policijski q Leto VII., Ste v. III.
Po&tnina plačana * gotovini.
V Celju, v nedeljo 20. maja 1923«
Posamezna štev. I Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
ttodništvo in upravniStvo; Celje, Strosamajerjeva ul. št. 1, l. nadstropje.
Državna licejska knjižica
v Ljubljani
• uu U)iK
fstaslio Socialistične stranke Jugoslavije.
Oglasi: prostor 1X65 mm 1 Din.
Dopise frankirsjte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Perverznost.
Perverznost imenujemo nenormalna in nemoralna nagnjenja, dejanja in želje nekih ljudi. Da je perverznosti več, kakor mnogi mislijo, bom v naslednjem dokazal.
V	splošnem imenuje ljudstvo perverzne tiste moške, ki imajo ljubavna razmsria z moškimi. Znan je n. pr. slučaj Eulenburga, ki je bil ljubljenec bivšega nemškega cesarja Viljema II. Prav taka nagnjenja pa imajo tudi ženske, ki so radi tega napratn moškim hladne in zapite.
Imamo slučaje, da nekateri moški doma kleče pred svojo ženo, se ji mečejo pred noge in čakajo na psovke svoje drage, ker je bila morda bogata. Da, znano je celo, da dočim žena obeduje ali večerja, njen »orjaški mož« pod mizo zleze in čaka kakor pes, da dobi kak grižljaj iz njenih rok, pa če bi bile tudi same kosti.
Take abnormalne glave pa najdemo večinoma samo med boljšimi sloji, ki so prenasičeni vsega naravnega življenja in imajo radi tega — prenapete živce. Ker s prenasičenim želodcem človek ne more globlje misliti, zato ni čudno, da imajo takšni ljudje tudi o spolnem življenju zmešane pojme.
Tahih in enakih nenormalnosti in nemoralnosti bi lahko še mnogo naštel ; pa to ni moj namen.
Da je svet velik zverinjak, so peli že razni pesniki in bo ostal, dokler ne bomo izbojevali boljšega družabnega reda. Radi tega moramo mi socialisti neumorno nadaljevati naš boj v korist človeštvu. Sicer nam kapitalisti še prehitro degenerirajo in sami od sebe iz-umro.
Omenil sem že, da je perverznost zelo različna in razširjena. Nadaljujem torej z drugo obliko perverznosti.
Kapitalistični režim slavi svoje orgije nad proletariatom. S kapitalom
se lahko med prc-malo izobraženim proletariatom doseže vse. Kapitalisti izrabljajo ta položaj zase. Veliko greše, a njih grehi ostanejo tajni, ker se da s kapitalom nasprotniku zamašiti usta. Poleg , tega pa pomaga še rešpekt pred šaržo in denarjem, da največji grešniki ne padejo v roke pravice.
Žal so mnogi, zelo mnogi proletarci tudi perverzni, ker se preveč klanjajo zlatemu teletu, se valjajo pred njim po trebuhu in mu ližejo pete. Taki parasiti so najhujši licemerci in znajo po navadi zelo dobro prikrivati svoje prokleto delo. Taki izvrženci de-nuncirajo svoje tovariše na najrazličnejše načine, samo da pridejo v stik z gospodom direktorjem ali kakim višjim funkcionarjem, in spravljajo svoj lastni »jaz« v ospredje, pa makar preko trupel svojih tovarišev. In vse to za kak beraški dar, za prazno odlikovanje, za kakšno pohvalo ali vsaj za navidezno lep pogled svojega gospodarja.
Strahovito krivico dela tak izmeček, ker preprečuje skupno delo, solidarnost in enako politično mišljenje.
Največ trpi človeštvo radi takšnih perverznih proletarcev. Radi njih ne more doseči zaželjenega cilja, to je: pravičnega plačila za delo in spoštovanje, ki smo ga proletarci prav tako vredni, kakor vsak poštenjak. Kapitalist pa nas mora spoštovati in nas bo tem bolj, čim manj bomo pred njim klečeplazili.
Kapitalistična perverznost in kapitalistična moč rasteta sorazmerno s številom perverznega (izdajalskega) proletariata.
Perverznost ni bolezen, temveč spačena natura tistih, ki so prenasičeni vsega naravnega. En sam pokvarjen značaj pa okuži še druge in če jih ne najde med svojimi, jih dobi iz vrst proletariata. Z denarjem pa dosežejo
Henri Barbusse:
Pekel.
(XIV. poglavje.)
Sedim, glavo z rokami podprto.
Potem občutijo moji prsti kosti lobanje: očesne votline, zadaj sence, čeljust. Lobanja —.
Lobanja! Toda jaz poznam to. Moja lobanja je podobna drugim lobanjam. Ah. to bratstvo med menoj in drugimi ljudmi, na to nisem nikoli mislil! Vidim jo. Vidim svoje kosti in svoje okostje.
V	saimcm sebi spoznavam zopet večni strah prahu in svoj skelet, tako, kakor spoznaš po dolgqm času zopet svojega znanca. Dotikam in otipavam žalostno in bledo pošast, ki sem jaz, če premišljujemo to do konca. — Moje sanje, polne velikih poletov, so shlapele. Zakaj moja lobanja je enaka drugim, enaka vsem tistim, ki so že bili.
Koliko lobanj je že bilo? Stotisoč-letje je že staro človeštvo, in to ostane skoraj gotovo zadaj za resnico. Če živi na zemlji poldruga tniliarda ljudi, ki se
vsakih trideset let obnove, je to štirl-stopetdeset miliard človeških lobanj, ki so od pamtiveka razpadle v prah.
*
£el bom v zemljo. Bolan bom ali pa bom imel rano. ki bo košček mojega telesa hitreje privedla do gnitja. Brezdvo-muo bom umrl zaradi kake bolezni, za: voljo kakega izprijenega, polomljenega ali hromega organa, ali celo zaradi blaznosti, ki vse ostalo prekosi. Zaradi bolezni bom umrl in vsa kri bo umrla z menoj. (Vendar, veliko rajše bi umrl zaradi rane.)
In tudi mene, tudi mene bodo položili v zemljo, čeprav se zdi to nekaj posebnega. Ze čutim kot svarilno sled zemeljskega pralni to vprašanje, ki me sleherni dan napade, in katerega moram izmiti s sebe, odrgniti in ostrgati. Mr-kel angel prsti je z menoj. ' O, besede pesnika mi prihajajo v spomin in me tlačijo k tlom.
V	sprhneli krsti bi postalo moje telo žrtev črvov in nepremagljivega gomazenja njihovih ličink.
pokvarjeni individiji vse. Tudi politično, s korupcijo in terorjem zmagujejo le s pomočjno zapeljanega proletariata.
V	e r i t a s.
Za celotno organizacijsko edinstvo proletariata.
(Po Radničkih novinah)
(Dalje.)
Poznamo dve nori teoriji, ki sta vladali že dolgo pred vojno, to je: da morejo strokovne organizacije biti nevtralne in da more biti strokovno gibanje celo, če je stranka razbita. Strokovno gibanje se mora naslanjati na stranko v svoji politični borbi. Če se noče na nobeno, mora ustvariti novo stranko. To je plesnivo pridigovanje, katero smo mi nadvladovali pred vojno, a sedaj ga zastopa s. Lapčevič v dobri veri, da more samo ta pot dovesti do zedinjenja. To ni res. Resnično gibanje za zedinjenje je samo tisto, ki more zediniti strokovno in strankino gibanje. Če to hočemo, moramo to tudi odkrito povedati. Naenkrat ni mogoče do zedinjenja, toda takrat lahko pride do skupne akcije. On je za izvolitev odbora, ki naj pripravi to popolno edinstvo, da duševno vpliva na tisk in išče poti za izravnanje nesoglasij. Kar se tiče skupne proslave, danes ne moremo dati odločujočega odgovora, pač pa po referatu osrednjim inštancam po utisih, ki jih dobivamo na tem sestanku v pogledu vaše volje do zedinjenja. Če se to jasno izrazi in izvoli organ za to, tedaj je mogeč pogovor o skupnih akcijah. Če hočemo pomirjenje, tedaj lahko takoj začnemo. Hočemo tudi skupnih akcij v pogledu zedinjenja, toda to mora biti izvedeno samo po organizacijskem potu in ne preko bur-žujskega tiska. To smo vam že prej rekli. Nas boli razcepljenost, toliko radi
pričakovanja, ki ga goji delavstvo, kolikor radi duševnega pričakovanja, ki ga ima socializem pri nas. Nas boli tudi organizacijska nemoč delavskega razreda. Največji del delavstva stoji ob strani. Strokovno gibanje, razcepljeno, kakor je, tudi upropašča delavski razred. S tem se delavstvo izstradava in demoralizira v istem času. Strokovne organizacije kupujejo delavce za stavke in upropaščajo strokovne blagajne. Še tisto malo strokovnih organizacij, kar jih imamo, gre na kose. Zato se mora delavski razred zediniti. Naše gibanje je dalo že mnogo duševnih sil, ki so danes zvezane in nezmožne dela. Tudi to sili k zedinjenju. Mi hočemo popolno organizacijsko edinstvo; tu krpanje nič ne pomaga, zato pa postavljamo to vprašanje po svoje. Celo orientacijo moramo postaviti na neko osnovo. Današnje stanje v Srbiji nas zelo boli. Ozdravljenje delavskega gibanja mora priti od tukaj. Toda ne smemo iti na nezdrava pota.
V	vprašanju Prvega maja vam bomo mogli dati končni odgovor šele po sejah naših osrednjih inštanc, ali to more biti le tedaj, če ste vi za celotno organizacijsko edinstvo strokovnega in političnega gibanja.
Predlaga: da se ustanovi odbor za pripravo zedinjenja ter da izide zedinjenje iz tega po organizacijski poti in duševno pripravljeno.
Sodrug S. Maksimovič (S. G. R.). Ugotovili smo, da so danes prilike drugačne, nego so bile za časa razkola. Želimo, da nas ta akcija ne razcepi še bolj. Predloži načrt S. G. R. za skupno proslavo. Vprašanje internacionalne zveze treba ostaviti na stran. Majska proslava naj bo pot k zedinjenju. Prosi, naj bi se ta načrt sprejel. Čeprav je njegova organizacija sama pozvala na skupno proslavo Prvega maja, uvideva on, da nima nobenega pomena, če se
Napad neštevilnih, ki se vedno »može. Linne je lahko trdil, da požro mrliča tri muhe prav tako hitro kakor en lev.
Odprl sem knjigo, ki leži pred menoj. Potapljam se v posameznosti. Zdaj spoznavam, kaj me čaka! Zdaj spoznavam zgodovino svoje prihodnosti.
Živali mrtvaških poljan si sledijo, rod za rodom. Vsaka družina pride ob svojem času. Tako spoznamo starost mrtvega trupla po množici črvov, ki sc pase na njem. Tako se pozna na zavrženem truplu osem dob naselitve te golazni, ki so sledile druga za drugo. Naselitve odgovarjajo osmerim dobam gnijočega razkrajanja, ki polagoma požene na dan notranjost trupla.
Jaz hočem poznati te dobe. Jaz hočem vedeti prej. česar ne bom videl, česar ne bom otipal, česar ne bom čuti!.
Majhne muhe, kratkokrilci obiščejo telo nekaj trenutkov pred smrtjo. — Slišal jih born. Neka posebna izparica jim razodeva bližnji dogodek, ki bo priskrbel njihovim ličinkam in jajčecem čez-
merno obilno hrano. Že jih skomina, da
odležejo v nosno in ustno vptlino in v očesne kote svoja jajčeca.
Komaj je izdahnilo življenje, že prihajajo druge muhe. Komaj se začuti ubogi duh razkrajanja, še druge:	modra
muha, zelena muha, ki ji je znanost dala ime Lucilia Caesar. in velika njuha s črnobelim prsnim oklepom, ki se imenuje veliki Sarkophagion. veliki mesojedec. Samo prvi rod teh muh, ki prileti pri strašnem znaku smrti, se more pomnožiti na sedem do osem rodov, ki se dva do šest mesecev parijo in množijo. Megnin pravi: »Vsak dan se pomnožijo ličinke modre nruhe za dvestokratno svojo težo!« Koža trupla je potem rumenkaste barve, preide pa lahko tudi v rožnordečo. Tako bi vsaj barve bile, č.e bi se vse to ne godilo v črni terni.
Potem se spremeni razkrajanje.
Nastane maščobno razkrajanje, ki producira maščobne kisline, ki se imenujejo mrliške maščobe. Nastopi čas maščobnih muh. So to mesojedne muhe, ki imajo kocinaste ličinke, iz katerih se
ta dan skupaj sestanemo na Tcpčiderju, a se jatnemo drug dan zopet grditi.
M. Kalevič (C. R. S. O.):
On je predstavnik neodvisnih organizacij in noče dopustiti razgovore med strankama brc/, besede strokovnim organizacijam. Poziv za Majsko proslavo je bil poslan dovolj rano, da bi bilo mogoče priti do sporazuma, če bi to hoteli. toda na drugi strani ni bilo prave volje. Treba je delavskemu razredu o-mogočiti. da se med seboj zbliža in da se nasprotstva nblažc. Neupravičena ,ic bojazen, da bi se masa odtujila. Rekli so, da ie treba s tiskom pripraviti zedinjenje. Oni so pokazali dovolj dobre volje, toda z druge strani ni bilo odziva. Da se zedinjenje omogoči, se je treba znajti v skupni akciji. V odbijanju s strani G. R. S. vidi manever. C. R. S. O. nima nikakih postranskih namer. Vpraša predstavnike <i. R. S., če hočejo skupno Majsko proslavo s C. R. S. O. in podružnico S. O. R. Kar se tiče organizacijskega edinstva, meni. da je diskusija namenoma zdrknila s pravega pota. da bi ubežali odgovoru na vprašanje o Majski proslavi. A osrednje in-štance se morajo sporazumeti glede zedinjenja strokovnega gibanja.
Sodr. L. Pavičevič: Zastopniki O. R. S. izkoriščajo to priliko, da dado odgovor o vprašanju organizacijskega e-dinstva. Za nas je zedinjenje na prvem mestu, a potem akcije, to je: odločna volja obeli strani za zedinjenje delavskega gibanja strokovno in politično. Strokovne organizacije, ki so neodvisne od proletarskih strank, ne morejo obstajati. Vsak razgovor o tern smatramo za laž. Sprejemamo v celoti predlog s. To-paloviča. Ce tega vi ne morete sprejeti, potem je nadaljnji razgovor nemogoč.
(Dalje prihodnjič.)
Politične vesti.
*	Duševno revše »Glas svobode« prav nerodno kaže bunke, ki jih je dobilo te dni zato, ker se je predrznilo vstopiti v našo hišo s krepelcem za hrbtom. Naše poleno ga je tako zmedlo, da Tiič več ne ve, če smo. ati če nismo »Naprej«. Ce se ne zna odločiti, naj prepusti to brigo nam. Samo to si naj zapomni, da nam ne zmanjka nikoli šil za tiste, ki st natn približajo z ognjilom-Tudi o sovjetskih podporah mu dovolimo držati jezik za zobmi, če že ne mara nobene ziniti o tej stvari, s katero smo ga nabrisali. Bomo že sami vedeli še kaj povedati o tem, kako so od razcepa dalje razni njegovi očetje pijančevali in vlačugarili se na stroške ruskih uhanov in prstanov, dočim je od njlii zapeljano delavstvo stradalo črnega
razvijejo krilate žuželke. Ličinke maščobnih muh imajo to posebnost, da živijo med plastmi masti in te se uležejo kakor lojena gošča na dno krste. Nekaj teh plasti se bo izkristaliziralo in potem v razkrojenem človeškem prahu se bodo svetlikale kakor bleščeča zrna.
Nato pride četrta divizija. Ta zahteva siriščno razkrajanje. Ta druhai sestoji iz smrdljivih muh, ki tudi v sl-rovini producirajo svoje ličinke. Te muhe sc spoznajo po svojih značilnih skokih, in delajo skupno z vsemi ostalimi družinami rilčkarjev in roženokrilcev.
Amoniakovo razkrajanje in črna razpustitev mesa privabita peti napad. Pripašejo se najrazličnejše grbaste muhe, ki gnezdijo na izkopanem truplu v takem številu, da izglodajo črni sledovi njihovih bub po izrazu nekega zdravnika kakor plesen na svinjskem mesu. Celi oblaki muh zlete iz krste, če jo v tem času odkopljemo in odpremo.
Truplo, v črnem razkrajanju, ki razvija tekočine, obiščejo radi rilčkarjl, mrharji in neke nove vrste grobarji.
(Dalje prih.)
kruha, in kako so bili o dogodkih Zaloške ceste natančno poučeni, še prodno so se zgodili. Nevarno je govoriti tudi o tem, kako zbiramo mi med bur-žoazijo tisto, ki ima še en kosec človeškega srca, dokler se vi družite z najslabšo med radikalci, klerikalci, na-rodnosocialci. republikanci, kocmurjan-ci. radičevci in še vsemi mogočimi -alei, -anci in -ovci med njo! Sicer smo pa sprevideli, da je škoda vam preveč nagajati, ko stojite znova pred dejstvom, da vas pomečejo čistejši elementi v vaših vrstah, \-as. zadnje ostanke nekdanjega vodilnega komunističnega gnoja, skozi vrata tako, kakor so bili vrženi Fabjančiči, Klemenčiči in drugi -čiči. Ce boste pridni, bomo to težko delo prepustili vam samim oz. tistim med vatni, ki so vas že do grla siti. Ce no: vam napravimo še oseben pomenek pri vas doma!!
Posledice aretacije ital. kurirja v Zidanem mostu. Dosedaj so si naši državljani, ki so delali kjerkoli v Italiji, lahko priskrbeli pravico nadaljnega bivanja, če jim je dovoljenje poteklo, naravnost od jugoslovanskega konzulata. Odkar pa so naše oblasti v Zidanem mostu aretirale in zaprle ital. kurirja, je stvar druga. Takoj po izvršeni aretaciji so italijanske oblasti izvršile revaužo. V Postojni so n. pr. odgnali karabinerji od dela tri jugoslovanske delavce z družinami, jih vklenili in spravili v zapore. Ko so bili predstavljeni referentu, seveda v že-lezju, jim je ta rekel: »comme tu, facio anche io« (kakor ti meni, tako jaz tebi). Predno pa so bili tako srečni, da so zvedeli te besede, so bili delavci 6 dni v preiskovalnem zaporu. In šele nato so bili zopet v železnih verigah odgnani na postajo, od tam pa v Logatec; tu so jih dali zopet v zapor in nato šele so jih poslali v domovino po domovnice. Eden od teh je moral v Celju prehoditi celo križevo pot, predno je prišel do omenjenega vizuma. Koliko morajo vrhu tega pretrpeti razni prosilci pri oblastih, da dobe potrebne listine in vizume, bomo spregovorili ob priliki na drugem mestu, (io smo prejeli od zavednega sodruga, ki živi že dalje časa v Italiji in gleda s težkim srcem brutalno početje fašizma, Op. ur.).
* Danes poteče rok za odločitev tistih poslancev, ki so dobili dva mandata. Pri nas je bil to Korošec, ki se bo odločil za mariborski. Na Kranjskem se boji »Janezov«. Pa tudi pri nas mu podkurimo !
* Začetkom junija se bo vlada rekonstruirala. Iz sedanje vlade bo izstopilo 5—7 ministrov, na katera mesta bodo prišli najresnejši kandidati, to so pred vsem dr. Peleš, Mitrovič, Kojič, Janjič, Popovič in dr. Andrič. O tem bodo razpravljali radikali sami na prvi svoji seji s polnoštevilno udeležbo.
* G. dr. Korošec je razpravljal v
četrtek in petek z zastopniki vlade, v petek pa se je odpeljal v Zagreb, da poroča g. Radiču o svojih razpravah. Jako je zanimivo slišati, da je g. Korošec, bivši duhovnik, avanziral že na stopinjo — pismonoše.
* Na seji ministrskega sveta v četrtek so odobrili zakonski načrt o ustrojstvu vojske, ki ga bodo takoj predložili narodni skupščini. Nato so razpravljali o kreditih, naknadnih in izrednih, ki so jih vse odobrili. Kdo bo pa plačeval, je vprašanje časa.
* Nemška viada bo Izročila formalno nove predloge zaveznikom v sredo ali četrtek. Proučavanje načrtov se vrši z mrzlično naglico. Z zastopniki industrije je vlada določila skrajni maksimum koncesij.
* Stremljenje Francije pri dogovorih z- Nemčijo bo šlo za tem, da
dobi povrnjeno ono vsoto, ki jo je do sedaj izdala za obnovo opustošenih krajev in tudi ono, ki jo dolguje Angliji in Ameriki na vojnih dobavah. Nemčija bi mogla poravnati te svoje dolgove tudi na ta način, da prevzame francoska odplačila za Anglijo in Ameriko sama na svoje rame. --- Na tak način bi se Francija na lepem izmazala iz brozge, ki je nastala po svetovni vojni. Francozi so bili vedno najboljši diplomati, to pa se jim najbrže ne bo obneslo.
Socialna zakonodaja.
V ^ 6„ odstavek 3 zak. o zaščiti delavcev je zapisano tole:
Če pristanejo delavci industrijskih in rudarskih podjetij prostovoljno, se sme delavni čas podaljšati kot preko-časno delo v rudarskih podjetjih za 1, v drugih pa največ za 2 uri. Ta podaljšava velja, če jo sklenejo štiri petine delavcev enega podjetja s tajnim glasovanjem.
Sklep, da se podaljšaj delavni čas, velja najdalje za 3 mesece. Po preteku tega časa se sme sklep obnoviti.
Teh predpisov citiranega zakona pa mnogo gg. delodajalcev ne upošteva kljub temu, da je za kršitelje preskrbljena primerna kazen. (Glej določbe za odmerjenje kazni.)
§ 123. citiranega zakona ima tole besedilo :
V denarju od 100 do 3000 Dih, kakršno je pač podjetje, se kaznuje: 1. Lastnik podjetja, ki dovoli svojemu pomožnemu osobju deiati brez dovolitve pristojnega oblastva preko časa, predpisanega v §§ 6. in 8. nav. zak.
Nadalje je v §§21. in 22. istega zakona prepovedano ženam (ali dekletom) opravljati vsako delo dva meseca pred porodom in dva meseca po n iem.
Kršilci teh paragrafov se morajo v smislu § 123., odstavek 5 kaznovati z globo 100 do 3000 Din in pod točko 6 citiranega paragrafa se kaznuje lastnik podjetja, ki zaposluje otroke pod 14. leti.
Tako je zapisano!
Sedaj si oglejmo drugo stran tega zakona:
1. Kamnoseška družba v Celju ima v službi gospoda Mayerja, ki ni državljan SHS. Ta g. Mayer izziva delavce in ne upošteva tajnega glasovanja, s katerim je bilo zaključeno, da se dela samo 8 ur. On je silil delavce pretekle dni, da glasujejo per ac-clamationem (z vzklikomA G. Confi-denti v kemični tovarni v Celju je odpustil nekega delavca, ker ni hotel opravljati 10 urno delo.
(Obratni zaupniki se pa najbrže ne zavedajo svojih pravic, ki jim gredo po § 109. citiranega zakona.) Gospod oskrbnik pri Robleku v Žalcu sili noseče žene k delu in tvrdka »Cina!« v Celju zaposluje celo vrsto mladoletnih z dolgotrajnim delavnim časom.
Vsa ta gospoda hodi nekaznovana okoli kljub veljavnim zakonom, ki jih je izdala buržuazija, ki jih izvršuje po svoje.
Proletarec, ali še ne vidiš?
Ditevne vesti-.
d »Jutro« in stavka krojaških pomočnikov v Celju. V petkovi številki «Jutra« se je nekdo iz »višjih slojev« obregnil v naše mezdno gibanje. »Jutro« pravi, da že dolgo časa vlada radi plač nezadovoljstvo med krojaškimi pomočniki v Celju. Kaka ironija in podtikanje o nezadovoljstvu! Povejte rajši, da je bila že februarja vložena spomenica za zvišanje plač za 25%, kar Še zdaleka ne odgovarja
od zadnje pogodbe z dne 1. oktobra 1922 narastli draginji. Spomenica je bila vložena po organizaciji, v kateri so res trezni ljudje včlanjeni. In ti so bili tudi toliko uvidevni, da so nekoliko popustili od svojih zahtev; niso pa marali odstopiti od principa kolektivne pogodbe, kakor so to storili nekateri omahljivci, ki jih »Jutro« imenuje trezne delavce. V resnici so pa ti največji pijanci. Eden takih je bi! lansko leto pri tvrdki Mastnak odpuščen radi pijančevanja in »plavih«, kadar je imel mojster dosti dela. Ob stavkah se pa seveda sili v delo, da se ga zmisli bi:ržoazija in ga vtakne na željo »Jutra« med trezne delavce Nad tem se zgražajo celo mojstri, kakor jim ne gre v glavo, da je bila v »Jutrovem« uredništvu nedelja 14. maja, dočim smo mi irneli že ponedeljek. Najbrže so »Ju-trovci« trezni tako, kakor njihovi trezni Žnidarji v Celju. Poleg tega so pa še kavalirji in se zadovoljujejo z 10% poviškom plač in nad 8 urnim delom. Samo na nekaj je »Jutro« pozabilo: da je med tistimi treznimi eden, ki je kapelnik železničarske godbe, ki je stalno naročena od klerikalcev v boju proti bankokratom, drugi pošilja svojo Ženo v tovarno, da prisluži tisti primanjkljaj v gospodinjstvu. Organizirani pa odklanjajo klerikalne zaslužke in zaslužke svojih žen po tovarnah. — Tvrdka Bizjak (dem. agitator) pogodbe ni podpisala, ker nima nobenega pomočnika več, pač pa 6 vajenk. Gosp. Mastnak tudi ni podpisal, ker se njegov pomočnik ni odzval organizaciji, odkar je dobil zagotovilo od klerikalcev, da bo kot kapelnik železu, godbe vsako leto pri njih igral »internacionalno« : »Bog ohrani, Bog obvari« ...
d Novo izvoljeno načelstvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je sklenilo v svoji prvi seji, da votira z ozirom na izredno male redne dajatve, predvidene v pok. zakonu, v omiljenje najhujše bede večji znesek za enkratno izredno podporo najpotrebnejšim rentnikom Pokojninskega zavoda, ki prejema radi valutnih razmer uprav malenkostnedajatve. Pooblastil je upravni odbor z izvršitvijo tega sklepa. Obenem je načelstvo sklenilo, da naj znaša podpora invalidom največ 1000 Din, vdovam največ 500 Din in otrokom sirotam največ 300 Din. Upravni odbor je izvršil sklep načelstva in v danih mejah določil podpore ob večji potrebi v celem obsegu, pri manj potrebnih v skrajšanem obsegu — dočim se rentnikom, katerih življenjski obstoj ni posebno ogrožen, ni mogla priznati za enkrat nikaka podpora. Skupni znesek teh enkratnih izrednih podpor znaša 71.850 Din. Na posamezne rentnike odpadajoča svota se je že nakazala po čekovnem uradu.
d Slovensko planinsko društvo v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor za soboto 26. maja zvečer ob 8. v veliki dvorani Kazine, 1. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo in sklepanje o računskem zaključku o letu 1922 in o proračunu za letošnje leto. Tudi se bo sklepalo o načrtu društvenega delovanja za letošnje leto ter o delovanju podružnic. Na dnevnem redu so tudi dopolnilne volitve. Hkratu se sklicuje ta izredni občni zbor v proslavo 30-letnice društvenega obstoja.
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20.
Celje.
/
c Predrznosf. Predrznost je, če misli hišni lastnik, da more stranko s tem vreči iz stanovanja, če razbije sta^-novanje in prepove uporabo pralne kuhinje itd. Taki in enaki slučaji se
vsak dan množe. Hišni lastniki izrabljajo nevednost najemnikov, jih šikanirajo in se s tem maščujejo nad najemniki, ki jih stanovanjski zakon vsaj toliko ščiti, da jih ni mogcče metati na cesto, kakor se komu zljubi. Tak gospodar je tudi lastnik hiše štev. 80 v Gaberjih. V njegovi hiši stanuje delavec Ivan Kolar, kateremu je g. Skok hote! zvišati najemnino. Kolar se je povišanja brani!, v kar je bil upravičen po pravilniku k stanovanjskemu zakonu. Nato je prosil g. Skok pri stanovanjski oblasti za razsodbo. Ker mu ta ni ugodila v 24. urah, si je zamislil, da sme radi tega svojega najemnika šikanirati ■ in mu demokrati del stanovanja. — Ce že nekateri hišni lastniki danes tako postopajo z najemniki, kaj bo šele tedaj, če se bo ugodilo njihovim željam in bodo smeli storiti, kar bodo hoteli ! Zdi se nam, da so najemniki premalo solidarni. Šele hišni posestniki jih bodo menda zbudili, da v se bodo začeli malo bolj brigati za svojo organizacijo. Ta pa bo imela tem več dela, čim predrznejši bodo postajali hišni posestniki.
c Vodovodni red mesta Celja in okolice določuje cene za dobavo vode, ki so začasno za okolico 16°/o, za mesto pa 12% od najemnine. Pristojbina za vodo znaša 15 para za kubični meter. Pavšalni zneski so za pisarne, trg. in gost. lokale ter obratovališča brez strojev 10 do 20 Din.
c Smrad. Ljudje, ki stanujejo blizu vojašnice Kralja Petra, se pritožujejo, -da prihaja iz vojašnice od časa do časa — včasih po cele dneve — neznosen smrad. Na vogalu nasproti hiše gosp. Kladenška ob Sušnici se nahajajo greznice, ki so v silno slabem stanju. Poprej nekdaj so odvažali fekalije v sodih. Nato so to preuredili s sistemom greznic. Najbrž zato, ker vojaška oblast ne pripušča vstopa v vojašnico nobenemu civilistu, opravljajo to delo vojaki sami. Ampak vojaki fekalij ne odvažajo, temveč jih zlivajo v Sušnico. Radi tega prihajajo pritožbe. Upamo, da bo kmalu red.
c Neka dosedaj še neznana mlada mati je vrgla v Gaberjih svoje komaj rojeno dete v stranišče hiše št. 45. Neki kmet, ki je stranišče iz-praznjeval, je našel truplo. Zadevo preiskuje policija, ki bo, upamo, dete-inorilko tudi izsledila. S tem bodo zavezani jeziki tudi raznim klepetuljam.
c Dotičnega tatu, kateri je v noči od 19. na 20. tm. v Zavodni št. 24 ukrade! iz zaprte kleti dobro ohranjeno moško kolo, opozarjamo, naj kolo nemudoma vrne, ker so ga videli.
Pošiljajte odslej vse dopise, prispevke, obračune, naročnino i. t. d. na uredništvo oz. upravo oz. Pokrajinsko tajništvo SSJ in K DZ v Celju, Strossma-jerjeva ul. 1/1, poštni predal 43.
LjubSjairaa,
1 Naši orjunaši razširjajo že nekaj časa sem veličastne grožnje o veliki kazenski ekspediciji nad Ljubljano oz. Spodnjo Šiško, ki se jim je doslej tako slabo obnesla. V velikem strahu, v katerem se radi tega nahajamo, smo si naročili za tisti dan nekaj vagonov mokrih brisač, ki stoje že na razpolago na progi od Zidanega mosta preko Hrastnika in Trbovelj do Zagorja.
1 Vremena bodo se zjasnila ... Brali smo razglas, da bo ljubljanska tobačna tovarna drug mesec prodajala na dražbi 1600 q bukovega listja.
Maribor.
m VIL rastava kluba »Grohar«
bo otvorjena v nedeljo, 20. tm. Gostujejo člani ljubljanskega kluba »Vesna«.
m Predavanje o domači umetnosti priredi na vabilo Zgodovinskega
društva dr. Stele dne 25. tm. ob 8. zv. v veliki kazinski dvorani. Pojasnjeval bo predavanje s skioptičnimi slikami. Vstopnina je majhna.
It stranke«
s Vsi Člani kraj. polit. org. SSJ v Ljubljani se opozarjajo, da je kljub preselitvi pokrajinskega tajništva in »Na-preja« v Celje organizacija še živa in da se je treba v vseh organizacijskih zadevah obračati na s. K. Kisovca v Veliki čolnarski ulici 8, radi plačevanja članskih prispevkov ali naročnine za »Naprej« oziroma »Ljudski glas« pa na s. J. Pastorka, Valvazorjev trg št. 7.
Odbor.
Pa strok, gibanja,
g K včerajšnji notici o koncu stavke krojaških pomočnikov, nam je dostavil tarifni odbor organizacije krojačev (pomočnikov) dodatno to-le poročilo : Objavljeni povišek v znesku 20% na minimalni tarif so končno-veljavno podpisali vsi v poštev prihajajoči mojstri, in sicer gg. Ludvik Selišek, Maks Zabukošek, Fr. Meško, Jos. Tomažič, Jakob Kovač, Alojz Pukmeister in Stipčič. S tem je zopet dosežen sporazum za olajšanje socialne bede na eni in procvit obrti na drugi strani. — Tarifni odbor O. D. O. S. v Celju.
Mezdno gibanje stavb, delavcev v Mariboru. V sredo 16. tm. se je vršil shod stavb, delavcev ob obilni udeležbi v Ljudskem domu. Na shodu je poročal s. Leskošek iz Celja, ka teri je obrazložil potek oz. zavlačevanje mezdnega gibanja stavb, delavstva. Razkrinkal je zvezo industrijcev in njene člane, ki nastopajo kot moderni krvosesi pred proletariat. Dejal je, da se iz -pisma, ki nam ga je ta družba poslala, zrcaii ves kapitalistični sistem, ki nam jasno pove, da nas ne smatra za ljudi, ampak za orodje, ki naj bi se po tem prodajalo. Sklicujejo se na krizo, v kateri se danes nahajamo (Medklici: Ki so jo kapitalisti povzročili!) itd. Mi imamo razne zakone in paragrafe, ki so prirejeni kolikor toliko v našo korist, a še več jih imamo-ki so namenjeni nam in edino le nam v škodo. Za izvrševanje teh zakonov je ljudstvo izvolilo buržoazijo (Medklici: Na Slovenskem klerikalce!) Govornik nadaljuje: Klerikalci so tudi bur-žoazija in še kapitalisti so zraven. Klerikalnih kapitalistov pa ni nič strah sedeti pri Zvezi industrijcev skupaj z demokrati, ali s kakim Judom, tudi se nič ne boje za vero, okrog katere na kmetih in pri delavcih svojo politiko sučejo. Klerikalci imajo dvojno lice in dve vrsti Boga in sicer za pobožne vernike vse-ustvarjajočega, za kapitaliste pa »mamona«. Okrog zadnjega se najbolj sučejo, vse drugo jim je samo geslo. Na septembersko pogajanje lanskega leta pri zvezi industrijcev je primahal neki človek, ki je nastopil kot katoliški odrešenik stavbinskega in še — lesnega delavstva. Prišel je na inciativo klerikalnega kapitalista, ker oficielno ni bil vabljen, in to samo radi tega, da je prišlo ime klerikalne organizacije na pogodbo. To je imelo čisto gotovo namen za agitacijo med delavstvom. A letos, ko je klerikalni zmaj zmagal s plemensko gonjo pri državnozborskih volitvah, se ne potrudi noben odrešenik, da bi kaj napravil. 22 poslancev imajo, pa kljub temu socialno skrbstvo ne funkcionira, da ne govorim o inšpektorjih dela, kateri so zato poklicani, da bi posredovali med delavcem in delodajalcem, a vendar je njihovo delo tako minimalno, da ga proletariat redkokedaj občuti. A Bog varuj kritizirati take gospode l Takoj so užaljeni ter te izbočijo polit, oblasti, katera te kaznuje
po nekem »Priigeipatentu« izleta 1854 (iz časov avstrijskega klerikalizma). Iz vsega tega nam je popolnoma jasno, da klerikalcem ne gre za zboljšanje delavskega položaja, ampak le za politično moč, za gospostvo. Kakor klerikalci, tako tudi razni drugi buržuji, »narodnjakarji« in »neodvisneži« lovijo proletariat, dokler je še nezaveden. Nato je ,govornik govoril o organizaciji. Njegova izvajanja je delavstvo vzelo z navdušenim odobravanjem na znanje.
Uestnik „Strobodeu.
Vse člane ljubljanske podružnice »Svobode« opozarjamo, da se naj obračajo v jvseh članskih zadevah, zlasti pa radi plačevanja prispevkov na sedanjega blagajnika s. Pastorka, Valvazorjev trg 7. — Pripravljalni 0 d b o r.
»Ubožcu ne drobtine, pač pa izžemanje.« Pri nekem bogatem posestniku, gostilničarju in mesarju pri Trbovljah se je vršila bogato oskrbljena tri dni trajajoča svatba. Povabljeni so bili od vseh strani visoki gostje. Manjkalo ni ne popa ne policaja, ne mesarja in celo ne tujcev, pač pa najbliž-njih revnih ljudi, da, celo najbližjega v hiši stanujočega sorodnika, ker je ta ubog proletarec s številnimi otroci in radi tega bogatim sorodnikom in gostom nadležen. Na svatbi so mnogo govorili v tujem jeziku. Če bogataši blizu »Rajha« pozabljajo iz prevzetnosti, da so obogateli nedvomno le od grošev revnega ljudstva v tukajšnjem kraju, pa naj tega vsaj ne pozabi revno ljudstvo! Zlasti, kadar se ponuja staro smrdljivo meso v mesnici. Ali so bili novi mesarski lokali že policijsko potrjeni in kako dolgo naj še pomaga »potrebno dobro znanje« z nekimi osebami v svrho varne zlorabe obrtno policijskih predpisov? Sredstva, s katerimi se denar lahko cele noči iz revnih ljudi izžema, bi lahko postala vendarle usodna. Kot opomin k temu naj velja, da so podobne metode že nekega človeka, ki je delal zlasti med vojno in še dela zahrbtno na račun in škodo drugih, že občutno pokorile in ga ženejo brez pomoči v obup. Pri omenjeni svatbi se je pojavil značilni in nenavadni običaj, da prve »šrange« niso napravili domači fantje nego oženjeni ljudje, med temi neka stara omožena ženska, katera ne živi s svojim bogatim možem, temveč v konku-binat.u z nekim neoženjenim tujcem.
NA NASLOV ODBORA »ORJUNE« V LJUBLJANI IN ŠIŠKI.
Ni dolgo tega, da je bilo naše delavstvo brez vsakega povoda dejansko napadeno, obstreljevano in pretepeno, vse pa na račun orjunske organizacije, ki ni znala ali ni hotela preprečiti incidente, ki so jih ob vsaki priliki znali u-Prizoriti mladi ljudje, ki so sc javno, da celo pri svojem grdem činu pretepanja in obstreljevanja nazivali za člane »ORJUNE«. Pri zadnji taki priliki so ti Vaši ljudje ozir. člani, za katere so se vsepovsod izdajali, obstrelili mirnega pa-santa, našega sodruga in sodelavca v roko. drugega pa na nesramen način pretepli, zraven tega pa ogrožali osebno varnost posameznikov, tako, da niso niti bili varni po svojem težkem delu. na potu domov. Drugič pa so isti ljudje obstrelili v nogo nekega pekovskega pomočnika, ki je član naše organizacije, nc da bi jim ta hotel kaj storiti, saj je bil sam, na Vaši strani pa cela armada mladeničev, vendar mu kot mirnemu pasan-tu niso prizanesli ter so kar streljali po njem kakor po divji zverini.
»ORJUNA« je organizacija in podpisano delavstvo pivovarne »UNION« v Sp. Šiški je organizirano in ima svojo In svojemu stanu potrebno delavsko raz-
redno organizacijo. Organizirano delavstvo je odgovorilo na organizirani napad »ORJUNE« s tem, da je izključilo iz svoje srede Vašega člana MIHELIČA in mu ne dovoli v bodoče delati med poštenimi ljudmi, ki nimajo prav nič skupnega s pobalinskimi cestnimi napadi na mirne ljudi.
»ORJUNA« kot organizacija si Je nadela nalogo ščititi svojega člana, katerega smo radi nesramnih napadov Tta delavstvo izključili iz svoje srede jn se je pri tej priliki obrnila že neštetokrat na vodstvo pivovarne, da sprejme od delavstva izprtega zopet nazaj v delo, čemur pa vodstvo ni moglo ugoditi, ker ga ono ni odslovilo in nima radi tega z omenjenim prav nič opraviti.
čeprav je bilo to zastopnikom »ORJUNE« dovoljkrat povedano, si prizadeva »ORJUNA« še vedno z raznimi grožnjami izsiliti, da sc sprejme izprtl nazaj v delo.
Vse organizirano delavstvo je edino; žnjim lahko o lej stvari razpravlja gospoda okrog »ORJUNE«. \ sako drugo prizadevanje je zastonj. Naglašamo pa, da ga iz principa ne borno sprejeli nazaj v delo, ker smatramo obstreljevanje in pretepanje naših sodrugog in sodelavcev od »ORJUNE« kot organizacije in pa odgovor našega organiziranega delavstva samo za boj med dvema organizacijama, ne na boj »ORJUNE« z ravnateljstvom, vodstvom pivovarne ali onimi, ki niso provzročitelji opisanih dogodkov.
Izjavljamo, da je tovarna, ravnateljstvo, vodstvo in upravni svet tovarne naš, nikoli pa ne »OR.IUNIN« ali koga drugega, ki nima v tovarni prav nič opraviti. Boj med kapitalizmom in delavstvom spada le v naš delokrog in do danes še nismo videli »ORJUNE«, da hi se borila za izboljšanje gmotnega položaja delavstva in čuvala njegove interese, pač pa, da je streljala in pretepala delavstvo, ne da bi to dalo povod. Grožnja »ORJUNE«. naj se odpusti delavstvo. ki je člana »ORJUNE« izprlo. če to ne, naj sc odstrani ravnatelj iz tovarne, in obljuba, da bo v slučaju stavke preskrbela »ORJUNA« 6(10—800 svojih članov v delo — ne drži in mi kot še ne na tako visoki stopinji kulture stoječi ljudje se moramo naravnost čuditi naivnosti »ORJUNE«, kako si predstavlja obratovanje z ljudmi, ki so vse svoje življenje drgnili hlače po klopeh in nikdar pivovarniškega obrata morda videli niso. Kako bi pa naj naše delavstvo bilo odpuščeno iz službe, če je delavstvo samo sezidalo to tovarno in če je vse samo ustvarilo, ne pa tako malo in malomarno delalo za svojo eksistenco kakor Vaš član, ki je po Vaši krivdi prišel na cesto?
Pozivamo »ORJLJNO«, če ima kaj, naj obravnava z delavskimi zaupniki, vodstvo in upravni svet pa naj pusti pri miru.
Toliko za danes, če pa si ne upate priti pred delavski forum, tedaj pa izjavite, kdaj pričnete s kanoni težkega kalibra in bombardiranjem tovarne. Tudi mi tedaj ne bomo držali rok navzkriž!
V	imenu vsega delavstva pivovarne »UNION« v Ljubljani.
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Tr-anjc? Odrečejo večkrat mišice in živci? rijetno čuvstvo krepkosti prinese pravi Fe-llerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter je že čez 25 let priljubljen kosmetikum za negovanje kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakova-njem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 208 dinarjev in 5 °/0 doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELER, STUBICA DONJA, Elsatig št. 252 Hrvatsko.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Upton Sinclair:
France Kremen.
81. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Molcka.)
Zadnjikrat je šel k prijatelju Maliču na večerjo. Nekako plaho mu je povedal, kaj je storil, boječ se prepira. Na njegovo veliko začudenje se ni Malič najmanj vznemiril. Ali je sodrug Stankevič vplival tudi nanj ? Ali se je bal, ugovarjati prijatelju, kako je 011 sam čutil napram Emilu Forsterju ?
France je izročil Maliču majhno premoženje v oskrbo. Bi! je dnevnik Divjega Viljčeta, ki ga je čuval kakor dragocenost prve vrste in zato sc ni upal vzeti oguljenega zvezka s seboj.
»Pri meni je na varnem,« je zagotovil .Malič prijatelju. »V armadi ga lahko izgubiš ali se pa poigrajo z njim ribe, če vas podmornica požene na morsko dno,«
France sc jc zdrznil. Aliiijon hudičev! Na to ni bil pomislil, ko se je vpisal v armado delavcev brez puške; skozi pas nemških submarink bo moral iti in morda se navsezadnje le zameša v bitko! Iti morda nikdar ne pride v Francijo! »Kaj meniš, ali ni morje mrzlo v tem času?«
Za hip se je obotavljal. Vsekakor je pametnejše, da počaka gorkejše sezone, ko se bo brez skrbi plavalo okrog torpediranega transporta. Ampak France se je hitro spomnil na armade, zaklenjene v borbo na življenje in smrt na zapadni fronti. Nikdar še niso sli tako potrebovali motornih koles kakor ravno zdaj! France se jc tudi domislil saržentovih besed: »Ne pozabi, da si zdaj pod vojaško disciplino!« Stisnil je zobe. Submarinke naj bodo prokiete! — Dolžnost rne kliče izvršim jo! In že je čutil prešinjcnje odgovornosti v tej mogočni zgodovinski uri: vojak je, in od njegovega dela je odvisna usoda narodov!
XIX.
France Kremen v armadi.
Sedem mož se je odpeljalo z vlakom tisti večer pod vodstvom nekega kovača iz bližnjega mesta. Drugo jutro ob sedmih so pokazali svoje papirje pri vratih vežbališkega tabora in nato so korakali za vojakom, obloženi s culami in kovčegi, ter se radovedno ozirali na desno in levo.
Tabor je bilo mesto s kakimi štirideset tisoč prebivalci v kraju, ki je bil še pred letom puščoba z nizkim grmičevjem. Dolge vrste lesenih hiš so držale na vse strani: barake, jedil-
es&T
I
Vsak, kdor hoče vsaj deloma poznati socializem in biti socialist, ; naj čita knjigo
»Socializem
m vera
Naroča se pri tajništvu SSJ, C a Uje, poštni predal 43 in stane lepo in trdo vezana 9 Din, broši-' rana pa 7 Din.
točaite
MU
niče, učilnice, pisarne, skladišča — in med hišami so biic velike parcele praznega sveta za vaje. Zanimivo mesto! Vsi prebivalci so bili mladi možje, vsi v uniformah, ravni, čvrsti, polni zdravja in vsi zaposleni. Bilo je novo mesto posebne vrste —- mesto brez postopača, pijanca in brez parazita. Sedem delavcev iz Leesvilla sc jc kmalu sramovalo svojih ohlapnih ali pretesnih civilnih oblek in vreč s capami.
Prvo delo s prišleci je bilo, da so jih umili, pokadili in cepili proti boleznim. France jc večkrat slišal od svojih socialističnih prijateljev, da je cepljenje v vojaških taborih naravnost mesarsko delo, ki povzroči več bolezni, kakor pa jih prepreči. Ali zdravniški častniki v taboru niso vprašali Kremena za njegovo mnenje o tem predmetu; nakratko so mu veleli, da si naj zasuka rokav na levi roki, nato so mu obrisali kožo dočista in ga malo popraskali z iglo. France se je oddahnil: mesarjenja ni bilo.
Potem je prišel krojač, ki je pomeril na njem rjavo uniformo. Mali mašinist seveda ni pričakoval tega; računal je, da bo delal za strica Sama v civilni obleki, kakor je delal pri Abeiu Granitchu Zdaj po to! Vse mora imeti: uniformo in potem vso vojaško opremo do zobne krtačice. Ko je bil gotov, si jc zapel bluzo, ki se jc lepo oprijemala njegovega života in jc imela na rokavu prišito znamenje kolesa, s katerim je bil označen oddelek njegove službe, nato je posta! pred ogledalom in se zagleda! v svojo demoralizirano in nevredno postavo. Oblila ga je rdečica. Bil je prav tako lep kakor sodrug Stankevič! Kadar se napoti po cesti, ne bodo li dekleta gledala za njim kakor za navihanim Emilom v Leesvillu? Mreža militarizma se je pričela plesti okrog, duše Franceta Kremena:
* * *
France je bil pod zaporo in ni smel iz tabora zaradi vcepljenega legarja in drugih bolezni. Sicer je bilo v taboru dovolj zanimivosti — toda siromak je naglo obolel in z grozo je premišljal, da so le imeli prav tisti, ki so ga plašili z inokulacijo. Bai se je, da je njegovo zdravje uničeno za vselej in trpel bo na celi vrsti raznih bolezni. Moral je v bolnišnico, bolan na telesu-in še bolj potrt na duši. V par dneh se je pa obrnilo na bolje, in France je z radostjo poslušal strežnice, ki so ga tolažile, češ, tako se vsakdo počuti nekaj časa. Kmalu je vstal in imel je več prostih dni za popolno okrevanje; te dni je porabil z ogledovanjem tabora in opazovanjem nenavadnih prizorov.
(Dalje prih.)
Bremen — New*York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosljivi po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi.
Nagle in varne ladje.
»George Washington«	»Amerika«
»President Roosevelt«	»President	Harding«
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski list štev. 218.
Ugodna prilika za prevažanje blaga.	Rj|
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palata Beogradske Zadruge.
Stavbena in gostilniška zadruga na Jesenicah
razpisuje službo
gostilničarja na Jesenicah
v Delavskem domu na Savi.
Reflektanti naj vložijo svoje ponudbe najkasneje do 1. julija t. 1. Pi>-nudbe je vposiati na naslov:	»Stavbena	in	gostilniška zadruga De-
lavski dom« na Savi št. 107., pošta Jesenice — Fužine.
1000 frankov mesečno
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri :
E. Bocfc, Wien VI,
Gumpendorferstrasse šlev. 109/14.
ZVEZNA TISKARNA V CEUU
s STROSSMATERJEVA ULICA št. I :
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllillllinillllllllillllllllllllllMIllIiHlHlIiniiiiiMimiiiMiiiiiiMuimiiiiiiiu		iilliillllliiiiillimiiiiirumDDiiiiiuiiiimiiiiHiimiHiiiimiiiiDmMmiMiNUUHiiiniiMiniiiimiiiMuniiiiiiiiniin za društva, korporacije, trgovce, obrtnike in zasebnike. Za gostilničarje vabila na veselice, različne plakate, oznanila in druge tiskovine. Izvršitev kar najhitrejša. Cene zmerne.
Izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmodernejši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, šolska voastva, za občinske in župnijske urade,	lili	
hiiiiiiiiiJ1iiiiIiiiiiiiIiIiii,IIIIIIII1IIIIII!I!.iiiiiIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK^iiiiiiiiiiiinidiiiiliiiili	IIIIIIIIIIIIIIHUllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltll	
MODERNO UREJENA KNJIGOVEZNICA
Jvfodne cefirje
za srajce v najnovejših vzorcih priporoča
H, & E« Skabernfe
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
+ Ženske, +
ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo z mojim mnogokrat preizkušenim ob,varovalnim aparatom.
V	posebnih slučajih
zahtevajo žene takoj moje vedno zanesljivo učinkojoče, popolnoma neškodljivo speetdno sreristwo.
Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po
El. BocH. lillen 91, čnpteMf. 19914.
Naročajte dnevnik »NAPRE J“ in tednik »LJUDSKI GLAS"!
tRGODSKfl BflllKfl D.D. bJUBLJAllA
POPRUŽNICE:
Marlbof Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
ŠELENBURGOVA ULICA STEV. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Brzojavi: Trgovska. Kapital in rezerv® Ditt i/,5oO,Ooo. I el.: 139,146,438, Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)