^eč
i tu
ežk
KAMNIŠKI OBČAN
itv< ov it ve ;tv< ;tvej*
itv4ET0 XI. - ŠT. 9
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
SEPTEMBER 1972
1 DINAR
V razpravi srednjeročni načrt občine do leta 1975
Tc dni so dobile vse družbenopolitične organizacije in samoupravne skupnosti knjižico z naslovom „Srednjeročni načrt razvoja občine Kamnik 1971-1975". Občinska skupščina je pozvala vse občane, naj se čimbolj aktivno vključijo v razpravo o tem osnutku, ki bo trajala do konca oktobra letos, ko bo občinska skupščina načrt sprejela.
Socialistična zveza bo organizirala razprave v vseh krajevnih skupnostih v mesecu oktobru. Vabimo občane, cfti čimbolj aktivno posežejo v razpravo, saj gre tako za prihodnji razvoj njihovega kraja, kot za razvoj celotne občine!
-lj
niši Pet a vi niši
jku* sm'l
V. J
Nov pokojninski sistem
Te dni tečejo tudi v naši občini pogovori o novem republiškem •zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na posebnem posvetovanju so osnutek obravnavali predsedniki KO SZDL, sin-lajddikalnih organizacij, društva upokojencev, Sveta zavarovancev, Cirisveta za zdravstvo. Dali so več pripomb, med katerim velja omeniti ^zlasti predlog, naj bi zakon določal le okvire, podrobnosti pa naj bi LePrepustil skupščini pokojninskega zavarovanja, ki pa mora bolj Jožodražati interese zavarovancev kot doslej. Opozorili so tudi na a ^problem upokojencev, ki so bili upokojeni pred letom 1965 in po p^novih predpisih ne bodo imeli polne pokojninske dobe. ena Razprave se nadaljujejo v krajevnih skupnostih in delovnih or-rnilganizacijah do konca septembra. Sedaj je čas, da vsak pove svoje ^mnenje in da zahteva pojasnila na svoja vprašanja!
m* ajve, i ml ič i
1. j tu J Hi
pa i ;ngf
'dri! pre i ii ain' iskil jižn
RAZPRAVA 0 TELESNOKULTURNIH SKUPNOSTIH IN 0 FINANCIRANJU
Svet za šolstvo, kulturo in telesno kulturo pri občinski skupščini in občinska zveza za telesno kulturo sta na skupni seji obravnavala osnutke zakona o telesnokulturnih skupnostih in zakona o sredstvih za financiranje telesnokulturnih dejavnosti v Sloveniji. Udeleženci so podprli zamisel o ustanovitvi telesnokulturnih skupnosti v občinah, predlagali pa so, da je treba bolj
točno opredeliti pristojnosti tako občinske zveze kot bodoče temeljne telesnokulturne skupnosti. Podprli so tudi uvedbo stalnih virov financiranja telesne kulture, kot ga predlaga zakon s pripombo, naj te prispevke plačujejo tudi zasebniki. Najti je treba tudi ustrezno rešitev, kako v prihodnje financirati gradnjo telesnokulturnih objektov in ne samo program dejavnosti.
S.
Po dogovoru izvršnega odbora občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta v marcu se je v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah povečala aktivnost pri evidentiranju možnih kandidatov za bodoče skupščinske in ostale družbene samoupravne organe v občini in republiki. Do srede septembra so v krajevnih organizacijah SZDL evidentirali 175 možnih kandidatov, Y delovnih organizacijah pa 73 možnih kandidatov, skupaj torej 248.
Med krajevnimi organizacijami doslej niso poslale popisnic le Moste, Črna-rudnik, Nevlje in Pšajnovica. Medtem ko je med delovnimi organizacijami kar 24 takih, ki še nimajo možnih kandidatov, oziroma niso poslale občinski konferenci, oziroma sindikalnemu sveto podatkov o njih.
Med doslej evidentiranimi kandidati s srednješolsko izobrazbo
(28 %), z višjo in visoko šolo je 18,5 %, z osnovno šolo pa 16 % kandidatov.
Po zaposlitvi je 56 % neposrednih proizvajalcev, 18 % vodstvenih ljudi in 11 % vodilnih ljudi.
Najbolj zbuja pozornost podatek, da je med možnimi kandidati le 10,3 % žensk, kar je glede na 42 % delež žensk med zaposlenimi odločno premajhno število. Tudi mladincev je evidentiranih le 12 ali okrog 5 %! Nerazumljivo je, kako evidentirajo v desetih največjih kamniških kolektivih le 5 žensk in 3 mladince. So primeri, da v kolektivu, ki zaposluje največ žensk evidentirajo le moške kandidate.
Kmetov je evidentiranih 29 ali 17 % od zbranih predlogov v krajevnih skupnostih (175). Slabo pa so zastopani obrtniki, saj je doslej evidentiran le eden iz krajevne skupnosti Komenda.
Med zbranimi prediogi je 38 % članov ZK. So tudi primeri, ko v nekaterih delovnih organizacijah še niso evidentirali članov ZK.
Že samo nekaj teh skopih in nepopolnih podatkov kaže, da bodo morale družbenopolitične organizacije v podjetjih in v krajevnih skupnostih v prihodnje več storiti, da bodo v evidenco za bodoče volilne funkcije vnesli več družbeno aktivnih žensk in mladine in da bo sestav evidentiranih kandidatov vsaj približno odgovarjal sestavu zaposlenih. Evidentiranje ne more biti stvar samo ozkega kroga ljudi v kolektivu, pač naloga vseh članov kolektiva skupaj s političnimi organizacijami in samoupravnimi organi.
Bolj bo treba poskrbeti, da bodo vsi zbrani predlogi tudi podkrepljeni z ustreznimi podatki o družbenopolitični aktivnosti in interesu predlaganega kandidata. F. S.
IZ GOVORA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE VINKA GOBCA OB ODKRITJU SPOMINSKEGA VODNJAKA NA TRGU TALCEV
Partizanske enote so pripravljene
Predsednik občinske skupščine »inko Gobec je najprej poudaril, da slovesnost ob letošnjem občinskem Prazniku združuje več pomembnih °Metnic: Dan vstaje slovenskega naroda in začetek oboroženega Upora proti okupatorju na Kamniškem, 38-letnico ustanovitve slovenskih udarnih brigad in 30. obletnico sločina, ki gaje sredi Kamnika storil nemški okupator.
i Ta zločin, kot nešteto drugih, s Katerimi je zavojevalec želel zastrašiti naše ljudstvo, je le še bolj spodbudil naš osvobodilni boj.
Potem ko je spregovoril o današnjem položaju pri nas in v svetu, *i ga še vedno pretresajo številne >°kalne vojne in boji za osvoboditev
podjarmljenih ljudstev, je nadaljeval:
Danes smo še priča medsebojnim obračunavanjem in razreševanjem problemov s silo, ne samo v kapitalističnem svetu. Svet še ni imel povsem mirnih trenutkov. V tem času pa menim, da so kritična obdobja, zlasti odnosi v arabskem svetu, Bližnji vzhod itd. Razum človeštva, prizadevanje vseh ljudi na svetu, vseh malih dežel, zlasti pa Jugoslavije so in bodo usmerjena v preprečevanje najhujšega. V pripravah za vsesplošni ljudski odpor smo storili pomemben razvoj, tako v materialnem smislu glede oborožitve kakor tudi glede izurjenosti pripadnikov občinskih partizanskih enot. Pred nami veličastno stoji del občinskih
partizanskih enot in del civilne zaščite. Splošni ljudski odpor je naloga slehernega občana, sleherne delovne skupnosti in skupščine, in ne le domena samo države, kot je bilo to pred nekaj letu Sposobni smo, da v najkrajšem času pokažemo, kaj znamo, če bi kdo stegnil roko po naši samostojnosti. To so pokazale številne vaje, ki smo jih imeli v zadnjem času. Toda vsi, ki gojijo še kakršnekoli iluzije o spremembi toka zgodovine in toka dogajanj v Jugoslaviji, naj le uvidijo, da smo pripravljeni, da smo dobro oboroženi, dobro izurjeni, da pa bomo to našo sposobnost in oborožitev uporabljali le za branitev naše samostojnosti. Prepričan pa sem, da jc prav, da naši delovni ljudje vidijo, kaj imamo tudi na tem področju v
občinah, zato ker sofinanciramo obrambne priprave, in tudi zato, da bodo vsi, ki imajo kakršnekoli zjob-nc namene, spoznali, da smo čvrsto organizirani in dobro pripravljeni. To pa hkrati pomeni, da bi katerikoli napadalec moral resno upoštevati vse materialne in ljudske moči, ki jih imamo na voljo.
V občinah imamo moralno podporo vseh občanov v politiki, ki jo vodijo skupščine in družbenopolitične organizacije. Občinske partizanske enote, ki jim bo danes podeljena vojna zastava, pa bodo tako pogumno, kot je prvi kamniški bataljon, ob potrebi stopile v akcijo.
Naj na tem mestu poudarim, da ne bomo dovolili posameznikom ali
verskim skupnostim, da bi čustva naših delovnih ljudi izrabljali za namene, ki nasprotujejo našim socialističnim načelom, ki nasprotujejo interesom delovnih ljudi. Interes delovnih ljudi je samoupravljanje, ki omogoča socialno in ekonomsko ter politično varnost vsakega in vseh. Nismo in ne bomo proti svobodni opredelitvi posameznikov glede posvečanja verskih obredov, toda nikomur ne bomo dovolili, takšne želje pa obstajajo, da bi verska čustva občanov uporabljali v politične namene, Vsi občani, ne glede na versko pripadnost, imajo po ustavi zagotovljene pravice in dolžnosti, se povezujejo v socialistični zvezi kot najširši politični in samoupravni osnovi pri razreševanju svojih in skupnih proble-
mov. To poudarjam zaradi tega, ker obstaja zaradi uspešnega sodelovanja Jugoslavije in Vatikana pri posameznih duhovnikih interes za politično udejstvovanje. To pa ni domena naše družbe niti naloga predstavnikov verskih skupnosti. Za vselej seje v Jugoslaviji odločilo o ideološki pripadnosti in politični platformi cerkve.
Manifestacija enotnosti delovnih ljudi Jugoslavije je prisotna pri razreševanju številnih problemov Jugoslavije, čeprav temne sile želijo razbijati to enotnost z raznimi metodami, postopki itd. Jugoslavija, zlasti pa njen delavski razred, po takšnih konfliktnih situacijah izhaja še bolj enoten, pripravljen storiti vse
(Nadaljevanje na 2. strani)
J
(Nadaljevanje s 1. strani)
Partizanske
enote so pripravljene
za enotnost Jugoslavije in predan tovarišu Titu.
Ni še vse idealno; polno je še protislovij, ki nas spremljajo danes in nas bodo spremljala tudi jutri, toda rezultati so, mimo katerih ne more nihče; mimo njih lahko gredo samo tisti, ki ne želijo dobro naši družbeni skupnosti. To pa so razne ustaške organizacije, nacionalisti vseh vrst in barv in nasprotniki Jugoslavije. Prav v zadnjem obdobju se širijo razne govorice o številnih diverzantskih grupah, ki so vdrle v Jugoslavijo. Ljudska fantazija si izmišlja vsemogoče o številu, moči itd. Toda, če je Jugoslavija 1941. leta goloroka pričakala na sto in sto-tisoče nemških okupatorjev, potem nas danes posamezne diverzantske skupine ne morejo zastrašiti, ker toka in razvoja Jugoslavije ne morejo spremeniti. Vsak posameznik in vsi skupaj moramo biti samo bolj budni in celotna družba mora bolj energično obračunavati z vsemi nasprotniki našega "socialističnega samoupravnega sistema.
s.
PRAZNOVALI SMO OBČINSKI PRAZNIK
Spomenik padlim, bojna zastava partizanskim enotam...
Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku je bilo odkritje spominskega vodnjaka na Trgu talcev v Kamniku v spomin na osem naših ljudi, ki so jih Nemci pred 30. leti zverinsko obesili pred tedanjo pošto. Ob tej priložnosti je bilo veliko zborovanje in parada partizanskih enot ter civilne zaščite. Občinske partizanske enote so po sklepu občinske skupščine dobile ime po prvem kamniškem bataljonu in bojno zastavo.
Že v zgodnjih jutranjih urah so se na stadionu v Mekinjah
začeli zbirati pripadniki teritorialne obrambe, ki sedaj nosijo ime „partizanske enote", pripadniki civilne zaščite, gasilci in ostali.
Potem, ko je bila malo pred 10. uro končana slavnostna seja občinskih skupščin Kamnika in Domžal, so udeleženci v sprevodu, z zastavami na čelu, krenili proti Trgu talcev, ki je v zastavah in zelenju pričakoval udeležence zborovanja. Kmalu za njimi so strumno prikorakali pripadniki partizanskih enot. Bilo jih je nekaj sto. Res enkraten je bil pogled na borce v
industrija pohištva
STOL
Ikamnikl
kazimir KERZlC, podpredsednik občinski: skupščine izroča bojno zastavo kamniškega bataljona komandantu občinskim partizanskih enot
sivozelenih uniformah, oborožene s sodobnim orožjem. Za njimi so prikorakali gasilci in pripadniki enot civilne zaščite, člani sanitetnih ekip v belih oblačilih, člani enot RBK pa v zaščitnih oblekah.
Trg talcev je bil kmalu povsem poln. Ob spominskem vodnjaku, kjer je bila postavljena slavnostna tribuna, so se zbrali tudi svojci osmih talcev, katerim v spomin je bil postavljen ta vodnjak. Ko je domžalska godba odigrala internacio-nalo, je komandant občinskih partizanskih enot Ivo Caric predal raport predsedniku občinske skupščine. Nato je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Aupič, začel slovesnost in prisrčno pozdravil vse udeležence zborovanja. Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, je nato v slavnostnem govoru orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Kamniškem in posebej poudaril našo visoko obrambno pripravljenost, ki je garancija naše svobode in neodvisnosti. Med igranjem žalne koračnice je nato predsednik občine odkril spomenik, delegaciji občinske skupščine in krajevne organizacije Zveze združenj borcev pa sta položili vence. V imenu krajevne organizacije ZB NOV Kamnik je spomenik prevzel v varstvo njen predsednik Ivo Kordin.
V krajšem kulturnem programu so sodelovali pevski zbor Solidarnosti in recitator Silvo Balantič.
Ko je Kazimir Keržič, podpredsednik občinske skupščine
spremljevalci z bojno zastav obšli partizanske enote, je Zlal ko Grilj v imenu pripadnike? partizanskih enot in občane kamniške in domžalske občin prebral pismo predsednik Titu, v katerem mu občai
spomenik 1 atcem po odkritji
izročal bojno zastavo poveljniku partizanskih enot, je poudaril, naj bo ta zastava simbol revolucionarnih tradicij nekdanjega kamniškega bataljona, ki naj vzpodbujajo borce občinskih partizanskih enot k še večji zavzetosti pri krepitvi obrambne sposobnosti naše domovine. Ko so poveljnik in praporščak s
obeh občin sporočajo, da s bodo še naprej prizadevali z hitrejši razvoj naše družbeni skupnosti, za razvoj sociali stičnih družbenih odnosov il da bodo še večjo skrb posveti) uresničevanju načel splošneg ljudskega odpora.
F. S
Akcija za pomoč Pomurju
Tudi delovne organizacije in občani naše občine so se z velikim razumevanjem odzvali pozivu za pomoč poplavljenim občinam v Pomurju. Na skupnem sestanku predstavnikov delovnih organizacij, ki so ga sklicale občinska skupščina in družbenopolitične organizacije, so se dogovorili, naj bi delovne organizacije prispevale najmanj 2 odstotka od osebnih dohodkov iz sklada skupne porabe, poleg tega pa naj bi družbenopolitične organizacije, zlasti sindikat, ob izplačilu osebnih dohodkov organizirale nabiralno akcijo med zaposlenimi.
Po podatkih iz delovnih organizacij je bilo do 20. septembra zbranih okrog 15 milijonov starih dinarjev. Seveda pa akcija še ni končana, zato se bo ta znesek še povečal. _^
Tudi krajevne organizacije Socialistične zveze in Rdečega križa so takoj začele z zbiralno akcijo in doslej po še nepopolnih podatkih zbrale 5.435 dinarjev. Največ so doslej zbrali v Komendi 2.600 dinarjev, na Selih 1.200 dinarjev, v Srednji vasi 840 dinarjev, v Špita-liču 570 dinarjev itd.
• SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKIH SKUPŠČIN KAMNIKA IN DOMŽAL
Za tesnejše sodelovanje med občinama
Do kje z uresničevanjem ustavnih dopolnil
Komite občinske konference ZK Kamnik in občinski sindikalni svet sta v mesecu maju organizirala posvet vseh direktorjev, predsednikov DS in predsednikov IO OOS glede uresničevanja ustavnih dopolnil predvsem XXI. in XXIII. ustavnega dopolnila. Posvetu je prisostvoval Zvone Dragan, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS, ki je razložil vsebino in namen ustavnih dopolnil ter odgovarjal na nejasna vprašanja predvsem s področja ustanavljanja TOZD. Na posvetu so se navzoči dogovorili, da bodo po delovnih organizacijah imenovali komisije, ki naj bi preučile možnosti uresničitve ustavnih dopolnil v praksi ter pripravile vse potrebne analize v zvezi s tem.
Sklicatelja majskega posveta sta organizirala sestanek predsednikov DS 4. septembra 1972 z namenom ugotoviti, kako poteka akcija, uresničevanja ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah kamniške občine in kateri so problemi, ki najbolj zavirajo uresničevanje nalog, ki nam jih narekujejo ustavne spremembe.
Na tem sestanku so ugotovili, da so komisije v delovnih organizacijah sicer imenovane, da pa v večini primerov še niso izoblikovale normativne podlage za uresničevanje ustavnih dopolnil, predvsem ustanavljanja in združevanja TOZD. Temu so vzrok predvsem nekatera nejasna vprašanja, kot:
- Vprašanje minulega dela
- mesto skupnih služb
- integracija TOZD različnih delovnih organizacij
- nadomeščanje eventualne izgube TOZD '   - naložbe tujega kapitala ■
- odtujevanje sredstev itd.
Do 10. septembra morajo vse gospodarske organizacije odgovoriti na vprašalnik v zvezi z opravljenim delom na področju uveljavljanja ustavnih dopolnil. Na podlagi odgovorov bo izdelana analiza stanja v kamniški občini. Analizo bo izdelala posebna komisija občinskega komiteja ZK in sindikalnega sveta. Odgovori na vprašalnik bodo zanesljivo pokazali še neimenovane probleme, ki zavirajo uresničevanje dane naloge. Te probleme pa bomo skušali razvozlati na ponovnem posvetu predstavnikov delovnih organizacij konec septembra oziroma prve dni oktobra. Na ta posvet bomo ponovno povabili tov.'Dragana, kije obljubil svojo pomoč. Upamo, da bomo tudi v Kamniku uresničevanje ustavnih dopolnil premaknili s slepega tira.
J. M.
Na skupni slavnostni seji, ki so seje udeležili občinski odborniki in družbenopolitični delavci obeh občin, so najprej izbrali delegacije, ki so položile vence na spominska obeležja iz NOB v Kamniku, v Domžalah in na grobove revolucionarjev T. Brejca in Marjana Dermastie v Ljubljani.
Nato je imel slavnostni govor Albih Klemene, predsednik občinske skupščine Domžale, ki je poudaril, da pomeni skupno praznovanje občinskega praznika nadaljevanje tradicij naše revolucije in borcev NOV, ki niso oklevali, ko je šlo za postavitev novega družbenega reda in za oboroženo vstajo proti okupatorju. Ko je govoril o doseženih rezultatih na kamniško-domžalskem območju, je tovariš Klemene med drugim dejal:
Opisani celoten razvoj občin Kamnik in Domžale v zadnjem obdobju je preobširna in prezahtevna naloga, zato mi dovolite, da za primerjavo navedem le nekaj številk.
V obeh občinah živi 54.470 prebivalcev, to je tri odstotke vseh Slovencev. Priseljevanje je vedno močnejše, ker postaja te območje vedno bolj zanimivo za priliv prebivalcev iz ljubljanske regije.
Skoraj polovica prebivalstva je aktivna, saj dela v družbenem sektorju 20.440 delavcev, v zasebni obrti in gostinstvu pa 1.800.
Prebivalstvo je ustvarilo v lanskem letu 246 milijard 800 milijonov din družbenega bruto produkta, kar je za 37 odstotkov več, kot v preteklem letu/V strukturi celotnega dohodka je industrija udeležena s 60 odstotki, na drugem mestu je gradbeništvo, nato kmetijstvo, trgovina in obrt.
Posebno skrb sta obe občini posvečali prav kmetijstvu in to s prizadevanji za postopno preusmeritev kmetij na tržno proizvodnjo, z znatnimi bančnimi krediti in hranilno službo, s primerno davčno politiko, z izobraževanjem kmetijskih delavcev, s socialno politiko in drugimi ukrepi.
Posebno skrb sta občini mimo gospodarstva posvečali tistim področjem, ki so še posebno pomembna za njegovo rast. Vidni so premiki na področju prostorskega načrtovanja in urbanizma, skladno z vsemi drugimi razvojnimi načrti. Z izdelavo popolnejše urbanistične dokumentacije, bo možno hitreje graditi družbena in zasebna stanovanja, poslovne prostore, trgovske in turistične objekte, komunalne naprave in druge objekte splošnega družbenega pomena. Med komunalnimi napravami, kijih gradimo,je prav gotovo zelo pomemben kolektor s čistilno napravo za občini Kamnik in Domžale. Ta investicija je zasnovana na skupnem načrtu in zaradi tega pomeni tudi najcenejšo varianto odvajanja odpadnih voda, kar je za ves predel izredno pomembno.
S pomočjo sredstev republiškega vodnega sklada pa tudi dela na regulaciji Kamniške Bistrice hitro napredujejo.
Vidno so okrepljene materialne možnosti za področje vzgoje in izobraževanja, ki pomenijo dolgoročno naložbo v kadre, predvsem pa v mladega človeka, ki bi brez solidnega znanja težko spremljal hiter razvoj samoupravnega družbenega sistema, sodobne tehnologije, nove gospodarske tokove ter znanstvene raziskovalne, tehnološke in kulturne dosežke, katerih rezultati bodo pripomogli k boljšim delovnim pogojem in še večjemu standardu občanov, predvsem neposrednih proizvajalcev. Le redka so območja, ki so in še bodo toliko investirala v šolstvo in namenila takšen del proračunskih sredstev za redno financiranje vzgojnoizobraževalnih ustanov.
Novo kvaliteto v sistemu samoupravljanja so prinesle tudi sami] upravne interesne skupnosti; temeljne izobraževalne skupnosti, ku turna skupnost, temeljna skupnost otroškega varstva, pripravlja p se ustanovitev telesne vzgojne skupnosti, kjer večamo vpliv d< lovnih ljudi, da neposredno sodelujejo pri programih in odločajo tem, koliko sredstev bodo za ta področja namenili.
V spletu prizadevanj za popolnejši samoupravni sistem, so tuc napori za krepitev krajevne samouprave in ni slučajno, da so se n območju naših občin že razvili zametki delegatskega sistema pi sodelovanju med krajevnimi skupnostmi in občinskima skupšč nama. ■ *
Če bi v tem trenutku poskušali na kratko ugotoviti, kam ni bodo usmerjene skupne sile v prihodnosti neposredno ugotovim« da je treba posebno pozornost posvetiti doslednemu izvajanju spri jetih ukrepov, nadaljnji krepitvi gospodarstva, predvsem indi strijske proizvodnje ter poiskati še neizkoriščene možnosti v trg< vini, turizmu in gostinstvu. Dalje nam ostajajo velike naloge p urbanizaciji mest in naselij, hitrejši stanovanjski gradnji in gradn komunalnih naprav ter nadaljevanju začetih načrtov na področj vzgoje in izobraževanja.
S tem sem prikazal le nekaj uspehov občin Kamnik in Domžal hkrati pa skušal opozoriti na večje naloge, ki nas čakajo v prihoi nosti. To, kar smo dosegli, je sicer mnogo, vendar pa se zavedam* da je potrebno pri našem delu še več popolnosti. Ne motim pa s ko trdim, da bomo zastavljene načrte hitreje uresničevali, če m bo vodila zavest, da delamo v dobro naših ljudi in za uspešnejši i hitrejši razvoj samoupravljavske službe. Menim, da pred nami ne b preprek, če bomo po poti, ki smo si jo začrtali, hodili složno i trdno povezani z občani ter družbenopolitičnimi organizacijam Želim, da bi se sodelovanje med občinama/tudi v prihodnje i poglobilo in uspešno nadaljevalo, da bi bilo delo odbornikov tudi prihodnje tako plodno in ustvarjalno. Naša skupna prizadevanja n bodo odsev razpoloženja in potreb delovnih ljudi, nadaljevan vrednosti skovanih v težkem narodnoosvobodilnem boju in rev .lucionarnem delavskem gibanju.
Sledila je podelitev letošnjih občinskih priznanj. Tov. Iva Vidali, podpredsednik občinske skupščine Domžale, je prebr obrazložitev za podelitev priznanj občanom domžalske občin Priznanja bodo podelili ob posebni priložnosti v Domžalah.
Tovarišica Silva Ivanetič je prebrala obrazložitev za podeliti plaket in priznanj aktivnim društvenim delavcem kamniške občin
Nato je predsednik kamniške občinske skupščine podelil zla plaketo Kamnika pevskemu društvu LIRA, gasilskemu društ1 Kamnik in postaji gorske reševalne službe v Kamniku.
Srebrne plakete so prejeli: Boris Bavčar, Mala Drčar, Viko Ž bovc, Milan Logar.
Bronaste plakete Kamnika pa so dobili: Jernej Razpotnik, K stan Pestotnik, Silvo Hribar, Marija Cotič.
Občinska priznanja so bila podeljena: Francu Homarju, A Bele, Vidu Moharju, Mari Grabnar, Mileni Romšak, Rudiju Baloh Marjanu Poljanšku, Andreju Lukancu, Ivanki Cene, Vladu Šerblj Francki Golob in odbojkarskemu klubu Kamnik.
Upravni odbor sklada Toma Brejca je letošnje nagrade skla< dodelil Samu Vremšaku, pevovodji LIRE in Vidi Drovenik, dolg letni prosvetni delavki iz Tuhinja.
.-
■lata plaketa Kamnika
1. gasilsko društvo kam-
IIK, ki praznuje letos 90-letnico bstoja, za požrtvovalno delo in v nak priznanja ob visoki obletnici.-rsa ta leta so gasilci uspešno delo-ali, gasili požare ih reševali ob raz-fth nesrečah. Tako je bilo v teh le-lh prek 25000 gasilskih in reševal-ih akcij, pri katerih je sodelovalo tek 40.000 gasilcev z neštetimi ura-■Jii prostovoljnega dela pri reševanju BBremoženja. Vsi člani delajo požrt-ovatno, ne da bi merili ure in priča-;tavPvali plačilo, ker vedo, da s tem £|a|omagajo svojim soobčanom, takrat ko 80 Porn°č' najbolj potrebni. 1K   Gasilsko   društvo Kamnik, kot »tično društvo, vodi oelotno gasil-dejavnost v občini operativno in ventivno. Z opozarjanjem prebi-stva na nevarnost požarov so do-gli, da je število požarov manjše, ako je bilo leta 1970 v mestu in tižnji okolici 18 požarov, leta 1971 "11 požarov. Medtem ko seje štelo požarov na terenu zmanjšalo na do 5 požarov letno, pa je zaradi poštevanja požarnovarnostnih dpisov v tovarnah kljub temu alo na standardni višini 10 do 12 Žarov letno. Člani društva preven-o pregledujejo požarnovarnost-urejenost ter opozarjajo na po-ijkljivosti. Gasilsko društvo pri-la v Kamniku številne tečaje za rojnike, gasilce in komandni ka-r, da bodo sposobni preprečevati žare na svojih delovnih mestih ter zatreti že ob začetku ali kasneje, pride do večjega požara. Poleg a društvo uspešno sodeluje s civil-zaščito v okviru vseljudskega odra pri vajah in tečajih, tako da bo danem   trenutku pripravljeno ešno pomagati. Društvo sodeluje lanskimi, mladinskimi in pionir-imi desetinami vsako leto na ob-teskih in republiških tekmovanjih, Ser   zaradi  dobrega strokovnega 'nanja in športne kondicije dosega 'rva mesta ali pa se uvršča vsaj med 'rvo deseterico v republiki. *
2. PEVSKO DRUŠTVO LIRA IZ -^AMNIKA, ki letos praznuje 90-let-:iallico svojega obstoja, v znak prizna-v ilja za njeno dolgoletno umetniško 'etil0'- Pevsko društvo LIRA iz Kam-
negf
nika ni samo najstarejše slovensko pevsko društvo, temveč verjetno najstarejše danes delujoče kulturno-prosvetno društvo v Sloveniji. Posebnost LIRE je, da je v vsem času stalno dobro delala, kulminacijo uspehov pa ima ravno v povojnem obdobju. Bila je vedno med vodilnimi slovenskimi zbori. Med obema vojnama je bila med drugim prvak Hubadove pevske grupe, po vojni je zmagala na okrajnem tekmovanju, leta 1965 pa je dosegla II. mesto na izredno renomiranem mednarodnem tekmovanju v Arezzu in letos dosegla na radijskem tekmovanju pevskih zborov prepričljivo prvo mesto z izredno pohvalno oceno žirije.
Znana je kvaliteta Lirinih turnej po Holandiji, Nemčiji, Švici in Poljski. Znani so tudi pozitivni spremljajoči dogodki teh turnej, npr. stiki z Ulftom iz Gendringena:
Danes je LIRA v samem vrhu slovenskih zborov; glasovni, socialni in starostni sestav so odlični in zborovodja prof. Samo Vremšak je izjemen dirigent.
LIRA je dala tudi velik prispevek za narodno osvoboditev. V času NOB je padel član zbora, narodni heroj Jakob Molk, ki je bil zadnja leta pred vojno Lirin pevec. Več članov je bilo v partizanih, veliko izseljenih in v zaporih, kot talec pa je bil ustreljen član društva Božo Repič.
3. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA IZ KAMNIKA ob 50-let-nici njenega obstoja za požrtvovalno in nesebično delo.
Zaradi vse pogostejših nesreč v gorah, pri katerih dobra volja domačinov (pastirjev, drvarjev in lovcev) zaradi neorganiziranosti in neizkušenosti ni mogla pomagati, je Slovensko planinsko društvo leta 1912 ustanovilo prvo postajo za reševanje v gorah, in sicer v Kranjski gori. Njen delokrog so bjle Julijske Alpe in Karavanke. Sestavljali so jo prostovoljci, ki so se obvezali, da bodo brezplačno in za ceno lastne varnosti nudili strokovno in hitro pomoč v gorah vsem, ki bi jo potrebovali. Na teh načelih deluje Gorska reševalna služba Slovenije še danes.
Kot druga gorska reševalna postaja v Sloveniji je bila ustanovljena v Kamniku. Na pobudo dr. Tičarja (ustanovitelj slovenske GRS) je nek-
Skupščina občine Kamnik je na slavnostni seji dne 22. julija 1972 podelila občinska priznanja za uspešno in požrtvovalno delo nekaterim društvom, organizacijam in občanom občine Kamnik
danji tajnik in predsednik (sicer pa znani slikar) Planinskega društva Kamnik Maks Koželj ieta 1922 se: stavil iz domačinov v Stahovici reševalno skupino, katere prvi člani so bili: vodja Franc Erjavšek, Tone Erjavšek, Peter Erjavšek, Lojze Erjavšek, Franc Ajdovec, Janez Kočar in Jože Gradišek. Prvo reševalno akcijo, ki je sprožila potrebo po organiziranosti, so imeli že leto dni prej (1921), ko so na Kalcah iskali in tudi našli dva izgubljena ljubljanska študenta. Pozneje je vzporedno z razvojem planinstva raslo tudi število akcij.
Kamniška postaja je imela prvi reševalni tečaj leta 1929 na Okrešlju. Tehnični del sta vodila znana plezalca, Modec in Rezek, prvo pomoč pa ' je predaval dr. Brecetj. Poznejši večji tečaji so bili pred vojno še leta 1931 in 1938, medtem ko so po vojni vsaj vsako leto po eden.
V 50 letih obstoja je Gorska reševalna služba opravila naslednje delo: poškodovanih planincev in alpinistov so prenesli v dolino ali jih rešili iz sten 148, smrtno pončsieče-nih so vrnili svojcem 105, izgubljenih in pogrešanih ljudi so našli v gorah 56, na območju žičnice Velika planina so nudili prvo pomoč in transport do žičnice 259 poškodovanim smučarjem.
Število članstva se je povečalo od nekdanjih 7 na sedanjih 31 reševalcev. Pogoj za člana gorske reševalne službe je, da je izkušen in aktiven alpinist in da na vsaki dve leti vedno
Proslava 90-letnice Kamniškega gasilstva
im< ku a p ■ d< ijo
tuc! e n P1
)ŠČ
ni ime ;pr<' idi rg<
P
dn
>čj
ialt to c m c i st
na li i :b i i im ; Š di
n£f inj
IVO
vai na ine
ite ine lati ;tvl
Že Kr
1
\n
hu ljui
J
Treba je najprej reči, da to ni bila samo proslava, ampak tudi obnova društvenega doma, ki nam služi točno 70 let. Radi tega je bilo obnoviti omet, pre-beliti zunaj in znotraj, kar so storili člani društva v prostem času. Obnovili smo tudi orodje in ga pripravili za razstavo opreme in slik, kar je zahtevalo mnogo dela in truda.
Proslavo smo začeli 14. julija 1972 z gasilsko vajo na poslovalnico Metalke, kjer je sodelovalo 40 gasilcev z lestvami in ostalo opremo. Tudi dimne bombe so storile svoje, tako da so bili prebivalci in mimoidoči prepričani v resnost požara.
Gasilska igra z žogo, ki jo že deset let igramo v Kamniku in deloma tudi drugod, je v soboto, 15. julija, privabila veliko število gledalcev ne samo iz Kamnika in okolice ampak tudi ž Gorenjske in Ljubljane. Igrale so enote Kamnik : Križ, Druplica : Utok, ter v finalu Križ : Utok. Zmagah so Križani z rezultatom 9:4 in zato prejeli pokal. Igra je zelo zabavna, vendar mokra in mrzla, saj Kamniška Bistrica ni nikoli topla.
V nedeljo, dne 16. julija, je bila odprta razstava vsega orodja, vozil, slik in fotografij. Med orodjem je zbujala pozornost ročna brizgama iz leta 1884 firme Knaus z Dunaja, ki je še dobro ohranjena. Izmed slik je najzanimivejša iz leta 1779, ki predstavlja takratni Kamnik in požar predmestja Graben, ko je zgorelo 54 hiš. To sliko je podarila kumica društvenega prapora
zgodovinarka in umetnica tov. Fani Kratnar. Zanimive so bile tudi slike učencev četrtega razreda osemletke „Kako gasimo požare". Od fotografij je zanimiv posnetek s proslave 50-let-nice društva iz leta 1932, kateri je prisostvoval starosta gasilcev Turk s številnimi odlikovanji. Takrat je bil v Kamniku vseslovenski gasilski izlet.
Na slavnostni seji društva je tov. ing. Franc Dolenc prebral kroniko društva od ustanovitve leta 1882, 14. avgusta dalje. Iz nje je razvidno delovanje, porast, težave in tehnični napredek društva ter številni požari in katastrofe, na katerih so delovali gasilci v Kamniku in okolici. Skupno preko 2000 akcij, v katerih so štirje gasilci izgubili življenje. Zato je delegacija društva odšla in položila venec na Žalah v spomin vseh umrlih članov v teh 90. letih. Ker ni bilo zastopnika gasilske zveze Slovenije, je predsednik občinske GZ Kamnik tovariš Janez Pregled izročil gasilsko odlikovanje I. stopnje društvu Kamnik za uspešno delovanje v teh 90. letih. Istočasno so bili odlikovani tudi tov.: Tine Pestotnik, Jože Kladnik, Niko Šest, od Titana pa Franc Klemene, Polde Pečjak, Srečko Per-čič ter Mire Hočevar iz Most. Predsedniku SOb Kamnik in pokrovitelju proslave tov. Vinku Gobcu smo izročili spominsko majolko s. šopkom. Spominske majolke smo izročili tudi častnemu predsedniku tov. Albertu -Uršiču, Fani Kratnar ter vsem zastopnikom občinskih zvez, ki
so bih navzoči. Čestitkam predsednika občine k dolgoletnemu in uspešnemu delu društva so se pridružili še ostali zastopniki organizacij iz občinskih zvez.
Višek proslave je bila poppl-danska parada z mimohodom na Titovem trgu. Na tisoče zbranih prebivalcev je z veselimi vzkliki spremljala parado. V njej so sodelovali: najprej gasilski in mestni grb, nato 60 narodnih noš, 34 gasilskih praporov, 300 gasilcev, 2 ročru brizgami na konjsko vprego iz leta 1884 in 1895, štirje društveni avtomobili ter 30 vozil IMV in trije TAM. Za strumni korak je skrbela Poštar-ska godba iz Ljubljane. V znak spoštovanja do gasilcev so Kam-ničani po vsem mestu izobesili zastave ter tako povečali svečano razpoloženje. Na kratkem zborovanju pred gasilskim domom so slovesnost pozdravili: predsednik SO in pokrovitelj tov. Vinko Gobec, zastopnik občinskih gasilskih zvez in mestne zveze Ljubljane. Končno je pozdravil tudi komandant prostovoljnih gasilcev iz. Šmohorja v Ziljski dolini g. Kunej Matjaž ter izročil poveljniku GD Kamnik darilo v spomin na 90-letnico društva. S tem so vrnili naš obisk na njihovi 100-letnici pred dvema letoma v Šmohorju. Po svečanosti je bila veselica za gasilskim domom, ki je v Kamniku ni bilo že 15 let. Na njej so sodelovali tudi člani folkorne skupine iz Kamniške Bistrice s svojimi plesi in spevi ter tako dali vsej prireditvi tudi kulturni značaj.
JOŽE BERLEC
SPREVOD GASILCEV IN NARODNIH NOŠ OB 90-LETNICI KAMNIŠKEGA GASILSTVA
znova opravlja izpit iz reševalne tehnike, organizacije in prve pomoči. Statistična primerjava predvojnih in povojnih akcy kaže, da je razvoj na pravi poti. Sorazmerje poškodb s srečnim koncem in tistih s smrtnim izidom se vedno bolj nagiba v korist prvih, kar kaže na vedno večjo hitrost in dobro organiziranost akcij ter na vedno večjo usposobljenost reševalcev. Prav tako je naraščanje nesreč v primerjavi z naraščanjem obiskov v gorah vedno manjše, kar je brez dvoma v veliki meri zasluga preventivne dejavnosti celotne gorske reševalne službe in posameznih članov (učbeniki, tečaji, spremstvo na izletih in turah, dežuranje na smučiščih, članki, predavanja itd.).
SREBRNA PLAKETA KAMNIKA
1. BORIS BAVČAR, roj. 13. 8. 1925, stanujoč v Kamniku, Prvomajska 4, zaposlen v tovarni Stol Kamnik, za delo na področju društvene dejavnosti že v družbenopolitičnih organizacijah.
Tovariš Boris Bavčar izhaja iz napredne delavske družine. Po končani osnovni šoli se je pri industriji pohištva Stol Kamnik izučil za mizarja. Leta 1944 je pobegnil iz nemške vojske in se vključil v NOB. Pri industriji pohištva Stol se je zaposlil 1. januarja 1950 kot mizar,
pred tem pa"je bil na OLO Kamnik v
službi za urejanje obvezne oddaje. Od 25. maja 1948 je član ZKS ter ves čas zelo aktivno dela na družbenopolitičnem področju. V industriji pohištva Stol Kamnik je aktiven v organih delavskega samoupravljanja, organizaciji ZKS in civilni zaščiti. Bil je večkrat predsednik delavskega sveta in upravnega odbora ter sekretar OO ZK. Funkcije je opravljal zelo vestno in se dejavno zavzema za napredne sile. Sedaj je predsednik gasilskega društva tovarne Stol, član več komisij delavskega sveta. Ves čas je aktiven tudi na terenu Duplica. Kot odb rnik skupščine občine prizadevno opravlja na terenu tudi to funkcijo in je aktiven tudi v raznih organih občine.
2. MALA DRČAR, roj. 3. 4. 1917, ravnateljica Dijaškega doma v Kamniku, stanojoča Medvedova ulica 5, Kamnik, za delo na vzgojno-izobraževalnem področju in v družbenopolitičnih organizacijah.
Mala DRČAR je prišla v Kamnik iz Litije 1957. leta. Že v Litiji se je udejstvovala na družbenopolitičnem področju kot tajnica mestnega odbora SZDL, predsednica občinskega odbora zveze prijateljev mladine ter v raznih odborih društev in drugih organizacij. Takoj po prihodu v Kamnik se je vključila v kamniško družbenopolitično delo kot predsednik DPM, kasneje ZPM občine Kamnik, kjer dela še danes. Vsako leto je bila med aktivnimi organizatorji letnih počitniških kolonij in otroških praznikov, tako v Litiji kot
leto na občinskem komiteju ZKS Kamnik. V teh letih je bila med organizatorji informativnega glasila občinske socialistične zveze, ki se je kasneje razširilo v mesečnik Kamniški občan. Leta 1964 je prevzela kot pedagog vodstvo dijaškega doma v Kamniku za internatske otroke. Ob svojem rednem delu v Dijaškem domu je bila 4 leta član upravnega odbora sklada za financiranje šolstva SO in kasneje član skupščine in IO TIS Kamnik. Pri TIS je predsednik sveta za otroško varstvo. Član ZKS je od leta 1959. V tem času je bila dve mandatni dobi sekretar osnovne organizacije ZK prosvetnih delavcev. Iz navedenega je razvidno, da se to-vorišica Drčarjeva poleg svojega rednega dela aktivno in uspešno vključuje v dejavnost v raznih oblastnih in družbenopolitičnih organizacijah.
3 VINKO ŽEBOVEC, roj. 7. 7. 1924, stanujoč v Rudniku št. 6, za delo v krajevni samoupravi in v družbenopolitičnih organizacijah.
Vinko Žebovec izhaja iz kmečke družine in je po poklicu kmet. V NOB je začel sodelovati leta 1941 in stopil v partizanske enote 10. januarja 1943 v Kamniški bataljon. Ranjen je bil 30. septembra 1944 na Rovih in 7. januarja 1945 na Veliki planini. Je 30-odstotni invalid NOB. Od leta 1947 dalje je vseskozi član odbora krajevne organizacije zveze
hinjski dolini. Bil je predsednik krajevne organizacije SZDL in odbornik občinskega ljudskega odbora Šmartno v Tuhinju ter ObLO Kamnik. Občani krajevne skupnosti Šmartno poznajo tovariša Razpot-nika kot zelo požrtvovalnega družbenega delavca, ki je mnogo svojih prostih ur žrtvoval za napredek tega predela Tuhinjske doline.
2. KRISTAN PESTOTNIK, roj. 24. 12. 1926, stanujoč v Kamniku, Jakoba Zupana 6, za delo v družbenopolitičnih organizacijah.
borcev NOV Duplica. Dve mandatni dobi je bil odbornik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, dve mandatni dobi pa je bil član okrajnega odbora ZZB NOV Kamnik. Nekaj let je bil tudi predsednik odbora OF Radomlje, pravzaprav je član OF odborov od leta 1945 vse do danes. Od 1948. do 1951. leta je bil občinski odbornik, član ZKS je od 27. septembra 1943 dalje, sekretar osnovne organizacije ZK pa je bil od 1946 do 1949. Od 1949 do 1952 je bil partijski inštruktor občinskega komiteja KPS Kamnik. Po letu 1963 je bil sekretar osnovne organizacije ZKS Duplina - teren, za kar je do- . bil pismeno pohvalo. Od 1958. dalje sam vodi malo kmetijo v Rudniku in aktivno sodeluje na vseh področjih družbenopolitičnega življenja. Za vse politično požrtvovalno delo je bil pri občinskem komiteju ZKS nagrajen s partijsko zastavo in pismeno pohvalo. Je eden izmed redkih zelo požrtvovalnih delavcev, ki kljub izčrpanosti in slabemu zdravju ter zelo skromnim dohodkom ne bo kritiziral, vendar opravil svoje delo.
4. MILAN LOGAR, roj. 11. maja 1923, stanujoč v Kamniku r Mlakarjeva 10, za dolgoletno delo v občinski upravi in v-družbenopolitičnih organizacijah.
Milan Logar je delal na občini Kamnik v upravi 14 let, in sicer kot referent za gospodarstvo, kasneje pa kot gozdarski inšpektor. Ima velike zasluge za razvoj gozdnega gospodarstva, ker je tudi pred tem delal že v gozdnem gospodarstvu Ljubljana v Kamniku 6 let. Kasneje je prevzel mesto vodje statistike na občini -na tem referatu je delal eno leto, nakar je bil imenovan za tajnika skupščine občine Kamnik, katerega posle je opravljal do februarja 1972. Pri tem delu je pokazal veliko požrtvovalnost in je mnogo prispeval za nadaljnji uspešni razvoj občinske uprave. Deloval je v vseh družbenopolitičnih organizacijah na področju občine Kamnik in prenašal svoje izkušnje na mlajše. Je nosilec partizanske spomenice 1941 in član ZKS od leta 1943.
BRONASTA PLAKETA KAMNIKA
1. JERNEJ RAZPOTNIK, roj-. 20. avgusta 1919, kmet, stanujoč Kostanj 3, za delo v krajevni samoupravi.
Kot dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju se je zelo zavzemal za hitrejši napredek in komunalno ureditev vasi in naselij na območju te krajevne skupnosti. Veliko dela je dal tudi za razvoj kmetijskega zadružništva v Tu-
industrija pohištva j
V tovarni Titan se je zaposlil 2". novembra 1952, najprej kot visoko kvalificiran ključavničar," od leta 1962 pa je zaposlen kot delovodja remontne grupe v livarni. Kristan Pestotnik je aktivno sodeloval v NOB od 1942. do 1945. leta, julija 1948. leta je bil sprejet v Zvezo komunistov. Od leta 1948 dalje se je vseskozi politično udejstvoval na okrajnem komiteju ZK Kamnik, kasneje pa tudi v podjetju, kjer je bil organizacijski sekretar ZK od leta 1953 do 1957. Bil je večkrat član občinskega sindikalnega sveta, občinskega odbora SZDL; je član občinskega odbora Zveze borcev, v organifi samoupravljanja podjetja je bil izvoljen za člana delavskega sveta, upravnega odbora, v zadnjih letih pa se je najbolj aktivno udejstvoval kot predsednik komisije za dodelitev stanovanj. Kristan Pestotnik opravlja svoje delovne naloge zelo dobro, z velikim čutom odgovornosti in prizadevnosti. Ker je v času zaposlitve v podjetju pokazal uspešno strokovno znanje, je zasedel delovno mesto delovodje, ki ga opravlja z vso marljivostjo.
3. SILVO HRIBAR, roj. 15. junija 1924, iz Kamnika, Zupančičeva 6, za delo v samoupravnih organih in društvih.
Zaposlen je v Tovarni usnja Kamnik od 4. januarja 1954 dalje. V tem času je opravljal razna dela, od vodje oddelka do obratovodje službe vzdrževanja, kar je še danes. Na svojem delovnem mestu je zelo vesten, iznajdljiv in dober tovariš svojim podrejenim in nadrejenim sodelavcem. Poleg svojega strokovnega dela je politično in družbeno zelo aktiven v podjetju pa tudi zunaj njega. V samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah je v času službovanja v podjetju opravljal vse vodilne funkcije, od sekretarja ZK, predsednika sindikalne podružnice, predsednika DS in drugih. Sedaj je predsednik poslovnega sveta. V letošnjem letu je tudi slavil svoj 50. rojstni dan, zato je odlikovanje zanj še toliko pomembnejše, saj si ga je z dolgoletnim delom na raznih področjih tudi zaslužil.
4. MARIJA COTIC, roj. 4. 2. 1922, stanujoča na Duplici, za delo v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah.
Je hči malih kmetov. Izhaja iz narodnostno zavedne slovenske družine. Sama je bila aktivistka OF, saj
kasneje v Kamniku. V letih od 1959 do 1964 je delala kot organizacijski sekretar pri občinskem odboru SZDL Kamnik in med tem tudi eno
STOL
kamnikl
se ji tudi prizna čas delovanja od 1. junija 1943 do 15. maja 1945 dvojno. Udeležila se je prostovoljnega dela v mladinski brigadi v Šcntpetru in mladinske akcije Šamac-Sara-jevo. Je član ZKS od 15. aprila 1944. Zaradi nevarne bolezni je invalid III. stopnje. V industriji pohištva Stol je zaposlena od 3. novembra 1949 dalje. Opravljala je razna manj zahtevna mizarska dela pri montaži stolov. V času, ko je zaposlena v tem podjetju, je bila večkrat tudi član samoupravnih organov, aktivno pa je delala tudi v drugih političnih organizacijah. Sedaj opravlja delo področnega blagajnika krajevne skupnosti zveze borcev Duplica. Marija Cotič je vsa leta aktivno delala v družbenih organizacijah, je delovna in vestna delavka, živi skromno in neoporečno, med ljudmi je priljubljena in vedno zagovarja napredna stališča.
Obrazložitve za prejem priznanj bomo objavili v naslednji številki.
SEPTEMBER 1972
KAMNIŠKI OB t
Letošnja nagrajenca sklada Toma Brejca
Prof.
Samo Vremšak
Prof. Samo Vremšak je pri LIRI od leta 1948 in je zborovodja LIRE od leta 1962 dalje.
Že v dobi med leti 1948 in 1962, ko je bil zborovodja še njegov oče, pokojni Ciril Vremšak, je intenzivno sodeloval pri umetniškem vodenju LIRE, leta 1962, ko je postal dirigent LIRE, pa je postavil umetniški program in delo LIRE na povsem nove osnove in v desetih letih pripeljal LIRO v sam vrh slovenskih pevskih zborov.
V sistematično zgrajenih koncert-. nih programih široko in reprezentativno podaja prerez zborovske ustvarjalnosti skladateljev Slovenije in drugih jugoslovanskih narodov ob istočasnem prikazu del iz svetovne zborovske literature. Pri tem daje poseben poudarek delom našega renesančnega komponista Slovenca Jakoba Gallusa in naši sodobni zborovski dejavnosti.
S temi programi je predstavil Slovence,   Jugoslovane   in zlasti
Gallusa na velikih Lirinih koncertih v Avstriji, Italiji, Zahodni Nemčiji, Holandiji, Švici in na Poljskem.
Koncerti so tako po izboru programa kakor po kvaliteti strokovno najboljše ocenjeni in navajamo tu nekaj primerov:
II. nagrada na velikem mednarodnem pevskem tekmovanju v Arezzu, Italija 1965;
strokovna kritika koncertov LIRE v Nemčiji 1. 1970, zlasti koncerta v Heidelbergu, objavljena v Rhein-Neckar-Zeitung '26. maa 1970;
najboljša ocena LIRE v radiu Ljubljana na tekmovanju pevskih zborov na ljubljanskem radiu leta 1971;
strokovna kritika koncertov LIRE na Poljskem 1. 1971, zlasti koncerta v Šlezijski državni filharmoniji v Katowicah, objavljena v reviji „Zycie spiewacze", Warszawa, marca 1972.
S temi uspehi je prof. Samo Vremšak daleč presegel okvire kamniške občine in je danes eden najuglednejših slovenskih zborovskih dirigentov.
Končno je treba še poudariti, da dela v LIRI prvenstveno kot član LIRE, kar daje njegovim uspehom in uspehom LIRE še poseben čar.
Prvi začetki so bili, ko je bila pred vojno knjižničarka pri sokolski knjižnici v Ljubnem ob Savinji Ob okupaciji bi morala knjižnica predati vse knjige okupatorju, veridar je bila njena zasluga, da je bila polovica knjižnega fonda rešena, s tem, da jo je skrila pri naprednem vašča-nu. Vendar so tudi te knjige kasneje pričakale žalostni konec, ker jih je okupator požgal skupaj z gospodarjevo domačijo.
Vida Drovenik
Na željo Temeljne" kulturne skupnosti in upravnega odbora sklada Tomo Brejc Kamnik posredujem opis udejstvovanja tovarišice Vide Drovenik, učiteljice v Zg. Tuhinju, na prosvetno-kulturnem področju...
Začetek udejstvovanja na prosvetno-kulturnem področju Vide Drovenik, učiteljice v Zg. Tuhinju, sega zelo daleč.
Vida Drovenikova je bila leta 1944 na osvobojenem ozemlju v Ljubnem med organizatorji kulturne skupine. Pri njej so se zbirali kulturniki in organizirali kulturne prireditve na osvobojenem ozemlju, urejenem že takrat v obliki republike v malem. Tudi sama je nastopala v tej skupini kot posredovalec slovenske besede.
Po osvoboditvi se je začela udej-stvovati kot režiserka v Ljubnem avgusta 1945. Po osvoboditvi je 1945. leta nadaljevala z delom pri amaterskem gledališču kot režiserka pri odraslih igralcih in mladini v najtežjih pogojili, saj prosvetno društvo
ni imelo mu svoje dvorane, pač pa sc z igrami nastopali v kmetijskem skladišču za poljedelske stroje.
Svoje delo na ljudskoprosvetnem odru je še intenzivneje nadaljevala, ko je avgusta 1947 prišla na Kamniško v Špitalič. Vsako leto je tedaj dala na oder po nekaj iger z odraslimi in mladino.
Kjerkoli je službovala, je vodila ljudsko knjižnico, tako je tudi še danes. Z enakim poletom in delom je nadaljevala, ko je prišla v Zg.
\ Tuhinj 1950. leta in kjer dela še
Idanes.
.V Tuhinju je do danes dala kot režiserka na oder z odraslimi blizu 50 iger, pri igralski skupini mladinskega aktiva pa 15 mladinskih dramskih del.
Igralsko družino je peljala na 15 gostovanj v razne kraje naše občine in zunaj občinskih meja. Z odrskimi deli so pod njenim vodstvom gostovali v Motniku, Stranjah, Šmarci, Gornjem gradu, Bočni, na Pšajnovici in v St. Ožboltu. Povsod so igralce toplo sprejeli in jih še vabili.
Knjižnica PD je ob njenem prihodu v Zg. Tuhinj štela le 40 knjig, danes jih ima čez 1000; bralcev -izposojevalcev ob njenem prihodu skoraj ni bilo, danes pa je rednih obiskovalcev knjižnice čez 100.
Ob tem delu je vedno tudi oblikovalka kulturnih programov na vseh važnih proslavah; skratka središče ljudskoprosvetnega življenja v ' Tuhinjski dolini.
Avgusta letos je praznovala 25-letnico amaterskega ljudskoprosvetnega dela na Kamniškem.
Za svoje delo je prejela vrsto pismenih priznanj forumov ljudsko-prosvetnjh organizacij in leta 1969 bronasto plaketo občine Kamnik.
Poljski pevei v Kamniku
V ponedeljek, 11. septembra, je v Kamniku gostoval 50-član-ski moški pevski zbor ECHO iz Katowic na Poljskem.
Poljski pevci so prišli v-Kam-nik kot gostje naše LIRE in zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije. Pevski zbor LIRA je namreč lani v okviru kulturne izmenjave med SR Slovenijo in vojvodstvom Ka-towice, v katerega okvir sodi tudi tokratni obisk, gostoval na Poljskem. Med nedavnim obiskom tovariša Tita na Poljskem so poudarili vzorno in plodno kulturno sodelovanje med Slovenijo in Katowicami, kjer je bil do nedavnega sekretar partije sedanji generalni sekretar poljske partije Edvvard Gierek.
Poljaki so v Kamniku nastopili z bogatim koncertnim sporedom, ki je pokazal med drugim tudi, kakšna je poljska zborovska dejavnost. V prvem delu koncerta so prevladovale stare
poljske liturgične pesmi iz 14. do 17. stoletja. Drugi, obsežnejši del, pa je vseboval poljsko romantično glasbo, ljudske, partizanske in druge pesmi Med njimi je bila tudi naša Mitraljeza. Gostje so polno dvorano v kamniškem Domu še posebej presenetili s slovensko
narodno pesmijo, ki je sicer niso imeli, na programu. Na zahtevo občinstva so morali nekatere pesmi celo ponoviti.
Zbor zelo uspešno vodi profesorica Kristina Svvidrova, nekatere izvedbe pa je na klavirju spremljal njen soprog prof. Jožef Svvider.
V odmoru so poljske goste s pesmijo pozdravili pevci LIRE, predsednik LIRE prof. dr. Albert ČEBULJ in zborovodja Samo Vremšak pa sta izročila gostom spominsko darilo. Predstavnik poljskega zbora se je toplo zahvalil za lep sprejem, Kamničanom pa poklonil kristalno vazo in na koncu v slovenščini dejal: Naj živi prijateljstvo med Jugoslavijo in Poljsko.
V nedeljo, dan pred koncertom, so poljski pevci obiskali Veliko planino, žal jim vreme ni bilo preveč naklonjeno. V torek so odpotovali v Portorož, ogledah so si Postonjsko jamo in druge znamenitosti. V četrtek pa so bih gostje na tovariškem večeru, ki so ga pripravili občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in pevski zbor LIRA.
F. S.
PEVCHZ KATOWIC NA KAMNIŠKEM ODRU
V
OIi razšla vi Ivana Seljaka — Čopiča
V okvir prireditev v počastitev letošnjega občinskega praz-
nika je sodila tudi razstava akvarelov akademskega slikarja
Ivana Seljaka-Čopiča v renesančnem pritličju gradu Zapri-
S SLIKARSKE RAZSTAVE IVANA SELJAKA-COPICa V KAMNIKU
ce. Slikar je razstavljal 27 akvarelov in tri olja.
^ Ivan Seljak-Čopič je bil rojen 1927 v Idriji. Študiral je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, izpopolnjeval pa se je v Parizu.
Doslej je samostojno razstavljal v Vidmu, v Ljubljani in v Idriji. Sodeloval je tudi na vseh letnih razstavah slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Likovni kritik dr. Mirko Ju-teršek je v katalogu, izdanem ob Čopič evi kamniški razstavi zapisal, da je Ivan Seljak-Čopič eden najbolj stalnih in tudi znanih ilustratorjev pri nas. Njegova prisotnost v ilustraciji je tako močna, da zakriva srž njihovih likovnih naporov in prizadevanj v monumentalnem slikarstvu. Prav monumentalno slikarstvo daje pečat celotnemu njegovemu delu. Novo poglavje Co-pičeve umetnosti pa predstavljajo akvareli, ki so začeli nastajati pred leti sočasno z redkimi oljnimi slikami, a so postali danes umetniku gotovo poglavitna oblika ustvarjalne izpovedi. ^ S.
Delegacija iz Smederevske Palanke
V mesecu juliju se je mudila v Kamniku delegacija iz| Smederevske Palanke kot gost organizacije združenja ZB NOB. Med bivanjem je delegacija obiskala preživele Kamni-j čane, ki so bih v času druge svetovne vojne izseljeni v Srbijo.! Delegacijo iz Smederevske Palanke je sprejel sekretar OK ZKS Kamnik Tone Fišer. Sprejemu so prisostvovali tudi| predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij naše občine.
Člani delegacije so se zanimali predvsem za.delo občinske organizacije Zveze komunistov.
Nato so si gostje ogledali znamenitosti Kamnika in obiskali delovni kolektiv tovarne ETA, kjer jih je sprejel direktor ing. Iztok Jurančič in jih seznanil s proizvodno problematiko ter z delom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tovarni.
Gostje so si ogledah proizvodne obrate in se zelo pohvalno izrazih o napredku kolektiva, ki iz dneva v dan vse bolj povečuje svoje proizvodne zmogljivosti.
T. F.
OB ODKRITJU PLOŠČE NA PIRŠEVEM
Majhna vas — velika dejanja
Številnim proslavam ob 30-letnici slovenske partizanske vojs se je skromno pridružila tudi vasica Pirševo v Tuhinjski dolini, nedeljo, 20. avgusta, so ob poti pod vasjo odkrili spominsko olj ležje petim vaščanom, ki so padli za svobodo. Vas šteje le šti domačije, vendar je dala našemu narodnoosvobodilnemu boju borcev, prve dni januarja pa so Nemci vas do tal požgali. V bi njem gozdu, v Kumrovem lazu, sta bila dva bunkerja, v katerih, nekaj časa delal okrajni komite KP in okrajni odbor OF Tuhinj. 1 je Ma tudi gospodarska komisija, ki je med drugim organizira popravljalnico čevljev za borce. V Tomaževem „kevdru" je b
partizanska pisarna, pod Jožetovim podom pa skladišče za hrani Se in še bi lahko naštevali, kaj vse je ta mala vas v Tuhinjski doli!1 žrtvovala za partizane.
Na slovesnosti je spregovoril in odkril spomenik domačin Fraf Hribar-Lovro, ki je bil eden izmed prvih organizatorjev partiza/ skega boja na tem območju. Pionirji osnovne šole LOKE pa ■ pripravili kratek kulturni program. Predstavniki krajevne organizf1 cije ZB NOV Srednja vas so položili vence, stare partizanske marf' pa so v spomin svojih dragih prižgale sveče ...
Pred drugo sejo občinske konference ZKS
Na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS, ki so se je udeležili sekretarji osnovnih organizacij, predsedniki komisij in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, so razpravljali o aktualnem mednarodnem položaju in o nalogah komunistov na tem področju. Mednarodni položaj je uvodoma orisal predsednik komisije za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZKS Franc . Vidervol.
Člani komisije so se seznanili
tudi z dosedanjimi rezultati evidentiranja možnih kandidatov za skupščinske volitve, ki poteka v okviru organizacij SZDL in sindikatov ter poudarili, da bo treba v prihodnje posvetiti večjo skrb zlasti vključevanju mladine in žensk.
Komite je razpravljal tudi o pripravah na drugo sejo občinske konference ZK, ki bo obravnavala mesto in vlogo mladine v naši samoupravni družbi.
T. F.
UKAMNIŠKI OBČAN
SEPTEMBER 1972
Nov uspeh občanov na Selili
Krajevna cesta Podhruška-Sovinja peč-Črnivec povezuje in odpira možnosti za razvoj kmečkega turizma.
Eno številnih manifestacij občanov ob praznovanju občinskega praznika so priredili ob-
Kamnik in posredno Kamniku. Zlasti pa je podčrtal pomembne elemente razvoja Tuhinjske doline in nalogo kmetov ter drugih občanov pri razvoju kmečkega turizma, ki ima v tem predelu občine v prihodnjih dese-
SLOVESNOST OB~ OTVORITVI CESTE SOVINJA PEC-POLANA-ČR-NIVEC
I
čani krajevne skupnosti Sel v Sovinji peči dne 23. julija 1972, Z delovnim uspehom krajevne skupnosti je številne domačine in goste, med njimi predsednika skupščine občine seznanil član sveta krajevne skupnosti Jože K ADUNC.
Cesto Sovinja peč-Poljane-Črnivec in odcep Sovinja peč-Nagrotova rida je odprl predsednik skupščine Vinko Gobec ter čestital vsem občanom ter vodstvu krajevne skupnosti za dosežene uspehe in prizadevanja, za tako pomembno delovno zmago. Poudaril je, da bo cesta še bolj približala ljudi teh naselij regionalni cesti Tuhinj-
ženih družbenih' sredstev je 3,160.000 starih dinarjev, občani pa so prispevali 1690 udarniških ur. Dolžina ceste 4 km na novo zgrajenega cestišča. Tretji odsek: Sovinja peč-No-gratova rida; družbenih sredstev so porabili za 1,515.000 starih din, občani pa so prispevali 950 udarniških ur in 160 vprežnih ur (konjska vprega), dolžina na novo zgrajene ceste je 2 km.
Skupno so za popravilo in novo gradnjo 11 km krajevne ceste občani vložili 4600 udarniških ur, 360 vprežnih ur (konjska vprega) in 25 kub. m lesa, v skupni vrednosti ca 6,8 milijona starih din; družbena sredstva pa so znašala 8,6 milijona starih din, toda občani Sel so družbena sredstva pri izgradnji ceste podvojili.
Po otvoritvi ceste so občani in gostje skupno odšli na lovsko zabavo v prijeten kotiček So-vinje peči. Osnovnošolka Nežka Osolnik pa je pre čitala pismo:
„Pozdravljamo vas! Dočakali smo dan, ki smo ga vsi tako
tih letih izrazite možnosti za razvoj. .
V številkah si poglejmo prizadevanja prebivalcev v tem hribovitem predelu naše občine. Odprta cesta ima tri odseke.
Prvi odsek: cesta Podhruška-Sovinja peč je bila že zgrajena ter samo obnovljena in delno na novo zgrajena. Gozdno gospodarstvo, občina in krajevna skupnost so vložili 4,000.000 starih dinarjev* družbenih sredstev. Občani so prispevali 25 kub. m lesa, 2000 udarniških ur in 200 vprežnih ur (konjska vprega). Dolžina .ceste je ca 5 km. Od tega je 1,5 km ceste na novo zgrajene. Drugi odsek: cesta Sovinja peč-Črnivec;vlo-
zaman, vselej ste nam radi in veliko pomagali. Zato se vam danes ysem prav lepo zahvaljujemo. Zelje in prošnja naša so, da bi sedaj cesto prevzeli vi, mi vam pa obljubljamo, da bomo radi sodelovali, saj želja nas vseh je, da cesto ohranimo v čim boljšem stanju. Hvala vam."
Komunalne probleme rešujejo tako vse krajevne skupnosti, toda podatke navajam predvsem zato, ker so občani omenjene krajevne skupnosti' v dveh letih ogromno prispevali pri gradnji vodovoda, ki ga bodo letos jeseni odprli.
Z delovnimi uspehi praznujemo, čestitamo prebivalcem krajevne skupnosti Sel, vodstvu krajevne skupnosti, družbenopolitičnim organizacijam in jim želimo mnogo uspehov tudi v prihodnje. Zelja občanov, da prevzame občina cesto, pa se bo verjetno le delno uresničila, kajti cesta je krajevnega pomena in v področju Sovinja peč—Črnivec   pomembna za
željno pričakovali. To je otvoritev naše ceste. Po trudu in velikem delu ter z vašo pomočjo smo dosegli ta cilj. V stiskah smo se obračali na vas in nikdar
Gozdno gospodarstvo. Vsekakor pa se bo cesta, sedaj ko je bilo toliko sredstev vloženih, morala primerno vzdrževati.
-ko
Akademik profesor doktor France Štele
Komaj dobro leto dni potem, ko je skupščina občine Kamnik podelila akademiku prof. dr. Francetu Steletu naslov častnega občana, je zaslužni znanstvenik
in kulturni delavec omahnil v smrt. Oči je zatisnil 10. avgusta. Z njim je legel v grob eden naših najuglednejših znanstvenikov. Nad 60 let je odkrival spomenike naše umetnosti in jo predstavil svetu, kot univerzitetni predavatelj pa je vzgojil zavzet rod umetnostnih zgodovinarjev, ki bodo nadaljevali njegovo delo. Oh ustanovitvi Slovenske akademije
znanosti je bil med prvimi izbran za njenega člana, leta 1954 je postal dopisni član Jugoslovanske ., akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, leta 1970 pa Srbske akademije znanosti. Zadnje njegovo pomembno delo je bila velika razstava jugoslovanske umetnosti v Parizu. Predsednik republike Tito je podelil dr. Steletu red zasluge za narod z zlato zvezdo, letos v juniju pa red dela z rdečo zvezdo. O življenju in delu akademika dr. Steleta je Kamniški občan objavil lani ob podelitvi listine častnega občana daljši sestavek
Pagreba kamniškega častnega občana dr. Steleta, ki se je rodil v Tunjicah 21. februarja leta 1886, se je udeležilo številno zastopstvo občinske skupščine, pevci Lire pa so mu zapeli v slovo zadnjo žalostinko. Na grob zaslužnega občana so položili venec s cvetjem izpod kamniških planin, ki jih je tako ljubil in h katerim se je ponovno rad vračal
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK
razpisuje po sklepu sveta krajevne skupnosti delovno mesto
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Honorarnu zaposlitev /.a približno 4 ure dnevno. Pogoj; kandidat mora imeti strokovno .usposobljenost gradbene smeri, smisel za komunalno urejanje in sposobnost za potrebno administrativno poslovanje. Pismene vloge sprejema krajevna skupnost Kamnik, Titov trg 1.
	~= 55		EŽr*	S 1	
	H H	■		H 3	lllllllll
Henrika IV. smo v našem zadnjem nadaljevanju imenovali Kamniški. Zgodovinarji mu sicer niso dali nobenega podobnega vzdevka, vendar ga v našem ožjem kamniškem okviru lahko tako imenujemo. Henrik IV. je bil namreč med vsemi gospodarji, ki so vladali v naših krajih, najbrž edini, ki je dalje časa stalno prebival v Kamniku. Njegov oče Bertold IV. seje le redko prikazal v našem mestu. O tem tudi nimamo nobenega zapisa. Vsekakor pa je na svojih pohodih iz obdonavskih posestev v Istro prečkal Kamnik in se tu
j zadržal kak dan, saj je bil Kamnik upravno središče njegovih južnih posestev in s tem najimenitnejši kraj na Kranjskem. Tudi si ne moremo misliti, da bi kovnica denarja, ki jo je menda po letu 1190 ustanovil na Malem gradu, začela delati brez njegove navzočnosti. O Malem gradu imamo sicer zanesljiv zapis iz leta 1202, ne vemo pa, kdaj so ga zgradili. Takole bi oblikovali naše mnenje: Stari grad, ki so ga utrdili še v nemirnih časih,je bil simbol moči in nadvlade tujega gospodarja nad našim ljudstvom. Ministeriali, nižji plemiči, so upravljali grofovo posest in v njihove blagajne in kašče so se stekale dajatve podložnih tlačanov in raznih ustanov. Kot upravni uradniki pa so imeli kamniški ministeriali še posebne dolžnosti. Gotovo so bili tudi pogosto na poti, ko so nadzirali grofove in svoje posesti. Če je vitez po dolgi ježi s svojim spremstvom prispel do Kamnika, je vzpenjanje na strmi Stari grad predstavljalo zadnji in najnapornejši del njegovega pota. Od ježe utrujenemu grofu je bila pot na Stari grad gotovo čisto odveč, zato si je dal sezidati spodaj, pa vendar na strmi in nedostopni skali, dovolj varen in udobnejši Mali grad. Morda so to zamisel uresničili že predniki Andechsov vsaj v skromnejšem obsegu. Čisto gotovo pa je Henrik stanoval na Malem gradu in ne na Starem gradu in nevesto Sofijo Višnjegorsko je pripeljal na Mali grad. Takega okolja je bila vajena že iz Višnje gore. Izrazili smo tudi možnost, da je Henrik že ob ženitvi, torej še predenje bil leta 1208 obtožen sodelovanja pri umoru nemškega kralja Filipa Staufa, podelil Kamniku mestne pravice. Ko so bili Henriku z odločitvijo nemških knezov odvzeti vsi fevdi in
' alodi, se je poražen in s težkim srcem vračal na Kranjsko. Najbrž na poti iz Bavarske proti Kamniku je dne 25. marca 1209 izdal neko listino za samostan v Wiltenu pri Innsbrucku na Tirolskem. (Kos Gradivo V, št. 146). V Kamniku se je ustavil za nekaj časa, preden je odpotoval v Italijo. Tu je že razmišljal o pregnanstvu in o smrti, ki ga lahko zadene na poti. Kakor lahko sklepamo iz listine, ki jo je izdal v tem času v Kamniku, je tu živela njegova žena Sofija, navzoč pa je bil tudi njen oče Albert Višnjegorski. Iz nobene listine pa ne moremo zaključiti, ali so jo napisali na Malem gradu ali zgoraj na Starem gradu. Zelo pa je verjetno, da na Malem gradu, kjer je moralo ob slovesnem čitanju listine biti zbranih mnogo prič, ki so listino podpisali. V tej listini je omenjena vas Poreber, kar nam vsiljuje zaključek, da je vodila takrat pot iz Kamnika v Gornji grad čez Poreber in naprej na Gozd in Črnivec kakor še dandanes. Omenjena listina, ki jo je Henrik IV. izdal v Kamniku, se glasi: Henrik, mejni grof Istrski naznanja, da je podelil samostanu sv. Marije v Gornjem gradu (in Obemburg) dve kmetiji v Porebru (in Pureber) pod pogojem, da bi tamkašnji opat in menihi vsako nedeljo pred glavnim oltarjem sv. Trojice brali mašo za njegovo izveličanje, ako bo imel dediče ali pa tudi ne. To so.zaprisegli opat Curtirannus in celokupen kon-vent (samostan). Mejni grof tudi določi, da imajo po njegovi smrti pripasti samostanu še štiri druge kmetije v Porebru zato, da bi se po njegovi smrti pela za blagor njegove duše in duš njegovih staršev vsak ponedeljek v samostanu slovesna maša za mrtve. Imenovane kmetije osvobodi od svojega odvetništva in nihče od njegovih uradnikov jih ne sme nadlegovati. Hkrati daruje samostanu svojo ministerialko V/illiburgo, soprogo Weiferta de VVeingart, njenega sina Wilfinga, hčerko Gertrudo in vse njih potomce. Kot priče so podpisani Albert grof Višnjegorski, opat Curtirannus, Weinhardus de Seefelt (na Bavarskem? ) Gerloh iz Kamnika, Ulrik iz Samperge (? ), Dietmar iz Grebinja na Koroškem, Henrik iz \Viharna (ali Waiarna? ), Albert iz Volse-burga (pri Ingolstadtu na Bavarskem), Gotskalk iz Schiltgrabena (pri Neuen-kirchenu na Niž. Avstrijskem), Gebernard z Limbarske gore, Friderik pisec, Dietrich iz Krajnika (pri Podkloštru), Alhard, Henrik notar, Bertold in njegov brat Albero iz Burle, Kunrad iz Sela (pri Gospe Sveti), Henrik z Limbarske gore, Gizelhcr in njegov brat Gizeibert, Seifrid iz Mekinj pri Kamniku, Oton iz Schcllenberga in še drugih je bila tam množica. To je bilo dano v letu 1209 na gradu Kamniku v navzočnosti mojih ministerialov. Pisar pa pristavlja: „Jaz, notar mejnega grofa, sem to napisal in prebral." (Kos Gradivo V., št. 156). Verjetno je pečat mejnega grofa Henrika, ki smo ga objavili v prejšnjem nadaljevanju, prav iz te listine. Iz naštetih prič vidimo,
kateri vitezi so ostali zvesti Henriku kljub težki kazni, ki gaje zadela. Ker je Henrikov tast grof Albert Višnjegorski prvi podpisnik na tej listini, lahko sklepamo, daje v Kamniku s svojo hčerko Sofijo, Hcnrikovo ženo, pričakal nesrečnega zeta. Kot vemo je Henrik nato odšel v Rim, da bi papežu dokazal svojo nedolžnost in ga pridobil za posredovanje. Iz Rima je odšel na Madžarsko k svoji sestri Gertrudi, ogrski kraljici, kjer je bil že brat Ekbcrt, bamberški škof, ki je bil tudi obtožen sodelovanja pri umoru nemškega kralja. Njihov najmlajši brat Bertold pa je bil že od leta 1206 nadškof v Kaloči. Tako so na veliko jezo madžarskih velikašev štirje Andcchsi vodili madžarsko notranjo politiko, ker se je kralj Štefan kaj malo ukvarjal z državnimi posli in je rajši vodil dolge vojne pohode. Henrik je bil na madžarskem kraljevem dvoru kaki dve leti, sredi leta 1211 pa se je že previdno, pod zaščito štajerskega vojvode Leopolda, bližal svojemu posestvu Slovenjemu Gradcu. Iz listine, ki jo je tu izdal 24. avgusta 1211, izvemo, daje v tem času Henrik že bil na svojem imetju in se pripravljal, da odpotuje v Kamnik. V omenjeni listini iz Slovenjega Gradca javlja Henrik, mejni grof Istrski, da je krški škof Walter za svojo cerkev kupil od njegovih ministerialov Wintherja in Gotfrida iz Kranjske gore neko posestvo v Kaeindorfu ob Muri za 110 mark z njegovim (to je Henrikovim) dovoljenjem ter z dovoljenjem njegove soproge Sofije in njegove matere, vojvodinje Neže, ter po odpovedi vseh njunih sester, sinov in dedičev. Listino je pečatil Henrik kot izdajatelj. Kot priče so navedeni tudi Henrik Pris, Engelskalk Vranjepeški, notar Walter, Gebehard iz Žovneke, Henrik iz Rožne doline, VVeriand iz Vojnika in še mnogi drugi. (Kos, Gradivo V, št. 177).
Patriarh Wolfger je bil spreten diplomat inje izkoristil vse priložnosti, da bi oglejski cerkvi zagotovil čimveč ugodnosti in ji pridobil nazaj posestva, do katerih so se pravice že zrahljale. Tako mu je rimski kralj'Oton IV. potrdil na državnem zboru v Augsburgu mejno grofijo Istro, ki se ji je odpovedal bavarski vojvoda Ludvik, kakor smo že omenili. Nadalje je kralj Oton IV. 13.
To je primerek denarja, ki ga je koval mejni grof Henrik v Kamniku. Prednja stran predstavlja mejnega grofa z mečem v desnici in z nerodno oblikovano sulico (ali lilijo? ) v levici ter ob robu napis v smeri urnega kazalca MARCHIO. Na zadnji strani je podoba angela, pri katerem je desna perut spremenjena v meč, napis pa je STEINE. Spakedrani napis Steine ali Staina za Kamnik najdemo takrat tudi na listinah. Lega črke S nad križem je na novcih vedno ležeča. Numizmatiki postavljajo kovanje teh novcev med 1212 in 1220. Novce mejnega grofa Henrika iz kovnice v Kamniku so našli konec prejšnjega stoletja v Aba Puszti na Madžarskem, vzhodno od gornjega toka' reke Tise. Leta 1930 pa so v vasi Gschiess blizu Spitala na Koroškem našli prav take novce iz kamniške kovnice, ki so sicer zelo redki, a nastopajo v tako različnih kovih, da moremo sklepati o zelo živahnem delu kamniške kovnice. Istočasno pa je Henrik koval denar tudi v Slovenjem Gradcu in Gotenvertu (Hrvaškem Brodu) na Dolenjskem.
januarja 1209 na prošnjo patriarha \Volfgerja sprejel v svoje varstvo Oglejsko cerkev ter ji potrdil vsa posestva, ki so jih ji darovali cesarji, kralji, papeži in verniki ali pa si jih jc pridobila na kak drug način. Potrdil ji je razne slovenske vasi z vsemi poslopji med Kraškim gorovjem in Ogrsko cesto do vasi, ki se imenuje Ilago (jugovzhodno od Codroipa v Furlaniji, zdaj Ariis). Še za posebne zasluge pa je kralj potrdil patriarhu Furlansko vojvodino z vsemi pravicami, potem krvavi penez (poboje, umore in zločine, ki sodijo pod sodstvo knezov) ter vse pogodbe, sklenjene med patriarhom Peregrinom in goriškim grofom Majnhardom. (Kos, Gradivo V, št. 141-143). Zgodovinar Franc Kos tudi meni, da se Andeški grofje nikoli niso imenovali „mejni grofje Kranjske" in da so ta naziv mogli nositi le oglejski patriarhi na podlagi privilegijev iz leta 1077 in 1093. V 12. stoletju se mejna grofija .Kranjska sploh ne omenja. Šele patriarh AVolfger je ob začetku 13. stoletij skušal oživeti pravice oglejske cerkve nad Kranjsko. Spoznal je namreč, da bi bila Kranjska za Oglej izgubljena, če bi se na Kranjskem razvila deželnokiieija oblast grofov Andeških, za kar so imeli vse pogoje ob mogočnem posestnem stanju in rodbinskih zvezah. Vendar pa je patriarh bolj utrdil svojo mejno-\ grofovsko oblast v Istri kot na Kranjskem, kjer je Henrik IV. tudi po svoji obsodbi in po vrnitvi z ogrskega dvora leta 1211 vztrajal na svojih posestvih v Kamniku in Slovenjem Gradcu ter se še vedno imenoval mejni grof Istrski. Videli smo, da ga je ščitil brat Oton, vojvoda Meranski, kije z ženitvijo leta 1208 postal parafinski grof burgundski, mimo tega pa so Henriku omogočila dovolj trdno pozicijo v naši zemlji obširna posestva in pa veliko število ministerialov. Tudi v uglednem tastu Albertu Višnjegorskem je imel Henrik veliko oporo, saj je bila Albertova hčerka Sofija edina dedinja vseh obširnih višnjegorskih posestev na Dolenjskem.
Morda bo kdo oporekal, češ da današnjemu socialističnemu človeku pač ni treba toliko vedeti o raznih kloštnh na Kranjskem in Koroškem in da so odveč razni opati in menihi v vrsticah našega sestavka o kamniški zgodovini. Vendar nobene take stvari ne objavimo brez tehtnega vzroka. Vedeti moramo namreč, da imamo iz te dobe zelo malo zanesljivih dokazov in listin. Medtem ko se je večina dokumentov iz najstarejših časov naše zgodovine porazgubila, so marljivi menihi v svojih arhivih in kronikah skrbno čuvali in hranili vse dokaze, v izvirnikih in prepisih, o lastninskih pravicah svojih posestev in imetja, ki so ga kupili ali pa dobili v dar. Za nas pa so predvsem važne vse priče, ki so podpisane na takih listinah, posebno, če ima priča zraven imena vzdevek ,,iz Kamnika", „iz Mengša" ali kakega drugega kraja v našem okolišu. Ker vemo, da so samo ugledni predstavniki takratnega gospo-dujočega življa podpisovali dokumente, je v tem poudarjen tudi pomen kraja, iz katerega je podpisnik. Na mnogih listinah, čeprav so to v bistvu samo kupoprodajna potrdila, pa najdemo ugotovitev, „daje prodajo dovolil mejni grof Henrik" ali „da je listina sestavljena v njegovem gradu v Kamniku" in podobno. Iz vseh takih drobcev skušamo prikazati zgodovino in dogajanja v času, ko je Kamnik postajal mesto. Benediktinski samostan v Gorenjem gradu, ki je bil ustanovljen leta 1140, na meji našega sedanjega občinskega ozemlja, še posebej terja našo pozornost, saj smo videli, da mu je Henrik podaril več kmetij v Porebru, torej prav pred pragom kamniškega mesta. Iz raznih listin v zvezi z gornjegrajskim samostanom odsevajo razmere tiste dobe, ki ne morejo biti dosti drugačne kot v kamniškem okolišu, za katerega pa nimamo pisanih dokazov. Tudi cistercijanski samostan v Ve-trinju na Koroškem je važen za naše kraje. Spomnimo se, daje opat Ivan Vetrinjski v svoji kroniki točno opisal obred ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju. Zanimivo je spremljati prodiranje vetrinjske oblasti v naše kraje z nakupovanjem posestev in vzpostavljanjem prometa čez Ljubelj. Vse, kar lahko zasledimo o vzdrževanju prometa po strminah Ljubelja, velja kasneje tudi za Kamnik in Tuhinjsko dolino, saj je bil-vetrinjski samostan od leta 1251 lastnik gostišča (hospitala) v Špitaliču inje nad 350 let oskrboval promet od Ločice in Motnika do Kamnika in naprej po Gorenjski. Torej so za našo kamniško zgodovino zelo važni mnogi dokazi o dejavnosti tega samostana na naših tleh.
Kakor smo že večkrat omenili, zvemo iz raznih listin, kje se je mudil Henrik, ki se je še vedno po vrnitvi iz pregnanstva podpisoval kot mejni grof Istrski. Toda take listine niso dospele do oglejskega patriarha, da bi vzbudile njegovo nevoljo, ker je imel samo patriarh pravico do naslova istrskega mejnega grofa. Zgodovinarji ugotavljajo, da nimajo nobenih dokazov, kaj je Henrik počel od leta 1211 do 1217.
(Prihodnjič dalje)
UM
6
SEPTEMBER 1972
KAMNIŠKI OBČAK
Franc Bernot - Filip osemdesetletnik
pdbora OF. Maja 1944 je bil poslan v Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, kjer je bil načelnik gospodarske komisije vse do osvoboditve in dalje do upokojitve. Takoj za njim sta šli v gozdove tudi žena in hčerka Jelka, medtem ko je bil sin že partizan in padel 1944 leta v Mostah.
Kot upokojenec se je vključil v delo vseh družbenopolitičnih organizacij v Stranjah, kjer je vrsto let zelo uspešno vodil Turistično društvo Kamniška Bistrica. Za svoje delo je prejel več odlikovanj in priznanj. •
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik, kjer je tudi zelo delaven, mu je zaželel še vrsto zdravih let v novem in prijetnem domu na Vrhpolju v krogu svojcev, številnih prijateljev in znancev.
Slavljenca so te dni obiskali in mu čestitali k visokemu  jubileju predsednik
FRANC BRNOT
21. septembra letos je*** praznoval svojo osemdesetletnico Franc Brnot, znani družbeni delavec. Čeprav je bilo njegovo življenje vseskozi trdo in delavno, se še sedaj ne. ustraši nobenega dela.
Takoj po prihodu nemškega okupatorja je začel aktivno in organizirano de-
PREDSTAVNIKI OBČINE SO ČESTITALI JUBILANTU
lati na terenu Kamniška Bistrica v odboru OF. Julija 1942 ga je gestapo zaprl za mesec dni, ker se mu je zdel sumljiv. V partizanske vrste je vstopil 24. 11. 1943 kot član kamniškega okrožnega
občinske skupščine in predsedniki vseh političnih organizacij.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo: Še na mnoga leta, tovariš Pili p!
120 najmlajših na Debelem rtiču
V mesecu juliju letos je na Debelem rtiču pri Ankaranu letovalo 120 šolskih otrok iz naše občine. V vsaki izmeni, kije trajala po 14 dni je bilo po 60 otrok. Čeprav je občinska zveza prijateljev mladine kot organizator letovanja letos zagotovila več mest v mladinskemu okrevališču, je kljub temu število prijavljenih otrok preseglo rezervirane zmogljivosti za kamniško kolonijo. Starši so prispevali k stroškom letovanja po 150 do 400 dinarjev na otroka, glede na družinski dohodek. V koloniji pa so bili zastopani otroci z
VESELJE NA OTROK
DEBELEM  RTIČU:   DRUGA  SKUPINA KAMNIŠKIH
območja vseh šol v naši občini, ker je občinska zveza prijateljev mladine razdelila razpoložljiva mesta po šolah. Vsi otroci so bili predhodno zdravstveno pregledani, pri vpisu pa so imeli prednost zdravstveno šibkejši otijoci.
Prvo izmeno je vodila Bogica Mihelič, drugo pa Slobodan Pavlovič z več vodiči oziroma vzgojitelji. Vsak vodič je skrbel za največ 15 otrok.
Sredstva za letovanje so prispevali: občinska skupščina 3 milijone starih dinarjev, skupnost zdravstvenega zavarovanja 2,5 milijona in občinski sindikalni svet 500 tisoč starih dinarjev.
Ko smo obiskali drugo izmeno kamniške kolonije na Debelem rtiču, smo se lahko prepričali, da so bili otroci tako z bivanjem kot s prehrano zelo zadovoljni, čeprav jim je vreme včasih-malo ponagajalo. Poleg treh toplih obrokov so dnevno dobili tudi dve malici 2 obilo svežega sadja, zlasti grozdja in breskev. Vstajanju je vsako jutro sledila telovadba, nato zajtrk, kopanje, kosilo, po kosilu dveurno spanje in nato spet kopanje do večerje. Ob zaključku vsake izmene so otroci pripravili prisrčen kulturni program ob tabornem ognju.
Kot kaže, bo morala občinska zveza prijateljev mladine za prihodnje leto rezervirati več mest, saj je zanimanje za letovanje otrok vsako leto večje.
S.
Peta karavana delavske solidarnosti _v Slavonski Požegi
Letošnja karavana delavske solidarnosti, peta po vrsti, v kateri vsako leto sodelujejo delavci iz Kamnika, Kotora, Stru-mice,    Gornjega Milanovca,
v planinskem domu Lapjak-v Veliki, 16 km od Požege. Tu je tudi izvir termalne vode. V nedeljo dopoldne so vsi udeleženci obiskali veličastni spo-
mmmmm-
DEL KAMNIŠKE KARAVANE PRED PLANINSKIM DOMOM V VELIKI
Travnika, Peči, Slavonske po-žege in Zrenjanina je 16. septembra krenila v Slavonsko Po-žego. Iz kamniških delovnih kolektivov se je karavane udeležilo 45 sindikalnih delavcev. V soboto zvečer so udeležence karavane gostitelji slovesno sprejeli na glavnem trgu v Požegi. Ob zvokih godbe v krojih Trenkovih „pandurjev" in ob toplih pozdravnih' besedah predsednika občinskega sindikalnega sveta Slavonske Požege so se spet srečali in objeli stari znanci z- lanske karavane v Kamniku in iz prejšnjih srečanj. Naši udeleženci so prenočili
menik revolucije slavonskega ljudstva, ki stoji na hribu Blažuj nad Ramensko, kjer so položili venec in se seznanili s herojsko borbo Slavoncev za osvoboditev. Ob povratku v dolino so se ustavili ob grobu narodnega heroja Slavonije Nikole De-monje.
Ob motelu v Ramenski so organizatorji pripravili pravo partizansko kosilo. Skoraj 300 udeležencev so vojaški kuharji kaj hitro postregli z okusnim paprikašem in solato. Kaj kmalu se je razvilo kolo, ki ga ni hotelo biti konca. Veseli in razpoloženi so se vrnili v Požego,
Novi prostori v Kamniškem otroškem vrtcu
V okviru praznovanja občinskega praznika so v otroškem vrtcu Antona Medveda v Kamniku odprli nov prizidek in prenovljene prostore v stari zgradbi.
V novem delu bo v treh sobah prostora za 36 dojenčkov in v dveh igralnicah za 28 otrok od dveh let naprej. 85 otrokom v prenovljenih prostorih stare zgradbe se bo letos pridružilo še okrog 65 otrok, predvsem dojenčkov, za katere v Kamniku doslej ni bilo organiziranega varstva.
Čeprav je bilo treba na uresničitev načrta o razširitvi ustanove precej časa čakati (sklad za otroško varstvo je začel
NOVA JEDILNICA V KAMNIŠKEM OTROŠKEM VRTCU
zbirati sredstva že leta 1968), smo novih prostorov vseeno veseli.
Potrebna sredstva za izgradnjo objekta niso bila ravno majhna. Skupaj bo moral sklad za otroško varstvo plačati 3,436 milijona dinarjev. Obnovitvena dela v starem delu so zahtevala 996.727 din, nova zgradba 1,4 milijona din, oprema in zunanja ureditev, ki še nista poravnani, pa 1,038 milijona dinarjev. Vsa sredstva, zbrana v skladu v zadnjih petih letih, bodo komaj pokrila visoke stroške gradnje.
Mala Drčar, predsednik sveta za otroško varstvo pri TIS, je ob otvoritvi dejala, da so bila vse doslej zbrana sredstva v glavnem vložena v sanacijo in modernizacijo obstoječih varstvenih ustanov (vrtec A. Medveda, dijaški dom in prispevek k dograditvi OŠ Stranje).
Medtem ko je bilo lani v organiziranem otroškem varstvu 387 otrok (222 predšolskih in 165 šolskih), pa se bo letos to število povečalo na 430 (240 predšolskih in 190 šolskih otrok).
Do leta 1975 je predvidena gradnja otroškega vrtca na Trškem polju (na Bakovniku) za okrog 150 otrok. Vendar predvidenih sredstev, okrog 4 milijone dinarjev, ne bo moč zbrati le od rednega prispevka od osebnih dohodkov, pač pa bo treba poiskati še druge vire. S.
kjer je bilo popoldne zborovanje udeležencev karavane.
Predsednik občinske skupščine Marjan Štrbašičje navzoče najprej seznanil z značilnostmi Požeške kotline in z njenim razvojem. Plodno dolino med Papukom in Požeško goro so že Rimljani imenovali „vallis aure a" — zlata dolina. Danes šteje občina preko 60.000 prebivalcev z razvito lesno in prehrambeno industrijo. Tudi požeški občini niso prizanesle letošnje poplave. Škodo so oce-
so si sindikalni delavci naslednj dan ogledali več delovnih or ganizacij, med njimi Kmetijsko živilski kombinat Kutjevo, ki slovi po priznanih vinih, Livarno in tovarno strojev, živilsko industrijo Zvečcvo, Slogo industrijo modne konfekcije in še nekatere.
Povsod so goste prisrčno sprejeli in jim razkazali svoje, proizvodne obrate.
Kmalu je prišel čas za odhod. Zvečer so se spet vsi zbrali na glavnem trgu in se ob igranju
TUDI PREDSEDNIKI OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV SO ŠLI V MIMOHODU MIMO „KAZANA": NA LEVI KOSTA KARAKAŠEV IZ' STRUMICE V DRUŽBI S PREDSEDNIKOM KAMNIŠKIH SINDIKATOV
JANEZOM MA1.EŠEM
nili na preko 2C milijard starih godbe poslovili od prijaznih i dinarjev. . gostiteljev z željo, da se pri-
Po tovariškem srečanju v do-   hodnje leto spet snidejo na ka- i mu JLA, kjer so gostitelji pri-   ravani delavske solidarnosti v pravili bogat kulturni program.   Rotorju. F. S.
Skrb za sodobno gasilsko opremo
Gasilci v naših gasilskih društvih so letošnje poletje slavili nove uspehe na področju izpopolnjevanja gasilske opreme. Dovolj je zgovoren podatek, da so v zadnjih treh mesecih izročili svojemu namenu nove gasilske avtomobile - kombije IMV gasilci v Mostah, v Stranjah, na Duplici in na Križu.
Koliko sredstev so morali zbrati gasilci in ostali občani v razmeroma kratkem obdobju nam pove podatek, da stane danes omenjeni gasilski avtomobil 5,3 milijona starih dinarjev. Občinska gasilska zveza pa v okviru svojih možnosti prispeva vsakemu društvu 1,5 milijona starih dinarjev za nabavo avtomobila. Reči je treba, da so prizadevanja gasilcev pri zbiranju sredstev za novo opremo v letošnjem letu prekoračila vsa pričakovanja tako, da se je občinska gasilska zveza znašla v zagati, kako pokriti dogovorjeno soudeležbo.
Predsednik občinske gasilske zveze Janez Pregled nam je povedal, da je bilo v zadnjih petih letih nabavljenih za terenska društva 13 motork znamke Rosenbauer in osem avtomobilov - kombijev IMV ter specialni gasilski avto mercedes za društvo v Kamniku.
Na vseh slovesnostih ob prevzemu avtomobilov, katerih pokrovitelji so bile tudi nekatere delovne organizacije npr. v Mostah Sloga in krajevne skupnosti (Duplica), so se gasilci toplo zahvalili vsem občanom za zbrana sredstva in obljubili, da bodo z novo opremo še bolj učinkovito nadaljevali svoje humano delo. , s.
GASILCI V MOSTAH SO OB PREVZEMU NOVEGA AVTOMOBILA IN MOTORKE PRIPRAVILI VELIKO SLOVESNOST
TUDI STRANJSK1 GASILCI SO ZAŽELELI SREČNO VOŽNJO NOVEMU AVTOMOBILU
ZY
tKAMNIŠKI OBČAN
SEPTEMBER 1972
Zlatoporočenca Pestotnikova
Dne 28. 5. 1972 sta imela zlato poroko Martin Pestotnik in Cecilija 1°' iz Starih Sel.
]   Pestotnikova . sta posestnika na ]_ Starih Selih, kjer sta kupila kmetijo 'takoj po prvi poroki pred 50 leti. IMartin seje rodil 1901. leta, Cecilija upa 1896. leta. Imela sta 5 otrok.
Dela je bilo vedno dovolj, saj je nji-I hova kmetija v hribovitem predelu. Kljub napornemu de lir vseskozi dobro gospodarita, f    Ko je  prišel nemški okupator 11941. leta, mu je bila takoj napoti I (napredna Pestotnikova družina. Že 23. 5. 1941 so Nemci aretirali Marij Una Pestotnika in ga zaprli v Šmart-$ nem, nato v Kamniku in v Št. Vidu jnad Ljubljano. Tu so mu sporočili, _a bodo izselili kot sumljivo ebnost. Odgnali so ga pod stražo lomov in mu dali pol ure časa da bi se družina pripravila za izselitev. Od ■doma so ga izselili 6. julija 1941, iz
Št. Vida pa 8. julija v Srbijo v Veliko Orošje, kjer je ostal do svobode.
Doma so mu dom požgali, preselili skoro vse bližnje sorodnike iz Kostanja in Gradišča, njihove domove požgali, tri njegove brate pa postrelili kot prvoborce.
Iz izseljeništva je prišel z družino na prazno, k sreči dom ob požigu ni. povsem zgorel, tako da so imeli vsaj streho nad glavo.
Ko je prišel domov, se je takoj lotil velikega dela. Prevzel ni samo skrbi za svojo družino, temveč je pod svojo streho vzel. še družine Osankovo, Homsko, Šušavo in Špa-novo iz Palovč, tako da je imel v svoji hiši poleg svoje še štiri družine. Ni jim dal samo strehe, poskrbel je tudi za hrano, "ki jo je dobil iz Srbije. Pomagal je vsem, posebno pa omenjenim družinam, ki so obnavljale požgane domove. Bil je predsednik obvnovitvene zadruge Tuhinj. Takoj, ko se je ustanovila Kmetijska zadruga, je postal njen predsednik in ostal vseskozi, dokler KZ ni prenehala obstajati. Vseskozi je aktiven član naše družbe, bilje tudi večkrat izvoljen v organe oblasti.
Še danes, ko praznuje že 71-let-nico, je deloval na vseli področjih. Žena je že več let močno bolna.
Za njun zlati jubilej obema iskrene čestitke z željo: še na mnoga zdrava leta!
F. H.
• ZLATA MEDALJA PAVLI SITAR
V zahodnonemškem Heidel-bergu so bile od 1. do 10. 8. 1972 21. olimpijske igre invalidov na vozičkih, na katerih se je borilo 44 držav za medalje, med njimi tudi Jugoslavija.
Naša državna reprezertanca se je letos prvič udeležila teh iger. V zelo močni konkurenci je dosegla velik uspeh, saj je osvojila kar štiri medalje, in sicer zlato, srebrno in dve bronasti.
Med dvajsetčlansko ekipo je bila tudi naša občanka PAVLA SITAR iz Godiča pri Kamniku, ki je za Jugoslavijo edina osvojila zlato medaljo v vožnji z vozičkom na 60 m. Obiskal sem jo na domu in ji postavil nekaj vprašanj:
- Kaj ti pomeni invalidski šport in koliko časa se z njim ukvarjaš?
- Za posledicami operacije na hrbtenici sem ostala na invalidskem vozičku; kaj to pomeni za mladega človeka mi ni treba posebej poudarjati; ravno šport pa mi je omogočil ponovno vključitev v normalno življenje. S športom sem se začela ukvarjati v zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani že pred štirimi leti. Danes mi šport pomeni veliko
NOVA PRIDOBITEV KAMNIŠKE MILICE
Radar - past za divjake na cestah
Pred dnevi je kamniška postaja milice dobila že dolgo pričakovano elektronsko napravo za mer-i ijenje hitrosti vozil na naših cestah - radar. Sedaj
TALE GRE PA SIGURNO PREKO 100, JE DEJAL MILIČNIK KALAN, ŠE PREDEN JE PRITISNIL NA GUMB RADARJA . . .
\IN RES, NI SE ZMOTIL, KAZALEC JE OBSTAL NA ŠTEVILKI 105
Janez Štrcin
Na svojem domu v Komendi je 4. avgusta v 88. letu starosti (rojen je bil 1. junija 1885) umrl Janez Štrcin, dolgoletni kmetovalec in javni in družbeni delavec. V kamniškem okraju je bil prvič izvoljen za poslanca narodne skupščine v Beogradu leta 1923. Na tem mestu je bil do Uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929. Njegovo ime je bilo v ospredju v znanem procesu leta 1932 v Beogradu. Ponovno je bil izvoljen leta 1938. Med člani narodne skupščine iz leta 1938, ki se niso kompromitirali s svojim sodelovanjem z okupatorjem, je bil Janez Štrcin na pni seji III. zasedanja AVNOJ dne 7. avgusta 1945 v Beo-. gradu izvoljen za poslanca razširjenega A VNOJ, ki se je nato preimenoval v začasno narodno skupščino. Ta je zasedala v Beogradu do 28. avgusta in je sprejela vrsto pomembnih zakonov, ki so jih pripravili in predlagali odbori, v katerih član je bil tudi Janez Štrcin. Možu, ki je bil vse življenje vzgleden tekmovalec in vseskozi odločen narodnjak in poštenjak, bomo ohranili časten spomin.
VOZNIK TAUNUSA JE BREZ BESED SOGLAŠAL S HITROSTJO, KI JO JE POKAZAL RADAR IN PLAČAL KAZEN
je konec „štoparic" in prerekanj z vozniki ob dokazovanju, da so vozili prehitro. Kazalcu, ki obstaja na merilni skali, ni mogoče ugovarjati.
Ko smo v nedeljo opazovali na ovinku na Rakovniku hitrosti posameznih vozil, smo ugotovili, da večina voznikov vozi preko predpisane omejitve — 60 km na uro.
Nekateri jo „potegnejo" tudi preko 100. Med njimi je bil tudi „srebrni" Taunus, kateremu je kazalec na radarju nameril 105 km. Ko gaje miličnik Kalan ustavil, je voznik brez besed pomolil 100 dinarski bankovec, kot bi plačal vstopnico /i nogometno tekmo. Kaže, da je za nekatere kazen 50 dinarjev le še nekoliko prenizka.
Vsekakor ni namen radarja zbirati sredstva, pač pa vplivati na voznike, da bodo vozili po predpisih. Saj sedaj nekateri, zlasti mladi novopečeni vozniki, pogosto divjajo skozi mesto in ogrožajo življenje naših občanov. Ko se bodo nekajkrat ujeli v nevidno radarjevo oko, se bodo verjetno zamislili, da se to ne izplača.
F. S.
Slovo od Marka
Sredi julija so se učenci kamniške osnovne šole Frana Albrehta in gojenci dijaškega doma za vedno poslovili od Marka Dragarja, učenca petega razreda, doma z Vrhpolja.
Majhna neprevidnost na cesti, ki pelje skozi rojstno vas Vrhopolje, je bila dovolj, da se je znašel pod kolesi avtomobila. Ni bilo več pomoči...
Vesel in razigran, sredi počitniškega vzdušja, ni pričakoval, da se ne bo več vrnil v šolske klopi in da ne bo več prihajal med svoje sovrstnike v dijaški dom.
Živel je, kot toliko njegovih kolegov, razpet med šolskimi dolžnostmi in srečnimi urami, ki jih je rad preživel v igri in naravi. Z bolečino v srcu in solznimi očmi so se od njega poslovili številni prijatelji, ki so ga imeli radi takega, kot je bil, živahnega in polnega vseh otroških vragolij, ki čaka, kaj mu bo prineslo življenje.
zadovoljstvo in razvedrilo, poleg tega pa mi ohranja fizično kondicijo, ići jo v tem stanju nujno potrebujem.
- Alije bila olimpiada tvoje prvo tekmovanje in kje si dosegla prvi večji uspeh?
Olimpiade sem se udeležila prvič, sodelovala sem pa že na dveh evropskih prvenstvih na Dunaju, vsako leto pa se udeležim tudi republiškega prvenstva paraplegikov.
Moj največji uspeh je bil, ko sem se uvrstila v reprezentanco, zato mi zlata medalja z olimpiade največ pomeni.
- Kako si se počutila pred tekmovanjem in kako je tekmovanje potekalo?
- Start mi ni najbolje uspel, saj sem prvih trideset metrov proge prevozila zadnja. Ko sem se spomnila dobre uvrstitve iz predtekmovanja, sem si zatrdila, da moram osvojiti eno izmed medalj. Podzavestno sem začela dobivati moč in začela so-tekmovalke prehitevati. Tako mi je uspelo z zadnjega mesta prevoziti prva skozi cilj. Zlata medalja - mojemu veselju ni bilo konca.
- Ali je bila to edina športna panoga, v kateri si tekmovala?
- Ne, tekmovala sem tudi v metu kopja v daljino, v metu diska, krogle in v metu kopja v cilj, kjer mi je za las ušla bronasta medalja. Sodelovala sem tudi v štafeti 4 x 40 m, kjer smo Jugoslovanke osvojile odlično 4. mesto. Sodelovala sem tudi v slalomu, kjer sem dosegla odlično sedmo mesto, čeprav ta disciplina ni moja specialnost.
- Kakšni so tvoji načrti za prihodnost in želje v zvezi s športom?
- Vsekakor se mislim še naprej ukvarjati s športom; rada bi se posvetila samo trem panogam, ker bi lahko svoje rezultate še izboljšala. Rada bi, da bi se invalidskemu športu posvetilo več pozornosti', le tako bi se lahko v prihodnem letu udeležili svetovnega prvenstva v Angliji in naslednje olimpiade, ki bo v Kanadi; to je želja nas vseh in tudi moja največja želja.
Drugi reprezentant, ki se je tudi udeležil invalidskih olimpijskih iger v Heidclbergu, je BRANKO RUP-N1K iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Obiskal sem ga in tudi njemu postavil nekaj vprašanj.
- Kakšni pogoji so bili za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco?
- Ker je bilo število tekmovalcev, ki naj bi se udeležili teh iger. omejeno na 20 članov, so bili pogoji seveda dokaj težki, saj je moral vsak tekmovalec doseči čim boljši rezultat v posamezni športni panogi, to se pravi, moral je izpolniti določeno olimpijsko normo. Te norme pa so bile postavljene glede na najboljši rezultat iz evropskega prvenstva v preteklem letu na Dunaju. Tekmovanja za uvrstitev v reprezentanco so bila v mesecu maju v Ljubljani. Konkurenca je bila zelo močna, saj so tekmovali kandidati iz vse Jugoslavije.
- Ali ste imeli za olimpijske igre posebne priprave in koliko časa so trajale?
- Priprave reprezentance so trajale dva meseca, od tega 10 dni na morju v Novem gradu, druge pa so bile v Ljubljani v Zavodu za rehabilitacijo invalidov. Priprave so potekale pod nadzorstvom trenerjev ter seveda tudi pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
- Ali mi lahko opišeš potek Olimpiade in kdo vam je omogočil udeležbo?
- Na tekmovanje smo 1. 8. odpotovali z brniškega letališča z letalom JAT do 1'ranicfurta, kjer so nas že pričakovali in sprejeli prireditelji. Nato smo odpotovali v 80 km oddaljeni Heidelberg. Nastanitev in sploh organizacija tekmovanja je bila odlično pripravljena, saj je sodelovalo okoli 1000 tekmovalcev. Nemci pa so dali tej prireditvi veliko publiciteto z vsakdanjimi TV prenosi. Ob tej prireditvi so bile izdane tudi priložnostne znamke. Igre je odprl predsednik republike Heine-mann, ki je ob tej priliki odlikoval Ludwiga Guttmanna, pionirja in inciatorja invalidskih tekmovanj, z najvišjim nemškim odlikovanjem.
Sredstva za odhod nam je omogočila Zveza za šport in re lidov. Opremo pa so katera slovenska podje tudi Svilanit Kamnik valci in organizatorj tem podjetjem iskreno
na olimpiado jugoslovanska kreacijo inva-prispevala ne-tja, med njimi Vsi tekmo-udeležbe smo hvaležni.
- V katerih športnih panogah si sodeloval na olimpiadi in tvoja najboljša uvrstitev?
- Poleg atletike sem tekmoval tudi v košarki, kjer smo imeli Jugoslovani tudi svojo ekipo, nadalje ekipno in posamezno v namiznem tenisu. Najbolje pa sem se uvrstil na 8. mesto, in to v metu krogle, v metu kopja sem bil 13., v metu diska pa 14. Vse te uvrstitve so sa-; mo velik uspeh, saj nisem pričakoval, da se bom v katerikoli panogi uvrstil med dvajset najboljših.
- Vem, da si polno zaposlen, udeležba na olimpijskih igrah pa zahteva veliko napora - skratka celega človeka; kako to usklajuješ?
- Da, res je. Tako kot pri zdravih športnikih, imamo tudi v inva-
lidskem športu vrhunske rezultate, ki ravno tako zahtevajo marljivo treniranje, seveda pod skrbnim nadzorstvom športniii strokovnjakov. To pa zaenkrat pri nas ni mogoče, ker primanjkuje predvsem finančnih sredstev. Druge države imajo v tej zvrsti športa že dolgoletne izkušnje, ki segajo tja v leto 1948., takrat namreč je bilo v Maudevillu v Angliji prvo svetovno prvenstvo športnikov na invalidskih vozičkih. Pri nas pa se s tem športom intenzivnejše ukvarjamo le nekaj zadnjih let. Vsekakor, ukvarjanje s športom ob istočasni redni zaposlitvi predstavlja določen napor. Vem, če bi imel na voljo več časa, bi bili tudi moji rezultati boljši. V zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku,
kjer sem zaposlen, so mi nudili podporo zlasti v letošnjem letu, ko so priprave trajale dlje časa, kot imam dopust. Vendar predvsem treniram v popoldnevih in tudi marsikatero nedeljo.
- Tvoj najsrečnejši trenutek na olimpiadi? Ali misliš, da se je boš še kdaj udeležil?
- Srečnih trenutkov na olimpiadi sem imel več, saj sem bil vesel vsake medalje, ki smo jo Jugoslovani osvojili- y letošnjem letu je na olimpijskih igrah prvič zavihrala tudi jugoslovanska zastava, zato upam in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
A. Č.
Kamniška kronika
JULIJ
POROKE:
Andrej Brank s Klanca pri Komendi, avtoklepar, star 24 let in Ivanka Kosirnik iz Tunjic, delavka, stara 20 let;
Alojz Dajčar z Duplice, delavec, star 28 let, in Marija Plevel iz Most, delavka, stara 24 let;
Janez Hace z Vrhpolja, delavec, star 35 let in Helena Kepic iz Most pri Komendi, delavka, stara 31 let;
Franc Hodnik s Pšajnovice, delavec, star 25 let, in Ivana Dacar z Laz, delavka, stara 21 let;
Maksimilijan Humar iz Vodic nad Kamnikom, mizarski pomočnik, star 25 let in Helena Zirovnik iz Most, kemijski tehnik, stara 27 let;
Franc Jerin iz Kamnika, ključavničar, star 21 let in Tončka Peterka iz Domžal, strežnica, stara 18 let;
Jože Kepic iz Gore, mizar, star 20 let in Terezija Hribar iz Zg. Tuhinja, mizar, stara 18 let;
Albin Kladnik iz Spodnjih Stranj, tehnični risar, star 28 let, in Magdalena Mali, laborant, tehnik iz Mekinj, stara 24 let;
Janez Kodra iz Zg. Tuhinja, orodjar, star 26 let, in Angela Sušnik iz Zg. Tuhinja, delavka, stara 24 let;
Frane Koprive s Križa pri Komendi, monter centralne kurjave, star 26 let in Dragica Horvat iz Kamnika, natakarica, stara 19 let;
Miroslav Kuhar iz Šmarce, obratovodja, star 29 let, in Nada Petek z Duplice, uslužbenka, stara 25 let;
Janez Marko Sedej iz Ljubljane, šofer, star 26 let in Vlasta Novak iz Ljubljane, prodajalka, stara 22 let; ,
Peter Sušnik iz 1'odstudcnca, delavec, star 28 let in Ana Poglednik iz Podstudenea, delavka, stara 1 8 let;
Jože Svetec iz Šmarce, strojni ključavničar, star 26 let in Sonja Završnik iz Kamnika, delavka, stara 17 let.
Viktor Ulčar iz Nožic, elektromonter, star 23 let, in Ivana Pirš iz Podgorja, krojačica, stara 22 let;
Julij Uršič z Duplice, osebni upokojenec, star 61 let in Alojzija Mali iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 53 let;
Drago Žagar iz Godiča, delavec, star 22 let, in Greta Grejan iz Šoštanja, natakarica, stara 28 let;
Frančišek Zebatjec iz Mekinj, osebni upokojenec, star 71 let, in Marta Uršič iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 56 let;
Ivan Žura iz Zaloga pri Cerkljah, delavec, star 22 let, in Slavka Badalič s Klanca, delavka, stara 18 let;
SMRTI:
Marko Dragar z Vrhpolja, učenec, star U let; Jožef Iskra iz Mekinj, invalidski upokojenec, star 71 let; Ema Mencin iz Radovljice, osebna upokojenka, stara 84 let; Ana Mihelič iz Šmarce, gospodinja, stara 67 let; Marija Plohi iz Kamnika, zasebnica, stara 84 let; Antonija Potočnik iz Kamnika, gospodinja, stara 77 let Elizabeta Stadler iz Motnika, upokojenka, stara 75 let; Avgust Talan iz Varaždina, delavec, star 18 let; Jožef Vrankar iz Kamnika, osebni upokojenec, star 73 let.
AVGUST
ROJSTVA:
Hribar Luka, roj. 5. 8. 1972 na Križu št. 15
POROKE:
Balantič Franc iz Stahovice, orodjar, star 26 let in Stenšak Marija iz Tiroseka, delavka, stara 18 let
Bergant Andrej z Vasena 6, pleskar, star 23 let, in Uljančič Olga iz Šmartnega 19, delavka, stara 19 let
Burkeljca Stanislav iz Kamnika, šofer, star 25 let, in Repenšek Marija iz Crne pri Kamniku, delavka, stara 19 let
Drolc Anton iz Kostanja v Tuhinju, delavec, star 25 let, in Kotnik Marija iz Porebra, delavka, stara 20 let
Gjurin Božidar iz Kamnika, kovinostrugar, star 25 let, in Rus Jožica iz Ljubljane, natakarica, 20 let
Grzinčič Emil iz Kamnika, ključavničar, star 24 let, in Slanovec Marija iz Kamnika, trg, pomočnica, stara 20 let
Jurjevčič Rafael iz Vrhnike, Sušnikova 6, ključavničar, star 30 let, in Smolnikar Mihaela iz Raven št. 2. krojačica, stara 24 let
Kokalj Peter iz Prologa pri Domžalah, avtoklepar, star 22-let, in Korošec Špela iz Kamnika, gospod, pomočnica, stara 19 let
Mihelčič Maks iz Domžal, uslužbenec, star 20 let, in Možina Silva iz Kamnika, delavka, stara 20 let
Nograšek Janez iz Kamnika, študent, star 21 let, in Kump Mirjana iz Kamnika, med. sestra, stara 21 let
Pančur Alojz z Vrhpolja, str. ključavničar, star 28 let, in Štirn Marija iz Zg. Stranj, vzgojiteljica, stara 23 let ,
Pavlic Ciril iz Buča 11, delavec, star 31 let, in Hribar Angela iz Zg. Tuhinja 6, delavka, stara 31 let
Pirš Vid iz Zg. Tuhinja 9, mizar, star 24 let, in Vrankar Olga z Laz 27, delavka, stara 19 let
Podobnik Alojz s Pšate, delavec, star 23 let, in Pavli Veronika iz Podgorja, tapetnik, stara 20 let
Rosec Franc, iz Županjih njih 41, šofer, star 25 let, in Jerič Frančiška iz Buča 23, delavka, stara 18 let
Strnar Franc z Vira pri Domžalah, avtoprevoznik, star 21 let, in Ulčar Stanislava iz Rudnika, prodajalka, stara 17 let
Zorman Janez iz Domžal, študent, star 23 let, in Kajič Olga iz Mekinj, študentka, stara 23 let
SMRTI:
Burić Antonija, dni/., upok. iz Kamnika, stara 82 let; Drolc Janez, os. upok. z Vrhopolja pri Kamniku, star 63 let; Koprivec Frančiška, soc. podpiranka z Gmajnice 27, stara 71 let; Kotar Janez, žup. upravitelj iz Litije, star 56 let; Kuhar Jožefa, km. delavka iz Klcmenče-vega, stara 28 let; Kastelic Gregor, os. upok. iz Kamnika, star 68 let; Lomberger Alojz, os. upok. iz Kamnika, star 78 let; Novak Rudolf, os. upok. iz Kamnika, star 71 let; Panek Anton, os. upok. iz Mekinj, star 77 let; Pire Matevž, kmetovalec iz Podstudenea, star 69 let; Plevel Frančiška, soc. podpiranka s Klanca 30, stara 71 let, Rezar Helena, os. upok. iz Porebra, stara 66 let; Plevel Frančiška, Marija, družb. upok. iz Godiča, stara 90 let; Sušnik Franc, os. upok. iz Krivčevega, star 80 let; Stercin Janez, kmet iz Komende 7, star 87 let; Talan Avgust, delavec iz Štefanca pri Varaždinu, star 19 let; Vrhovnik Matjaž, sin elektrikarja iz Tunjic, star 7 let; Zorman Janez, oseb. upokojenec z Gore 20, star 72 let; Zigon Dimitrij, mehanik iz Idrije, star 28 let;
Mali oglasi
TAKOJ zaposlim kleparje, delavce za priučitev v kleparski stroki in vajence. Plača po dogovoru. -Tone Vrtačič - kleparstvo, F. Ber-ganta 3, Kamnik.
Podpisana Angela in Janez PAN-ČUR, kmeta iz Kostanja št. 2, p. Šmartno v Tuhinju, se iskreno zahvaljujeva vsem družbenopolitičnim
organizacijam v Smartnem, Tuhinju, Srednji vasi in Pšajnovici ter vsem darovalcem pomoči za obnovo po-žganega gospodarskega poslopja.
DRUŽINA nujno išče vsaj prazno sobo v Kamniku ah okolici za 8 mesecev. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Kozmetični salon JANA SLAP-NIČAR-Preložnik, Kamnik, Medvedova 6, obvešča cenjene stranke, da poleg nege obraza uredi tudi pedi-kuro nog in manikuro rok. - Se priporoča Jana Slapničar-Preložnik
Jubilej konjeniškega športa v Komendi
Nov trgovski lokal -boutique v Kamniku
1. septembra je kolektiv tovarne usnja v Kidričevi ulici odprl nov lokal za prodajo usnjenih in krznenih izdelkov. Lokal je v zgradbi
£)leg sedanje konfekcijske prodajalne tovarne usnja in je dobro za-žen z najrazličnejšimi zelo okusno izdelanimi krznenimi in usnjenimi izdelki.
OBVESTILO
Medobčinsko društvo telesnih invalidov Domžale-Kam-nik poziva vse telesno prizadete delovne invalide k sodelovanju v svojem društvu, ki ima sedež v Kamniku, Ljubljanska 1, pritličje (Zdravstveni dom).
Društvo sprejema v članstvo naslednje vrste in kategorije invalidov, oziroma telesno prizadete osebe:
— delovne invalide,
— žrtve vojne,
— kategorizirane telesno invalidne otroke in mladino,
— telesno prizadete osebe od rojstva,'
— telesno prizadete osebe zaradi posledic bolezni,
— telesno prizadete osebe zaradi prometnih in drugih nesreč.
Kdor želi biti sprejet v članstvo, naj se zglasi v pisarni društva.
URADNE URE: vsako sredo od 16. do 18. ure popoldne'.
TOVARNA USNJA KAMNIK
oglaša naslednja prosta delovna mesta:
- KEMIJSKEGA TEHNIKA
za izmenovodjo v plastiki
- USNJARSKEGA TEHNIKA za izmenovodjo v usnjarni
- VISOKOKVALIFICIRANEGA STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
- KVALIFICIRANEGA ALI VISOKOKVALIFICIRANEGA FINOMEHANIKA za vzdrževanje šivalnih strojev v konfekciji
- DVA STROJNA KLJUČAVNIČARJA
- SEDEM DELAVK, ki bi se priučile v (iniširanju plastičnih izdelkov
Poseben pogoj: moški morajo biti vojaščine prosti.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega nepozabnega
EDIJA KROPIVŠKA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni upravi in celotnem kolektivu podjetja Kamnik in govorniku Jožetu Adrineku za občuteno izražene besede ob odprtem grobu ter godbi in pevskemu zboru LIRA za žalostinke. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, mladini in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti!
Žalujoči, mama Marija, brata Mirko in Emil in sestra ^ Marica z družino
Uspela delovna akcija na Kettejevi ulici v Kamniku: kot smo poročali že v prejšnji številki so se v zadnjem času tudi občani v krajevni skupnosti Kamnik zavzeli in s svojo soudeležbo v denarju in delu pomagajo hitreje reševati številne komunalne probleme. Za zgled pa so lahko prebivalci Kettejeve ulice, ki so se sami lotili gradnje velikega prek sto metrov dolgega opornega zidu, nad katerim bo tekla cestna povezava s Tunjiško cesto
TUDI LETOŠNJE KONJSKE DIRKE V KOMENDI SO ZARADI UDELEŽBE NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH TEKMOVALCEV PRITEGNILE VELIKO GLEDALCEV OD BLIZU IN DALEČ
Konjeniški klub Komenda je 6. avgusta slavil 25-letnico. Ob tej priložnosti so pripravih slovesen sprevod konjenikov v na-
Med tekmovalci traktoristov od Trzina do Kamnika
Zveza organizacij za tehniško kulturo pri mestnem odboru Ljubljana je priredila v sodelovanju s kmetijsko zadrugo Medvode, krajevnimi organizacijami iz Vodic -pod pokroviteljstvom predsednika skupščine mesta Ljubljane inž. Mihe Košaka - II. področno tekmovanje traktoristov, ki je bilo 14. in 15. avgusta v Vodicah pri Ljubljani. Strokovno plat tekmovanja je vodila v celoti Kmetijsko-tehniška komisija pri mestnem odboru Ljubljana, katere neumorni predsednik je tov. inž. Uroš Janko. Med 55 tekmovalcj-traktoristi je bilo 14 odraslih tekmovalcev v štirih ekipah poklicnih traktoristov in kmetijskih strojnikov družbenih in zadružnih posestev, 17 zasebnih kmetovalcev in 22 pionirjev - mladih traktoristov, ki so povečini že sedaj odločeni, da bodo prevzeti domača posestva za svojimi starši.
Obrat poljedelstva podjetja Emona Ljubljana je tudi letos pripravil svojo tekmovalno vrsto poklicnih traktoristov, ki so jo sestavljali: Rudi Kolman, Ernest Kiselak, Predrag Aršič in Štefan Gergjek. Med njimi pa je Ernest Kiselak dosegel 3. mesto na tekmovanju. Med zasebnimi kmetovalci so tekmovali: Ivan Železnik z Vira, Valentin Marinček iz Češenika, Janez Gaberšček iz Češenika, Vinko Jaševec iz Radomelj, Andrej Zarnik in Peter Bur-gar iz Most pri Komendi. Med pionirji-traktoristi so se pomerili: Matevž Dornik iz Mengša, Janez Grošelj iz Češenika, Mitja Birk in Vojko Cerar iz Doba, Niko Res-nik iz Most pri Komendi, Franci Pogačnik iz Volčjega
¥otoka in Franci Mušič iz Trzina. Skratka, na poti od rzina do Kamnika so se zbrali na tekmovanju traktoristov in tam spoznali pre nekatero novost in izboh'šavo pri delu, ki jo bodo lahko s pridom uporabili odslej na svojih posestvih in domačijah. Udeležili so se tekmovanja, mnogi šele prvič, sklenili pa so, da jih bo drugo leto še več in tudi sami se bodo mnogo bolje lahko pripravih za tekmovanje! „Da, na tekmovanje mora človek, da vsaj vidi, kaj je novega, da spozna, icaj vse drugi znajo in tudi poskuša doseči isto," je dejal vzorni gospodar Vinko Jaševec iz Radomelj, ko so se zbrali tekmo-
valci in njegovi sovaščani pri malici na gostinskem prostoru. Ne le Vinko, vsi so bih enakega mnenja. „Koliko zanimivega sem danes videla, kar bomo uporabili tudi pri nas doma," je poudarila kmetijska proizvajalka, gospodinja in mati, Angelca Jašovec, ki je spremljala svojega moža, ko se je na tem tekmovanju uvrstil na solidno 10. mesto. Da, tudi Vinko Jaševec je to pot prvič tekmoval in si ogledal tekmovanje traktoristov ter ob slovesu dejal: „Tudi drugo leto pridem!"
Uspelo je II. področno tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov v Vodicah! Bih so doseženi lepi uspehi v poznavanju teorije, odličnem oranju in vožnji traktorja z dvoosno prikolico! Prvo mesto med kmeti-zasebniki je osvojil mladi kmetovalec Franc Svetek iz Slap (Ljubljana Moste-Pohe), med poklicnimi je bil tudi letos prvi Martin Muhič iz KPC Jable, ki bo letos predstavljal Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu oračev z vsega sveta v Ameriki! Najboljši pionir - mladi traktorist -je bil to pot osmošolec Janez Zavrl iz Mednega.
Tekmovalci so prejeli lična priznanja za udeležbo na tekmovanju, medtem ko so najbolje uvrščeni prejeli praktična darila, denarne nagrade, najboljši pa se pokale! Najboljša tekmovalna vrsta med poklicnimi traktoristi je bila tudi letos iz KPC JABLE, ki je ponovno prevzela prehodni pokal do prihodnjega tekmovanja.
Ob razglasitvi rezultatov na tekmovanju traktoristov v Vodicah je bila tudi že določena tekmovalna vrsta, ki je
Fredstavljala Ljubljano na republiškem tekmovanju v tuju, konec avgusta letos! Letošnja udeležba tekmovalcev-traktoristov je bila precej številnejša kot preteklo leto. Še posebno razveseljiva je udeležba pionirjev - mladih traktoristov, ki so sledili svojim starejšim sotekmovalcem z izrednim zanimanjem. Zbrali so se iz raznih krajev. Iz Šiške jih je prišlo kar 15. Ker pa je bilo tekmovanje letos na delovni dan, je bilo tudi gledalcev manj, predvsem tistih, ki so še zaposleni zunaj svojih domačij.
BOŠTJAN NOVŠAK
Tudi strelci tekmovali za občinski praznik
EKIPA KAMNIŠKIH PIONIRK PRVAK
REPUBLIŠKI
URŠKA KOZJAK, sedma na državnem prvenstvu
Dne 23. avgusta 1972 je bilo na malokalibrskem strelišču v Kamniku tradicionalno strelsko tekmovanje v počastitev občinskega praznika občin Kamnik, Domžale in Zagorje.
Nastopilo je pet 5-članskih ekip, in sicer: Kamnik z dvema ekipama članov in pionirjev, Domžale z dvema ekipama članov in kombinirano z mladinci Zagorjani s pomlajeno ekipo.
Tekmovanje je bilo z malokalibrsko puško tristav 30 + 9 strelov; doseženi pa so bili naslednji rezultati:
1. mesto je osvojila I. ekipa Kamnika v postavi Peter Bertoncelj, Božo Dermanovič, Ivo Podgornik, Franko Zore in Marjan Bajde s 1070 krogi. 2. mesto je osvojila II. ekipa Domžal s 1022 krogi, 3. mesto I. ekipa Domžal z 999 krogi, 4. mesto II. ekipa Kamnik z 971 krogi (pionirji), 5. mesto I. ekipa Zagorja z 914 krogi.
Strelec dneva je bil Peter Bertoncelj Kamnik (236 krogov), 2. Božo Dermanovič, Kamnik (228 krogov), 3. Slavko Kump, Domžale (226), 4. Ivan Podgornik, Kamnik (224), 5. Bojan Burja, Domžale (221), 6. Urška Koz-jek, Kamnik (220 krogov - pionirji).'
Prejeli so spominska darila, ki sta jih dala občina Domžale in občinski strelski odbor Kamnik.
Pomembno je poudariti dosežene rezultate kamniških pionirjev in pionirk na republiškem in državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško.
Takoj po zaključku republiškega prvenstva z zračno puško, kjer so dosegli vidne uspehe, so se pričeli vaditi z MK puško. Vadili so dvakrat tedensko. Pridnim in prizadevnim uspeh ni izostal. Tekmovalci z izpolnjeno normo na občinskem prvenstvu so se tudi udeležili republiškega prvenstva, kjer so z doseženimi rezultati tako ekipno kot posamezno opravičili resno in redno delo.
Republiško prvenstvo: pionirke 30 leže, ekipno 1. mesto - rep. prvak, 3 x 10 trojni položaj, ekipno 1. mesto - rep. prvak.
Posamezno 30 leže: 1. Urška Kozjek, 226 krogov, 3. Dragica Cipot 222, 4. Alenka Raisner 220 krogov;
posamezno 3 x 10 trojni položaj: 1. mesto Alenka Raisner 217 krogov, 2. Urška Kozjek 204 kroge.
Pionirji 30 leže ekipno: 4. mesto, 3x10 trojni položaj, ekipno 2. mesto.
Posamezno 30 leže Roman Radej 12. mesto, 3 x 10 trojni položaj Roman Radej 4. mesto.
Za ekipo so uspešno nastopih R. Radej, V. Kalan, J. Podgornik.
Državnega prvenstva v Zagrebu so se udeležili:
Pionirke ekipno: Alenka Raisner, Urška Kozjek in Dragica Cipot.
Pionirji posamezno: Roman Radej.
Zelo uspešni brez večjih izkušenj sta bili Urška Kozjek in Alenka Raisner, saj sta dosegli še boljše rezultate kot na republiškem prvenstvu.
30 leže: Urška Kozjek, 243 krogov od 300 možnih, 12. mesto, Alenka Raisner, 239, 15. mesto, Dragica Cipot 139, 27. mesto.
Ekipa pionirk pa je dosegla 5. mesto v državnem merilu. V trojnem položaju pa so bile ekipno 4., kar je lep uspeh v konkurenci izkušenih strelk iz drugih republik.
Posamezno pa je bua Urška Kozjek odlična 7. Z malo več športne sreče pa bi se lahko pomaknila za kakšno mesto više. Zanj se bo morala pripravljati v letu 1973, ker je še pionirka.
Zelo soliden je bil R. Radej. V ležečem položaju je dosegel 235 krogov in v trojnem 211 krogov.
Nastopih so tudi na medobčinskem tekmovanju v članski konkurenci in za seboj pustili ekipo Zagorja za 57 krogov.
Za ekipo so nastopih: Urška Kozjek (220 krogov), Roman Radej (208 krogov), Vojko Kalan (187 krogov), Alenka Raisner (180 krogov) in Janko Podgornik (176 krogov).
rodnih nošah, kmečkih voz in kočij. Drugih letošnjih dirk se je udeležilo 19 kasaških konj iz vse Slovenije. Skoraj 2000 gledalcev je navdušeno spremljajo dirke najboljših dirkalnih konj, zlasti so bili navdušeni nad kmečkim galopom, v katerem so sodelovali v glavnem domačini.
Prizadevnim organizatorjem konjeniškega športa v Komendi, ki ga že 25 let vodi Janko Ju-hant, sta na slovesnosti čestitala v imenu pokrovitelja predsed nika občinskega zbora skupščine občine Kamnik Mara Lu-kanc, v imenu socialistične zveze pa poslanec Franc Svetelj.
Vodstvo komendskega kluba že snuje načrte za prihodnje. Nameravajo podaljšati tekmo* valno stezo, ograditi hipodrom itd. Pri njihovem delu jim že* limo veliko uspehov.
Lovci so
tekmovali
Lovska družina Sela pri Kamniku je letos za občinski praznik občine Kamnik priredila veliko strelsko tekmovanje ha glinaste golobe. To tekmovanje je bilo pri Lovski koči v Savinji peči. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu velika, saj so se tekmovanja udeležile vse lovske družine.
V tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
V ekipah so dosegli: 1. Motnik, 2. Sela, 3. Kamnik, 4. Komenda, 5. Stahovica, 6. Tuhinj.
Tekmovarrja so se udeležili tudi lovci iz LD Gornji grad.
Posamezno pa so dosegli naslednja mesta: 1. Andrej Vrhovnik, 2. Jože Gorenjak, 3. Stane Zupan, 4. Alfonz Boltar, 5. Srečo Ivančič, 6. Slavko Kern, 7. Ciril Ropret.
Vsem tekmovalcem > čestitamo, posebno pa še ekipi Motnik in Andreju Vrhovniku.
Lovska družina Sela je najmanjša v kamniški občini, saj ima komaj 2500 hektarov lovišč, 23 rednih članov, 3 častne člane in več kandidatov. Družina ima svoj prapor, lepo urejeno lovsko kočo -z 12 ležišči, kije zelo primerna za oddih in je na voljo vsem občanom.
Lovci so zelo dobro povezani s kmeti, v svojem lovišču pomagajo drug drugemu. Družina je dala v zadnjih treh letih kot pomoč za ureditev gozdnih cest 500.000 starih din, kar je za to malo družino veliko. To tekmovarrje je bilo tudi povezano s proslavo krajevne skupnosti Sela, ki je na ta dan odprla cesto Podhruška-Sovinja peč, Bela peč, Po-lana in Črnivec.
F. H.
KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani