Izhaja vsak četrtek ob 3, uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena K 5. za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise. — - - - — - - — -------- -- --------- Geslo : Vse za vero, dom, cesarja. Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. -- Rokopisi se ne vračajo.---------------------------------------------------------- I. letnik. V Gorici, 12. marca 1914. 5 številka. Pomen agrarne komisije. Kakor srno že poročali, dobi tudi naša dežela svojo stalno agrarno komisijo kakor je to že po drugih deželah skoro povsod vpeljano. Reči moramo, da je bila ta komisija, ki obstoji iz strokovnjakov iz zemljemerstva in iz n-pravnih uradnikov, za našo deželo res potrebna. Koliko nerodnosti je bilo do sedaj pri razdelitvi raznih skupnih občinskih in servitutnih gozdov in pašnikov, to ve le oni, ki je imel kedaj s tem opravka. Delilo se je leta in leta, nazadnje ni bil nikdo zadovoljen in prepir v celi vasi je bil vsak dan na dnevnem redu. Kmetje so si po navadi v izogib večjih stroškov vzeli tudi »strokovnjake« le bolj po imenu, namesto da bi bili najeli pravega zemljemerca. Agrarna komisija bo imela v celoti tri važne posle: 1) izboljševanja, melijoracije, 2) združevanje parcel in manjših posesti, komasacije in 3) razdeljevanje še skupnih pašnikov in gozdov. Izboljševanja, melijoracije, so v raznih krajih naše dežele silno potrebne. Razni mali potočiči razdirajo ob deževju rodovitne njive in vrtove, tre- | ba jih je omejiti in jim odkazati pravo, J neškodljivo pot. Neizkušen posestnik * se trudi in zabija kole po cele tedne, a zastonj, inženir opravi to stvar v par urah. Drugodi imamo cele oddelke močvirnatega in vlažnega sveta, ki navadno ni za rabo. Ako pa zemljemerec napravi par odtokov, se voda lepo odce- ja in po njivah kmetič lahko naseje in nasadi primernega semena. • Velike važnosti je zlaganje posestev ali komasacija. Ta stvar je pri nas čisto tuja, drugod pa že dolgo z vspe-hom v navadi. Zlaganje posestev je dandanes jako važna gospodarska zadeva in gotovo bo tudi našim kmetovalcem dobrodošla. Ako imata dva gospodarja raztrgana posestva, od katerih so kosi v raznih krajih, se lahko med seboj dogovorita in si bližnje kose zamenjata. Peter da Pavlu, kar je temu bolj na roke, Pavel pa odstopi Petru svojo njivo, ki je ravno pred Petrovo hišo. Ako sta oba z menjavo zadovoljna, pokličeta komisijo, ki bo potem napravila podroben račun in precenila obe parceli, tako da ne bo nikdo oškodovan. Eden da drugemu toliko u-rednosti olikor je od njega dobil, nič več in nič manj. Konec pa je, da ima sedaj Peter svoje posestvo skupaj v e-nem kosu, Pavel ravno tako. Da si bodeta od tu nadalje prihranila mnogo Časa in upravnih stroškov, to je čisto jasno. Tudi razdelitve skupnih posesti niso nevažne. Pri teh delih seveda ne pride samo pravilna razdelitev v poštev, ampak tudi razne potrebnfe poti, ceste, kolovozi itd., ki peljejo v delež, kajti drugače so ti deleži za nekatere bolj oddaljene čisto neporabni. Vse delitve se bodo vršile seveda po novejših agrarnih načinih, vpoštevaje želje posameznikov in skupne interese Razun tega bode seveda agrarna komisija na razpolago v vseh podrobnih poljedelskih zadevah, kar bo naše- mu ljudstvu gotovo prav izdatne kori- ; sti. Ako se stori toliko in toliko za fa- j brikante in industrijalce, potem je seveda čisto prav, da se stori nekaj tudi za naše poljedelce in kmetovalce, ki zaslužijo gotovo vsaj toliko pozornosti kot obrt in industrija. Napredki v kmetijstvu. Svet dandanes silno naglo napreduje. Vse vrvi z mrzlično naglico in e-lektrična sila je nekako znak našega časa. To vrvenje in beganje pa ni morda kak postranski pojav, ki ne pride niti v poštev, ampak današnji moderni napredek je sila, ki ne pozna nobenih ozirov. Kdor se zna prilagoditi razmeram in toku našega časa, ta bo shajal udobno in sigurno, kdor pa smatra vsak napredek za nepotrebno in neumno novotarijo, tega bo tok časa potisnil ob stran in nikdo več mu ne bo mogel pomagati. Ker tedaj vse napreduje in tudi mora napredovati, ker bi drugače oče-melo in zaspalo pravo življenje, tedaj je potrebno tudi za naše kmetovalce, da gredo z duhom časa naprej, ker drugače bodo zaostali in zastareli v svojih gospodarskih navadah iz prejšnje dobe. Tri panoge so za narodno gospodarstvo posebno važne: trgovina, industrija in kmetijstvo. O prvih dveh nam ni treba govoriti, ker tukaj imajo podjetniki v rokah vedno najnaprednejše iznajdbe in načine, pač pa je v kme- tijstvu še marsikaj zastarelega in oka-menelega, kar je razvoju le na škodo. Povdariti moramo že takoj tukaj, da nismo tudi mi za vsako novost, ki se nam ponuja. Marsikaj slabega je prišlo že brez potrebe med naše ljudstvo m marsikaka novotarija je več škodovala kot deset zastarelih navad. Zato priporočamo v vsakem oziru previdnost in pozornost; le tedaj naj se začne s kakim novim gospodarskim načinom, ako se je isti res vseskozi obnesel. Zato pa je dobro ,da pogledamo tupatam k našim laškim in nemškim sosedom, ki so po navadi premožnejši in lažje delajo razne gospodarske poskušnje. Ako vidimo, da se je obneslo pri drugih narodih in v drugih deželah, potem še le poskusimo tudi sami. Da pa izvemo, kaj se godi po svetu, zato moramo imeti odprte oči in pazno motriti tozadevne dogodke. Listi poročajo o raznih iznajdbah, kmetijske šol% dajejo pouk naši mladini in po raznih tečajih se širi gospodarska izobrazba po deželi. V takih razmerah kot so danes, človek ne more in tudi ne sme spati. Gospodarski greh bi bil, ako naši kmetovalci zamudijo razne strokovne, že dokazane nauke. N. pr. vidimo to pri vipavskem vinu. Kuhanje brez drožja, kakor ga priporoča novejša gospodarska šola, je bilo gotovo koristno. Sedaj se vino dosti lažje proda, ker se ga lažje ohrani za več časa. Velik nesmisel je n. pr. ako kmetovalec goji slabe sadne vrste, ki niso posebno priljubljene na trgu, namesto boljših in finejših, ki jih vedno lahko proda. Stroški so isti, dohodki pa jako Otok M okraći j a. Socijalen razgovor. (Dalje.) Dretič: A, — pojdi, pojdi! Stokrat raje bi bil ostal čevljar, pa imenovali so me za učitelja. Šivankič: Jaz bi se jim bil postavil po robu. Dretič: Tukaj na Mokraciji se nikogar ne vpraša, kaj ga veseli. Država ie splošni in edini delodajalec; ona razdeljuje delo. kakor se ji zdi prav. Tega imenuje za pometača, drugega za predsednika, ti etjega za odvetnika, četrtega za kovača itd. 1 ako je mene postavila za učitelja. Šivankič: Kaj pa Podučuješ? Dretič: Zgodovino naše domovine. Šivankič: Pa, saj je vaša Mokra-cija še-le od včeraj, kako moreš torej govoriti o njeni zgodovini? Detič: Da bi me ti le enkrat slišal, kakšne neumnosti klatim v šoli! Otrokom pripovedujem n. pr. Mokracija je dežela, kateri ni enake kar se tiče velikih idej; njeno kulturno stanje je ne-izmernokrat višje, nego v razrednih državah, ker ni v njej ne lumpov ne norcev in ker je vstanovljena na podlagi večnih človečanskih pravic i. t. d. Šivankič: Ali pa tudi veruješ v vse te kvante? Dretič: Pojdi, pojdi, saj nisem prismojen ! Šivankič: Zakaj pa učiš druge takih neslanosti? Dretič: Ker moram! Drugače bi bil kaznovan z denarno globo; ako bi se pa še dalje vstavljal, gnali bi me v prisilno delavnico. Šivankič: Kaj pa moraš še podu-čevati v šoli? Dretič: Različne predmete, n. pr. naravoslovje. Razlagati moram otrokom, kako so rastline, živali in ljudje vsi skupaj prišli iz ene pra-celice ali pra-lupine. Ta celica se je najprej iz-premenila v črva, iz črva je nastala kuščarica, iz kuščarice osel, iz osla opica, ki se imenuje Pavijan, iz te opice druga, ki se imenuje Šimpanz, in iz te zopet tretja in zadnja, ki se imenuje — človek! Šivankič: In ti verjameš vse to, kaj? Dretič: Kaj še, pojdi, pojdi! — Delati se pa moram, kakor da bi verjel, ker drugače bi mi tudi otroci ne verjeli in zapadel bi kazni. Šivankič: Odkritosrčno ti povem Dretič, da se mi smiliš. Dretič: Čakaj, najlepše pride še-le! Šivankič: Kaj pa? Dretič: Poduk o državi. Šivankič: Kaj pa o tem učiš? Dretič: Katekizem moram paglavcem vbijati v glavo. Šivankič: Katekizem? — Torej poučuješ krščanski nauk? Dretič: Tega pa ne! — Saj vera je pri nas zasebna stvar in torej ne spada v šolo. Šivankič: Kaj pa poučuješ iz kate-kisma? Dretič: Nauk o državi. Tako n. pr. vprašam: Kaj je ljudska država? — Odgovor: Ljudska država je prisotni bog. — Vpr.: Kakšno oblast ima ljudska država? — Odg.: Ona ima vso o-blast, zlasti v šoli; ona je vsemogočna. — Vpr.: Kaj je postava? — Odg.: Postava je volja ljudske države. — Vpr.: Kak pomen ima postava za posameznike? — Odg.: Posameznik ji mora biti brezpogojno pokoren, ker postava je »javna« vest. — Šivankič: Kako ste pa prišli do teh budalosti? Dretič: lega so nas naučili novodobni profesorji, in služi nam prav dobro. Sploh je novodobno modroslovje tu na našem otoku zelo v časti. Šivankič: Ali ne razlagaš tudi deset božjih zapovedi? Dretič: Bog varuj! — To spada k veri, in vera je tukaj zasebna stvar. Boga tukaj na Mokraciji ni, zato ni tudi božjih zapovedi. — Kaj naj bi sploh počeli n. pr. s šesto božjo zapovedjo? — Saj socijalna demokracija zahteva »prosto ljubezen« in skupnost žen. Zapoved: »ne prešestuj«! nima tukaj nika-kega pomena, ker ne poznamo porok in zakona. Šivankič: Kaj? — Nimate zakona? — Ali živite po pasje? Dretič: Ma, tam okoli bo! — Dva se zaljubita, pa gresta narazen, kadarkoli hočeta. Sicer se pa nikar preveč ne čudi temu. Civilni zakon, ki je vpeljan v raznih državah, je prvi korak do takega življenja. Tam gresta mladenič in dekle k županu in se dasta vpisati kot mož in žena, drugi dan pa lahko že zopet prideta in se dasta izbrisati. Mi socijalnodemokratje smo odpravili te prazne komedije in opravimo sami vse brez župana, komisarja in pisarja. — Šivankič: Torej ni tu pri vas več poročenih ljudij z družinami? Dretič: Ne! — Primeri se pa tu pa tam, da živi kak moški z isto žensko par mesecev skupaj. Pravi zakon, kakor ga poznajo katoličani, je pa tukaj naravnost nemogoč, ker ženska ni samo last enega, temveč vseh mož. Vrhu tega, kakor sem ti že povedal, določuje tukaj država delo in poklic državljanom. Zato se neštevilnokrat pripeti, da pošlje država moža 20 km na levo, njegovo žensko pa 20 km na desno v državni zavod za pranje perila, kjer mora ostati tudi po več let. (Pride še.) različni. V nekaterih krajih bi kmetovalci lahko sejali obilo detelje in redili tako večje števno živine. Toda so taki gospodarji, ki jim ni mogoče dopovedati, da detelja dosti več rodi kot navadna senožet. Ker rajni ded ni sejal detelje, pa je vendar živel, zato jo tudi vnuk ne sme, tako si mislijo nekateri Ded je živel pred 80 leti, ko so bile razmere malo drugačne kot danes; na njegov način poljske oskrbe se danes ne moremo več ozirati. Umetna gnojila so še danes v nekaterih krajih čisto neznana stvar, kakor bi bila to taka vražja modrost. Zato pa vidimo tudi pri nas senožeti skoro puste in gole, drugod pa sena še lahko prodajo. Kdor količkaj pogleda po svetu in zasleduje tok novejšega gospodarstva, bo rad priznal, da imamo prav. Ako vse napreduje, mora tudi naš kmetovalec po možnosti za duhom časa. Nikjer ne smemo zaostati, kajti konkurenca je povsodi velika. Proti primernemu napredku v kmetijstvu tedaj se smemo imeti gluhih ušes, ampak toliko, da smo zmožni vsake tuje konkurence. Avstrijsko trgovsko šolstvo. Posebno v naših slovenskih listih čitamo večkrat klice po večji praktični, posebno trgovski izobrazbi, s katero mislijo nekateri kar čez noč preustva- j riti socijalne razmere v naši domovini, j Nismo prijatelji pretiranosti na nobeno ; stran, za to je treba tudi to stvar vzeti kolikor le mogoče objektivno. Res je, da bi rabili mi tupatam nekaj svojih ljudi po nekaterih večjih trgovinah, a če bi kar vse vprek študiralo le ptaktične j in trgovske vede, bi se teh ljudi nabra- : lo odveč in potem bi nastalo vprašanje 1 kam ž njimi. Takih trgovin in bank, ki bi si lahko držale osobje z najvišjo trgovsko in bančno izobrazbo je pri nas le malo, vse drugo daja le majhne plače in si tudi preskrbuje osobje z manjšo izobrazbo, ker stane manj. V naslednjem podamo kratek pre-gleg trgovskega šolstva, kakor ga na podlagi uradnih podatkov prinaša »Wiener-Zeitung« z dne 14. febr. 1914. Prvo so visoke trgovske šole, h katerim j se prišteva eksportna akademija na Du- Lahkovernost. Oče Matevž je bil že v letih in zato na moči precej oslabel. Kupil si je osla, | da bi mu prenašal bremena z doma na polje in s polja domov. Izvrstno mu je osel služil. Stari Matevž kar ni mogel razumeti, kako da ni bil že poprej prišel na to dobro misel. Rad je imel osla, skrbno ga je krmil in privezaval k jaslim. da bi mu muhasta žival kam ne ušla. Zgodi se, da sta se čez nekaj časa po tistem kraju potikala po noči dva potepuha ter stikala okoli, kje bi kaj ukradla. Prideta tudi do Matevževe hiše, ki je stala ob cesti, in do njegovega osla. Nekoliko premišljujeta, kaj bi z o-slom počela, kar se starejši potepuh nečesa domisli in pravi mlajšemu: »Poju-tranjem je v mestu živinski semenj; ženi tega osla tja in prodaj ga. Jaz se pa namesto osla k jaslim privežem, gospodarja počakam in potem pridem za teboj, da si prodajnino razdeliva.« Rečeno, storjeno. Ko stopi drugo jutro zgodaj Matevž v hlev, se silno prestraši, ko vidi namesto svojega osla neznanega človeka privezanega k jaslim. Od velikega začudenja kar ne more besede pregovoriti; zato pa začne potepuh z milim glasom pripovedovati: »Oh dragi gospodar, vem, da se čudite in ne morete razumeti tega, kar videte. Ali če vam zaupam svojo žalostno zgodbo, naju, višja trgovska šola »Revoltella« v Trstu, visokošolska tečaja na Dunaju in v Pragi in kurzi za absolvirane srednješolce. Vseh teh visokih trgovskih šol je v tekočem šolskem 1. 1913/14 skupno 21. Obiskuje jih 2385 dijakov in 14 dijakinj. Po jeziku so visoke trgovske šole:'nemške 13, češke 5, poljske 2, laška 1. — Srednjih trgovskih šol je že nekaj več, posebno pa je število učencev na teh zavodih precej veliko. Skupno imamo 25 takih srednjih trgovskih akademij, katere poseča v tekočem šolskem letu 7877 dijakov in 379 dijakinj. Po narodnosti se te šole razdele tako le: 13 nemških, 8 čeških, 2 poljski in 2 laški. Kakor visokih tako tudi od srednjih trgovskih šol ni nobene s slovenskim učnim jezikom. Nato slede dvorazredne nižje trgovske šole, katerih je v tekočem lem skupno 128. Jako značilno je za te šole, da imajo jako malo dijakov, a silno dosti dijakinj. Vseh obiskovalcev moškega spola je v teh 128 dvorazrednih trgovskih šolah komaj 519, deklet pa 6644. Dekleta s to šolo namreč dobijo razme manjše službice po pisarnah, trgovinah, bankah itd .Po narodnosti so te šote razdeljene sledeče: 69 je nemških, 38 čeških, 9 poljskih, 4 laške, 4 hrvaške, 3 slovenske in 1 rusinska. Naše tri slovenske šote imajo letos 160 dijakov in 22 dijakinj, tako da pri nas Prevladuje še vedno moški naraščaj, drugod pa skoro nikjer. V štirih laških šolah n. pr. je komaj 53 dečkov, a 218 deklet. Poleg teh rednih trgovskih šol imamo še lepo število strokovnih trgovskih tečajev, ki se ravnajo po krajevnih razmerah in nimajo enotnega učnega načrta. Vseh teh tečajev je letos odprtih 45, obiskuje jih 4131 moških in 1231 ženskih. Z ozirom na narodnost so ti tečaji razdeljeni sledeče: 23 je nemških, 5 če-čeških, 6 poljskih, 2 laška in 1 slovenski. Ti trgovski tečaji so jako raznovrstni in učna doba kakor tudi smoter se ravna čisto po krajevnih potrebah. Ob koncu naj omenimo še trgovsko nadaljevalne šote za vajence, ki so že v trgovinah. Teh šol imamo skupno 158. Obiskuje jih 16.825 trgovskih vajencev in 1803 dekleta. Nemci imajo teh trgovsko-nadaljevalnih šol 81, Čehi 60, jasno vam bode takoj vse. Nekdaj sem bil jaz pošten človek, potem pa se sem bil tako hudo pregrešil, da me je Bog v kazen za grdi greh za 3 leta spremenil v osla. In ravno danes so pretekla 3 teta, odkar sem bil postal osel; danes sem svojo kazen dokončal ter imam sedaj zopet človeško podobo. Bog je meni greh odpustil, vas pa, v tem slučaju poskuša, ali se svojega bližnjega usmilite ali ne. Dajte mi prostost, da lahko svobodno živim, kakor se spodobi kristjanu, in storili ste dobro delo.« Matevž je bil ves ginjen in hitro odveže potepuha rekoč: »Pojdi z Bogom in glej, da boš v bodoče krščansko živel!« Matevžu je bilo zelo žal po oslu, kajti tako se mu je bil privadil, da kar ni mogel več biti brez takega pomagače pri gospodarenju. Napoti se tedaj koj drugi dan na živinski semenj, da bi si kupil drugega osla .Ko je stopil nekoliko korakov po sejmu, se kar naenkrat ustavi, sapa mu skoraj zastane — pred seboj vidi, o križani Ježuš! svojega nekdanjega osla. Plaho pristopi k njemu in mu potihoma zašepeta na u-1 ho: »Nesrečnež, ali si že zopet napravil kako grdo lumparijo?« Osel, katerega je šepetanje na ušesa žgackalo, pomigal je z uhlji gor pa dol. Matevž, ki je mislil, da mu je osel s tem miga-! njem hotel potrditi, kar je vprašal, reče | žalostno: »No, veš, zdaj te pa jaz ne | bom več rešaval, naj raje stori to drug ‘ — osel« Poljaki 10, Lahi 3, Hrvatje 3 in Slovenci 1. — Iz teh podatkov se vidi, da je naše trgovsko šolstvo res prav šibko. Edino tiste 3 dvorazredne trgovske šote so nekaj uredne, drugo pride malo v poštev. Čudno pa je n. pr., kam hodijo naši trgovski vajenci po raznih mestih k poduku, ko imamo komaj en sam tak javni tečaj. Morda je nekaj zasebnih, a to res ni zadosti. Eno pa je treba zabi-čiti naši mladini, ki se misli posvetiti trgovski stroki, prav posebno v glavo. Naj že študira, kjer hoče, dokler nimamo svojih šol, a .uči naj se temeljito jezikov. Absolutno pa je napačno, ako se kdo iz tega ali onega vzroka ogiblje laškega jezika. Ako hočejo naši mladeniči napredovati, morajo biti bolj zmožni kot so njih drugorodni konkurentje. Poli lični pregled. Parlamentarni položaj je silno nejasen. Komaj da so prišli poslanci zadnji četrtek skupaj, že je začela stara pesem. Niti prva seja se ni izvršila v redu in koj nato so zopet delo odnesli za en teden. Še le danes se vrši druga seja, ki bo pa skoro gotovo končala enako brezvspešno kot prva. Češke stranke pravijo, da edino v tem slučaju opuste obstrukcijo, ako vlada razpiše volitve na Češkem in skliče deželni zbor. Nemci so seveda proti. Oni pravijo, ako vlada vstreže glede čeških volitev Čehom, potem bodo ob-struirali pa oni, Nemci. Tako da ena obstrukcija je skoro gotova, ali češka ali nemška, če ne bo morda še kaj več. Nekateri sodijo sedanji položaj za sla-bejši kot je bil konec januarja. Posebno neugodno je zadela tudi vest, da voditelj Poljakov dr. Leo ni hotel sprejeti nikakega posredovanja, ker se mu zdi bržkone vse brezuspešno. Skoro gotovo bode parlament zopet odgodjen, ako se razmere prav zadnji hip nič ne razvedrijo. Kritični položaj v parlamentu. Kakor poročajo listi, se zna zgoditi še kaj Rujega kot odgoditev. Vlada je pripravljena tudi za zaključitev sedanjega zasedanja, ako se razmere med strankami ne ublažijo v nekajdneh. Ako se zasedanje zaključi, izgube poslanci dijete in imuniteto, predsedstvo izgubi svojo veljavo in vsipredlogimorajo priti z nova na dnevni red. Novih volitev vlada noče. Na jesen bi bil šele parlament zopet sklican. Hrvaško-slovenski parlamentarni klub. Ker se je dr. Šušteršič zopetni izvolitvi za predsednika hrvaško-stoven-skega kluba že naprej odpovedal, je bil izvoljen za predsednika poslanec dr. Anton Korošec, za podpredsednika pa dalmatinski poslanec dr. Dulibič. Cesar na Ogrskem. Kakor poročajo listi, namerava cesar odpotovati takoj po velikonočnih praznikih z Dunaja v Budapešto, kjer bode osebno otvoril delegacije. Odhod bode bržkone 23. aprila. Cesar bode stanoval deloma v dvoru v Budapešti, deloma na gradu Gbdollo. Vsega skupaj ostane cesar topot na Ogrskem štiri tedne. Spopad na avstrijsko-črnogorski meji. Minole dni je prišlo med avstrijskimi in črnogorskimi mejnimi stražami pri Sjenokošu do spopada, pri katerem sta bila dva Črnogorca ustreljena, eden težko in eden lahko ranjen. Avstrijski vojaki so namreč zasedli Sjeno-koš, trdeč da je to avstrijska last. Črnogorska vlada se je koj obrnila v Petrograd s prošnjo naj ruska vlada zahteva od Avstrije zadoščenja. Nemški cesar na Dunaju. Kakor poročajo nekateri listi pride nemški cesar dne 22. t. m. na Dunaj. Stanoval bo v cesarskem gradu Schon-brunn. Njemu na čast se bo vršilo pri cesarju veliko kosilo. Še isti dan zvečer bo nemški cesar odpotoval dalje v Benetke in od tod se poda na svoje posestvo na otoku Krf. Zatrjuje se, da ima ta poset čisto zasebni značaj. Rezmere med Nemčijo in Rušijo. Kakor so listi poročali je bilo postalo razmerje med Rusi in Nemvi nekoliko neugodno, baje radi nemških častnikov, ki so poslani na Turško. Te dni pa sta si pisala car Nikolaj in nemški cesar Viljem prav prijazna pisma, tako da se zdi, da so glavna nasprotja že zopet odstranjena. Kriza v laškem ministerstvu. V italijanskem ministerstvu je nastala ostra politična kriza, ki ima čudno ozadje. Opozicija kabineta Giolittl zahteva tri nove ministre in sicer ministra za železnice, ministra za javna dela in ministra za trgovsko mornarico. Ako se te tri mesta ustanovijo, bo rešena cela »politična« kriza. Kabinet Giolitti je seveda demisijoniral. Volitev v Bolgariji. Po dosedanjih poročilih je dobila vlada pri volitvah od 245 mandatov 128 mandatov, 117 jih pa pripada opoziciji. Vladna večina je torej kakor se vidi neznatna. Princ Wied v Albaniji. Viljem princ Wied, sedaj Viljem I. kralj albanski je prišel v Drač v nedeljo okoli 3 popoldan. Listi so poročali že več dni prej, kako se baje zbira ljudstvo iz cele Albanije, da bode počastilo svojega kralja. Vendar te stvari ni vzeti tako resno kot se je bralo, kajti Albancem je za kralja samega silno malo mari, njim je bolj važno to, ali bo prinesel dovolj denarja s seboj ali ne. Po draških ulicah je igrala albanska godba nekatere koračnice, toda vse skupaj seveda ni prav nič posebnega. Že nova albanska rezidenca napravi tako otožen vtis kot te možno, kaj pa še te razmere. Gotovo je, da je Wied kot albanski vladar čisto odvisen od Esad paše, ki bode delal kot se bode njemu zljubilo. O kakem državnem redu seveda ni govora. Ljudstvo ne pozna besede: postava, davkov ne bode hotel plačati nikdo, pokoriti se oblastim nikdo. Razun tega so še po celi Albaniji in ob mejah razni upori in vstaje, morda hujše kot prej. Ta krona, ki si jo je nadel princ Wied, je gotovo prav trnjeva krona. Politično gibanje na Švedskem. Iz te severne ob ruski meji ležeče kraljevine se sliši po navadi le malo. Letos je pa tam nekoliko več vrvenja, ker zahtevajo prebivalci večjo armado in oboroževanje. To gibanje je povzročilo tudi parlamentarno krizo, kateri je sledil te dni razpust švedskega parlamenta. Čas novih volitev še ni natančneje določen. Darovi. Za »Šolski Dom« je došlo našemu upravništvu: Matija Ivančič, vikar v Cerovem 10 K. Hvala! Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče«: P. n. gg- c- kr. šolski svenik dr. Franc Kos 6 K, A. Č. 48 v, dr. Ign. Kobal 5 K. Josip Budin, župnik, letnino' 10 kron. Velečastiti gg. profesorji bogoslovja so zlozili na mesto venca na krsto pokojne gospe Brumat, matere veleča-stitega monsignorja, 50 K za »Slovensko Sirotišče (ravno toliko za talijansko Sirotišče). Za cerkev v »Slov. sirotišču» se je nabralo v Gorici 83 K. pokrajin srbski državljani iz eh pokrajin, potem srbski državljani iz starega državnega ozemlja in končno Srbi in drugi Slovani iz inozemstva. Vsaki posamezni naseljeniški družini se oddeli (brezplačno) zemljišče 5 hektarjev, Poleg tega pa še vsakemu moškemu članu družine po 2 hektarja. Velike pomorske vaje v Italiji. Ta teden so se začele vršiti v Italiji pomorske vojaške vaje, ki se bodo vršile v vodovju okoli Jakina. Teh vaj se vdele-ži mornarica, zrakoplovci, podmorski čolni, povodni zrakoplovi itd. Sploh se bodo vršile te vaje po najmodernejšem načinu in se uporabljale najnavejše iznajdbe na vojnem polju. Žrebanje razredne loterije. — Pri zadnjem žrebanju razredne loterije je zadela 10.000 kron št. 74.487; 2000 K so zadele številke; 19.231, 25.249, 26.891, 44.641, 47.329, 57.712, 69.771, 75.302, 75.417, 77.380, 90.960, 95.115; 1000 K so zadele številke: 3262, 4230, 7035, 9289, 13.892, 13.982, 17.094, 19.625, 21.112, 24.027, 24.129, 31.422, 40.103, 41.514. 44 417. 53 675, 55.426, 65.441. 72.226 76. 556. 85 854, •86.177. 94.289, 94.297. 94.332. 96.535. Zabavni kotiček. Hribovski posestnik je prišel v neko mestno trgovino, kjer je bilo vse blago shranjeno v predalih ob stenah. Ker možak čitati ni znal, da bi vedel, kaj se tam prodaja in tudi nikjer ni bilo nič razobešeno kot je to videl na vaši, je vprašal gladko polizanega pomočnika, ki je stal v štacu-ni, kaj se prodaja v tem prostoru. - O-slovske glave, odgovori prebrisani mestni gospodič posmehljivo. — No, no, je pritrdil presoljeni hribovec, potem pa morate imeti jako dobro prodajo, ker vidim, da je samo ena še v stacuni. »Konfekcijski Dom« J. Medved. Opozarjamo čitatelje na brzojavko g. J. Medveda, k se nahaja sedaj na Dunaju. Najbolji, ker blago-voi^jav, barvovit, finega ©Rusa ter po ceni, je in ©stane pravi ;Frančkov; Ravan pridatek. Mestne vesti. m Družba sv. Mohorja v Gorici. Število udov družbe sv. Mohorja v Gorici ke je tudiletospomnožilo.Bližamose številu 800. Lep napredek! Trud in požrtvovalnost vrlega Cerkvenika stolne cerkve G. Jos. Cigona se prav dobro izplačuje. Naprej tudi na deželi! m Laška nestrpnost. Okoli izvoznega trga v Gorici je sezidal goriški magistrat znane prostorče za prekupčevalce, v katerih slednji pripravljajo zelenjavo in sadje za izvoz. Te male prostore imajo povečini v najemu Slovenci in sicer naši Brici. Goriško c. kr. okrajno glavarstvo je zahtevalo od teh prekupčevalcev, dajnorajo nad vrati teh prostorov razobesiti tablo z imenom in priimkom. Temu ukazu so se najemniki odzvali in postavili zahtevane tablice. — ■ Eden najemnikov pa je postavil poleg italijanskega vže slovenski napis. To pa ni bilo p0 volji znanemu tržnemu komisarju Re-peišel in snel tablo, češ, da ne trpi na tabli slovenskega napisa. — Magistratovci, kakor se iz tega vidi, še vedno sovražijo Slovence, kakor Pi ed 20 leti. Dobro bi bilo, da bi politična oblast posegla krepko vmes tudi na našem izvoznem trgu in da bi tudi ona prevzela v svoje področje tržno nadzorstvo. Naši ljudje bi se oddahnili. Tečaj za trtno cepljenje. Na slov. deželni kmetijski šoli v Gorici (Tržaška cesta) se vrši prihodnjj pondeljek, dne 16. marca tečaj za trtno cepljenje v suho in siljenje cepljenih trt. Kdor se zanima, naj pride ta dan ob 9. zj. v šolo. m Roditeljski večer, katerega je priredila goriška podružnica »Društva slov. prof.« dne 7. t. m., je vspel kot prvi poiskuk spraviti dom in šolo v ožji stik jako povoljno. Taki roditeljski večeri, ki imajo namen starišem in vzgojiteljem dajati navodila pri vzgoji otrok, se bodo še večkrat vršili. m Zborovanje tabakarnarjev v Gorici se je vršilo ob mnogoštevilni udeležbi. Predsedoval je gospod Josip Svhwarz, ki se je v svojem pozdravnem govoru spominjal umrlega finančnega ministra grofa Zaloškega. Poročal je v slovenskem in italijanskem jeziku o malih priboljških ki jih bodo deležni društveniki, za kar gre zasluga centralni zvezi, kateri se je občni zbor primerno zahvalil. Predsednik je prečital na to poročilo centralne zveze in zbor je sklenil odposlati zvezi spomenico v stvari užigalic. Podpredsednik Sarda-gna, kot delegat krajevne podružnice, je poročal o vspehih zadnjega kongresa na Dunaju, na kar se je zborovanje zaključilo z zahvalo predsedništvu in Trgovski zbornici v Gorici. Odbor. Porotne razprave v prvem porotnem zasedanju, ki se letos prične dne 31. t. m. so: proti Francu Prezelj iz Zakojce zaradi umora; proti bivšemu trgovcu Fornizzi; proti Travaini-ju, bivšemu blagajniku neke gradeške paro-plovne družbe ter zadnja proti Leopoldu Kodrič, bivšemu uradniku »Centralne posojilnice«. Goriška okolica. g Sovodnje. Minuli teden so se vršile občinske volitve, pri katerih so zmagali v III. razredu starešini, ki so spravili na dan nerednosti v »Obč. Domu«, v II. in v 1. razredu pa pristaši prejšnjega župana. Prejšnji župan sicer ni bil več izvoljen v starešinstvo, a duh njegov bo kakor se zdi — še vedno vladal v »Obč. Domu«. Nasprotniki so zmagali v L in v II. razredu s par glasovi večine. g Števerjan. Tržaški »Piccolo« prinaša pod zaglavjem »Nove avtomo-bilne zveze po Furlaniji« poročilo, da je vložil Anton Kolenc, veletržec v Celju, pri namestništvu prošnjo za podelitev koncesije za avtomobilni promet od Gorice skozi Števerjan, Kojsko, Medano v Krmin, z vejo Venkovo Mernik. Avtomobil bi vozil dvakrat na dan z vozno ceno 10 do 12 h za kilometer. Tujci so se torej začeli zanimati za podjetje, ki je za naše kraje velikega pomena, medtem ko se naših ljudi ne da za to pridobiti. Cas bi bil, da se nekateri starokopitneži otresejo svojih ničvrednih ozirov ter se sprijaznijo z mislijo, da vzamejo zadevo briških občin v roke in jo v svojem delokrogu tudi izvedejo. Koliko lepega in stalnega dohodka bi si občine na ta način lahko zagotovile. — Na noge, da nam tujci ne odnesejo izpred oči, kar bi nam lahko mnogo koristilo. K sklepu še »Piccolovemu« dopisniku povemo, da ne ležijo občine Števerjan, Kojsko, Medana itd. v Furlaniji, temveč v Brdih, kjer prebiva skozinskoz slovensko in narodno prebujeno ljudstvo. g Šempas, dne 8. marca. Danes je hnela letni občni zbor zavarovalnica za govedo. Vdeležba je bila skoraj polnoštevilna, zanimanje veliko. Dnevni red se je vršil po pravilih. Iz blagajnikovega poročila navajam, da to društvo šteje 64 udov, zavarovane goveđe je 166 glav, zavarovana urednost znaša 56.000 kron. Leta 1913 je bilo stroškov: 817 K 48 h, dohodkov: 687 K 65 h. Primanj- kljaj se je pokril s preostankom prejšnjih let m ostane še: 607 K 08 h. Zava-vovalnica je krajevna, ima malo udov, vendar dela s preostankom, dasi se zavarovalna premija računa samo po eden odstotek; velika deželna pa brede globoko v dolgovih. Pri občnem zboru se je oglasilo nekaj novih udov, ki so izstopili iz deželne zavarovalhice. g Iz Dornberga. — V »Goriškem Listu« z dne 5. marca t. I. smo čitali, da so bili aretirani in pripeljani v soriške zapore Alojzij Lečnik (pravilno Mlečnik), Andrej Brankovič in Franc Kovačič iz Dornberga zaradi težke telesne poškodbe. Da bi pa vsled te vesti kdo ne trpel kake krivice, povemo, da je bil Franc Kovačič popolnoma po nedolžnem aretiran in da ga je Andrej Brankovič obdolžil, da je tudi on poškodovanca tepel, da mu ni bilo treba samemu med potjo kot aretirancu vži-vati sramoto ampak da mu je bil Kovačič za družbo. Koj pa, ko je Alojzij Mlečnik, ki je orožniku zbežal, ko ga je hotel spraviti v občinski zapor, prišel sam se javiti v Gorico na sodnijo k preiskovalnemu sodniku in ko ga je ta izprašal o vsem dogodku, je Mlečnik povedal, da je Franc Kovačič popolnoma nedolžen, ker se poškodovanca še dotaknil ni. Nato je bil Kovačič koj izpuščen iz zapora. Ker poznamo mladeniča Franc Kovačič za jako miroljubnega, pridnega in v vsakem oziru poštenega, se nam je zdelo potrebno u-zornega mladeniča pred svetom, ki je omenjeni dogodek čital, opravičiti. — Toliko pravici in resnici na ljubo. Op. ur. Poročali smo zadnjič, da je bil tudi Lečnik (reete Mlečnik) aretiran. Ta nam je pa poslal popravek, češ, da ni bil aretiran, ampak da jo je popihal, ko ga je hotel orožnik aretirati, da se je pa vendar kasneje sam predstavil preiskovalnemu sodniku. Ajdovski okraj. a Smrtna kosa. V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl znani trgovec z lesom Herman Rollet. Njegovo posestvo bode baje prodano, ker se družina preseli za stalno na Dunaj. a Z Otlice. (Naša gozdna delitev). Kakor smo čitali v »Goriškem listu« je imenovan g. dr. Baltič od goriškega glavarstva za predsednika take komisije, ki bo tudi gozdove in pašnike delila. Pri nas smo žalibog že pred leti razdelili skupni gozd med posamezne upravičence, a še danes nam je žal, da ni bilo še take komisije in pa da nismo raje počakali s tisto delitvijo. Malokdo je bil zadovoljen, razdeljeno je bilo vse bolj na pot in niti poti niso bile odrezane pravilno ali pa celo nič. Sedaj se ne bode dalo več dosti pomagati, ker tudi stroškov ne bomo več zmogli, ker nam je že prva delitev požrla dosti denarja. Nekateri so takrat svetovali, naj se obrnemo v Ljubljano, kjer je taka komisija, pa nobeden se ni za to pobrigal. Zato pa svetujemo ljudstvu po drugih krajih, naj si vedno vzame prave strokovnjake za vsako stvar in naj raje počaka s kakim delom, kot se prenagliti, kajti po toči zvoniti nič več ne pomaga. a Z Otlice. Kakor nam poročajo so zasledili v Trnovskem gozdu gb kranjski meji blizo Orlevca večjega medveda. Kosmač je bržkone primahal iz Windischgraetzovih gozdov pod Snežnikom na Kranjskem ,kakor se je to že večkrat zgodilo. Upamo, da bode ž njim krajši historija kot je bila s štajerskim volkom. Kanalski okraj. ki Anhovo. Dragi bralec! Čudil se bodeš, ko boš čital ta članek, meneč volitve občinske so tu; sedaj je treba nekoga pokaditi z vsemi mogočimi sredstvi, da pride zopet v zastopstvo občinsko oziroma še kaj več. — Da pa ne boš imel tega mnenja kar je napačno, — povem ti vnaprej kakšen namen imam s tem člankom. Namen moj je obrazložiti javnosti v koliko se je delalo v občinskem zastopu tekom županovanja g. Kristjana Veliščeka. V to naštejem kot nepristranski opazovalec in dobro informiran razno delovanje tedanjega g. župana. Prepričan sem, da bi bil g. župan izrecno proti temu, da se objavlja javnosti njegovo delovanje. — A ne morem si dati miru, dokler ni javnost o tem natančneje informirana. — Pridem k stvari; — Smelo lahko trdim, da županovanje v občini Anhovo je eno izmed najnehvaležnejših del kar jih je na svetu, zakaj to? Kratek odgovor: Ljudstvo je nehvaležno, ter gleda le na osebnost ne pa na delovanje. Koliko mora ubogi župan pretrpeti, si lahko vsak predstavlja. — Popolnoma prav dam g. županu, ako se je izjavil, da ne mara zasesti več županskega stola. V dokaz resnice je dovolj to, ako si ogledamo proračun lanskega leta, ko si je g. župan izdatno povišal, pardon — hočem reči znižal svojo župansko plačo in še mnogo drugih dokazov imam. Da je pa res mož delaven in spoštovanja vreden bodi dovolj to v dokaz, da so se mu podelila razna častna mesta bodisi v okr. šol. svetu v cestnem odboru itd. Na splošno deluje že v korist občine že dolgo vrsto let. N. pr. 1. 1884 je postal r BRZOJAVKA. Uredništvo »GORIŠKEGA LISTA« v Gorici. Cene konfekciji vsled pomanjkanja i sv osa isdatno padle. Nakupil sem isredno ugodno OpOsarjam na to sl. občinstvo v Gorici in na de seli J. Medved. g. Kristjan Velišček prvikrat obč. zastopnik in je bil nepretrgoma dolgo dobo v obč. zastopstvu kot starešina. -L. 1910 je pa bil izvoljen županom. — Že prvič ko je prišel v zastop se je potegoval z vso vnemo za cesto po vrhu, ki je bila 1. 1911 tudi zgrajena. — L. 1900 se je potegoval za cesto ob Idriji, — ki je bila tudi 1. 1912 zvršena. Da se bo gradila 1.1914/15.CestaVrtače-Cerin, gre tudi zasluga njemu. Kolikor rečeno kot župan posebno se je potegoval za ceste, vodovode in razne druge potrebščine kakor: različne podpore, za oskrbo ubogih i. t. d. Tudi izven njegovega delokroga se je kot cestni odbornik potegoval za cesto Kanal - Marija Celj - Britot i. t. d. — Pripoznati mu moravsakdopridno in skrbno delovanje v korist svojej občini. — Kot tak vele-zasluženi mož naj ostane slehernemu občanu v prijaznem spominu; vsak je dolžan biti mu naklonjen in hvaležen, ne pa gojiti nasprotstvo in sovraštvo, kakor to delajo nekateri. — Spoznajte drugi občani, da je vendar v ljubezni in slogi sreča cele občine, v neslogi pa nesreča. - Izberite si prvo t. j.ljube-zen in slogo, in videli boste da greste po pravi poti, po poti, ki vodi v blagostanje. Pustite osebnosti, podajte si roke in složno delujte v blagor in korist cele občine. Omenim še to, da to idejo mi je g. župan večkrat privatno izjavil; Zato jo jaz prav rad ponavljem in pokažem javnosti katera je prava pot. Končujem še s svojim mnonjem in željo, da bi kot tak velezaslužni mož še v nadalje županoval v občini, ter nadalje tako marljivo deloval za blagor in korist občine, kakor je doslej. Ta želja naj bi se pojavila v vsakem občanu, kajti vedite, da delavnih mož je malo. — Tedaj, dragi, resno na delo. Nepristranski opazovalec. Tolminski okrai. t Iz grahovske občine. C. kr. namestništvo je potom c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu stavilo vprašanje na županstvo, koliko bi občina prispevala, da bi se nasadilo prot je ob Bači. Županstvo je na to odgovorilo, da bi ne imelo pomena nasajati protja, dokler se Bača ne regulira. Kakor smo pa izvedeli od zanesljive strani je vlada vse potrebno ukrenila, da se Bača na državne stroške regulira. Ta odredba vlade je velikega pomena če se pomisli, da se ob Bači nahaja mnogo rodovitnega zemljišča, katero Bača ob vsakem večjem nalivu preplavi in polagoma opustoši. Ko dobi Bača začrtano ji pot, ne bode več mogla Škodovati ne železnici ne cesti in mnogo zemljišč bode pred njeno poplavo obvarovanih. Kdor se še spominja, da je bilo od Hudajužne do Podbrda 22 brvi čez Bačo, ta ve povedati, kako veliko škodo je Bača delala na travnikih in drugih rodovitnih zemljiščih in kolikor rodovitnega sveta je opustošila. Še le ko se je napravila med Hudajužno in Podbrdom cesta, prišlo se je vsaj deloma v okom temu razdirajočemu delu Bače. Pri ti priliki se bode regulirala Bača tudi v vasi Hudajužna, kjer postaja večkrat hišam nevarna. To delo izvršiti ima nalog c. kr. žel. stavbeni urad na Jesenicah. t Nemški Rut. Dne 5. t. m. se je vršil tukaj komisijonelni ogled za zgradbo novega šolskega poslopja. Odkupilo se je v ta namen 1300 štirjaških metrov zemljišča na Keblerjevi njivi. Poslopje se začne graditi še v tekočem letu, ker je prav potrebno. Novi vodovod, ki je bil dovršen v minolem letu je stal res 20.000 K, ali vode ima pa tudi toliko , da je ne bode več zmanjkalo. Ljudje sicer nekoliko godr- njajo, pa pridejo že do spoznanja, da je tu hvaležnost na mestu ne pa godrnjanje. Ker je vode dovolj, se jo bode napeljalo tudi v spodnji del vasi in pa v šolo. — Sedaj je v delu tudi načrt za novo cesto iz Koritnice v Nemški Rut in Grant. — Pod Nemškim Rutom se nahaja velika podzemljska jama, ki pa ima slab dostop. Zato se je občina obrnila na društvo za raziskovanje podzemeljskih jam, da bi to jamo preiskalo. - ' V Nemškem Rutu in Gr antu se je ustavilo gasilno društvo. Prvo podporo temu društvu je dal g. c. kr. okrajni glavar baron Baum, ko se je nahajal v Nemškem Rutu. Komenski okraj. km Vabilo. Kmečka hranilnica in posojilnica v Kostanjevici na Krasu, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi vsled § 29. društ. pravil, k rednemu občnemu zboru, ki bo dne 19. marča 1914. ob 10 in pol uri dopoldne v vikarišču, se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva in nadzor-ništva; 2. Prečkanje zapisnika revizije od Goriške zveze 1913. 3. Računski zaključek za 1913. in potrdilo istega. 4. Volitev načelstva in nadzorstva vsled § 35. in § 16. dr. pr. 5. Morebitni predlogi po § 34. dr. pr. NB: Ako bi se ob zgorej naznanjeni uri (10 in pol) ne zbralo postavno število (1 desetinka) društvenih članov, se razpisuje za ta slučaj drug občni zbor, ki se bo držal ob 3 in pol popoldne istega dne (19. 3.1914) z istim dnevnim redom, ki bo pa brezpogojno sklepal vsled § 33. dr. pravil. Odbor. Tržiski okraj. tr Zopet nesreča v tržiškj ladjedelnici. V ladjedelnici družbe »Austro-A-merikana« pri Tržiču se je dogodila huda nesreča. Delavec Anton Cavdek je imel opravka v notranjem delu parnika >.'Belvedere«, ki je globok 15 m. Čav-dek je stopil tako nesrečno na lestvo, da je padel na dno parnika ter se pri tem močno poškodoval do nezavesti. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Razširjenje kolodvora v Tržiču, z ozirom na vedno rastoči promet bode južna železnica izdatno razširila kolodvor v Tržiču. Drobtinice. Amerikanski milijonar umrl. V Ameriki je umrl znani večkratni milijonar Georg Vanderbild v starosti 51 let. Podvrgel se je operaciji na slepičju, katere pa ni prestal. Pol milijona dolarjev za vzgojo duhovščine. Kardinal Gibbons v Vašingto-nu je prejel od tajnega katoliškega društva' »Vitez Kolumb« pol milijona dolarjev za petdeset brezplačnih mest katoliškem semenišču v Vašingtonu. Generalni štrajk delavstva v Rimu. V pondeljek je napovedan generalni štrajk V Rimu, ker hoče občinska uprava reformirati zdravniško oskrbo bolnikov in zapreti 59 bolnišnic. Na ta način bi bila zdravniška oskrba za reveže in manj premožne čisto odpravljena. — Vršilo se je več protestnih zborovanj, glavno zborovanje je bilo obiskano od več kot 50.000 ljudi. Mir se ni dosti kršil, par prask je bilo brez pomena. Šolski štrajk na Angleškem. Na Angleškem so imeli te dni prav čuden šolski štrajk. V nekaterih okrajih je namreč vlada sklenila, da morajo otroci obiskovati šolo do 14 leta, kar pa ni bilo ne otrokom, ne materam prav. V celem okraju Bedworth je radi tega nastal ljudskošolski štrajk in noben frko-lin ni hotel več s tablico v šolo. Brez-ovka bi gotovo ne bila napačna! Za svetovno razstavo v San Frančiško se poteguje tudi avstrijska komisija za razstave. Tozadevna komisija je namreč izročila zunanjemu, trgovskemu in finančnemu ministerstvu spomenico, v kateri povdarja pomen svetovne razstave, ki se bo vršila v omenjenem mestu v Ameriki, češ, da mora tudi Avstrija razstaviti svoje izdelke, kar bo gotovo koristilo dosti naši kupčiii in trgovini. Gospodarstvo. Tržaške zaloge. V tržaških zalogah pristaniškega skladišča se nahaja sedaj 365.038 kvintalov blaga in sicer 174 tisoč 431 kvint, sladkorja, 8401 kvint, žita, 38.732 kvit. kave, 10.091 kvint, olja, 3735 kvint, vina, 25.263 kvint, sadja, 11.529 kož, 11.013 kvint, kolofonije, >?30 kvint, oglja itd. Gospodarski položaj. : enarna poročila so sicer v zadnjem času jako u-godna, a vendar še nismo tam. kjer smo bili pred krizo. Skoro vse hranilnice imajo sedaj precej velike denarne zaloge in še vedno se denar kopici. Vendar manjka prejšnja podjetnost, ni-kdo se še ne upa prav na piano. Največje važnosti je spveda sedaj stavbarstvo, ki je tekom i. 1913 precej zastalo. Stavbarstvo pritegne našo železnino, cement in lesno industrijo. Toda ravno pri stavbah še ni pravega zaupanju, vse je še bolj plašno in nikdo noče re-skirati visokih svot. Ravno tako je avstrijska Skalna industrija še vedno bolj šibka. Cela vrsta tovarn dela še vedno le po štiri, pet dni na teden, kar gotovo ni ugodno. Marsikako manufakturno naročilo je letos našim industrijalcem izostale, posebno še ker se oglaša v laški tekstilni industriji za nas močna konkurenca. Laške firme in tovarne sicer niso prvega razreda, toda delajo po ceni, ceneje kot pri nas. In to je dandanes, pri rednem menjavanju mode, jako važno in vpoštevanja uredno dejstvo. Zakon o kolonski pogodbi. (Dalje.) § 9. Neposredne državne davke in doklade k njim plača gospodar. Prispevki k stroškom za vzdrževanje znatnih izboljšav (namakanja, o-suševanja itd.) se razdele v razmerju z deležem na skupnem pridelku. § 10. Dela, ki jih kolon izvrši na koloniji po gospodarjevem naročilu, ne da bi bil v to obvezan po kolonski pogodbi ali po zakonu, mora gospodar plačati. Ako je kolon brez naročila, toda s pritrditvijo gospodarjevo, napravil znatne potrebne ali koristne izboljšave ne da bi bil v to obvezan po kolonski pogodbi (krčbe, namakalne ali osuševalne naprave, poprave ali obnovitve na poslopjih ali drugačne izboljšave!, mu pritiče nanje primerno povračilo. Gospodarjeve pritrditve ni treba, ako je delo nujno v svrho, da se odvrne preteča škoda, toda kolon je dolžan v takem slučaju takoj naznaniti gospodarju izvršeno delo. Dotični zahtevek dot po v štirih tednih potem, ko mine kolonsko razmerje. §11. Kolonska pogodba neha: a) s potekom pogodbenega časa;. b) s kolonovo smrtjo; c) s predčasno razvezo; d) z vzajemno pritrditvijo. § 12. Kolonska pogodba se r tri veže 11. novembra, ki sledi poteku šestega, pogodbenega leta, ali če je pogodba sklenjena na več kot šest let, 11. novembra koledarskega leta, v Katerem, poteče doba pogodbe. Pogodba velja za molče obnovljeno nad alj ni h šest let pod istimi pogoji,, ako se ni tekom zadnjega pogodbenega, leta, najpoznej 11. maja, odpovedala. § 13. Kolonova smrt provzroči nehanje pogodbe s prihodnjim 11. novembrom, ako je smrt nastopila pred 11. majem, drugače z 11. novembrom naslednjega leta. Z gospodarjevo smrtjo se kolonska, pogodba ne razveže . § 14. Kolonsko pogodbo more iz: važnih vzrokov razvezati pred potekom dogovorjenega ali v zakonu določenega trajanja (§ 3. in 13.) vsaka stranka. V teh slučajih more prizadeta stranka zahtevati razvezo pogodbe z naslednjim enajstim novembrom, ako se je ta zahteva stavila pred enajstim majem drugače z enajstim novembrom naslednjega leta. Za razvezo pogodbe upravičena stranka more zahtevati takojšnjo razvezo, ako se ima iz nadaljevanja pogodbe bati velike škode (Dalje pride.) Loterijske številke. Trst .... 66, 15, 29, 27, 9.. Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista“ Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.. Edina primorska fovarna ,dvokoles' „TRIBUNA - Gorica Tržaška ulica 26 prej pivov arna Gorjup.------- — - Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. J. Batjel - GORICA Stolna ulica št. 2-4. Telefon št. 247,. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Naznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mesiu in na deželi, da sem prevzel znano restavracijo V Blarcini-jevi hiši, Tekailšče Josip Verdijevo št. 1. Imam kuhinjo prve vrste, iazna gorka in mrzla jedila, pristno vino briško, furlansko, črno vino, kraški teran, pikolit, maršala in šampanjca. — Imam lepa prenočišča in hleve za živali. Postrežba točna, .cene zmerne in poštene. Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem frančišek Lipic^ restavrater. Naročite uzorce! pri tvrdki Pregrad ^Černetič GORICA — Trgovski dum Zaloga vseh vrst manufakturnega blaga, perila za ženske in moške. Oprave za gostilne in hotele. Oprave za neveste. Zaloga Schrolovih. sifonov itd. itd. Sklad »Slov. sirotišča: V Šempolaju, Prečniku, Preprotu in Trnovici 32 K 71 v. iNOVlCt;. Imenovanje. Deželni podtajnik g. dr. Ivan Grusovin je imenovan za deželnega tajnika. Iz politične službe. Za definitivne namestništvene koncepiste so imenovani provizorični namestništveni konce-pisti dr. Anton Kraljič v Krku, Fran Svetek v Sežani, dr. Anton Gelcich in dr. Adolf Singer v Trstu ter namestništveni konceptni praktikanti Ciril Premrl v Tolminu, dr. Karel Lederer v Trstu in dr. Rudolf Miiller v Kopru. Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja zopet vabi svoje prijatelje, da se zglase za prihodnje leto in vpošlje-jo svojo naročnino. Kakor je bilo že v družbinem koledarju naznanjeno, izda Družba v jeseni med svojimi običajnimi šesterimi knjigami tri, katere bodo za nas posebnega pomena: Gospod knezonadškof dr. A. B. J e g 1 i č je spisal za Družbo knjigo Mesija, ki riše življenje Gospodovo, kakor so ga pri drugih narodih že risali sloveči pisatelji, primerno modernim zahtevam in modernemu okusu. Knjiga bo trajne vrednosti, pravi zaklad vsaki slovenski hiši in rodbini. Izide v dveh delih, da bo Prihodnje leto že vsakdo imel celo v rokah. Grudnova zgodovina si je pridobila vsestransko priznanje. To je monumentalno, delo kakor je Slovenci že dolgo potrebujemo. Knjiga za narod in za izobraženca, za učenca ljudske šole in za vseučiliščnega profesorja. Slovensko asketično slovstvo pa obogati po Skupolijevi knjigi D lili o v n i boj i. Knjiga se odlikuje po svojem lepem jeziku, kakor ga piše ie naš mojster pisatelj g. Finžgar. Koledar, Večernice in Mladinska knjiga M e š k o t o v a ne bodo zaostajale za knjigami prejšnjih let .Zato pa Družba upa, da bodo njeni prijatelji upostavili zanjo svoje sile kakor v minolih letih. Slovenska književnost je v Družbi sv. Mohorja doživela uspehov, za katere nas zavida ves svet. Upamo, da o dobi, ko ljudstvo splošno sega po berilu, ne bomo nazadovali v tem kulturnem delu. Ali je res? Iz sprevodniških krogov južne železnice smo izvedeli, da jim je Prepovedano klicati v Gorici poleg Gorz in Gorizia tudi — Gorica. Vsak sprevodnik, ki ti zaklical tudi G o r i-c a je globljen z 2 kronami. Ker ne verujemo v tako grdo zapostavljanje našega jezika na južnem kolodvoru v Go-rjci si usojamo vprašati postajenačelni-štvo južne železnice v Gorici, ali je res, ^ar ie zgoraj rečeno? Avfoinobilna zveza po Brdih. Celjski trgovec Anton Kolenc je prosil pri c- kr. namestništvu v Trstu za konce-cijo, da napravi avtomobilno zvezo od Gorice do Krmina preko Šteferjana, Kojskega in Medane. Ta zveza bi ime-kr tudi malo stransko vejo do Mernika. Avtomobil bi vozil dvakrat sem, dva-^rat tja vsak dan. Avtomobihie zveze v Furlaniji. __ Avtomobilna družba »Gorica-Postoj-na;Re-voltelle« v Trstu. Italijanski obiskovalci trgovske akademije »Revoltella« v Trsu so na najnesramnejši način izzvali slovanske slušatelje tega zavoda. Prišlo je do dejanskih spopadov in koneč-no so sklenili slovanski slušatelji, da ne bodo več obiskovali predavanj. Sedaj pa so it. slučatelji spoznali svoj nečeden nastop ter so izjavili: da ne bodo motili predavanj: da bodo v polni meri upoštevali našo narodnost ter da bodo v bodoče vsak spor predložili y razko-jo ravnateljstvu. Ravno tako je obljubil ravnatelj, da jamči s svojo osebo za red in mir. Z ozirom na te izjave so sklenili slovanski slušatelji, da bodo zopet začeli obiskovati predavanja. Nov nemški list v Trstu. Kakor smo že omenili, začne izhajati v Trstu nov nemški list, tednik »Triester VVo-chenpost«. Prva številka je zagledala beli dan zadnjo soboto. Politična smer je v te mlistu sicer nekoliko čudna. List hoče braniti laške domačine pred slovanskimi »napadi«, češ, da je to za Nemce ugodno. Oslabenje italijanstva pomeni baje tudi oslabenje primorskega nemštva. Nagla smrt ruskega admirala v vlaku med Nico in Vidmom. V nedeljo zjutraj se je peljal šef ruskega pomorskega generalnega štab aknez Lie-ven z ekspresnim vlakom proti Vidmu, potujoč iz Nice v Petrograd. Malo pred Vidmom mu je postalo slabo. Za par hipov je sicer prišel zopet k sebi, a koj nato je padel kot mrlič v naročje svoje žene. V Vidmu je bila takoj zdravniška pomoč na razpolago, a vse ni pomagalo nič, knez je bil mrtev. Truplo so potem deli začasno v novi čakalnici v Vidmu na oder. Vojaška o- blast je takoj poslala 26 karabinerjev za častno stražo in odredila vse potrebno. Telegrafično je bil poklican ruski konzul iz Benetk in ker je bil pokojnik protestant, je bil o smrti obveščen tudi bližnji protestantski pastor. Videmske dame so prinesle na krsto cvetja in zelenja in žena šefa laškega generalnega štaba je poslala rusko zastavo, s katero so pregrnili pokojnikovo truplo. V pondeljek je delala kavale-rija častno stražo namesto karabinerjev. Pokojnega admirala Lieven-a bodo prepeljali v Petrograd v družinsko rakev. Avtomobilska nezgoda. Kavarnar Fachettini je prišel iz Trsta v avtomobilu v Gorico in ponoči 6. t. m. se je vračal s svojimi tovariši nazaj. Ko so šli že iz Mirna proti Krasu, se je avtomobil nekaj pokvaril. Šofer in drugi so izstopili ter skušali zopet spraviti stvar v pravi tek. Kavarnar Fachettini je šel ta čas peš dalje, na kar so mu drugi z avtomobilom, ki je bil kmalu v redu, sledili. Fachettini se je nato postavi! v sredo ceste, da bi ga v svitu luči lažje opazili, toda šofer ni mogel tako naglo ustaviti in Fachettini je prišel pod voz, ki ga je precej težko poškodoval. Ranjenca so prepeljali takoj v tržiško bolnišnico in od tu potem v Trst. Fachettini ima rane po celem životu. je izgubil sprednje zobe in si pretresel možgane. Kužne bolezni na Primorskem. — Dunajski uradni list naznanja sledeče kužne bolezni na Primorskem: Kuga na gobcu in parkljih v Buzetu, v Trstu in v Vrtovinu. Smrkavost v Trstu. Garje v Opatjemselu. Svinjska kuga in roža pila v večjih isterskih okrajih. V bližnjem postojnskem okraju je črnica na Erzelju v zgornji Vipavski dolini. Central Bio ima te dni zopet jako zanimive vsporede z raznovrstno vsebino. Prav posebno moramo opozarjati na film »Ivan Štraus s«, ki se bo začel prednašati od prihodnjega pon-deljka naprej. V tem filmu nastopijo prvi umetniki na dunajskih odrih, tako da se bomo čutili kot v kakem dunajskem gledališču. Velikansk vrpeh, ki ga. je imel ta film po vseh drugih evropskih mestih ne sme izostati tudi v Gorici Enak in še večji vžitek se nam obeta s filmom »G i r a r d i«, ki pride pozneje na vrsto. Zopet pod ključem. Policija v Kopru je prijela onega ptička z imenom 'Stoccavatz, ki je pred tednom pobegnil iz Tržiča. Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo v nedeljo, dne 15. marca, ob 10. uri v ljubljanski magistrami dvorani. Slovenci in Hrvati. Iz Zagreba se javlja: Tako Frankova kakor Starče-vičeva frakcija stranke prava izražata v svojih adresah na kralja, predloženih v seji hrvatskega sabora dne 5. t. m., željo, naj bi se hrvatske zemlje zedinile s slovenskimi. 50G!etniea slovenskih vojvod. »SL Gospodar« piše: Dne 18. t. m. bo minulo 500 let, odkar je bil habsburški vladar Ernest Železni na Gosposvetskem prestolu slovesno ustoličen za slovenskega vojvodo Koroške. Obredi so vsakomur znani iz šolških beril. Niso pa znani pravni pomeni teh obredov za Slovence. Izmed vseh avstrijskih, najbrž celo izmed vseh evropskih narodov, se edini Slovenci moremo ponašati, da so naši pradedje na Koroškem nastavljali in zaprisegah svoje vladarje po na-rodno-kmečkem običaju in v našem slovenskem jeziku. Od kdaj izvira ta o-bičaj, še vedno ni dognano. Nekateri zgodovinarji ga pripisujejo koroškemu vojvodu lugu, ki je kot pokristjanjen vladar hotel na ta način odlikovati kmete, ki so med plemiči sprejeli krščansko vero. Zgodovinsko dejstvo je, da so iz- za najstarejše slovenske prošlosti do 15. stoletja na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju naši slovenski predniki ustoličevali svoje kneze v slovenskem jeziku. Ako se tudi ne oziramo na pravni pomen obredov, ki so jih morda bavarski knezi uvedli iz samo-pašnih namenov, da izkoristijo slovenske kmete proti puntarskemu plemstvu, za nas je le važno, da so se obredi vršili v slovenskem jeziku. Na ta način ustoličeni knez je postal pravi slovenski vladar, ki je celo pred cesarjem in kraljem govoril v uradnih stvareh le slovensko. Zgodovinar Unrest piše, da se je to zgodilo zato ,ker je bila Koroška prava slovenska dežela. Sicer se je tudi po vojvodu Ernestu Železnemu dolgo časa zdrževal običaj, le izvrševal se ni več natančno. Slovenski koroški stanovi so tudi od njegovega naslednika Friderika III. zahtevali, da se podvrže slovesnemu ustoličenju, le na opetovane prošnje so mu prizanesli. Tudi od naslednikov Friderika do 1. 1728 so deželni stanovi trdovratno zahtevali, da so se morali dati ustoličiti, četudi le na površni način, ker se niso mogli naučiti slovenskih obredov in priseg. Deželni stanovi so naglašali, da bi opustitev ceremonij ne mogli zagovarjati napram svojim potomcem. Kaj pa danes nasledniki tako ponosnih slovenskih deželnih stanov? To je koroški deželni odbor. Kaj bi pač ta storil, ako bi se hoteli obnoviti slovenski obredi na Gosposvetskem polju? Ponemčeno je torišče najslavnejše slovenske zgodovine. Kjer so knezi in vladarji slovesno pred tisoči plemstva in kmetov govorili in prisegali v slovenskem jeziku, tam danes ni slišati slovenske besede iz ust domačina. Deželni odbor kot čuvaj starodavnih slovenskih pravic je ogradil knežji prestol z železjem, nad vhodom pa dal napraviti zasmehovalni nemški napis. Gozdarska šola v Idriji. Pred leti že je poljedelsko ministerstvo zaprlo staro in znano gozdarsko šolo v Idriji, ker je bilo dovolj gozdarskega naraščaja. V zadnjem času se je pa kranjski deželni odbor obrnil na omenjeno ministerstvo s prošnjo, da se ta šola zopet otvori. Zdi se, da se bode to že v bodoči jeseni zgodilo. Pomnoženo število dijakov na mornariški akademiji na Reki. Z ozirom na večjo potrebo mornariških častnikov se pomnoži število gojencev mornariške akademije na Reki od 50 na 65 v prvem letniku. Goriško mesto je ustanovilo na tej šoli dijaški štipendij za sinove občinskih uradnikov. Ta štipendij bo letošnje leto prvič razpisan. Novo ribarsko društvo na Reki. Na Reki se je združilo več manjših ribiških društev v večjo ribarsko akcijsko družbo, ki bode skušala nekoliko bolj povzdigniti ribolovstvo kot je bilo to do sedaj v. navadi. Družba temelji na hrvaškem kapitalu. Po 39 letih odkrit umor. Te dni ie ljubljanska policija aretirala nekega Martina Rogelj, ki je pred 39 leti umoril svojega brata in potem zbežal. Pod tujim imenom se je morilec klatil po raznih krajih in kot Grebenc je živel celo na Kranjskem. Šele v bolnišnici so dognali njegovo pravo ime in spoznali (r njem morilca. Rogelj je rojen 1. 1849, umor je izvršil pa 1. 1875. Lovska sreča. Gospa Olga Rudež, žena graščaka Rudeža, je imela te dni res veliko lovsko srečo. Dne 6. t. m. zvečer ob 7. uri se ji je posrečilo v ribniškem gozdu ustreliti prav velikega medveda. Zver tehta 95 kg. To je že tretji ksomatinec, ki ga je ustrelila gospa Rudež. Pozor na starejše umetnine! N listih čitamo, da se klatijo po Štajerskem trije Bavarci, dva moška in ena ženska, po imenu L o s s a. Ti ljudje silijo posebno v župnišča in se ponujajo kot pasarji in pozlatarji. Radi popravljajo stare cerkvene umetnine, a skušajo vsako količkaj boljšo stvar spraviti za inal denar nase. Oblasti opozarjajo posebno župne urade pred temi ptički. Kmečki strah konečno vbit. Graški listi so prinesli daljša poročila, da se je konečno vendar posrečilo zajeti ono čudno zver, ki je celo poletje strašila po štajerskih in koroških planinah in mtpravila pri živini prav občutno in znatno škodo, tako da se je res z vso pravico ta spak imenoval kmečki strah. Dolgo so študirali lovci in drugi, kakšna zver je to. Eni so mislili, da je tiger, drugi, da je lev, nekateri so že dvomili, da je to sploh kaka navadna ropna žival, skoro so že mislili, da je kak »lint-ver« ali kaj takega. Sedaj je hvala Bogu stvar dognana -- zver je pravi pravcati kosmati volkač, ki meri z repom 162 cm, visok pa je 80 cm. Teža znaša 38 kg, ker je sedaj precej izsušen. Pobil ga je lovec Steinbauer, ki bo dobil zato lepo nagrado. Ustreljeno zver so prinesli s planine v Volšperk na Koroškem, kjer je čakala množica ljudstva z godbo na čelu. Za sedaj menda bo »kmečki strah« razstavljen v Gradcu, pozneje pa pride nagačen v mestni muzej v Volšperk, kjer bo shranjen za prihodnje čase. Tatvina v Mariboru. Neznan postopač je odnesel zlatarju Uger v Mariboru zlatenine v urednosti 20.000 K. Zlatar ni zavarovan. Prvo hrvaško romanje v sveto deželo. Hrvatje prirede letos svoje prvo romanje v sveto deželo. Odhod iz Zagreba dne 1. septembra. Strašna nesreča v tirolskih planinah. V tirolskih planinah pod goro Ortler se je zgodila strašna nesreča. Plaz je pokopal pod snegom celo voja- ško patruljo, le par vojakov se je rešilo. Mrtvih je 14, med njimi tudi voditelj nadporočnik Loschner. Dne 9. t. m. je bil pogreb nesrečnih žrtev, ki so tako nepričakovano končale svoje življenje. Nesrečo je povzročil plaz z divje strmine, kjer je tiste dni vladalo južno in vlažno ozračje. Za zboljšanje gmotnega stanja poštnih uslužbencev, ki ne spadajo pod službeno pragmatiko, poštarjev, nadpo-štarjev, poštnih oficiantov, poštnih ek-spedientov v svojstvu poštnih oficiantov, mehanikov, selskih pismonošev se je določilo izdati letno 3 milijone kron. Ti uslužbenci dobe tudi enkratni izbolj-šek za čas od 1. septembra 1913 do 31. januarja 1914. Znan pedagog Viljem Forster, ki je bil profesor na dunajski univerzi, se je v petek poslovil od svojih slušateljev in slušateljic, ker se poda na svoje novo mesto v Monakovo. Nesreča z vojaškim zrakoplovom. Blizo Dunaja se je dogodila dne 9. t. m. strahovita nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Znani aviatik nadporočnik Elsner, ki je lani prišel s svojim zrakoplovom z Dunaja v Gorico, je poskuševal nove zrakoplove. Pri tretjem je izgubil ravnotežje in padel s svojim pomagačem naravnost na zemljo. Pri padcu sta oba izgubila življenje, vsi zdravniški poskusi so bili zaman in brezuspešni. - Nevaren gospodar mora biti neki dunajski pek Bublik, ki je te dni prišel v konkurz z dolgovi čez 100.000 kron. V pekovski stroki je to nenavaden dogodek. Naravoslovske vaje za dijake na srednjih šolah. Ministerstvo za uk in bogočastje je odredilo, da se lahko vršijo na državnih srednjih šolah v tozadevnih kabinetih naravoslovske vaje za dijake. V ta namen plačajo vdeležen-ci po 2—3 K na semester za obrabo aparatov in drugega orodja, deloma pa prispeva k stroškom ministerstvo. Ureditev teh vaj ima v rokah ravnateljstvo in pa tozadevni strokovni učitelj. Kdo plača stroške za bolne vojake? Na Tirolskem se je zgodil sledeči za občinske uprave zanimiv slučaj. Nekov lovec je tekom vojaške službe postal slaboumen in je bil prepeljan v deželno norišnico v Inomostu. Dežela je zahtevala nato od občine Rovereto, kamor je bil vojak pristojen, povrnitev bolniških stroškov. Občina je izjavila, da ne plača nič, ker je dolžan vojaški erar plačati tozadevne stroške. Namestništvo in ministerstvo je razsodilo, da mora občina kriti stroške, ne vojaška uprava. Občina se je pritožila še na u-pravno sodišče, ki pa je izreklo, da mora one stroške kriti vojaški erar. Ako bi ta ne zmogel, potem šele pride občina na vrsto. Tifus v Sarajevem se vedno bolj širi. Pravzaprav je ta kužna bolezen v Bosni že od lani, odkar so jo zanesli turški priselniki iz stare Turčije. Sedaj se javlja vedno več slučaj tudi v glavnem mestu, kjer je razun tega razširjena še Škrlatica. Skoro vse šole so zaprte. Na 17 let in pol ječe je bil obsojen od dunajskega garnizijskega sodišča huzarski nadporočnik Artur Jakob zaradi špijonaže. Vohunil je na korist Rusije. Stoletnica pesnika Ševčenka. Dne 9. t. m. je preteklo sto let. kar se je rodil rusinski pesnik Taras Ševčenko. Eno najbolj znanih njegovih del je »Kobzar«, ki je izšlo tudi v slovenskem jeziku. Prebrisani tatovi na ogrski graščini. Prav zanimivo dogodbo poroča du- najska »Reichspost« o večji tatinski družbi na Ogrskem. Pred par dnevi je dobil neki ogrski graščak v občini tako grozilno pismo, podpisano: »Crna roka«. V pismu je bilo rečeno, da mora graščak prinesti isti večer po noči 1000 kron na neko določeno mesto precej daleč od graščine. Graščak se je seveda pošteno prestrašil tega obvestila in takoj javil vso zadevo orožnikom. Pod večer so prišli orožniki z občinskim policajem v grad in z graščakom in hlapci so se podali vsi na določeno mesto ter skriti čakali zločincev. V gradu med tem ni bilo razun par žensk žive duše. Med tem, ko so orožniki čepeli z oboroženimi hlapci zunaj v temni noči, so tatovi lepo prišli na grad in tam o-pravili svoje delo. Vlomili so močno vertheimersko blagajno ter jo izpraznili in nato naložili na voz skoro vse boljše pohištvo ter odšli. Na mizi so pustili pismo, v katerem pravijo, da niso upali, da bo šel graščak tako hitro na led in zato so mu še toliko hvaležnejši za uslugo. Kako je graščak preči-tal to le drugo pismo, sicer zgodba ne pove, a to si že lahko mislijo čitatelji sami. Povodnji na Češkem. Reka Laba silno narašča. Ves promet je vstavljen. V nekaterih mestih ob bregu je že več hiš pod vodo. Povodnji na Bavarskem. Ker so potegnili v zadnjih dneh nekoliko toplejši morski vetrovi, so nastale v nekaterih krajih velike povodnji. Posebno so pa narasle bavarske reke naravnost grozno in velike poškodbe so naravnost neizogibne. Naseljevanje v novih srbskih pokrajinah. Srbski kralj je podpisal statut, tičoč se naseljevanja v novih pokrajinah. Po tem štatutu imajo pravico do naselitve v neobljudenih krajih novih !fjlll!lllllllllll[i:i!l!lllll[MIIIM!l[lil!lll!IIIHIIII!lll[!ll!IIIIHIIIIIII!l{l!lllilll[lll]lllllllll'l]|ll!lllll!l!l M M;l M M III I I Mn najpripočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj i ursKa srečka mora zadeti najmanj 400 irankov, ker je tedaj zanjo izdandena-vanio naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto letin obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega plačevanja, ker znaša mesečni obrok samo i kron 75 vinarjev d i n j r zac*0k‘ kupec že po vplačilu prvega obi oka izključno igralno pravico. Pozpo ! Prihodnje žrebanje se viši dne !. aprila 1914! 1 turška srečka in 1 srbska uržavna sreč-ar iz 1. 888 (glavni dobitki 1000000, 75000 in 2oooo frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo K 5'-^ 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K. z i Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. uaje pojasnila m naročila sprejem za .Slovensko stražo* g. Valentin Urbančič Ljubljana L Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji. S m® „CENTOLNA PO SOJILNICA“ REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTDEJCnO ZAVCZO E* V GORICI 3E3E3E3L in obrestuje hranilne vloge 5 °|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6o|0, na menice po 7“0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. 6 n V A V A v n K S m A u lili t j> r Si H i." A f PRVA GORIŠKA ^ posebna (specijalna) trgovina platnenega in ■ A = bombažastega blaga —: = H. WALLAND 1 GORICI M Gosposka ulica št. 17 v hiši 0 r 2 a n a A ----= Cprej Via Stretta 4.) = Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo in drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki izberi šifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). RAZLIČNE KOVERTE, PLAHTE IN KOVTRE! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. Zajamčeno ^ -S iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnostil Znano najboljše blago! Strogo solidna postrežba! A POPOLNOMA NOTA ZALOGA! K Centrala Ljubljana, podružnice : Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst. Vloge na knjižice po 43|4 IsHIška glavnica K 8,000.000. f^ezsrvrn zaklad Ki.000.000.00 v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. deviz - valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic — Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.