno Afriko na predstojeći državni konferenci v Londonu, kv.r se ministrski predsednik general Boi ha vsled važnih vprašanj, o katerih se bo razpravljalo v predstojećem zasedanju južnoafriškega parlamenia, kom-.-rence ne more udeležiti.__
ŠnansKi kapitani za oborožen je tre <>\škili ladij.
» BERN. 15. (Kor.) -Progres de Lvon« poroča iz Madrida: Španski ladijski kapitani in brodolastniki kakor tudi delegati mornarjev so na skupščini v Bilbau zahtevali, da naj se z dovoljenjem vlade obo-rožc njihove ladje v svrho obrambe proti podvodnikom s topovi.
General Sarkotič — baron.
BUDIMPEŠTA. 16. (Kor.) Deželnemu načelniku Bosne in Hercegovine, Štefanu pl. Sarkotieu. je bilo povodom ponovnega priznanju < i' nega službovanja podeljeno dedno odrsko baronstvo.
Odlikovanje ministra Pokrovškega.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Car je podelil ministru za vnanje stvari beli orlov red.
Krušne izkaznice na Švedskem.
KOPENHAGEN, 15. (Kor.) >Berlmgske Tidcnde poroča iz Stockhohua: Danes stopi na Švedskem v veljavo sistem krilnih izkaznic.
Stavka mnmcSjskih delavcev v Franciji.
BERN, i5. (Kor.) Glasom »Matiua'- v zadnji!' dneh z nestrpnostjo pričakovana poravnava stavke numicijskih delavcev -še vedno ni izvršena.
^-aMse polifiiiae westL
Čudna žetev vojne in miru! Moravska Orlice - piše: > Mi Cehi zahtevamo nataiij-čnc iti brezpogojne izvedbe veljavnih državnih temeljnih zakonov, veljavne ustave, ua katero priseže mladi vladar v kratkem. Pripravljeni smo dajati državi vse. kar more s pravico zahtevati na tej podlagi in v tem okvirju. Naši nemški sosedje pa so mesto tega v svojem znanem pred-ianjskem velikonočnem programu postavili proti nam svoje enostranske postulate. Da mi Cehi iti z nami tudi drugi Nenemci v tej državi odklanjajo ta program kot nesprejemljiv, je razumljivo samo ob sebi in nikdo ni mogel pričakovati od nas česa drugega. Velikonočni program bi bil za Nenemcc v tej državi — in teh _ je znatna večina — tafio čudna žetev vojno in miru, da moramo strmeti na drznosti, s katero so prišli s tem programom, ga naglašaio in zahtevajo njegovo uresniče-nje; in to vkljub temu, da bi njegova izvedba pomenjala skrajne neprilike in direktno prenrečenje vsakega zaželjenega skupnega dela za preporod in zopetuo povzdigo države, kakor bosta vendar ]\o ^ vojni istotako absolutno potrebna, kot je bil med vojno potreben skupen odpor proti sovražnemu napadu. Mi še sedaj ne moremo prav verjeti, da bi naši nemški sosedje ves ta svoj velikonočni program, 1.1 iz rode k nemškega radikalizma, smatrali iii mislili kot resnega. Mislimo marveč, _ _ ■■ i »i.««_»
PODLISTEK.
sedits,...!"
Roman.
-— Kaj hek: zaropotalo sredi tvoje lvr*e propovedi?
Josipin.i sc »c ozrla po s >bi.
A j. prevrnila se ie kneževa slika, ki »<» je Magda postavila na pisalno mizo.
—	Ali da... veš, da za tvojim mirnim etiom slutim majhen roman. Daj, povej mi. Josipma.
—	iMtiehljala se boš samo, morda ošab-i >. morda porogljivo — pa naj bo. Priboriti si moram svojo srečo, kajti izlahka i*«i ne ptide. vsaj sama ne: ljubim človeka, ki ne spada v moj družabni krog... preprostega učitelja. Bili smo s( >edK'. njegovi starši preprosti ljudje. Rezka po-; rogljivost moje lastne sestre bi ti gotovo
......
j prav rada podala ob prvi priliki sliko ) slabosti njegove matere, ženske, ki se 'spotakne ob vsaki tuji besedi... tako | P r črv i na primer z e sel on g« namesto chaiselonguec.
—	To ne de nič! Saj ti ljubiš sina, in ta gotovo govori pravilno.
—	Sonja, srčna ti hvala na tej besedi. (>, kako dobro tni de: trpim toliko na tihem. Vidi se, da prihajaš ti iz drugih, svobodnejših krogov.
—	In dalje, draga moja?
—	Moja skrivnost je, kar ti zaupam sedaj: Karel študira na moje stroške. Zaslužim veliko s svojim pisateljevanjem. On seveda ni hotel ničesar čuti o tem, iti skoraj je prišlo do preloma med nama — toda ljubi me preveč. Dosegla sem, kar sem hotela, in kakor hitro bo »»doktor«, se zaročim žnjim, pa naj reče svet, kar
i hoče.
—	Bravo! Ti mi ugajaš, ker si značaj.
in me zanimaš. Ne razumem več, da si se mi mogla zdeti grda! Dovoli mi, da nekoliko izboljšam tvojo vnanjost, tvojo o-bleko.... in videla boš, da te bo ljubil še bolj!
Rdečica nejevolje je udarila Josipini v lica.
—	Prosim, pusti te stvari. Kakor se mi zdi, ne razumeš čisto nič našega čustvovanja in pojmovanja. Mi ljubimo bolj duševno ni ne potrebujemo sredstev, ki dražijo čutila, da bi netili nedolžni ogenj ljubezni.
Sonia sc je nakremžila.
—	Ne morem si prav predstavljati, da bi bili moški, ki bi ostali zvesti neznatni ženi, in da bi bile ženske, ki bi ne znale svojih prednosti postavljati v najboljšo luč.
Stopila je pred zrcalo, občudovala svo-1 jo lastno lepoto In dejala potem, napol o-] krenjena:
—	! epota je moč. lepota je vse!
—	Ali tudi sreča. Glej, midva oba, moj Karel in jaz. nisva lepa, in vendar vidiva drug v drugem najlepše.... ali to ni sreča?
—	To je vaša sentimentalnost!
—	O Sonja, saj je bila tvoja mati tudi naša, in zato upam, da boš tudi ti še čutila po naše.
—	Ne, ne, nikdar!
Smeje sc je stekla v spalnico in začela urejevati svoje stvari.
« C C
Bilo je prihodnje jutro, in gospa tajna svetnica je brisala v salonu prah. Bila je videti nekoliko razburjena, kajti od devete ure dalje ji je njeno mirno jutranje razpoloženje že motilo neprestano zvonjenje njene ruske netjakinje. Poleg tega pa šc Ivankino čemerno lice... kako sc pai konča ta stvar. Zdrznila se ie, kajti
pozvonilo je zopet, toda tokrat ob vratih
v salon.	, _ Ivanka! — je zaklicala skozi vrata;
— kai pa ie vendar?
—	Takoj pridem, gospa svetmea! Cez nekaj minut je vstopila Ivanka.
_ Za najmilostivejšo gospodično je
prišel krasen šopek cvetlic. — Šopek... za... koga?
—	Za gospodično Cigirinovo, go>pa svetnica.
—	Za mojo netjakinjo... zakaj sc pa izražaš tako visokodoneče? Saj veš, da nimam rada tako.
—	Milostiva gospodična mi je zauka-zala včeraj, da moram vedno reči tako.
—	'1 ako____no, potem pa povej tudi
Minki. Želim miru, saj veste----toda kaj
je s šopkom? Saj vendar lic pozna tu ni-
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST- štev. 17.
/
V Trsfcu, dne 17. januarja 19»7.
da je taktičen okret po pravilu: zahtevaj vse, da nekaj dosežeš!!
Stranke pri ministrskem predsedniku.
Te dni se je poklonilo ministrskemu pred- j sedniku. grofu Clain - Martinicu. odpo-1 slanstvo nemškega >Naticm-dverbanda«,, ki je gospodu grofu predložilo svoje zelje i in zahteve. V izdanem komunikeju utamo; splošno frazo, da vtis ni bil neugoden, — j Potem pa priznavajo, da se grof Clain-, Martinic ni spušča! v podrobnosti, marveč j d i ie po-asnjeval ie glavne točke svojega pn^rama. Odpfrslanstvo da je dobilo vtis j du »e g. ministr>ki predsednik glede i tci lelinih potez svojega programa na jasnem, ni pa še proučil podrobnosti dcU| ki sc nanašajo na novo uredbo stvari v! Av-triii. kar pa da se zgodi v kratkem.! Ali. tudi ta nemški komunike sc ne odlikuje z jasnostjo. Nekoliko besed, a kon-j kr n-" a ni Gospr>d minister iili ie pustil v _nejasnem. Ne doznajemo torej ničema r. k.:r bi nas opravičilo ne k neugodnim, j ne V i: ugodnim sklepom. — Grof Clam-v ^ je sprejel tudi r jp članstvo »Ćc-i iki zveze - Izdani ko uunike pravi na. kratko, da so med drugim, razpravljali iu-, di o * klicanju parlamenta in izpremenibi , a. Kaj je vsebovalo tisto dru-j ^ . kar bi nas bilo morda v prvi vrstit zanimalo, o tem tudi ta komunike nima, besede. Kar nam torej ostaja, je slej ko. I l tj _ ćakanje! Saj dolgo itak ne more j trgati. Kvjrte bedo morale skoro na mi-1 zo ii igra sc začne, da bomo^ideli. kdoj b i partner g. načelnika sedanje vlade.
Slovani in Remci u Austriji.
MorJa ne ugaia marsikomu, morda se; zdi komu brezkoristna. ali celo abmna in. smešna, a ni izključeno, da je kje tudi takih političnih posebnežev. (čudakov no-: Ccmo reči), ki si pripisujejo največjo mo-| dr -t. cinatrajoč sebe za prave pravcate \ >evcdeže. ki vse bolje vedo in znajo, in j ki -c iii*! naša taktika (saj smo v časih I taktike in strategije) zdi — dolgočasna.
Ali tudi mi imamo svojo glavo, ki misli j in ngiblie (bodi že pravilno, ali krivo) in i K r. J.j govori o tem in dokazuje, kar sej jej r lastnem naziranju in uverjenju zdi: potrebno.
In naše r.aziranje in uverienje. ki nam j K ne more izpodbiti noben argument in i tudi nobeno zbadanje in drezanie, je to c?;: nam je ^-edar.ja vojna ustvarila položaj, j pred kakršnjim še ni st;;Ia naša monarlii-ja. da bo morala fc-ta začeti s povsem j novim življenjem, da bo morala postaviti i Stoje notranje poiitične razmere na pov-1 se; a nove i llage. da b morala iz temelja i preurediti svojo notranjo uredbo. — A; to zahteva, da naša država, ker je že država \eč narodnosti in ker ne more nc-i bena T!a odpraviti tega dejstva, računaj s 'cm pri svojem preurejanju, ker le takoj >e izvrši v čim večjo nje korist. In ker je j na v država — država nacijonalno vzbu-l jenih, zavednih in samozavestnih naroden. f.i«-ra vsakdo, ki res ljubi to rr- nar-. želeti, da se nje preuredba. nje po-; i taienje izvrši tako. da bo struktura nje l .nega življenja v skladu z nie nc-rclnostuo strukturo, to je, da bodo vsi j narodi m-.'gli živeti v njej zadovoljno in v j miru med seboj, da se torei u-j * stvari razmerje na p j'agi edino pra\ il-r razumevanja da država potrebuje j Jov, a narodi da potrebujejo države za noju varstvo, v svojo zaščito in v o-- . ranjc svobodnega in neoviranega živ-I .. . razvoja in snovanja. Kajti večna in i;-. rušna je resnica, proti kateri greše1 -—	pevdariti posebno v današnjih
l I W\\ trc: tkih pripravljanja nove; } ' j; ti v državi — tist*. ki tirajo pretiran kult države — pretiran v tem, da vidi? > le nje korist, ki naj sc zaščiti brez . izt; na Korist narodov! Taki i i "-	' »br.i čl' veku. Ki bi iz sa . e-'
g,. > aiiu i rt J smrtio šel tja. skočil v morje in se pi b [i!! "v arovati hočejo ko-\ t -t "države na način, ki to korist — ubija! i P ^. b':;ijn. da država rii radi sebe, ni! sni er sam za-sc, ampak je le oblika, v kateri se grfevo število ljudi (pri nas v Avstriji nare Jov) zdru žuje, da imajo v njej varno zaščito! A iz tega sledi, velika I resnica, da mora država z vsem svojim! i	rn stre neti za tem ciljem, da1
hod v*i nje sestavni d2?» imeli interes na nje obstanka!
\ tem smislu, za la vc'iki cilj se mora: eržava preurediti! Ker pa resni in računa-; joči Me vslkdar račnafe* s tem. kar jej i i ker ::i ir.o dejstvo, ki je ne moremo re < aviii ne iz* remenitl. da so namreč! Ne. :cl ui -20čen faktor v političnem življe države, da bodo in»eli zato tehtno1 b. cdo i ri reševanja na!' g, ki sc stavljaj«! držav i. posebno pa pri nje rrcuredbi v narodnostnem pogledu, zahteva koriš* aa-| roilov. da posvečajo nemški politiki in j i : .e p Javcm največjo in neprestano
r i' nin'
Na. ineJ Nemci vre sedaj in to vrvenje ?•; ravlja r.a da?i pojave, ki so za druge narode \ znemirljivi v najvišji meri, ako bi se uresničili, ogrožali rjiii naciionalni c* s" . sadove težkega uela iti truda de-t. t ij za svoj obstanek in svoj napredek. Doli iost naša je, da govorimo danes to :a ves g!as in kličemo v svet. da ho-^ ! raniti svejo kožo. z zobmi in noht:! Dolžnost naša je, da pmvlM z vso odločnostjo tud, : a adreso onih tam gori, da 1 i vs; '.o enostransko — na korist le ene m.r osti — reševanje avstrijskega probio:, a ubijalo tudi ž.ivljenski interes dr> zave!
Če smo gori rekii. da je pretiran kult države zgrešen in poguben, pa pravimo tu. da je v državi s tako narodnostno Mrikturo. kakršnjo ima naša Avstrija, tu J p»et?ran kult lastne narodnosti poguben, da je — kakor ie to naglašal neki znamenit članek v praški ■Union« — naravnost uemoraien. _Ne krivimo nem-
škega naroda. AJi zahteve, ki jih stavljajo izvestni nevredni njega predstavitelji, so] res direktno nemoralne, ker bijejo v obraz j naielementarnejemu čutu pravičnosti, ker( so izbruhi megalomanije, pohlepnosti po gospodarstvu, ekscesi najskrajnele na-cijonalne sebičnosti, in ker so tudi v za-smeh — državnim zakonom! A ti so podlaga državi, na njih sloni država- Odtegni iej to podlago, pa bo visela v zraku. Ju-stitia regnorum fundamentum — je zapisano na cesarskem dvoru na Dunaju. \ir pravice pa ie v državi, v nje zakonih!
Zato je članek v že omenjenem praškem listu izpregovoril znamenito besedo, rckši. da zahteve izvestnih nemških pretiran-cev kažejo konjsko kopito »satana narodne despocije Despocije zloduha pa zavedni narodi ne prenašajo, si ne puščajo vsilili takega gospodstva! Nemoralne so torej tiste zahteve žc zato, ker morejo vzbujati le nove vulkanične konflikte, a izdaialskc so na interesu države, ker — kakor to ugotavlja tudi nemški profesor! Forster — izzivljajo nevarnost sovraštva' v časih, ko država potrebuje pred vsem 1 miru in harmoničnega razmerja med svojimi sestavnimi deli!	. j
Če torej opozarjamo na nevarnost izvestnih programov za koristi narodov in države, ne govori iz nas — kakor menijo.; ali pa podtikajo naši nasprotniki — nikak naroden šovenizem. ali antagonizem. Mi nc sovražimo Nemcev, ker bi pisali nai-žalostncje izpričevalo samim sebi, ako bi mrzili tak kulturen narod s tolikimi zaslugami za napredek človeštva. Pobijamo le grde izrastke njegovega političnega i življenja. Borba naša gre za uresničenjem; resnične želje, da bi se v vseh delih nemškega naroda, izlasti pa pri njega političnem vodstvu, mišljenje in čutstvovanje g!ede nas Slovanov evolucijonirala, da bij namesto pretiranega kulta lastnega naro-| da stopila izčiščena in prosvitljena ljube-; zen do sanfega sebe. združena s spoštovanjem do drugih narodov! Mi želimo ži-! veti v miru z nemštvom v naši državi in nikdar ne bomo odrekali Nemcem cene, j ki so si jo pridobili z delom na p^lju elo- j veške kulture. Mržnje do Nemcev ne poznamo; grde izrastke, ki jih izvestni sluge, satana narodne despocije hočejo presajati v njegovo politično in čutstveno življenje — to pa bodo Slovani v državi pobijali, kolikor bo Jo le segale njihove moči.
i
Po naročilu c. in kr. 5. armadnega po-veljništva se občinstvo ponov no opozarja, da sc ne smejo razpošiljati niti v inozemstvo niti v zaledju razglednice, na ka-, terih so slikane krajine ali predmeti iz neposredne bližine vojne črte, n. pr. mostovi, viadukti, kolodvorske naprave in vo-; jaška poslopja.
Ta prepoved vendar ne zadevlje raz-j glednic iz Trsta, na katerih so naslikana posamezna poslopja, ali ulice ali spomeniki notranjega mesta.	,
Istodobno sc objavlja, da sc je dvignila cenzura, /a pismene pošiliatve v Nemčijo in v za-edene dežele samo v zaledju, ne pa tudi v ožjem vojnem območju, zato se morajo tu oddajati na pošto še vedno odprta pisma.
Trst. 16. januarja 1917.
C. kr. namestništveni svetnik:
Schneider 1. r._
^»roir^sMsPMi stvari«
GOVEJE MESO.
Prihodnje razdeljevanje govejega mesa sc bo ta teden vršilo v nede!'^ mesto v četrtek, kakor po navadi. _
Domaće vestL
Praški > Narodni Li?ty« navajajo v svoji nedeljski številki pod naslovom »Jugoslo-\anski glas o vzroku spora v češkem konservativnem veleposestvu - zopet naš list in naše pripombe k izjavi kneza Win-discn-Graetza v mesečniku »Das neue Oesterreich ter'dobesedno navajajo naše ' -v.de, da so dotlej. dfltJer so zavrta vrata parlamenta, zaprta tudi usta voditeljev češkega naroda ter češkega in vseli drugih avstrijskih narodov iu da bi marsikaterega žalostnega dogodka ne bilo, če bi se ne bila brez potrebe, brez pogleda v bodočnost zaprla vrata parlamenta in usta avstrijskim narodom in njihovim vo-diiel'em. — Ha. tako smo pisali, in v za-doščenje i:im je. di odmeva naš glas preko o/je naše domovine v široki avstrijski slovanski in neslovanski svet, ka-;/(,;■ našt) trdno voljo, da hočemo kot ena-r. vreden In enakopraven činitelj sodelovati v snovanju bodočnosti naše niunar-i
ilijC.
C. kr. okrajno sodišče kanalska in goriško t ričneta s 15. t. m. poslovati v pol-i nem obsegu svoje pristojnosti v Ljubljani, v poslopju c. kr. ljubljanskega deželnega sodišča, II. nadstropje. Za občine Čopovim. Trnovo, (irgar, Avee, Kal, Lokovec, f^.ii!jš:ee in za one po sovražniku nezase-idene dele občin Kanal in Heskle se bo ,i?to.časno obdržal vsake tri tedne v Lo-kovcu po en dan kot uradni dan.
Mestni cestni upravi. Prejeli smo: Upoštevajoč razmere smo delj časa molčali in trpeli, upajoč, da cestna uprava sama kaj 'ukrene. Zadeva jc ta-le: Cest od Boro-| evićeve ulice proti Greti in osobito ploč-
k ic v zelo slabem stanju. Lanjsko leto j so popravili cesto in na pločnik napeljali j cestno blato! Pričakovali smo, da se bo to pokrilo z gramozom, kar se pa ni zgo-| dilo. Ako pomislite, da ie cesta polna blata, pločnik (en sam) pa puln blata in vode, si lahko predstavljate, kako človek izgleda, osobito ako ga zasači v tem blatu avtomobil, ki drvi in blati, da je groza! Poreče se, naj se ljudstvo poslužuje spodnjih ulic. Res, spodaj jc boljše, a stopnjice
z Grete v ul. Tor S. Piero so v takem stanju, da si človek prav lahko polomi noge! Cestna uprava naj bi nemudoma dala posuti blatni pločnik iznad rojanskih obokov do Podgrete; naj bi dala popraviti omenjene stopnjice in napraviti kamenit prehod iz klanca S. Fortunato preko ul. Šalita di Gretta. Sploh pa bi bilo treba vso to cesto posuti nanovo, ker je vsa razorana od deževja in vozil. Tudi naprej od Sal. di Gretta je gretarska cesta v zelo slabem stanju. Priporočamo takojšen ogled, in ako ni možno urediti vsega, pa vsaj najnujnejše.	Gretarski II.
Kedaj bo konec? Pod tem zaglavjem piše »Slovenec : :>Zadnji čas je »Edinost -objavila prošnjo na tržaški ordinarijat, opozoreč na nedostatek, da razglašajo mestni župni uradi vse notice, namenjene vernikom, edinole v laškem jeziku, s čimer se dela kričeča krivica župljanom slovenske narodnosti. Gotovo je sprejela cerkvena oblast z zadovoljstvom to opo-zorjenje. Minolc dni so župni uradi priobčili božična cerkvena opravila v mestnih cerkvah zopet edino v laškem jeziku. Ker smo prepričani, da tega ni zakrivila cerkvena- oblast, ki je brezdvomno pravična, in smo uverieui, da teli krivic cerkvena oblast ne odobruje. mislimo, da se ne motimo. če javno pribijemo nepokornost župnih uradov, ki so grešili prvič proti prvi zapovedi, ki je ljubezen, drugič proti pravičnosti, ker delajo krivico enemu delu vernikov, tretjič proti pokorščini, ki so jo dolžni ordinarijatu. Zato zopet opozarjamo cerkveno oblast na ta nedostatek ip jo prosimo, da vendar enkrat stori konec tej dvojni meri. Zakaj če se te razmere ne izpremene, kdo bi mogel zameriti vernikom, ako bi si ustvarili sodbo: poštni, finančni in drugi državni uradi nas spoštujejo, tudi mestni magistrat, edinole župni uradi nas zapostavljajo, torei....«
Klic ena pomoč za civilne ujetnike na Angleškem. Nujen klic na pomoč prihaja iz angleških koncentracijskih taborov kjer naši rojaki že tretje leto žalostno životarijo in so odrezani od vsega, kar dela življenje življenja vredno. V dveh ujetniš-kih taborili v Londonu, na otoku Peel z ilovnatim svetom, na otoku Man, v zapuščenih delih Anglije in škotske, v Malti, Egiptu in na Berundskih otokih, v Indiji in na Ceylonu so internirani tisti avstrijski civilisti, ki so se kot pijonirji naše trgovine ob začetku vojne nahajaii v območju angleške oblasti in kier medli nad polovica n j ili brez vinarja in navezani le na hrano in obleko ujetnikov. Postopanje od strani Angležev, znano že po njih kolonijalnih vojnah, napravlja iz tabora zapor in bivanje tam neznosno — in to tembolj, ker so darovi iz domovine Ie redki, ki naj blažijo trdo usodo internirati cev, dočim so nemški civilni interniranci deležni obilnih milosrčnih darov. Zato je nujno potrebno, da nasi rojaki izvedo, da I sočutstvujemo žnjirni radi njih trde usode. Nc gre za velike prispevke za poedinca, ; marveč za zboljšanje perila iu obuvala in podobne življenskc potrebe, ki jih ne dobivajo, ampak si jih morajo preskrbljati. i Razun denarja prihaja tu le direktno pošiljanje knjig — pa tudi ne nemških — v 1 vpoštev in je s pripomočjo centralne iz-1 kazne pisarne že uvedeno. Darove je po-! šiljati upravi tega lista, le na poštnohra-I niUiični račun št. 155.512 za Avstrijce, ki i so brez sredstev v angleških ujetniških I taborih. Oglašamo se torej s prisrčno j prošnjo, da se našim na Angleškem, in v kolonijah interniranim civilnim ujetnikom j — skoro 4000 revežev prihaja v vpoštev — naklonijo srčni milodari, ki se jim do-i pošljejo potom amerikanskega poslaništva ' in ki jih to razdeljuje v sporazumu s posebnim avstrijskim pomožnim odborom ujetnikom. Pod častnim predsedstvom prejšnjega poslanika v Londonu, njeg. ekseelence. gospoda grofa Mensdorff-Po-; nillv-Dietrichstein, in njene ekscelence, gosoe Ernestine .p!. Spitzmuller sc je na Duiiaju — I. Dominikanerbastei 4 — u-I stanovil po vladi avtoriziran pomožen od-hor, ki je do sedaj nabral okoli 18.000 K. Med drugimi je naklonila njena cesarska Visokost gospa nadvojvodinja Izabela, znaten dar za to akcijo. Nedavno sc je ! moglo ministrstvu za vranje stvari, v roke prvega sekcijskega načelnika barona Machio, izročiti 10.000 K kot božičen dar za mctnikc. Pri velikem številu ujetmkov pa je pomisliti, r.a koliko glav sc razdelja ta svota. Do nedavno je moralo dunajsko dobrotvorstvo poskrbeti za vse in še le seda? sc ie začelo misTii na to. da se z I osnutjem podružnih odborov, v deželnih I glavnih mestih pokaže sočutje celih pokrajin. Ker so ujetniki iz vseh delov Avstrije, bi bilo naravno, da bi se udeleževala vsa Avstrija in se je nadejati, da j stvar, ki se nas tiče vseh enakomerno. ' tudi naide povsod enakega patrijotienega odmeva. — Elza Gabrijela pi. Emperger.
Boj za tobak. V včerajšnji domači vesti {pod tem naslovom je bil omenjen tudi 'neki >tajinstven« občni zbor »društva to-! bakarnariev«. Glede te stvari smo dolžni občinstvu nekoliko pojasnila. Ko se je namreč ustanovilo društvo tobakarnarjev za Trst in okolico, se je z ozirom na to, da je bila pač večina tobakarnarjev- Slovencev, uvedlo v društvu dvojezično po-| slovanje. Oba jezika, italijanski in sloven-ski, sta bila enakopravna, pravila so bila j italijanska in slovenska in odborniška ! mesta so se tudi enako porazdelila med pripadnike obeh narodnosti. Predsed-ništvo je bilo v italijanskih rokah, podpredsednik pa je bil Slovenec. Raznim prenapetežem italijanske narodnosti pa ta dvojezičnost ni bila všeč in rovali so in rovali toliko časa, da so na onem »tajin-stvenem« občnem zboru, za katerega večina slovenskih društvenikov in celo od-j bornikov niti vedela ni, odpravili slovenščino iu Slovence iz društvenega odbora. I To se je zgodilo žc tekom vojne in celc
že po italijanski vojni napovedi. Članom društva obeh narodnosti tako ravnanje nikakor ni bilo prav in to tem mani, ker je zaradi vojnih dogodkov ostalo društvo v resnici brez vodstva. Predsednik je odšel k vojakom, odborniki so se večinoma odrekli odborniških poslov, pomrli itd., nekaj funkcijonarjev pa je »odbor « celo »izključil« iz društva, ker so zahtevali reda. Ta »odbor«, v katerem sta imela glavno besedo gg. Busolo in Giraldi, ki pa po veljavnih društvenih pravilih niti ne moreta biti člana društva, ker nista lastnika tobakaren — prvega mati in drugega hči ste lastnici tobakaren, in more po veljavnih pravilih zastopati Ie mož ženo, pri volitvah itd., a ne more nikdar biti sam izvoljen — je na onem tajinstvenem občnem zboru tudi izpremenil pravila, ki pa jih namestništvo ni potrdilo. Ta občni zbor je j bil nepravilno sklican in so torej sklepi neveljavni. Gg. Busolo in Giraldi torej ni-j mata absolutno nobene pravice, da bi za- i stopala društvo, ki so je v ostalem z ozirom na vse te nepravilnosti in nezakonitosti pustili na cedilu tudi društveniki. Po veljavnih pravilih imajo pregledovalci računov pravico sklicati izreden občni zbor, če jim ne ugaja poslovanje odbora. Ko pa se je to hotelo storiti, »odbor« ni j hotel dati pregledovalcu računov niti za- j pisnika niti imenikov na razpolago in je končno, da se ga iznebi, dotičnega pre-gledovalca računov izključil iz društva. Njegov slovenski pismeni protest po več kot enem letu še ni rešen, kot tudi po več kot enem letu še ni rešena pritožba, podpisana po kakih 60 članih in vložena pri pristojni policijski, oziroma politični oblasti. Če vladajo take razmere pri tobakar-narjih, potem se ni čuditi, da tudi prodaja tobaka ni v redu. Zato je pa tudi res nujno, da c. kr. policijsko ravnateljstvo, oz. namestništvo, \ reši one pritožbe
K prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov so pripuščeni pod obstoječimi pogoji vojnopoštni uradi 378, 389 in 397. iz istega prometa izločen pa voinopoštni urad 429.
- Tržaškim vinogradnikom. Ker vsled razmer sedanjega časa ni mogoče dobiti žvepla za zatiranje bolezni oidium na trtah, je c. kr. ministrstvo za poljedelstvo določilo, na podlagi ugodnih uspehov, katere je imel g. Bolnislav Skalickv, vpo-rabliati za zatiranje te bolezni natrium-thiosulfat. V to svrho jc pokupila družba za kemične in metalične izdelke vso zalogo lega sredstva v tovarnah. C. kr. poljedelsko ministrstvo je zaprosilo splošno zvezo avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, naj natriumthiosulfat. katerega zovejo tudi »saloidin^, spravi v kupčijo. Cena v Trst postavljene te snovi bo približno 92 K za 100 kg proti plačilu naprej brez odbitka. Z ozirom na majhno zalogo »saloidina« je ponudba neobvezna, in i vsled tega nujno priporočamo vinogradnikom. naj takoj naročijo pri svojih zaupnikih ali v uradu »Tržaške kmetijske družbe«, Dunajska ulica 10. L, seveda proti plačilu naprej. Potrebovala se bo prilično ista množina, kakor galice. Naročila po 25. januarju t. 1. bodo najbrž prepozna in se jih bode pogojno sprejemalo.	Tržaška kmetijska družba.
Pouk iz Nemčije. Župan v Hamburgu dr. \Valli je imel nedavno nagovor na mestne korporacije, v katerem je naglašal potrebo in opravičenost, da se v javnih uradih poverjajo mesta tudi soc. demokratom. Naglašal ic krivičnost sedanjega volilnega reda sosebno zato. ker jc v sc-danji vojni delavstvo zvesto vršilo svojo i dolžnost do domovine. Pri tem pa je iz-' rekei besede, ki se dajo koristno aplicirati | tudi na sedanji politični položaj nas Slovencev in na potrebe, ki nam J i 11 iinponi-'rajo sedanji dogodki. Rekel je: Kdor bi po izkustvih vojne provzročil ločitev našega naroda v dva sovražna tabora v tisti osiresti, ki je bila P^ed vojno, zagreši; bi se na težek način na nemškem narodu!« : Mislite si namesto nemških meščanskih i.i ! socijalistične stranke naše slovenske li-!beralce< in ; klerikalce . pak veljajo bese-|de hamburškega župana tudi za nas. Tudi ; pri nas jc divjal strankarski boj z vso o-'strostjo, ki ni dajal pardona niti nasprotni stranki, niti poedincem v njej. Kdor bi ho-i tel — tako sc da aplicirati pouk iz Nemčije zopet izzvati prejšen boj s preišnjo oj-| širino, bi se hudo pregrešil na slovenskem narodu!! — Hamburški župan pa ie cial i pouka še na drugo stran. Obsojal je vsako majoriziranje manjšine. To velja za vse 1 ti^te, ki se klanjajo pred malikom večin-! skega principa — seveda le tam, kjer < imajo oni večino, oziroma moč v svojih rokah — in nc priznavajo manjšini nikakih pravic! Gospoda hegemoni na Stajarskem, Koroškem iu tudi v našem Primorju —: kjer sieer nimajo večine, pač pa so imeli j moč v svojih rokah — naj si vtaknejo ta | pouk iz Nemčije za zrcalo! • Mestna zastavljalnica. V četrtek, 18. t. i m., sc bodo od 9lA> dop. do 1 pop. in od j 31,0 do b pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlomodrc listke serije 137 in sicer od št. 12.601 do št. 13.800.
Kdo ve kaj? Vojni ujetnik Ivan Fiegl. Ribinski pristan, gubernija Jaroslav, bi rad izvedel, kje se nahajata njegov oec Andrej in mati Uršula Fiegl, ki sta prej živela v Gorici, Veliki trg št. 12. Kdor kaj ve, naj blagohotno sporoči na gornji naslov.	____
Podpisi 01 V. volno posojilo. - 39. Izkaz.
Trgovska in obrtna zbornica K 100.000; dr. Iv Auspitzcr, Gizela Auspitzer po K 50tisoč; N. N. 40tisoć; uradniki družbe za izrabo vodnih sil \ Daln:iiii K 15.600; Marija ZckolI K 12.000; dr Gvidol Dolschein, ces. svetnik Kvcen Purkardho-fer, gostilna A. & A. Bosak po K lOtisoč; Kma Seitncr-Bachschmid K 8tisoč; Odbor za postavite/ spomenika Njcg. Veličanstvu cesarju Franci
Jožefu 1. 7tisoč; Robert Pattay, Teodor Defratr-cesclii. Trgovska obrtna zadruga, D. (j. Pau?joto-pulo po K Stisoč, N. N., N. N. po 4tisoć K; Ludvik Schrnidt K 2.500; bratje Fresco, dr. Napoleon Pri-ster, Franc Kenžlč. Vekoslav Jogan. Elza Lang-bank, Iv. Prlbac, Josip Jamšek. Anton Kocjančič, Karel Malalan po K 2tlsoč; Iv. Karin K 1.500; Iv. Novič K 1.250; Alojz Reja K 1.200; Andrej Pribao K 1.100; Mihela MedoS, Jak. Margon. Marija Hrc-vatin, Kari Vatta, Anton Kette, Franc Rebec, Tereza Rebec, Ludniila Hribar, Anton AndrejaJiO, Marija Pečar, Ivana Pečar, dr, Karel PerniČiČ. Milena Žagar po K Itisoč: Josip Uerbuc K 600; Marija Kloss (nadalien podp.), Anton Fabčic, N. N., Waltcr Grill po K 500; Marija Kleva K 450; Ana Gerbac, Emil Goineatt po K 400; Mibacl Pi-ščanc, Emil Maniri, Dekliška ljudska šola CMD na Acquedottu po K 300; Marija Kalin. Tomaž Dancu, Jos. Ulian. Marija Zidar, N. N., Feliks Scabar, N. N., Iv. Peitler, zadruga mirodilnićarjcv po K 200; 6 podpisov po K 50 K 300.	__ _ _
DAROVI.
Za CMD podružnico v Rojami so nabrali učenci lVc razreda K 4 2Z\ g. Josip Mislej daruje K 7 namesto honorarja Matiji Lavreučiču za popravo neke ure. Lepa hvala!
Moški podružnici CMD za »novoletnik« so darovali v kavarni Balkan: K 50 a. Zmagoslav, po K 20 Zmagonos in A. Anžič, K 14 Oku in Oki, po K 10 gg. dr. Abraui, Matejčič,. Fr. Kalin, Mihelič, Pin-ter, Candolini, dr. Pretner. K 6 g. dr. Brit-čič, po K 5 gg. dr. Wilfan, Fr. Kovačič, B. Defrauceschi, S. Bartel, A. Zafrcd, Vlad-ko, Wračko, I. Kocijančič, po K 2 > Pohujšanje v dolini balkanski«, in g. Klinar, K 1 g. Schrey. Skupaj K 225. Denar je izro-čen blagajniku. Iskrena hvala!_
CESKO - BIJDJČVIŠKA RESTAVR
CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v; Trstu) se nahaja v ul?ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne postC/ Slovenska postrežba in slovenski jedilni iisti.
HALI OGLASI.
f nnfo fcnlo K i r0, borvano, r<> &
tuliJt liUlC —-SO. bombaž K , volnena po-! krivala K 3 &0. fletenine K 4 —t rabljeno obleko K 2'—, belo volno K T*—, sivo volno K 0-—. Zaloga ulica CJeppa l'J. Nacson.__
f nouem skladišču „Austrla"
mešane cunje od HO stot. do K 1-20, volna od 6-7, bombaž od 5-G, žaklje, žima, Rteklenice In vrv po najvišjih cenah. Via Molino Gracde atev. 38. — Moros novič.
jiOSTsania m preprodajalce.
Kogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnica, mazilo za Čevlje, •lektrična sratiljke, baterije, pisemski papir ko-tirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krama za brado, žlice, razna rezila, roboi. mre-tce za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, oj?le'laU, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patant Kiiopfe" in drugo proda> J,YJ£Oi* LEVI. ulica S. Nifloli
štev. 13 ^ ____—____
ZDRAVNIK
M. Dr. Kcirol Peraicic
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. 11. (zraven
Dreherjeve pivovarne) iu ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in otročke bo«
!exn! fblizu cerkve sv. Antona novega.)
Wm sSohsi m sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
muo Conforti, Trsi, U, Caninanlle 11
Hote! in m ^ala Trsi, ^Eka S- KScoSd 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe.. — Največja čistost. — Cene zmerne.
fcJlMIH
I Trst - Uia Stadion 10 - Trs!
^ Otipu od 8*2 zvežs? mml
j cena: l. vrste K Z. If. vrste K1.
2 OBOZSS&VNiii
Dr- J.	■
v Trstu, ul. Posta vesthie 12, vogal ulice deila Poste.
lEdSrsnf« sobov brez tiufečine. :■:
Plombiranje,
UNETNS ZOBJE.

Stroj za šivanje in vezanje, prav! nemški uzorci.
Seidel & Neumsnn in „Sinosr' Hasi & liassei
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena teta 187!?. —
FRANCESCO BEDHA&
Trst, ulica Campanils s?a 19.