Izdaja Zavod ta gospodarsko propagando - Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsake ga 25. v mesecu — Žiro račun (»00-20/602-6 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta I <.....'.-i. v Ljubljani POSEBNA ŠTEVILKA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Občinski pKawUk - na$ pKa&*Ukl t Letošnji občinski praznik naše občine ni povezan samo z zgodovinskimi dogodki iz časa narodnoosvobodilne borbe, vezan je tudi na zgodovinski sprejem nove ustave, ki je dokument samoupravljanja. Izvoljena je nova občinska skupščina, prvič voljena po načelih nove ustave. Vse te pomembne dogodke našega družbenega razvoja povezuje letošnji občinski praznik. V zvezi s tem so pred nami odgovorne in zahtevne naloge. Naša obveza je, da bomo za 12°/» dvignili družbeni proizvod, narodni dohodek moramo v letošnjem letu dvigniti za 14 naše gospodarstvo mora povečati pro-Mo/o, naše gospodarstvo mora povečat produktivnost za 8°/o, čimprej moramo v občini uredili nerešena vprašanja v kmetijstvu, zaključiti moramo obširne arondacije, da bo tudi ta panoga gospodarstva čimprej postala visoko produktivna in rentabilna. To so dolgoročne obveze do družbe in naših občanov, ki jih bo obsegal sedemletni plan razvoja občine, ki smo ga začeli pripravljati. Vse to delo ne bo težko, če se ga bomo lotili vsi delovni občani z dobro voljo, z neuteš-Ijivo željo po napredku, z upornostjo, vztrajnostjo, neustrašnostjo in revolucinarnostjo, kot smo je vajeni iz časov narodnoosvobodilne borbe. S tem, da bodo čimprej zaživeli organi delavskega in družbenega samoupravljanja, ki bodo vključevali vedno več mladih in delovnih članov, bo zaživel duh nove ustave, ki nam je porok, da bomo uspešno opravili odmerjeno delo in premagali vse težave. Vsem delovnim kolektivom in občanom na območju občine Domžale čestitam v imenu občinske skupščine za občinski praznik in jim želim čimveč uspehov pri delu za gospodarski in kulturni napredek občine ter za osebno srečo in zadovoljstvo vsakega izmed nas. Jože Pogačnik predsednik občinske skupščine Domžale 27. "iiliia 1941 se je začela oborožena vstaja Domžalska občina praznuje s sosedno kamniško občino 27. julij kot svoj občinski praznik v spomin na začetek vstaje proti okupatorju. Ta dan ni po- memben le kot začetek NOB na Kamniškem, marveč pomeni začetek prave množične vstaje proti okupatorju na Slovenskem. so sprejeli natančni načrt akcij in neposredne zadolžitve posameznih borbenih grup ter sklep o ustanovitvi kamniškega bataljona na čelu s komandan-torn dr. Marijanom Dermastio in komisarjem Tonetom Stur-rnom. Nučrt je predvideval rušenje železniške proge, telefonskih zvez in mostov, minira- nje cest, požig in uničenje nekaterih za okupatorje važnih objektov, in to v samih središčih kamniškega okrožja ali njihovi neposredni bližini. Na sestanku so tudi določili zborna n#sta posameznim grupam za odhod v partizane po akcijah. Po tem sestanku so stekle zadnje priprave za vstajo. Vstaja 27. julija 1941 Bombardirana radijska postaja v Domžalah 11. 4 A9il Priprave za vstajo Komaj so Nemci sredi aprila 1941 zasedli naše kraje, že so z raznimi ukrepi hoteli zbrisati z naše zemlje videz slovenstva in ji nadeti nemško lice. Posebno so prizadele naše prebivalstvo aretacije in prve preselitve. Z njimi so začeli v domžalski občini, ki ie bila tedaj del kamniškega okrožja, že sredi maja in v začetku julija. Tedaj to preselili iz kamniškega okrožja večino izobražencev in javnih delavcev, skupno 262 oseb. Konec maja so zaceli prebivalce siliti v ponemčeval-no politično organizacijo Koroško ljudsko zvezo in jim poskušali vcepljati nacistične nazore. Ena od oblik iztrebljanja slovenstva so bili tudi nemški jezikovni tečaji, ki so začeli delovati sredi julija 1941. Vsi ti ukrepi so potrdili pravilna predvidevanja Komunistične Partije Slovenije, ki je edina že pred nemškim napadom na Jugoslavijo in v obdobje kratkotrajne aprilske vojne opozarjala na nemške načrte z našo domovino. To je ugled Komunistične Partije med našim ljudstvom močno utrdilo in ugodno vplivalo na njene pozive k oboroženi vstaji kot edinemu sredstvu za ohranitev slovenskega naroda. Odposlanec CK KPS Tomo Brejc je sredi maja osnoval Vojni komite za kamniško okrožje (dr. Marijan Derrnaslia, Tone Sturm in Stane Zerovnik), ki je prevzel odgovornost za vodstvo priprav za vstajo na našem območja. Vojni komite je v največji tajnosti začel snovati po terenu borbene skupine in usmerjal njihovo delo v zbiranje orožja in opreme ter jih seznanjal s cilji NOB. Vojni komite je imel celo svojo ciklostilno tehniko, ki je bila tedaj edina na Gorenjskem, v Nevljah pri Kamniku in v njej je bil razmnožen tudi letak s pozivom na oboroženi odpor. Vojnemu komiteju je tudi uspelo, da je do srede julija osnoval skupine v Kamniku, na Duplici, v Crni nad Kamnikom, v Radomljah, v Mengšu, v Dolu, v Domžalah, posebni skupini pa sta bili tudi v Trzinu in na Zlatem polju. Prvi vidni izraz uporniške dejavnosti v kamniškem okrožju je bila velika napisna akcija v noči od 8. na 9. julij 1941 po vseh večjih krajih. Priprave za vstajo so v kratkem času dosegle že tako stopnjo, da je Vojni komite na sestanku 2). julija 1941 ob opekarni pri Volčjem potoku lahko sprejel sklep o začetku oborožene vstaje, ki naj bi se začela v noči od 27. na 28. julij 1941. Na tem pomembnem sestanku Kamniška grupa se je raz.de-1 i 1 a na manjše skupine, ki so odšle na akcijo. Dobro je opravila svojo nalogo skupina, ki je pri Podgorju požagala telefonske drogove in prekinila zvezo med Kamnikom in Kranjem. Akcije v samem Kamniku niso uspele, ker je bil gestapo obveščen o pripravah. Skupina, ki se je skrivoma približala skladišču bencina na Opekarna pri Volčjem potoku, kjer je Vojni komite sprejel zgodovinski sklep o začetku vstaje v kamniškem okrožju Skupina udeležencev vstaje v Radomljah, slikana na večer pred vstujo. vmes Janko Pelech in Jože Pirs-Laka Zapričah in ga hotela zažgati, je padla v zasedo. Skupini, ki sta bila določeni, da zažgeta bencinsko črpalko in gestapov-ske garaže, sta se nenadnega streljanja prestrašili in člani so, ne da bi i/.polnili svojo nalogo, odšli domov. Prav tako so Nemci postavili pri Perovem na brvi, ki pelje na Kratno in preko katere bi morala kamniška skupina na zborno mesto, zasedo. l'u sta bila ubita skojevca M. Miklavčič in D. Mlakar, ki sta šla po končani akciji na zbirališče. Mladinca sta padla kot prvi žrtvi v kamniškem okrožju. Tudi dupliška grupa se je za izvršitev nalog razdelila v več manjših grup. Prva je v Reničevi tovarni onesposobila nekaj strojev, druga telefonske zveze, tretja pa most čez Bi-st rico, Radomeljska grupa »e je zbrala ob desetih zvečer v Kiiž-karjevih smrekicah. Malo pred polnočjo je en del njenih članov odšel na homški most. drugi pa na radomeljskega in iu onesposobil za vsak promet. Po obeh akcijah je odšla večina udeležencev v krumperške gozdove in si tu uredila taborišče. Tudi mengeška grupa se je sestula ob desetih zvečer, in to na polju proti Jaršam. Na akcijo je prišlo 12 članov skupine. Vse od Mengša do Jarš so šči-pali telefonsko napeljavo, drogove pa podrli. Pri jarški postaji so tudi razdrli v dolžini okrog 100 m železniško progo in uničili telefonsko napeljavo proti Homcu. Ker so se udeleženci vstaje iz Radomelj in Mengša dogovorili za skupno zborno mesto, so se napotili po opravljenih akcijah proti Radomljam. Vse do jutra pa so zaman iskali zvezo z Radomlja-iii in končno padli v nemško zasedo pri mostu čez Bistrico. Zalo so namesto v taborišče Radomljanov odšli na Gobavi-co pri Megšu. Grupa v Crni je na nekaj mislili miniralu cesto proti Črnivcu in porušila nekaj munjših mostov. Tudi domžalska grupa se je na akcije dobro pripravila in zbrala orodje za uničevanje telefonske napeljave in mostov. I odu zaradi nenadnega prihoda večje okrepitve nemške policije v Domžale na sam večer pnd vstajo, se grupa ni mogla Franc Bukovec — predvojni revolucionar in eden voditeljev vstaje niti sestati niti izvesti zanjo določenih nalog. Isto noč so Trzinci na Dobravi med Trzinom in Črnučami podrli nekaj telefonskih drogov, borci Rnšiške čete pa so prav tako izvedli nekaj akcij. To noč je torej po vsej rav- nini od Kamniških planin do Save zagorel plamen vstaje. Toda pomen teh akcij ni le v prizadejani škodi na telefonskih zvezah, na cestah, železnici in mostovih, marveč predvsem v tem, da se je s temi akcijami začela množična oborožena borba z okupatorjem na Slovenskem. *4l Nastanek prvih partizanskih čet Nemški ukrepi za zadušitev vstaje Begunjski znpori i' Številne akcije v noči vstaje Sp Nemce neprijetno presenetile. Zavedli so se, da se jim je s tem močno odmaknila uresničitev načrtov, da bi Gorenjsko in Štajersko v kratkem ponem-čili in vključili v nemški rajli. Ob nemški nadutosti je ra/,.....- ljivo, da si v mejili rajlia Hitler take drznosti, kot so jo pokazali naši borci ni mogel zamisliti. Zato nam je razumljiva surova odločnost in ostrina, s katero so hoteli že v kali za-*re'i vsako uporniško gibanje, fe 28. julija zjutraj so žandar-1 s pomočjo domačih zaupnikov delali sezname ljudi, ki bi Po svojem dotedanjem delu utegnili sodelovati pri akcijah. •^Opoldne so aretirali 23 ljudi, za katere so mislili ali pa so bdi obveščeni, da so kakorkoli T zvezi z vstajo. Popoldne so *W aretirane iz Mengša. Rado-m.£U. Smarce, Duplice in kam-n|kn namestili v kamniške za-P'"'<' Se isti dan je šef civilne "Prave Kutschera v želji, da Prepreči nadaljnjo partizansko "ktivnost. uvedel policijsko "r<>. |)o nadaljnjega je bilo v 0M0 od 22. ure zvečer do 4. "■^zjutraj prepovedano zapu-■Mti stanovanje. Kogar bi Nem ? v tr-m čas„ zniofju /nnnj in »e na poziv varnostnih organov np bi ustavil, bi bil ustreljen. , Ze naslednji dan je z Odio Kom ustanovil izredno sodišče z nalogo, da sodi »komunističnim elementomc, ki so bili krivi sabotaž ali bi jih še poskušali izvesti. Medtem so areti-rnncc v Kamniku uklonjene odpeljali v Begunje, kjer jih je 30, julija Zaslišalo izredno sodišče. Sodišče je tiste, katerim jc lahko dokazalo sodelovanje v uporniških akcijah ali pa uailo pri njih orožje, obsodilo na smrt. 1. avgusta 1941 so bili kot prvi talci na Gorenjskem ustreljeni Ignac Hren, Leopold Dremclj in Mirko K\-Icr iz Kamnika ter Alojz Gla-vič iz. Mengša, fi. avgusta pa šo Milan Kolnrič in Stanko Kališ-nik iz Kamnika. Ostale areti-rance Je sodišče obsodilo na zaporne kazni od 3 do 6 mesecev in jih sredi septembra poslalo v neke vrste prevzgojno taborišče v K rioselsdorf pri Spittall ob Dravi na Koroškem. Ker z razpoložljivimi žandar-merijskimi silami niso upali na uspeli v boju t novo nastalimi partizanskimi enotami, so 9. avgusta premestili iz rajlia 171. rezervni policijski bataljon in ga razmestili v Kamniku. Domžalah, Mengšu, na Črnučah, v Smnrlncm pod Šmarno goro in Medvodah. Vsi ti ostri in hitri ukrepi kažejo, da Nemci niso podcenjevali vstaje in da so pravilno presodili pomembnost teh dogodkov. Na šesta i k ti v Volčjem potoku je bilo sklenjeno, da se takoj po vstaji formira Kamniški bataljon. Zato se je vodstvo vstaje zbralo v noči vstaje na kralni pri Kamniku, kamor je proti jutru prišla dupliška grupa in del kamniške, skupaj 15 borcev. Taborišče so si uredili nad Gozdom v Tuhinjski dolini. Tu je bila nato osnovana Kamniška četa pod vodstvom komandirja Mirka Jermana. Mengeška grupa si je uredila taborišče na Gobavici nad Mengešem. Njen vodja Tone Blejec jo je 2. avgusta • prvič povede] v akcijo. Roni so namreč izvedeli, da so Nemci ustrelili kot talca njihovega tovari-riša Alojza Glaviča in sklenili so maščevati njegovo smrt. 1'ostavili so zasedo nad mengeškim kamnolomom in obstre-lili nemškega policista, Nemci so takoj drugi dan izvedli veliko hajko, vendar je grupi uspelo, da se'je umaknila v tunjiike gozdove. Tu so kmalu nato dobili zvezo z radomeljsko grupo in se ji pridružili v njenem taborišču nad Brezovico pri Krtini. Po združitvi obeh grup sin prišla na Brezovico komandant in komisar bataljona, dr. Marij.tn Dermastia in Tone Sturm in osnovala Radomeljsko-mengeško četo ter zi postavila za komandirja Toneta Blejca, Za komisarja pa Franca Bukovca. Četo so preskrbovali s hrano okoliški kmetje, /lasti Velepovi in Polde Miš. ki je vodil organizacijo prcskrbovalne in obveščevalne službe. Miš, ki je imel razno vlogo tudi pri organizaciji domžalske grupe za vstajo, je njene člane pritegni! k delu za varnost in preskrbo Radomeljsko-mengeška četa je izvedla v prvi polovici avgusta več pomembnih akcij. 6. avgusta je postavila zasedo pri Zelodniku in uspešno napadla nemško motorizirano kolono. Isti dan je druga patrulja ra- Domačija Poldeta Miša na Gor-juši, javkn prvih partizanskih enot nila blizu Imenj komandirja moravske žandarmerije. Dva dni zalem je njena patrulja napadla v Ihanu gestapovski avto. Zaradi teh napadov je nemška policija iz kranja izvedla II. avgusta večjo hajko v krumperške gozdove. Po kratkem spopadu na Brezovici se je četa prebila skozi obroč in Nemcem udarila v hrbet, pri čemer so imeli Nemci več žrtev. Po tej borbi je četa dobila poziv, naj se premakne na Rašico, kamor je štab bataljona poklical tudi kamniško četo, da bi skupaj z Rašiško reorganizirali bataljon za še uspešnejšo aktivnost v boju proti okupatorju. Zaprisega kamniškega bataljona na Rašici V prvi polovici avgusta ie čijo v Kamniški bataljon. Na Glavno poveljstvo slovenskih Rašici sta se pod vodstvom partizanskih čet izdajo ukaz, Lojzeta Kobeta, člana vojnega naj se rašiški partizani vklju- komiteja za Gorenjsko, zbrali Skupina interniranrev v taborišču Krieselsdorf na KoroSkem Plakat o uslrclilvi prvih talcev na Gorenjskem komandi Kamniškega bata-ljona in Rašiške čete in tako reorganizirali tako okrepljeni Kamniški bataljon. Novi bataljon so razdelili na štiri čete in sicer: Rtfšiško, Mengeško-moravško, Radomeljsko in Kamniško. Komandir Rašiške čete je ostal Stane Kosec, komisar Mile Spacapan, komandir Mengeško-moravške čete je postal Janko Bizjak, komisar Karel Mlakar, za komandirja Radomeljske čete je bil imenovan Janko Pelech. za komisarja pa Franc. Bukovec. Kamniški četi so postavili za komandirja Rudija Boljko, za komisarja pa Staneta Grilanca. Komandant bataljona je ostal dr. Marijan Dermastia. komisar je postal Roman Potočnik, medtem ko je Tone Sturm, do- t S tedanji komisar, prevzel funkcijo sekretarja okrožnega komiteja. Četam so določili tudi njihova operativna področja. Ra-šiška četa je dobila nalogo, da deluje na svojem dotedanjem terenu okrog Šmarne gore, Rašice in Dobena, Mengeško moravska je dobila ozemlje od ceste Crnuče-Trojane do Save in Domžal, Radomeljska četa ozemlje med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Kamniška pa teren pod Kamniškimi planinami. 17. avgusta 1941 je novi bataljon slovesno zaprisegel. Pred zbranimi borci sta o pomenu in ciljih oborožene borbe proti okupatorju govorila komandant in komisar, nato pa so borci prisegli zvestobo ljudstvu i % i * i 1» Amd .b«»»t»t»r: ifllMOiljTfl in Partiji. Srečanje preko sto borcev in slovesno vzdušje na zboru je vlilo zbranim borcem novega poguma za osvoboditev naše domovine. Se isti dan zvečer in ponoči so se čete premaknile na svoja nova operativna področja in začelo se je novo. zelo uspešno obdobje boja z okupatorjem na našem območju. S tem zborom se je pravzaprav zaključilo delo, ki ga je Vojni komite kamniškega okrožja začel ob koncu maja 1941, 27. julij in 17. avgust sta torej temeljna mejnika v razvoju narodnoosvobodilne borbe v letu 1941 v kamniškem okrožju. Poglavitni namen vstaje so te prve akcije dosegle. Vstaja je 1 j ii ris t vo razgibala in dokazala, da je oboroženi boj nujno potreben, ga pridobila zanj ter mu povrnila zaupanje vase. Celo okupator je nerad priznal v nekem svojem poročilu, da >večji del prebivalstva simpatizira s teroristi in jih podpira, zlasti z živili in da v delovanju tolp vidi hkrati osvobodilno borbo nacionalnega slovenstva.< Preživel' borci Kamniškega bataljona nn proslavi 1958 na Rašici Hflorfo-cross v Mengšu V okviru občinskega praznika bo 28. julija v Mengšu moto-cross, t/, športno tekino- .Mt:W. t«rr,M i KOOPERATIVA« nove perspek ti ve za razvoj in plasma solidnih izdelkov vsej lesni industriji v Sloveniji. Razumljivo, da uresničitev leh in podobnih nalog ni odvisna le od podjetja »SLOVENIJALES - KCfoPER ATTVA«, temveč od tesnega sodelovanja vseh delovnih kolektivov lesne industrije. Ob tem ne bi nazadnje omenili velikih investicij podjetja pri gradnji lesnih skladišč na Reki in hkrati samega pristanišča v Kopru. Vse to je nerazdružljivo povezano z imenom »SI.OVENIJAI.ES-KOOPERATIVA«. Leta 1962, meseci oktobra, se je podjetju »SLOVENIJA- LES-KOOPERATIVA« pridružil še uvozno-izvozno podjetje »KOOPERATIVA^LOvENiJA« in od takrat se imenuje novo podjetje »SLOVENIJALES-KO- OPERATIVA«, .Skrajšano »SK«. »SK« pohištvo je postalo že pojem kvalitete, praktičnosti in sodobnosti za pohiitvo in drage izdelke lesne industrije. Se sprašujete kako je podjetju uspelo to doseči? Našteli bi lahko več odgovo-vorov, toda le o enem nekaj več. Podjetje »SLOVENIJALES-KOOPERATIVA« ima že precej časa svoj projektivni biro, v katerem delajo le priznani arhitekti in drugi strokovnjaki. Le-li nenehno sodelujejo s svetovno znanimi inštituti in njihovimi sodelavci, zasledujejo najnovejšo dosežke in uspehe s področja opreme za stanovanja, lokale, ladje in druge objekte. Najnovejša akcija tega biroja je bil nedavni anonimni natečaj za izdelavo idejnih osnutkov za dnevno — kombinirano sobo. Kako koristno je bilo to, je najbolje pokazal izid natečaja, ki se ga je udeležilo 23 avtorjev iz vseh republik. Upamo — in to bo največje priznanje za podjetje »SLOVENIJALES-KCOPE-RA'IIVA«, da bodo prototipi tega natečaja naleteli na ugoden sprejem pri potrošnikih. Za konec le še to — podjetje »SI,() V E\ IJ A LES-KOOPE-RATIVA« je poželo visoka priznanja glede kvalitete sodobnega pohištva na številnih mednarodnih sejmih po vsem svetu. Izredno razviti trgovski stiki s poslovnimi partnerji v več kot petdesetih državah po vsem svetu naj vam vse to le še potrdijo. Sedaj pa, če ste že popili pivo, ki se vam je med tem že skoraj gotovo malce ogrelo, obiščite razstavne prostore pod-jetj.. ■ SI.OVENI 1ALES-KOO-PKRATIVA« v Vajeniški šoji, kjer razstavljajo v okviru potrošniškega sejma v Domžalah. In še to, razstavljeno blago boste lahko tudi kupili. Ko se boste prihodnjič ustavili ob izložbi podjetja »SLO VEN I-JALES-KOOPERATIVA«, tedaj obiščite tudi trgovino. Vseeno katero, lahko v Celju, če ste pa v Ljubljani pa v Kidričevi 1 in na Gospodarskem razstavišču v spodnjih prostorih hale B. Naj vam povemo, da je to največja stalna trgovina te vrste pri nas. Na 1400 kvadratnih metrih je razstavljeno pohištvo praktično vse slovenske lesne industrije. V trgovini na GB lahko na enem prostoru kupite vse za opremo vašega stanovanja — od najrazličnejših spalnic, dnevnih sob, kuhinj, kombiniranih sob, jogijev, tapetniškega blaga, najrazličnejših stoječih luči, zaves preprog vseh vrst, velikosti in barv, prličkov, predpasnikov — skratka vse, da bo vaše stanovanje tako. kakršnega si želite. Obiščite nas, nekaj bo gotovo za vas. čeprav morda le lična otroška posteljica... Trgovina SK na GR v Ljubljani Oglejte si bogat izbor pohištva na II. potrošniškem sejmu v Domžalah Naše načelo: Kvaliteta in nizke cene! trgovsko podjetje Domžale Ljubljanska cesta 54 Čestita vsem svojim odjemalcem za občinski praznik 27. julij in vabi obiskovalce, da si ogledajo bogato založene prodajne prostore v glavnrm poslopju sejma. V svojih 41 poslovalnicah bo podjetje ustvarilo v \2l\x 1963 1 milijardo 700 milijonov dinarjev prometa. Za zboljšanje kulturnih pogojev postrežbe je podjetje vložilo v preureditev lokalov v letu 1962 preko 46 milijonov sredstev, v letu 1963 pa bo v iste namene vložilo 85 milij. dinarjev, od tega velik del lastnih sredstev. Še v tem letu bo v Domžalah odprta nova moderna samopostrežna trgovina v novem trgovsko stanovanjskem bloku. Poslužujte se uslug našega podjetja, kupujte v naših poslovalnicah! Za občinski praznik občine Domžale čestita vsem občanom podjetje Slovenijales-kooperativa LJUBLJANA. BEETHOVNOVA 11 s svojimi enotami: Centrala, Ljubljana, Beethovnova 11, telefon 23-931 C. S. Vižmarje, telefon 51-570 Predstavništva: CELJE, Zidanškova 15, telefon 22-53 ZAGREB, Trg Jože Vlahovića 4, telefon 33-483 BEOGRAD, Kosmajska 24 a, telefon 623-067 NOVI SAD, železnička 23, telefon 52-734 SKOPJE, Svetozara Markovića 85, telefon 49-27 Prodajalne: LJUBLJANA, Kidričeva 1, telefon 20-152 LJUBLJANA, GR, Titova 50, telefon 37-008 CELJE, Zidanškova 15, telefon 22-53 ZAGREB, Trg Jože Vlahovića 4, telefon 33-483 BEOGRAD, Kosmajska 24 a, telefon 623-067 BEOGRAD, Vuka Vrčevića 4, telefon 32-637 za prodajo na drobno vseh vrst pohištva in polfinalnnih izdelkov. NA POTROŠNIŠKEM SEJMU V DOMŽALAH OD 20. DO 28. JULIJA 1963 RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO POHIŠTVO IN DRUGO STANOVANJSKO OPREMO V VSEH PROSTORIH VAJENSKE ŠOLE. PRIČAKUJEMO VAS! Združena kemična industrija Domžale gp*w» temeljne barve in kite oljnate barve in emajle nitro lake in emajle za les in kovino premaze za avto industrijo emajle DOM, LUMALIN, TESAROL, dvokompo-nentne lake za les in kovino HELIOPOL (poliester lake) HELIOPLAST 7 svinčene okside A. kazeinske barve za usnje karbamidno lepilo za les "V »EMULTEKS« — vezivno sredstvo n < škrobe ** dekstrirano in britsko gumo S dekstrinska lepila Vabimo, da si ogledate naš razstavni prostor na domžalskem sejmu od 20. do 28. julija 1963. JUGOREKLAM podjetje za ekonomsko propagando in publiciteto LJUBLJANA, KIDRIČEVA CESTA 5 Telefon 22-774 in 20-890 BEOGRAD — PREDSTAVNIŠTVO, NEBOJŠEVA 2 telefon 44-605 nudi v svojih obratih vsestransko sodobno propagando in sicer: ARANŽIRANJE IN DEKORACIJA izdelava vseh idejnih osnutkov, razstavnih paviljonov in stojnic na sejmih in komercialnih razstavah. Organizacija samostojnih komercialnih razstav v dvorani Hišnega sveta, Kidričeva 5 — Aranžerski material in aranžiranje izložb — izdelava prodajnih paviljonov — boksov za gostinstvo SVETLOBNA REKLAMA izdelava idejnih osnutkov in načrtov za vse vrste neonskih napisov in reklama za pročelja in izložbe FOTO SLU2BA izdelava črno-belih in barvnih fotografij in povečav GRAFIČNA REKLAMA in oprema embalaže vseh vrst — Osnutki in urejanje prospektov, katalogov in drugih propagandnih tiskovin, cenikov, etiket, "Zaščitnih znakov itd. , TISK IN TRAK platno in plastične mase — Tisk* na sitotisku — Tisk lepakov in letakov, tiskovin, obrazcev, prospektov, katalogov in jedilnih listov RAZMNOŽEVANJE vseh vrst skript in obvestil PAPIRNA GALANTERIJA in izdelava reklamno propagandnih predmetov vseh vrst GOSPODARSKA REKLAMA industrijskih in obrtnih izdelkov, letovišč, zdravilišč, gostinskih podjetij in turističnih krajev OGLASNI SERVIS za časopise in revije po vsej državi KINOREKLAMA radijske objave, televizijska reklama, k!-nodinpozitivi-osnulki —izdelava in barvni diapozitivi, reklamni filmi in predvajanje v vseh kinomaiografskih podjetjih v državi ZALOŽNIŠTVO razglednic, slikanic, tiskovin, obrazcev, spominkov in voščila vseh vrst ČASOPISI revije, podružnice, prodajalne in kioski PLASTIČNI izdelki, izdelava in tisk vseh vrst polietilenskih vrečk, plastičnih ovitkov, map ter izdelkov iz stvropora NALEPLJANJE lepakov, delitev in trošenje reklamnih letakov in lističev, avionska reklama po vsej državi LASTNA LITOGRAFIJA, KNJIGOVEZNICA, SITOTISK IN ARANŽERSKI ATELJE POSLOVNE VEZE PO VSEJ DRŽAVI Priporočamo se za vaša cenjena naročila LJUBLJANA TO KO Domžale KOV IN USNJENIH IZDELKOV nudi potrošnikom kovčke, aktovke, damske večerne in potovalne torbice, usnjene rokavice, listnice, denarnice, nahrbtnike in druge športne potrebščine ter vse druge izdelke usnjene galanterije v odlični kvalitet i. Obiščite naš razstavni in prodajni prostor na II. potrošniškem sejmu v Domžalah. DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK „Stot/tHsUe gotici" kmetijski kombinat - PTUJ nudi cenjenim potrošnikom na Potrošniškem sejmu v Domžalah v lastnem paviljonu odlična vina lastne proizvodnje po konkurenčnih cenah, na drobno, v originalnih steklenicah, od 5 litrov naprej pa po znižani ceni. Prodaja tudi na debelo. Poleg vina nudimo tudi vse druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Jjndup&ati industrija platnenih izdelkov JARŠE OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK Izdelujemo: razne lanene tkanine surove in beljene, lanene damast garniture, brisače, kuhinjske krpe (karo), lanenu in pollaneno platno za rjuhe, laneno in pollaneno salonsko jadro\i no, krojaški kanafas, platno za ležalne stole, laneno in bombažno z hordurami. Bombažni (jacqnard) gradel za zimnice, impregnirano tkanino za vetrne jopiče in nahrbtnike, lahko impregnirane tkanine za šotore in plahte, impregnirane tkanine za sončne plahte (progaste in enobarvne). Tehnična (filter) platna vseh vrst, tako bombažna kakor tudi lanena, razna slamarična platna, konopljena in lanena ter tkanine za embalažo. Težke impregnirane tkanine za vagonsk.i in kamionska pokrivala, konopljene gasilne cevi, gurle itd. Izdelujemo Imli tkanine po posebnih iijiu-čilih preko količine 500 metrov. — Predilnica laun in konoplje, lastna barvarna, impregnacija in belilnica, filmska tiskarna, konfekcija šotorov; izdelujemo še posebno tkanino »I.anaervL za damske obleke. OGLEJTE SI \\s RAZSTAVNI PAVILJONI TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE PROIZVAJAMO IN NUDIMO: Sanitetne tkanine vseh vrst Sanitetne ovoje Sanitetno vato Uniforme za medicinsko osebje Predmete za žensko higieno Lepljive obliže (flastri) [VSEM ŠPORTNIKOM POSEBNO PRIPOROČAMO: Tosama elastične ovoje Elastex ovoje Crep elastične ovoje termit rudarsko podjetje kremenčevih peskov in oplemenileive nekovin DOMŽALE LJUBLJANSKA 16 česiiia vsem občanom za občinski praznik SKI Gradbeno podjetje Domžale GRADBENI MATERIAL. OPEČNI IZDELKI, GRADBENE STORITVE Oglejte si naš paviljon na dvorišču Potrošniškega sejma. Vsem delovnim ljudem čestita za občinski praznik -ji Tovarna filca MENGEŠ Nudi potrošnikom vse vrste tehničnih in industrijskih filcev in polir-nih plošč. Oglejti si razstavni paviljon Vsem občanom čestita za občinski praznik LIP RADOMLJE PRESERJE 68 čestita delovnim ljudem za občinski praznik Potrošnikom nudi kvalitetno sobno in pisarniško pohištvo, rezan les in parkete. Razstavlja v dvoriščni stavbi sejma OBRTNO PODJETJE N X z < MENGEŠ Izdeluje sobno in stavbno pohištvo •u poslovno opremo po naročilu. Čestita *a občinski praznik vsem odjemalcem in sodelavcem Oglejte si razstavne izdelke < H rs < 5 < i- MESNA INDUSTRIJA emona i Uubljana-Zalog udi na potrošniškem sejmu v*, Domžalah potrošnikom kon/erve, Paštete, sveže in suho meso. mesne izdelke vseh vrst Ustavljamo in prodajamo v dvoriščni stavbi. ^sem domžalčanom čestitamo za občinski praznik OBRTNO PODJETJE Peč MENGEŠ Razstavlja pečnice vseh vrst in oblik na Potrošniškem sejmu v Domžalah in čestita delovnim ljudem za občinski praznik. 27. julij OBRTNO PODJETJE MIZARSTVO DOM2ALE-STUDA Stavbeno mizarstvo, ku-hiDiska oprema — specialno sobno pohištvo. — Obiščite nas na Potrošniškem sejmu, zahtevajte ponudbe Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Mlinostroj tovarna mlinskih strojev DOMZALE-STUDA Izdeluje strojno opremo za pekarije in mline. Razstavlja in prodaja na Potrošniškem sejmu. Čestita delovnim kolektivom in čanom za občinski praznik ob- TOVARNA GLASBIL IN UČIL MENGEŠ Izdeluje klavirske harmonike, kitare, šolski (orffov) instrumentarij, jazz garniture, tnundoliue. ustne harmonike in strune - Razstavlju ua Potrošniškem sejmu Čestitamo za občinski praznik 27. julij 2 t , 5 a O 2 * S 5 "i ■ SMULNIK p- > r- N •Ji — n ec £ -< < -J " F TERMIT O S* >N g | b. —K ^GLAVNO RAZST. P05LOP7E DVORIŠČNA 5TAVBA SLOVE NI7ALE5 (SIC) G) li ASTRA rrjjrc ® 7iim7AM.skA irrrA- o o DE1N1K UTOK < z: _i < tu > C3 PAPIRNICA £ § MEL0D17A < u 2f 0. NAD5TROP7E „A" KEMILAK ZLATO P0L7E TOLMINKA PRITLIC7E A' SLOV. G URICE SONČNICA 7UG0TEHNIKA VATA DROCERI7A TON05A NAPREDEK J VOLAN < cC y> jC Ho ui £ — Ui oT 4 > * er < o: o z < I- < 2 _ nj □ 3 f 11 e > 3 ^ ° < a: ui Letošnje volitve v domžalski občini Lopo u rojeno volišče v osnovni šoli v Ihanu našega gospodarstva na podlagi večanja produktivnosti in vključevanje v mednarodni trg, izdelava statutov, formiranje krajevnih skupnosti, utrjevanje in poglabljanje samoupravljanja na vseh področjih dela in življenja, reniabilnejše gospodarjenje v kmetijstvu, napredek šolstva, zdravstva in javnih služb, dvig realnega standarda, so le nekatere izmed nalog, ki so neposredno pred nami. Uspešno jih bomo reševali le z aktivno pomočjo in sodelovanjem čim širšega kroga naših delovnih ljudi, ki so ob zadnjih volitvah ponovno poknzali vso pripravljenost sodelovali v naporih za gospodarsko rast občine in socialistične medsebojne odnose. Zu nami so volitve v občinsko, okrajno, republiško in zvezno skupščino. To so bile prve volitve po novih ustavnih načelih, zato so Iti le vsebinske priprave nanje pruv tako važne kot sami volilni rezultati. Organizacija SZDL je v teh pripra-vuh opravila veliko delo. Posveti in razprave so se vrstile od razprav o osnutku ustave do spoznavanja volilnega sistema in strukture novih skupščin s posebnim ponieiiom rotacije v našem družbenem sistemu. Vse obširno politično delo v dobi predvolilne kampanje je imelo za cilj vključili volitve v sislem samoupravljanja delovnih ljudi. Na podlagi vsega lega je bila osnovna skrb socialistične zve/c [zbira novih odbornikov in poslancev na podlagi sprejetih kriterijev. Osnova pri izbiri kandidatov je bila vključiti v vse organe nove mlade ljudi, ki imajo za seboj šolo delavskega in družbenega somoupravljanja. Poleg tega je imela organizacija SZDL v naši ončini še toliko večjo odgovornost zaradi obširnih arondacij kmetijskih področij na celotnem ravninskem predelu, kajti to predstavlja vključitev okoli tisoč hektarov novih površin v socialistični sektor kmetijstva. Izdelane programe 0 razvoju kmetijstva je socialistična zveza prikazovala in razlagala občanom na številnih sestankih, zbirala njihove pripombe, mišljenja in predloge, da bi nastajajoče težave lažje in hitreje premagali. Obširne priprave na volitve so nam prinesle tudi zadovoljive volilne rezultate. Na volitvah v zbor delovnih skupnosti 24. maja smo dosegli 93,6 odstotno udeležbo (brez kmetijske podskupine). Najslabše volilne rezultate so dosegli na volilnih enotah v Domžalah in Mengšu, ker so volili zasebni obrtniki. Volitve v kmetijsko podskupino so bile nekoliko slabše. Glavni vzrok so bili netočno pripravljeni volilni imeniki. Za volilne upravičence so bili vpisani v precejšnjem številu občani, ki že nekaj let niso več kmetje, ampak so zaposleni v tovarnah, kmetje pa, ki so prišli na volišča, niso bili vpisani v volilne Imenika, To je med volivci in volilnimi odbori povzročilo precej zmed in negogo-vanja in na koncu ne najboljši volilni rezultat. Na volitvah v občinsko skupščino 26, mnjn smo v občini dosegli 89,1 odstotno volilno udeležbo. Prav za te volitve so socialistična zveza in druge družbeno politične organizacije vložile največ truda v priprave.Obširne razprave o kandidatih, o občinskih in krajevnih problemih so se zaključile z lepo okrašenimi naselji in volišči ter končno z dobro volilno udeležbo občanov. Nekatera volišča (Velika vas. Kranja brdo. Radomlje. Poheno in še nekatera) so že zgodaj zaključila volitve, drugod so morala bili volišča odprta ves dan. Pod občinskim povprečjem je bila volilna udeležba na večini volišč moravske doline. Menimo, da so bili tu slabši volilni rezultati zaradi obširnih arondacij, za katere še vedno ni izdelan program do vseh podrobnosti in občani z njim še sedaj niso dovolj seznanjeni. Prav gotovo so bili slabši rezultati tudi zaradi premajhnega števila volišč in so morali ponekod volivci zelo daleč na volišče (Podoreh, Sorjučc, Peče), Proti pričakovanju je bil sluh volilni rezultat tudi v Lukovici in Krtini, ker je bilo za obširno področje samo eno volišče. Boljši rezultat v Občini je bil dosežen na volitvah za republiške in zvezne poslance 16. junija. Na teh volitvah smo dosegli 90,6 odstotno udeležbo. Boljši rezultati so gotovo posledica intenzivnejšega dela SZDL in celotnega političnega aktiva. Boljši rezultat pa je bil na teh volitvah dosežen tudi zalo, ker je bilo več volišč. Za volitve v občinsko skupščino jih je bilo namreč le 54, za volitve republiških in zveznih poslancev pa 65. Volilni rezultati moravske doline in Lukovice so se precej izboljšali in je tudi slika v občinskem merilu boljša. Ne smemo pozabiti, da so morali biti po zakonskih določilih v volilne imenike vpisani vsi občani, ki so v JLA, odseljeni, žive v tujini ali so na službenih potovanjih. Teh volilnih upravičencev, ki jih ni bilo na dan volitev doma. je bilo nekaj nad 5 odstotkov, približno 1 odstotek pa je bilo bolnih. Iz tega vidimo, da je bilo v občini ob volitvah v občinsko, republiško in zvezno skupščino okoli 4 odstotke takih volilnih upravičencev, ki so neopravičeno izostali od volitev. Iz teh kratkih podatkov lahko ugotovimo, da so volitve dobro uspele, še bolj pa smo lahko zadovoljni z vsebino, prizadevanjem in sodelovanjem širokega kroga občanov v predvolilni kampanji. V času pred volitvami smo imeli v občini 51 razprav o ustavi, kjer je sodelovalo okoli 3500 občanov. Veliko truda je bilo že doslej vloženega v priprave za občinski statut in statute delovnih organizacij. Na dan volitev in v neposrednih pripravah nanje je aktivno sodelovalo v raznih aktivih in volilnih odborih nad 1000 občanov. To so dokazi velike pripravljenosti naših ljudi za sodelovanje pri reševanju vseh problemov in težav od proizvodnje v gospodarstva do reševanja perečih problemov v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu in izboljševanju življenjske ravni občanov. Novo izvoljena r8-članska občinska skupščina, v kateri je 17 odstotkov žena. 4? odstotkov odbornikov starih pod 35 let in 76 odstotkov prvič izvoljenih novih odbornikov, je začelo z delom. Da bo delo občinske skupščine uspešno in plodno, bomo iskali še več predlogov in sodelovanja občanov kol doslej. Le s takim aktivnim sodelovanjem vseh bomo lahko opravili najzahtevnejše naloge in premagali največje težave. Na zadnji seji občinske skupščine 2. julija je bilo že izvoljenih 14 svetov, v katerih bo sodelovalo 131 občanov. Tako imamo sedaj v občini, razen nekaterih komisij, izvoljene že vse organe, ki bodo ob širokem sodelovanju občanov lahko nadaljevali delo prejšnjega občinskega ljudskega odbora. Pred nami pa je tudi veliko novih nalog. Skrb za utrjevanje Na dan vstaje. 22. julija ob 10. uri dopoldne bo v Radomljah otvoritev novega vodovoda, s čimer bo uresničena davna želja Radomljnnov. Vabimo občane, posebno tu di prebivalce Radomelj in okoliških naselij, da se te slovesno sti udeleže. Gospodarstvo domžalske občine v obdobju 1957 do 1963 Obdobje 1957—1963 je bilo za domžalsko občino čas dosedaj najhitrejšega razvoja na vseh področjih, posebno pa še v gospodarstvu. To trditev naj ilustrirajo naslednji podatki: Celotni dohodek (bruto produkt), ustvarjen na območju občine Domžale je znašal v letu 1957 15 milijard 135 milijonov dinarjev, v letu 1962 pa se je dvignil na 30 milijard 539 milijonov dinarjev ali za preko 100 "/o. Za regulacijo Kamniške Bistrice je bilo vloženih 60,000.000 din. Za ceste in mostove (Ljubljanska cesta v Domžalah, cesta Vir—Količevo, cesta Drtija—Kandrše, cesta Vir—Radomlje in