Edini alorenski $n*w*Šk -s ▼ Zedinjenih dr^Tah s- Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily < m the United States* ■ ■ ■ lined erery day axcept Snoa/n —: aid Legal Holiday*, 50.000 Readers, s- TELKFOM PIBA&NE: 4687 GORTLANDT. Entered at g*coad-Clus Matter, BepUmbv 11, 1903, at Um Post OAca at Maw York, H. Y, ante tha Act of CongiaM of March 3, 1879. TEUTON P2MAEHE: 4997 OOBTLAHDT. NO. 132. — fiTEV. 132. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 6, 1916. — TOREK, 6. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK Avstrijske čete na Laškem. Boji med Avstrijci in Rusi. ITALJANI SO SE DOLGO ČASA VSTAVLJALI V DOLINI ARSIERA, SLEDNJIČ SO SE PA MORALI VSEENO UMAKNITI. — OBSTRELJEVANJE ITA-LJANSKIH POSTOJANK NA CONI CUGNA IN COL POSINI. — V SOBOTO SO VJELI AVSTRIJCI 5,600 ITALJANOV. — OB BESARABSKI MEJI SE JE VNE LA VROČA BITKA MED RUSI IN AVSTRIJCI. — RUSKA ZMAGA. — 13,000 JETNIKOV. Berlin, Nemčija, 5. junija. — Avstrijsko ofenzivno prodiranje v Italiji prav dobro napreduje. Sovražnik se je na nekaterih mestih zelo lirabro branil, ko je pa slednjič izprevidel. da ne more nič opraviti proti veliki premoči, se je umaknil. V soboto so vjeli Avstrijci 5.600 italjanskih vojakov ii zaplenili veliko bojnega materiala. Najhujši boji se vrže med Arsiero iti Asiago, kjer so Avstrijci že precej napredovali. Velika bitka pri Arsieru s<* j, končala s popolno zmago avstrijskega orožja. Avstrijci so se zapičili kot klin v italjanske bojne vrste. Ost tega kliua tvori mesto Gesiuia, katerega so avstrijske »Vto j>red par dnevi zavzele. Kot kaže, bodo začeli k malo s splošnim prodiranjem v Beneško nižino ter poskušali priti italjanski armadi, kitera s«* nahaja ob Soči. za hrbet. Dunaj, Avstrija. "> junija. — Kljub temu, da se Ita-Ij-iiii zelo hrabro borijo, ne morejo ničesar opraviti proti prodirajočini avstrijskim četam pod poveljstvom avstrijskega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa. Južno od Posiue so zavzeli Avstrijci nekaj zelo važnih itnl.janskib postojank ter s tem zadobili kontrolo nad precejšnjim delom okolice. Zapadno od doline Astico so boji nekoliko pojenjali. Pri P Kini so vprizorili Italjani par protinapadov, kate-n smo pa uspešno odbili Ob so^ki fronti je postalo zadnje dni malo bolj živahno. Posebno hud boj divja na dobrdobski planoti in ju-rtio od Bovca Rim, T talija. 5. junija — Danes je bilo tukaj uradno sporočeno, da ofenziva, katero so uvedli Paljani med reko Adižo in Breiito, prav dobro napreduje. Ko so hoteli zavzeti Avstrijci južno od Posine neko £oro. smo jih pognali z velikimi izgubami v beg. Ako Avstrijci kaj dosežejo. s*' to \cdno zgodi le z izvaureduo velikimi žrtvami. Rim. Italija. 5. junija. — Avstrijci so z vso silo obstreljevali naše postojanke na Coni Cugna in Col Posina. Potrosili so strašno veliko m uniči je, v splošnem pa niso imeli prav nobenega uspeha. V dolini Ledro je avstrijska artilerija neprestano v akciji. Dunaj, Avstrija. 5. junija. — Rusi so začeli ob celi be^arabski meji z veliko/ ofenzivo proti Avstriji in Ogrski. Njihov namen je vzbuditi pozornost nase ter s tem pomagati Italjanom. Rusi '-»o že na par mestih vdrli v avstrijsko ozemlje, pa so se morali vedno umakniti pred silnim ognjem avstrijske artilerije. Ritku še zdaj ni končana. Dunaj, Avstrija. 5. junija. — Avstrijski generalni štab razglaša: — Rusi so začeli napadati na celi fronti med Prutom in Stvro. Na ta napad smo bili mi prav dobro pripravljeni. CM ločilna bitka, ki pa dozdaj še ni končana, se je vnela pri Kolki. Severno od Tamopola se je sovražniku na več mestih posrečilo vdreti v naše ozemlje. Takoj, ko smo mi vprizorili protinapad, se je moral umakniti. Petrograd, Rusija, 3. junija. — Ruski generalni štab poroča danes, da so začele ruske čete na fronti od Pripetit ib močvirij do rumunske meje s splošno ofenzivo, ki izvanredno dobro napreduje. \ dokaz ^pj bo samo to. da so vjeli Rusi v enem samem dne\ i preko 13,000 avstrijskih vojakov. I radno poročilo je kratko in se glasi: — Od Pripeta do rumunske meje se vrše vroči bo;;i. Brez i>o*ebiiega prizadevanja smo si priborili več zelo lepih usi)«:hov. Včeraj smo vjeli 13.000 vojakov ter zaplenili veliko vojnega materiala. Bitka se še vedno vrši. London, Anglija. 5. junija. — Sedanja ruska ofenziva bo imela zelo velik upliv na splošen položaj. Avstrij-«i bodo posiljeni od poklica ti nekaj svojih čet z italjan- meje ter jih poslati v boj proti Rusom. Potemtakem »e bodo tur** j Italjani z&mogli bolj prosto gibati in bodo . * Ur^-gli svoj cilj. Ruska armada je čisto reorganise Boji na Zahodu. Francozi in Nemci so z boji nekoliko prenehali, ker ni bilo vreme ugodno. — Nikakih uspehov. London, Aoglij. 5. junija. Neme niso zadnji daii napravili nikakejya. napredka, kljub temu. da so okoli Verduna divjali neizmerno hudi boji; zlasti na franco ske postojanke okoli trdnjav Vaui in Damlop so pošiljali Nemci hud ofeenj. Iz Pariza poročajo, da so boji nekoliko prenehali, to pa vsled sla bejja vremena. Nočno francosko poročilo pa javlja, da so pričeli Nemci napa dati z navadnimi in plinovimi bombami. Poročilo se plaši: Na levem bregu reke Meuse je dalj časa trajalo nepretrgano bombardiranje Na vzhodnem bregu so se boji nadaljevali in zlasti so bili še krvavi pri Thiaumontu in Doua-uiout^. Nemci so poskušali naše čete prepoditi iz postojank, toda se jim ni posrečilo. Popoldne so boji začasno prenehali, to pa, vsled slabega vremena toda ko je nastal mrak, so postali Nemci zopet aktivni in naše pošto janke obsipati z bombami, med ka terimi je bilo veliko plinovih. Berlin, Nemčija. 5. junija. — Sledeče poročilo je danes izdal nemški vojni urad, tikajoče se bo jev na zahodnem bojišču : Angleži so včeraj zopet pričeli napadati naše postojanke pri Vprcsu. katere smo mi nedavno zavzeli. Napad se jim je pouesre čil, kajti protinapad naše artileri je jiui je prišel popolnoma nepri čakovano. Francozi so poskušali pri Pruna gu in Champagne tudi napadati, toda so imeli rawio toliko uspe hov kot Angleži. Okoli verdunskega bojišča je naša artilerija obstreljevala francoske pozicije in imela precejšne u-spehe. Francoska infanterija je poskušala pri Haucourtu predreti našo črto, toda smo jo zavrnili; sovražnik je imel velike izgube. Uprizorili smo tudi več napadov. toda nismo mogli doseči posebnih uspehov, ker ni bilo vreme ugodno. Zadnji dan smo na zahodnih bojiščih ujeli 30 francoskih, 20 belgijskih in angleških vojakov. Neko poznejše nemško poročilo javlja, da so nemški zrakoplovci spravili z zraka tri francoske zra-koplovee. Francozi o kakih zrakoplovskih bojih nič ne omenjajo. Republikanska konvencija. Iz delavskega sveta. Predvečer konvencije. — Progre-! sivna stranka se želi združiti z republikansko. — Roosevelt na dobrih nogah. Chicago, 111.. 5. junija. — Na predvečer konvencije republikanske istranke. na kateri bodo imenovali kandidata za predsedniške volitve, se je zbralo v tem mestu veliko politikov in zastopnikov te stranke. Pričele so se že različne kampanje za tega ali onega biti-kandi-data. V svoji popularnosti sta napredovala zlasti bivši predsednik Theodor Roosevelt in politik Root, toda siguren še ne more biti nihče. Nek poseben odbor progresivne narodne stranke je poskušal doseči sporazumi jen je z republikansko stranko, namreč, da bi se z republikanci združili ter bi imeli obe stranki skupnega kandidata: to pa v kljub temu, da nekateri radikale! zahtevajo, da se na progre si ven "ticket" imenuje Roosevel ta ali pa nobenega. Med progresivci. kakor tudi me večino republikancev vlada nine nje, da bo najbrže imenovan Roosevelt. Ako pa ne bodo njega, se pa najbrže ne bodo veliko pomi šljali nad Hughesom, ki je do vče raj molčal. Washington, D. C., 5. junija. — Sodnik Charles Hughes, ki uživa zelo veliko popularnost pri svoji stranki in ima lahko upanje, da ga postavijo za predsedniškega kandidata, je včeraj prvič javno spregovoril, in izrazil svoje mnenje o amerikanizmu in drugih idealih. Dozdaj je dobil na stotine povabil od različnih strani Združenih držav, da bi ob eni ali drugi priliki spregovoril par besed, toda je povabilo vedno zavrnil. Včeraj je govoril v National Cathedral Girl's School. Med drugim je tudi rabil izraze kot "Amerika prva!" itd. Z Balkana. Boji med Bolgari in Francozi. — Nemci so napadli oddelek grških vojakov. Rusko časopisje in Grška. Se strožja blokada. London, Anglija, 5. junija. — Angleška vlada je danes izdala naznanilo, da odzdaj naprej ne bo pustila nikakega nemškega blaga več preko angleškega vodovja. — Odzdaj naprej bodo še veliko bolj pazili na to. Pred kratkim je angleška vlada dovolila, da je vlada Združenih držav dobila nekaj barvnih kemikalij, ki se jih rabi pri tiskanju. Angleška vlada je to storila le izjemno. ker je to zahtevala, oziroma prosila vlada v Washingtonu. Rusi in Turki. Carigrad, Rusija, 5. junija. — Turški vojni urad poroča, da so turške čete na kavkaški fronti napadle Ruse in jih zopet nekoliko potisnile nazaj. Snfaketke propadle. Des Moines, Iowa., 5. junija. — Pri današnjih državnih volitvah, ki so se vršile v vzhodnih okrajih so sufragetke zopet enkrat propadle. Priseljevanje. Washington, D. C., 5. junija. — Uradno poročilo priseljeniškega u-rada naznanja, da se je od 1. julija 1915 priselilo v Združene države 291,527. Iz Združenih držav jih je pa šlo 212,478. Podraienje papirja. Scranton, Pa., 5. junija. — V tem mestu je časopis "Scranton Republican" im*n»nij. da bo moral vsled podraženja papirja povišati eeao feaomi od le na 2e pri ... •: -..Aiji* Pariz, Francija. 5. junija. — Z balkanskega bojišča poročajo, da so se med Bolgari in zavezniškimi četami vršili hudi boji. Napadli so Bolgari. Poročilo se glasi: V bližini srbsko-grške meje, pri jezeru Dorian so pričele bolgarske čete bombardirati francoske postojanke. Pozneje so Nemci in Bolgari napadli nek oddelek grških vojakov, ki je nastavljen na meji, da straži "nevtralnost" Grške. Nemci so streljali kljub temu, da so imeli Grki svojo zastavo. Berlin, Nemčija, 5. junija. — 8 Sofije poročajo, da so bolgarske in nemške čete napadle postojanke Angležev, Francozov in Srbov ter jim povzročile velike izjyube. O kakem napad?u na grške voja ke se ne poroča. Petrograd, Rusija, 5. junija. — Rusko časopisje poživlja angleške in francoske diplomate, da prisilijo Grško, da se jim pridruži in da napravijo v Grški tako vlado, kakršne si želi narod. "Novoe Yremya" pravi v svojem članku, da proglasitev Soluna za last zaveznikov še ni dovolj, treba je, da se isto naredi z Atenami in nekaterimi drugimi mesti. — Olankar pravi, da se to mora storiti že iz človekoljubnih ozirov, kajti ljudje v vseh večjih mestih stradajo in malone umirajo gladu: in da sedanja grška vlada nikakor ne odgovarja interesom Grške. Velikanski vihar. Little Rock, Ark., 5. junija. — Preko Arkansasa je divjal včeraj tak tornado, da je bilo ubitih 59 ljudi in nad sto težko ranjenih. — Velikansko škodo je napravil tudi na poslopjih. — Par vasi je popolnoma^_ MIAU NABOfiUR SB NA Železničarji. Zastopniki železniških delaveev vstrajajo pri svojih zahtevah in se nedajo popolnoma nič omajati. — Najtežavnejša točka je skrajšanje delavnega časa na osem ur. kajti družbam zdaj že tako ali tako primanjkuje delavcev, potem jim bo pa še bolj. Podpredsednik Zveze strojevodij in kurjačev je v svojem govoru rekel, da je vsak delavec, bodi si na železnici ali kje drugje, o-pravičen. da se mu da osemurno delo, da trna tako dovolj časa, da more par srečnih ur preživeti svjem družinskem krogu. Zdaj' 11. pr. delajo nekateri strojevodje 10 do 13 ur na dan: dve uri hodi na delo, dve uri domov, nakar mora takoj k počitku in tako ne more niti ene ure biti med svojo družino. Rekel je. da več kot osemurno delo ne škoduje samo delavčevemu zdravju, temveč se dela veliko krivico celi njegovi družini in se ji krati srečo. Danes se bo vršilo nadaljno pogajanje. pri katerem bo prišlo najbrže do resnih nasprotij med zastopniki delavcev in kapitalisti. Iz New Yorka. Stavka delavcev v železna tih tovarnah se bliža najbrže svojemu koncu, kajti družbe so privolile, da se bodo spustile v pogajanja in upanje je. da bodo kapitalisti vsaj deloma ugodili. Pleskarji so dobili stavko. Več kot 12,000 delavcem so delodajalci priboljšali plače na $C».00 duevno Delavci v ladjedelnici stavkajo. Baltimore, Md., 5. junija. — V Baltimore Drydock and Shipbuilding Co. je zastavkalo 1200 delavcev. Zahtevajo izboljšanje delavskih razmer: namreč skrajšanje delavnega časa in priboljšanje plač. Premogarji so se vrnili na delo. Ridgeway, Pa., 5. junija. — Pre mogarji. devet sto po številu, v Northwestern Mining and Exchange Co.. je so pred dvema tednoma zastavkali. so se včeraj vr nili na delo, ko jim je družba u-godila, kar so zahtevali. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KORO ftKO, HRVATSKO, in drag« kraje ▼ AVSTRO-OGRSKI blixo 7 mili j ono v kron. Vm te poiilja-tve ao dospele ? roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem čara, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se poiljo sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome-«tio Postal Money Order" ter pri lotite Vaš natančen naslov In na-slob osebe, kateri se ima izplačati Omt K. S I K. f lr... ao | 120.... 17.40 io.... i.eo i 130.... ia.se iff.... 2.35 | W3-... 20.10 20.... S.0S I lod.... 21.73 25________8.80 | 160---- 23.20 SO.... 4.50 i 170:... 94.6» 86--------6-26 | 180____ 26.10 40.... 6.86 | 180.... 2TJ4R 46.... 6.70 I 200.... 88.00 60________7.40 | 260.... 8628 66.... 8.18 j 800.... 48.50 60.... &86 I 850.... 60.78 66________8.60 j 400____ 6800 70.... 10.80 | 460.... 6Ql'-£ 78________11.05 j BOO.... 73.50 80.... 11.76 | 600.... 87.1)0 86.... 115« | 700.... 101.G0 80.... 18.20 t 800.... 116.06 160.... 14-50 f 800____130.50 110--------16.86 j 1000.... 142.00 Ker 86 adaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo prim orani računati po najnovejših oenah in bomo tndi nakasovall po njih. p— Včasih se bo sgodllo, da dobi na* zlovnfic kaj več, včasih pa tndi kaj manj. Ust dospe na sapa* ponavadi par dni kasneje in med tsn, ko dobft nastojndk Msl^roka, m "mainAHMW iMM 9L ftiMll v Se par besed o pomorski bitki v Severnem morju. KAKO JE OPISAL BITKO V SEVERNEM MORJU NEK ANGLEŠKI ČASTNIK. — REKEL JE, DA JE BILA BITKA V ZAČJETKU POPOLNOMA PODOBNA VELIKEMU MANEVRU. — VSE LONDONSKO CA SOPISJE JE ZELO NAVDUŠENO. — ŠE ZDAJ SE NE MORE RECI, KDO JE PRAVZAPRAV ZMAGAL. — NEMŠKI CESAR SE NAHAJA V WILHELMSHA-FEN. — 26 ANGLEŠKIH LADIJ V AK0LJI. Edinburgh, Škotska, 5. junija. — Sem je dospelo več častnikov in mornarjev, ki so se rešili z raznih angleških rušilen v. Vsi so izjavili, da je velika nemška križarka *4 H indenburg *' potopljena. Nek častnik je bitko takole popisal: — Brodovje je šlo v boj kot da bi šlo na velik manever. Umevno je, da se je velikim bojnim krizarkam zelo slaba godila. Umevno je pa tudi, da se ena sama naša ladja ni mogla meriti z dvanajstimi sovražniki. Mi smo se sovražniku popolnoma približali in smo s tem storili v polni meri svojo dolžnost. Vse ozračje je bilo polno črnega, rmenega in zelenega dimu. ki se ni hotel dvigniti. Iz tega dima so švigali veliki ognjeni jeziki. Takega pokanja in streljenja. kot je bilo tedaj, nisem še nikdar slišal. Na stotine in stotine najtežjih topov je naenkrat jrrmelo. Ako je padel izstrelek v vodo, se je dvignil širok voden steber v zrak in s strašnim ploskom padel zopet nazaj v morje. Ne tajim, da mi je bilo težko in tesno pri sreu. V prvi vrsti seveda zategadelj, ker nisem vedel, na katero stran se obrača vojna sreča. Ako je v boju samo par ladij. je to seveda čisto nekaj drugačnega. Koliko ljudi se je potopilo in koliko ladij, dozdaj še ne vem. Kmalo začetkom bitke je bilo sporočeno, da se je potopila ladja "Lion". Kmalo se je pa izkazalo, da to ni resnica. Na ladji je bil namreč pokvarjen aparat za brezžični brzojav, vsled česar ni mogel poveljnik odgovarjati na stavljena vprašanja. Temo sta izrabili obe stranki. Tedaj so stopili v akcijo podmorski čolni in torpedni rušilci. Na svoje oči sem videl, kako je nek naš torpedni ru-šiJec izstrelil torpedo ter žnjiin potopil neko nemško bojno ladjo. Ko so kapitan in častniki torpednega rušilea drug drugemu čestitali, je priletela na krov granata in vse usmrtila. London, Anglija, 5. junija. — Tukajšnje Časopisje priobča danzadnem podrobnosti o veliki pomorski bitki v Severnem morju. 44The Morning Post" piše: — Ta naša zmaga je bila tako velika in vsestranska, da bo vplivala na splošen vojni položaj in da se bo vsled te zmage marsikaj predrugačilo. "The Telegraph" pravi: — Silni mornarici dveh največjih pomorskih sil na svetu sta se morali umakniti v svoja pristanišča. Mi vemo, da naša zmaga ni bila popolna, toda nič zato. V tej bitki smo nasprotniku jasno dokazali, da smo mi gospodarji na morju in to nam zaenkrat popolnoma zadostuje. — Ta pomorska bitka je bila takorekoč prva v sedanji vojni, - piše 44The Graphic". — Mi bi prav gotovo zmagali, če bi ne bil ovražnik pravočasno pobegnil. "The Express" pravi kar na kratko: — Zmagovalci nimajo navade pobegniti. Berlin, Nemčija, 5. junija. — Prebivalstvo se smeje poročilom angleške admiralitete, ki še vedno vsebujejo trditev, da so Angleži v pomorski biti v Severnem morju zmagali. Angleškim poročilom sploh nikdo več ne vrjame. —« Nek nemški uradnik je izjavil: — Ako bo angleško brodovje še parkrat tako zmagalo, mu ne bo ostalo drugega kot par čolnov. Tukaj je vsem jasno, v kakšnem položaju se nahaja Anglija. Angleži so se neprestano hvalili, da je njihova morna?*ica nepremagljiva, zdaj se je pa jasno izkazalo, da jo je prav lahko premagati, samo če naleti na tako močnega nasprotnika kot je Nemec. j Nemški cesar se mudi že par dni v Wilhelmshafen. Danes je inšpiciral mornariške čete ter se je iskreno zahvalil mornarjem in častnikom za zmago. Berlin, Nemčija, 5. junija. — Vseh podrobnosti o veliki bitki v severnem morju se dozdaj še ni moglo dognati, pač je bilo pa v nekem poluradnem poročilu omenjeno, da se je udeležilo bitke 26 angleških dreadnoughtov pod poveljstvom admirala Jellica, šest najmodernejših bojni]* križark tipa "Queen Elizabeth" ter nešteto oklop-nih križark, torpednih rušilcev in podmorskih čolnov. Angleških ladij je bilo trikrat več kot pa nemških, GLAS NARODA, 6. JUN. 1916. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and PubOahed by tte 8L0VENI0 PUBLISHING GO. (a rorporatioa.) FRANK KAKSER, President. LOUIS BENEDIK. Treasurer. Place of Buainesa of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Ca nad o ••••...•■■•••*•»•... $3.00 M pol leta.....................i -jO „ celo leto za mesto New York.. 4.00 „ pol leu a mesto New York.. 2.00 » Evropo za vie leto....................4J»0 - pol leta....................2.55 MMN četrt leta................1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan Izvzemal nedelj In praznikov. "GLAS NAHODA" <"Voice of the People") lamed every day except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.00. Večinoma vsaka vlada ima po dva sovražnika. Prvega izven svojih mej, drugega v okviru svoje meje. Vse vlade so morilke svojih I ljudi. Anglija je morila. Rusija in Nemčija sta morili in Avstrija mori. Če je bila, kdaj kaka kri prelita po nedolžnem, je bila ona irskih borileev 7.a svobodo, če je bilo kje kako življenje po krivici žrtvovano, je bilo življenje Kramarevo iu njegovih tovarišev. Vlade se motijo, ako mislijo, da se s takimi umori oprostc svojih notranjih sovražnikov. Seme, ki so ga sejale, bo prej-alislej rodilo sad. po nedolžnem prelita kri bo upila po maščevanju. To je le olje v ogenj. In čimveč bo takega olja, temprej bo \V.pla-menel ogenj v silen plamen odločnosti, navdušenja in domovinske ljubezni. Ad\ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli puSiijati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-bivalitfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pcčiljatvam naredita ta naslov: "GLAS NARODA" K Cortlandt St., New York City Telefon 4«87 Cortlandt Kramar. Z Dunaja je dospelo poročilo, da je avstrijsko vojno sodišče obsodilo na smrt dr. Kramara iu tri druge češke veleizdajalce. Kdaj je bila smrtna obsodba izvršena, ni v poročilu omenjeno. Navado imajo, da obtoženca u-strele oziroma obesijo par ur po proglasitvi in tako se je najbrž zgodilo tudi z omenjenimi štirimi. Kramar je plačal ljubezen do svoje domovine a smrtjo. Ustrelili so ga, ker je hotel svojemu narodu dobro. Vse bojujoče se držav© pravijo, da se borijo za svobodo, za koristi in dobrobit malih narodov, zavezniki so si celo na svojo zastavo zapisali to gealo. Vsem je znano, kaj se je zgodilo na Irskem. Tudi v naši državi so narodi, irskemu popolno po dobni in ravno tako zatirani kot je irski. Na jugu jih je par in par na severu. V deželi, katera se sedaj bori za svobodo in principe človečanstva. žive brez svobode v vsestranskem zatiranju. Prav dobro vedo, da ni njihova svoboda odvisna od zmage in poraza sovražnika. Prav dobro vedo, kje je korenina vsega zla, kje bi bilo troba prijeti, da bi bilo vse slabo odstranjeno. Ker ti ljudje izprevidijo, da je način, potom katerega bi prišel narod do svobode, so veleizdajal-ci, sovražniki svoje domovine, nevarni svojim soljudem in zasluži jo smrt. Ko so zasliševali Casementa, povzročitelja irske zarote, je rekel : — Jaz sem Irec, vi ste Angleži. Vsi 6« zavzemate za svojo domovino in -zato ste patriot je. Jaz sem veleizdajalee. ker se zavzemam za svojo. Ako bi osvojili Nemci Angleško, kaj bi bil Anglež, ki bi se zavzel za Anglijo: patriot ali veleizdajalee ! — Sodniki, ki imajo v svojih rokah njegovo življenje in njegovo smrt, mu niso mogli odgovorni. Na Češkem je bil obsojen na amrt Kram&r, ker je poskušal delovati na to, da bi prej in na bolj enostaven način privedel češki narod do svobode kot ga bo privedla naša vlada. Kakšna pamet in kakšna pravica je to, da sinejo govoriti o svobodi največji zatrratelji in da so drugi, ki so res željni in lačni svobode, vele izdajale i t V sedanjem času divjata pravzaprav dve vojni. Prva na bojnih poljanah med potoki krvi, druga ▼ bojujoč th se drŽavah — borba hlapcev proti svojim zatiralcem. Prva je zločinska in vredna vsega obsojanja, druga upravičena, človekoljubna in veličastna. Cilj obeh je svoboda.. £rvo so zaželi kralji in cesarji iz pohlepa, povod drag« ja dala prava, iskre-U6 in čisla ljubezen do domovine. r Prva ho kmalo izvojevana, druga ne bo že tako taalo. Uspeh pnr* be: S» r<*j» sapafagsoj* Ji Si Ki Ji Bližajoča se konvencija J. S K. J. mi je dala povod, da bom izrazil svoje mnenje in dal par predlogov. Gospod Jožef PišleT se h udu je nad cenzuro J. S. K. J. Res je, tudi jaz se ne strinjam s tem; vprašam pa, zakaj je ni porotni odbor odpravil! Umestno bi bilo, da bi se J. S. K. J. pričela zazemati za Slovensko Zavetišče in pričela delovati zanj. skupuo z drugimi organizacijami, kajti preja lisi ej pride lahko navskriž z državno oblastjo glede starih in obnemoglih članov. J. S. K. J. naj sprejme več zavarovalnih razredov; od $250 do $2000 in za bolniško podporo od $1 do $3 na dan. J. S. K. J. naj sprejema krajev ua društva drugih Jednot, katera žele pristopiti, iu sicer pod najugodnejšimi pogoji; to je najkrajša pot — združenja. J. S. K. J. naj odpravi točko 190 na 45. strani pravil glede kratenja enakopravnosti članic. J. S. K. J. naj si postavi svoj dom za uradovanje, in sicer ne s preveliki stroški. Centralizacija mora ostati, kajti to je edino za gotovilo bolnemu članu za njegovo podporo. Frank Kočevar. ud društva sv. Jožeta šlev. 20, Gilbert. Zlitin. kateri pravijo, da je dobra; prideluje se pouajveč pšenica in tudi živinoreja bi se lahko razvijala tam. Kar je bilo boljše zemlje, so jo Indijanci zase pridržali, drugo so pa odstopili, ker je ne rabijo toliko. Tukajšnji Indijanci so vsi civilizirani, kar je zasluga umrlega duhovnika Rev. E. de Rouge, ki je Lil nekako 29 let- med njimi-in jih poučeval. Za njim žalujejo' zlasti Indijanci. — Naročnik. Black Diamond, Wash. — V eni zadnjih številk Glas Naroda sem bral iz Londona poročilo, da je angleški blokadni minister izjavil,' da zadržujejo pošto le štiriindvajset ur. Jaz pa vem iz lastne izkušnje, da temu ni tako. Meni je mo-, ja žena pisala dne 10. januarja iz .Mozirja na Štajerskem; pismo je pa šlo iz ijondona, kolikor morem raz videti iz pečata, šele 10. marca. Jaz ne vrjamem. da bi hodilo iz Avstrije pismo od 10. januarja do 25. marca. Pa to ni bil prvi slu-( čaj. Prepričan sem, da Angleži zadržujejo pošto na mesce. Ravno-tako je tudi z denarnimi pošiljat-vami. Zdaj imajo višje glave nas pod kontrolo, vojni bodo pa nižji sloji obračunali s kronano golaznijo. — Z delom gre zdaj malo boljše; delamo pet, včasih tudi šest dni na teden. Pozdrav! Jožef Blaž. i Ena stvar je napraviti soda krakerje dobre od časa do časa. Pač pa je druga stvar napraviti soda krakerje takof da so vedno boljši kakor vsi drugi soda krakerji, vselej nespremenljivo dobri. Dopisi. Oglesby, 111. — Kot znano, smo pred kratkim zasta\kali iu zdaj še vedno stavkamo. Kdaj bomo nehali, ne vemo. Zazdaj ne svetujem nikomur sem hoditi. Kadar o kaj boljše, bom že sporočil v Glasu Naroda. — F. V. La Salle, 111. — Sporočam, da smo v štirih tukajšnjih cementnih tovarnah zastavkali. Zahtevamo osemurno delo, povišanje plač in priznanje unije. Stavka nas približno 1400 delavcev, med temi precej Slovencev. V drugih tovarnah so razmere bolj povoljne, toda preanogorovi pa tudi zelo slabo obratujejo. Ko se bo kaj spremenilo, bom že sporočil. — Stav-kar. Milwaukee, Wis. — Z delom ' i gre precej dobro; plače so odvisne od delavcev in prostora. Kot povsod, so '' bossi" tudi pri nas malo bolj ponižni kot so bili nekdaj, kajti vodo, da če delavcu ne ugaja, si lahko delo prebere. — Na društvenem polju dobro napredujemo. Nanovo ustanovljeni pevski abor "Danica'' se lepo raze vi ta iu upamo, da bo kmalu ponos cele naše naselbine. Prva veselica tega zbora, dne 27. maja, se je izvrstno obnesla, kar je zasluga številnih udeležencev. Slov. mladeniško podporno društvo "Lilija" priredi 18. junija popoldne v Johuston « Grove par ku v West Allis svoj letui piknik. Vabljena so vsa društva v mestu in okolici, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje, da se te prireditve v velikem številu udeleže. Tudi pelo se bo in za poskočne komade bo preskrbela pa Slovenska narodna godba. Na svidenje 18. junija! — Naročnik. Omak, Wash. — S tem dopisom odgovarjam vsem onim rojakom, ki so me vprašali glede indijanskih rezervacij v Colville, katere bodo odprte letošnje poletje za naseljevanje. Registriranje se bo vršilo od 5. do 22. julija. TT^kSnji je ta zemlja, ne moram dosti povedati, akoravno is osem let ii- novo ar-madno predlogo. Preteklo soboto je predsednik Wilson podpisal Hav-Chamberlai-novo predlogo za reorganiziran je armade Združenih držav, ki je s tem postala postava. Vojni department je naznanil, da bo takoj pričel z delom, da bo armado reorganiziral in pomnožil, v kolikor to zahteva nova postava, ki stopi v veljavo s prvim julijem. Vojni department je že izrazil (bojazen, da bo imel velike težkoče. da bo mogel storiti vse. kar določa postava; vendar bri-gadni general llenry P. McCain seje izrazil, da lipa. da bodo spravili skupaj še petinsedemdeset tisoč vojakov, katere še zahteva nanovo sprejeta predloga. Poseben odbor generalnega štaba zdaj premišljuje problem za) rekrutirauje vojakov. Po celi deželi so si omislili številne postaje za rekrutirauje in vsak agent dobi za vsakega re-kruta pet dolarjev. Nova postava določa, da mora biti armada Združenih držav močna 175,000, v vojnem času pa 206.000 mož. Pred nekako desetimi tedni je bila sprejeta predloga za povečanje armade na. 102.000 mož; torej je bilo treba še 20,000 mož, da bi bila predloga, ki je bila sprejeta pred 10. tedni, izper ljana. Odprli so več tisoč postaj za rekrutirauje, toda dozdaj so dobili šele 8,000 mož; torej jim jih še 32,000 manjka, da bo moč armade odgovarjala stari postavi. Jasno je, da ho zelo, zelo težko spraviti ameriško armado na 175 tisoč mož; najbrže pa sploh ne bo mogoče, vsaj v kratkem času ne. Najnovejša postava tudi določuje, da se pomnoži moč milicije od 125,000 na 440,000 mož in 17 tisoč častnikov. Od uspeha, katerega bodo Z d in že ne države dosegle pri tem povečanju svoje vojaške moči, je odvisno, ako bodo Združene države še v bodoče mogle izhajati s prostovoljnim sistemom, ali bodo primorane upeljati prisilno vojaško službo, kot jo imajo skoro vse evropske države. Pretekli teden sta oba dela zbornice, namreč zastopniki in senat, sprejela predlogo, da si vlada Združenih držav omisli lastne tovaruc-za municijo in druge vojaške potrebščine; dalje, da odpre vlada posebne vojaške vežbalnice za državljane, ki se prostovoljno javijo, in da se ustanovi posebne odbore, ki bodo preiskovali vprašanje glede "preparedness". Za vse to so dovolili iz državne zakladnice $20,000.000. Kongres je tudi pooblastil vlado, da lahko v slučaju vojne zapleni vse tovarne za municijo iu orožje in v njih lahko izdeluje municijo itd. za svoje potrebe. Kje je FRANCES KRIVC? Doma je iz Dobrove pri Ljubljani. Pred 3. leti je bivala v Penn-svlvaniji. Prosim rojake po A-rueriki. ako kdo ve za njen na-! slov, naj mi ga naznani, ali naj se sama javi, ker jI imam sporočiti več važnih, nje trkajočih se xadev is stars domovine. — Helena Vrbsnčič, 94 — 13. St^ North Chk m« HL - fla i\ P-JTSJB® JtJVJF^I • A - 3t - Ime "Uneeda" vtisnjeno v vsakem biskvitu pomeni, če je en milijon zavitkov Uneeda Biscuit postavljenih pred vas in vi izberete enega izmed teh, je vsak soda kraker v tem zavitku ravno tako dober kot najboljši Uneeda Biscuit ki je kdaj pečen. Pet centov. NATIONAL BISCUIT COMPANY Slovenec - iznajditelj. "The South Norwarlk Evening Sentinel" piše, da je Mr. John Premru. naš rojak, iz 81 N. Main St., So. Noriva Ik. Conn. iznašel zelo praktično ročuo električno pahljačo, katero je že patentiral in je popolnoma gotovo, da mu bo prinesla velik uspeh. Patentni odvetniki so to novo iznajdbo z velikim veseljem pozdravili in iznajditelja zagotovili, da bo lahko napravil s svojim i-zumom zelo velike kupčije. Pahljača je malone istega sestava. kot pahljače, katere se rabi na primer na mizah ali na stenah. samo. da je veliko manjša. Da pahljača deluje, se jo mora držati za nek gumb in vreteua potem mečejo sapo na namenjeno mesto, na obraz ali kamorkoli že je. Ta nova iznadjha bo zelo praktična za obiskovalce gledišč in drugih prostorih, kjer je velika vročina. Gospodu Ivanu Premrii kar naj iskrenejc čestitamo in želimo, da bi nas še kdaj s kako iznajdbo iz-nenadil. Kje je JANEZ ZUPAN, doma v Lesa h na Gorenjskem.? Pred l). Idi je bil nekje v Penusvlvaui-ji. Rad bi zvedel za njegov naslov. zaio prosim, ua se mi javi. An dre iv Zupan, Box 7. Sartell, M inn. Iz našega kota. Povest. — Spisal Anton Jaklič. (Nadaljevanje.) Štempiharju je ostala besedam grlu. Mislil je, da jih izžene z ne kaj besedami, na! sedaj pa kar n mogel prav začeti; prava besedi mu ni prišla na jezik, zato je ž vi j žgaje mencaril gori iu doli, otroc so ga pa zrli čudeč se. j " Povedat sem prišel, da si po , iščete kakšne službe. Svoje pre I m oženje s"e sedaj popolnoma za pravili, zato tukaj ne morete dal, živeti." { "O, kajpada ne!" i "0, ne. ne! S čim se bodete živili? Kje bodete pod streho / Pot svojo streho vas ne trpim več, ni« več!" I 4'Saj vas nikdar ne nadleguje mo in pod svojo streho lahko pre .bivamo, čeprav je slaba!" j "Kje pa imate svojo streho Ali ni ta hiša moja? Ali je nisen kupil jaz?" i "Ali ne za nas?" I 11 Za vas? Hah a ! Bedaki!" f "Ali niste kupili za nas, otro ke?" vsklikne Marijanka. j "Haha! Kajpada za otroke, to {da za svoje otroke! — Niraam-1 kopice otrok, katere je \reba pre skrbeti? Vi ste pa že preskrbljeni ker vam je Bog dal zdrave rok< in noge in delati znate." ( '' Moj Bog! Joh ! Po svetu na; poženete?" za javkajo otroci. "Pridnih ljudi povsod potrebu jejo. Ti. Jurij, pojdi kam za hlap ca, ve pa za dekle. Tudi pri meni lahko.ena ostane, j "Vi se norčujete!" j "Zakaj? V enem tednu se mi poberite!" | Po teh besedah se obrne v vrata, Marijanka pa skoči od okna in se upre v vrata. "Vi nas podite z naše zemlje? Vi. naš varuh, oskrbnik, ata? Ne-:li to greh?" I "Ti boš mene učila? Oče je bil zapravi j ivec, jaz naj vam pa milosti delim? Beži! Svoje reči poberite in, kakor sem dejal, v enem tednu se ini umaknite!" 1 "Ali nismo delali in vas ubogali?" "Poberite se mi!" Štempihar naglo odide, Takega vzduha ni mogel p realisti. Žviž-fsje je hiatal nazaj zta Šteaapih*r> •------ . .-*_: ' Iščem svojega prijatelja ANTONA KRAJ K doma iz Bločie pri Rakeku na Notranjskem. Njegov brat je bil ubit v šumi pri Seattle, Wash. Prosim ga. da se javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Jacob Nelc. ;1522 Longfellow Ave.. Spokane, Wash. R^id bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev JANEZA iu IGNACIJA KALISTKR. Doma sta iz Juršič na Notranjskem. Pred dvema letoma smo bili skupaj v (i reci i Co.. Pa., in sedaj ne vem. kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za liju naslov, da :ra mi javi, ali naj se sama oglasita. — Alois Kalister. Box Delagua t'oio. (6-9—G) ŽELIM DOBITI Slovenko za pomoč gospodinji v kuhinji. Plača £{5 na mesec. Katero veseli, naj takoj piše. Frank Sturm. 1:102 K. 2. St.. Butte, Mont. Kje je moj brat JOSLP NOVŠAK, doma Lukovce na Dolenjskem ? Cul sem, da se nahaja v Detroitu. Mieh. Prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov, za kar bom jako hvaležen. Naj-boiše pa je, da se mi sam zglasi, kajti imam mu nekaj važnega poročati iz stare domovine. — Math. Novšak, R. V. D. 3. Box liO B. Johnstown. Pa. (5-6—ti) VABILU na PLESNO VESELICO, katero priredi SLOVENSKA GODBA v prijazni hi cvetoči slovenski naselbini Alexander, Cauonsburg, Pa., v soboto 10. junija. Veselica se vrši v dvorani društva "Postojnska Jama". Pričetek ob G. uri zvečer. Vstopnina za moške $1.00, pivo prosto. Dame vstopnine p/oste. Tem potom vljudno vabimo vsa v okolici se nahajajoča bratska društva in sploh vse rojake in rojakinje i*z Canonsburg in Meadow Lands, da se te veselice v kolikor mogoče obilnem številu udeleže ter s tem pomagajo in olajšajo breiue tukajšnji slovenski godbi. Torej, rojakinje in rojaki, pokažite. da čutite narodno in pridite brez izjeme. Za dobro zabavo iu postrežbo bo najbolje preskrbel v to izvoljeni odbor. Na svidenje 10. junija! "Slovenska godba". _(3-8—6)_ Jtojaki naročajte se ua "(Jlas Naroda". največji slovenski duevaik v Zdr. drŽavah. SC; "Sem jih že spodil!" pove ženi.I "Ali si jih ? — Kaj pa hočeš drugega. Plemenit mir se mu je naselil na obraz. Takrat se razlegne jok po Središču. Kadunjčevi otroci so po odhodu Štempihar je vem prav spoznali nasledke vamkovega obiska. "Poberite se!" Pregnani z rodne grude, izpod strehe, vrženi na cesto od tistega, ki je imel dolžnost varovati jih! IIu! Ptiček, katerega zli slučaj vrže iz gnezda, čivka, človek pa joka in tarna ter vije roke. Iščoč tolažbe in pomoči. "Poberite se!" "Kaan ?"___ Dekletu so jokala, 1'aut se je pa rotil. Sešli so se sosedje. Solze so jim silile v oči. ko so gledali pred seboj nesrečno, zapuščeno družino, izgnano izpod rodnega krova. "Ha! Človek brez srca! Ali nima dovolj prostora v svoji hiši? Ali nima vesti? — Najprej jih je pripravil ob domačijo iu potem še pognal po svetu! Ali res ni več pravice? Ali se ne boji. da bi se zločin maščeval ua njegovih otrocih?" Tako so vsklikali ljudje nevolj-ui po Središču. Podeli i-m ožek Zelnikov Andrej-ček pa se je smukal med njimi.iu poslušal, kaj pravi ta in oni. da1 nese gorko na Stempiharjevino, kjer so vestno beležili vse izraze neprijateljstva in neprijaznosti, da predrzne nasprotnike o priliki ka-nujejo in se maščujejo. Ljudje niso znali tolažiti nesrečnikov. Le smilili so se jim iu groza jih je bilo, saj se je tudi liijim moglo prigoditi isto. ker pri-|de tako nenadoma. Ali je rajni ! Kadunjec. ki je milostno sprejel J Štenipiharjeve na svojo zemljo, mogel misliti, da bo isti Štempihar pregnal njegov rod? "Jurij, nikar ne kolni!" pravi Blisek. "Tudi jaz sem ga preklinjal. pa zaman. Škodilo njemu ni nič! Moli rajši!" "Morda zanj?" "Kaj pak! Moli in prosi Boga. naj mu da srce in obudi vest v njegovih prsih. Naj bi se mu ne po vrače val o na njegovih, otrocih in vnukih!" "Lahko govorite tako. ker ne izkušate. kaj je hudo! O. oče moj, oče!" ~ "Ne, ne! Mi se ne umaknemo!" je vpila Marijanka. "Tukaj ostanemo! Nihče nas ne premakne!" Iu Kraj ček pravi Blisku: "Sosed, kje so stari časi? Ne veš in ne čutiš, kdaj ti izpodmak-uejo tla pod seboj; šele potem se zaveš, ko si na cesti. Molil bom in e_ prosil Boga. da bi se mojim otro-^ kom kaj takega ne pripetilo!" "Čudne reči se gode. Težko vi-dim muho v žlici, a povem ti, teze e- gledam Štempihar j a." "O, ko bi mogel prenesti svoju hišo kam drugam, še danes me ni e; tukaj!" Štempihar je ua slonel na oknu j j in gledal prizor pred Kadunjčevi-no ter se grohotal grožnjam iu pestem Kadunjčevih otrok. "Kaj mi morejo, berači! Ha haha!" Potrti so lazili naslednje dui o-troei okoli rodnega gnezda, ne ve-e de, kaj pride, ker jih je oni, če-gar varstvu jih je izročila modra gosposka, zavrgel in zapodil. }o "Poberite se!" zvenelo jim je m v ušesih iu jih navdajalo z obupom. In stokrat na dan se je zagrozila Marijanka: 0_ "Mi se ne umaknemo s tega mesta!" (j. "Le nikar se!" pritrjevali so ,jj jim sosedje. "Saj mora odnehati! e_ Vaš varuh je in za vas mora skr-^ beti!" Ribnikarju, ki se je ogibal j Stempiharjevine od trenotka, ko sta se bila sporekla, zdelo se je ravnanje Štempiharjevo krivično x, in nečloveško. Toda ni mogel po-3- magati. Čutil je, da vsled nepri-ji jateljstva Štempiharjevega tudi Stoklas ne mara več zanj in celo pri župniku so nekateri prijatelji jiTiihali na ušisa, da bi naredili vi-| har, ki bi bil ubil Ribnikarja, ker ^ ni hotel dejati k vsakemu Štein-u piliarjevemu dejanju: amen. | K Ribnikarju so se zatekli Ka-* dunjčevi iskat sveta iu tolažbe. Toda kaj je hotel? Premogel ni j nič. Sočutje je bilo vse, kar je ii imel za Kadunjčeve. S i-! Teden ravno mine. Ako se ne >- všteješ. našteješ od ponedeljka do a ponedeljka ravno sedein dni, a | Kaduenjčevi se niso še prav nič odpravljali. | IHu! Kako je to jezilo Šteiupi-harja! Ali jim ni bil ukazal umak-a niti se v enem tednu? in ti še ne h gredo izpod strehe 1 Hal Njemu ee v draejo kljubovati! Njena? Pa ti tacati, ki nnajo ai& sngsf*! . • t Mogočni Štempihar ni hotel več I sam na Kadunjčevino — v takof umazano podrtijo; menda se je bal zvedeti kakšne grenke. Pedenj lnožek doma ni imel dela. Najrajši je op rez ova l na Štem-piharjevini. da je ujel kozarce vina. Zato je pasel kokoši, katera je kje znesla jajce, gonil race na vodo iu suažil Štempiharjeve škornje. Tega je zaganjal Stem pili ar na Kadunjčevino. O, kako je možek kokodakal okoli koče. kako ošteval predrz-neže, ki ne slušajo ate! Ves penast je bil od samega zmerjanja. Marijanka pa je zagrabili škaf in treščila vodo vanj. "Na. da se bttš ohladil, grdoba grda! Mi ne gremo!" Ves moker je pritekel na Stempiharjevino. "1^'jte me. lejte me, kakšen sem!" štempihariea se je smejala mokremu možku in se tolkla po kolenih. "Ali so te. Audrejček?" Štempiharju je rojila po glavi predrznost Kadunjčevih otrok. Res ni vedel, kako bi se jih iz-liebil. "Hu! Kar z vilami bi jih zmetal na cesto, ako bi ne bilo drugih ljudi!" Trda je že predla Šteunpiharju. V tej sili mu pride na pomoč J prijatelj, tesar Podrepnikov Ja-I nez, z jezikom brušenim kakor bo-I dalo. "Kaj premišljaš. Štempihar, iu \ se jeziš? Žoharja ne odpraviš drugače od hiše. kakor da hišo razdereš. Razdori to gnezdo in j svojeglave! se razkrope!" i "Uganil si, Janez!" zavpije ona srečna. "Menda bo res najboljše! Pa pridi jutri, da podereš", veli i Štempihar. I Drugi dan zjutraj pride Pod-j repnikov Janez s pomagačem na j Kadunjčevino. Spravila sta se k delu. Splezala sta na sireho. pulila stresnico iu jo vsipala pod kap. Vpitje Ka-jdunjčevih otrok ju ni motilo, j Smejala sta se in še bolj hitela . delat L ' Mimogredoči so postajali, po-milovali tarnajoče Kadunjčeve otroke iti se čudili trdosrčnosti onih na strehi in neusmiljenosti onih na Štempiharjevini. Otroci, videč, da ni drugače, kakor pobrati se odtod, zbirali so svoje reči in jih nosili na eesto ter k sosedom. Le Marijanka se ni hotela pritakniti ničesar, ampak je vpila kakor besna: ".Faz se ne umaknem, če me ubijejo!" Jurij je prosil sestro. na.j se u-makne. prosili stu jo sestri, toda nič. "Jaz ostanem tukaj!" Padla je streha in strop se jc 1 ruši!, Marijanka j'1 pa čepela \ oblakih prahu, jokala in se rotila: "Satanski človek! Pogoltnil | nam je premoženje m užival jt j žulje naŠiJi rok!.. . Ti naš varuh! I Prilastil si si našo •zemljo, našo kočo! Vse!... l^e poderi! Ne u-maknem se! Tramovi naj ine ubi jejo hi razvaline zakrijejo! Tu naj umrjain, kjer sem se rodila' O, ljubi naš oče! Blagor vam. ki ne veste, kaj se godi z vašimi o-troki! O, Bog, tvoje maščevanje ! naj doseže tistega, ki zatira sirote!" Stavba se je rušila iu rušila. Ljudje so vpili na tesarja, naj neha, da ne ubije nesrečnice. "Pa se naj varuje! Umakne se i naj!" j Jurij piane po sestro, i "Ne grem! Pusti me!" j "Nori, nori, nori!" razlegal« se je iz Stempiharjevine. Tako »sta vpila on in ona. | "Primož, Groga! Pojditji iu 'vlecita jo ven!" zapoveduje hlap-' cema. *" Nori, nori!'' | "Vrag! Mora noreti! Ti bi tudi norel, če bi te kdo oropal domačije!" menil je KrajČek. Ljudje so se stekali z vseh strani. Mrmrali so in godrnjali, pogiuna pa ni imel nihče, da bi rekel Štempiharju: "Stoj! To ni (prav! To ni lepo!" i t Dalje prihodnjič). "li j: Velika zaloga vina in žganja. ; S Al^ MARIJA GRULL ! Prodajft^belo ▼ino po 70c. gallon # WflHIL črno rino po ................ 60e. J 2 [ Droinik 4 nllooe sa .................... $11.00 2E [ 1 Briajevec 12 steklenic za................$12.00 J S ; « gnlkjqn (sodttk) m..........916.00 i S Zrn obilno'naročbo m priporoCa ; . Marija GriU, i I, m«*^ifa^aVfTrnil^ii??!!!!^!^!!^ I * p _GLAS NARODA. 6. JUN. 191«. ... . Kratka zgodovina naše nova domovina. Pater Zgaga. DopiMi i k iiiseui. pa«- pa sem »samo z»-ajru. toda Oe bi prišlo kdaj, da bi moral pihati dopise, bi opisal vs'- kot je v resnici. Ničesar bi ne pridjal in nič ne bi zatajil. Ker me »i!ijo. dremajo in prigovarjajo, da naj sprejmem to mulo hvaležno slu/bo. vaui da tu na razpolago sledeči dopi>: X«*kje v W>\ Vorku s«; j«- vršila slovenska veselica. Navzoče je bilo vm*: ud ljudi > plavu krvjo do ubo«£»*«ra Petra Z«*a«?e. ki >i je bil otvoriJ svoj jrlavni stan v neposredni bližini bare in odra. — <_'e sem dobi! poželjenje po telesni hrani, ini je bilo treba samo roko izletniki, dušna lirana mi je bila pa vsaka izpre^ovorjeiia beseda iu vsakdo, ko^ar >em pogledal. Pravijo, da nižino Slovenci kul turni. Za božjo voljo, kaj bo kul tura! Kulturni >mo. pa tudi če bi ne bili. kaj zato? Saj smo vendar kozuiopoliti. (Kozmopoliti so taki ljudje, ki sočustvujejo s celim svetom. ki hočejo iti celemu svetu na roko ill so posebno, kar se vstopnic zad«-va zelo radodarni). Navdušeni s?uio za vse lepo. posebno za petje in nemško fjo>podo. 1 ti kaj so videle moje oči?! Pravijo, da je v Carigradu največja raznoličnost. — Tisti modrijan. ki je bil zapihal neresnico, je \ idel še uialo sveta. i?em naj bi prišel pogledat, pa In videl raziiolieiiost. mednarodno ljubezen, mednarodno sovraštvo. " nek a in leze n je" . enostransko odobravanje in vsestransko kritiziranje. Ne \ cm kaj so drugi opazili, vem pa. da >ein jaz videl tole: Pred dvorano je bilo štetje. Blagajnik je Štel \ stopnice, par družili odbornikov vroste. gostilničar i je gledal jezno izza bare in mrmral: ^ "K čertu. c o se ni kdo neukaže"'* Zbralo se je bilo petdeset ljudi. - zastopnikov petero dežela, petero ■ narodov. Dvorana je \»*lika in ne trdimo ) preveč, ako rečemo, da je sedel • skoraj na \saki 1 lopi kak človek. 1 Po nekaterih klopeh ?>o bili celo - trije ali štirje. ' Slovenci okupirali baro. naši jugoslovanski bratje so stali uia- • lo vstran, čimbolj se je pa človek -■bližal odru. tembolj nerazumljivi ■ urla.sovi uiu udarjali na ulio. ij O blažena nemščina, kje s>o ti I meje. kaj je tvoj cilj? Stoj. Zgaga., da ti ne pritisnejo na čelo sramotnega pečata veleiz- ■ dajstva! Ali boš govoril v našem barbarih skeni jeziku -s človekom, ki j^a diči • vzvišen naslov "kaka *, ali ne boš snel kape in se priklonil gospodu. i. ki je ves v bleščeči se uniformi, da- • siravuo je samo *" šifsjuuge po i svojem dostojanstvu? — Ali lie boŠ ploskal (Jermanu, ki te pride vleč za nos in te izziva s svojim tevtonstvom. Le poča.si. Zgaga! Pesem je internacionalna ! Po albansko lahko 1 zapojejo na slovenski veselici, frankfurterico lahko raz p ne jo od vrha do tal. postrani te lahko gledajo. s pravico se ti lahko posmehu je jo ---vse to v imenu iu- teriiaeiouale. Tri ure smo čakali začetka. — Nekaj jih je že prej odšlo, in škoda. ker j»o odšli. — Kaj takega kot je bilo oni večer, -skoraj gotovo ne bodo nikdar več doživeli. lzprememba je sledila izpremem-bi. — Malo prej si bil »e cenjeni rojak, par trenutkov kasneje si bil :, "janež" v najbolj plebejskem in ' zanieljivem pomenu. Toliko izprememb je bilo, da se moral štiri ure dolgi program skrajšati ravno za polovico, j Navzočih je bilo veliko tambu-' rašev. slovenskih iu hrVatskili. — Kot kavalirji so napravili prostor nekemu nemškemu pomagalnemu I društvu iu se velikodušno odstra-i nili ter priredili kar ua svojo roku v kegljišču veselico. Nehote in nevede je prišlo do tega, da se je glasila z odra nemška pesem, ua kegljišču se je pa pogrezala "črna zemlja1*, j Med petjem si lahko dobil kar i bi hotel: — avstrijski železni križ, ali te je pa kdo prijazno opozoril "mouč preklet osa"! . ' i Program ui bil dobro razprede-ljeu. Ko so peli pevci: "V hribih se dela dan", je kraljevala tiha noč nad našo metropolo, ko so pa zapeli *(jood night*, je nad Brook-lynoin že žarelo nebo v jutranji zori. Igra je bila izvrstna. Le škoda, da uiso bile v programu uavedene vse osebe, katere so nastopale v njej. — Peta nam je prišla popolnoma nepričakovano ua oder in je žela za to vsestransko odobrava "je. Pravijo, du je v New Vorku ma lo preveč društev in da se društva rujejo med seboj. — To, ui res. — Nikjernikoli ui takega prijateljstva kot pri nas. Društveniki se na odru povabi J jo drug drugega in sj zagotove . medsebojno iskreno ljubezen in ua kloujenost. Ko sem gledal ta dramatičen prizor. je rekel uekdo za moji tu hrbtom : — Ulej. saj bo kmalo konec. Ijjra se je že začela. Ko smo se poslavljali, smo imeli vsi rosne oči. Moje vsled pijače. o<"i naših jugoslovanskih bratov vsled jeze in sovraštva, naši nemški pobratim i so bili pa do sol/, gi-lijeni. ker je zavladalo med njimi in nami tako iskreno prijateljstvo. korake, da bi vlada preiskala razmere. ki vladajo med delavstvom in kapitalizmom. Divji lovec. Gozdar: "Tako. zdaj sem te enkrat zasačil! Kaj delaš v gozdu s puš*ko Divji lovec: "Kaj tu delam? Slabo se mi godi in ustreliti sem se hotel. V decembru. Upnik: "Če mi v osmih dneh^ ne plačaš dolga, te moram tožiti!" | Dolžnik: " Pomisli vendar, kako so sedaj dnevi kratki!'" Ko so se pregovarjali glede sprejema v Unijo dežele Missouri, sta bili obe stranki nad vse odločni iu sta vstrajaii ua svojih stali ščiti. Kavnotakrat je pa tudi pokrajina Maine dobila od države Massachusetts dovoljenje, da sme prositi za sprejem v Unijo; do tedaj je bila Maine odvisna od Mqssa chusaettsa. Maine je bila pa prosta dežela; toraj so prosile za vstop v Unije dve deželi, ena prosta, diuga suženjska. Za Missouri so nasprotovale za sprejem proste države, za Maine pa suženjske. Toda nazaduje so se po dolgem in hudem prepiranju domenili, da bodo sprejeli obe deželi, cuo kot prosto, drugo kot suženjsko. Dalje so pa tudi sklenili, da morajo biti vse druge dežele, čeprav še ni.so v Uniji, proste, razven Missouri. S tem. da -o sprejeti Missouri in Maine ji* naraslo število unijskib držav na štiriindvajset. Vsled teh medsebojnih uaspro tij v kongresu radi suženjskega vprašanja, bi v^ak pričakoval, da bodo nastale zopet dve stranki, zlasti pri predsedniških volitvah. Toda to se ni zgodilo. Ostali so republikanci in 1^20 so sklenili, izvoliti za predsednika zopet Monroe a. za podpredsednika pa Tornp-kiusa. Vsi izvoljeni volilci so voliti za Monroe-a. raz ve u enega, ki je vo lil Johna Q. Aduiusa. ki niti kandidiral ni. Ko so ga vprašali zakaj je to storil, je rekel, da je ho tel ohraniti Washmgtonu to čast, da je bil samo on eiioglasuo izvoljen predsednikom Združenih drža v. Ker je 4. marce lt>2l. padel ravno na nedeljo, se je Monroe za drugo predsedniško dobo zaprisegel naslednji dan. Dalje prihodnjič'. Kupčija s konji. Ko ie izbruhnila evropska vojna. namreč pričet kom avgusta 1914. je bilo v Združenih državah ne veliko manj kot 23.000.00U ton j iu mu!. ' >d U ga velikanskega števila, ki je presegalo množino konj vsake evropske države, ne izvzemŠi Rusije. je bil prodan zavezniškim dr-žavam. ne vštevši Rusije, od vsakih sedemintridesetih — en konj. Iz poročila urada za tnjezemj>ko Trgovino v Washiugtonu je razvidno, da so agenti Anglije in Francije ter njiju zaveznikov kupili v Združenih državah 600.00U konj iu 150.000 mul. Zadnje vladno poročilo javlja, da prodaj«, še vsak met>ec več kot ^tO.OOO glav ; ako bo šlo tako naprej, bodo Amerikanei do koncem tega leta prodali en uiiljon konj in mul. Prekupčevalci s konji so izjavili. da so plačali farmarjem za kouje uokako jfcll2.5UU.000; torej, ako so kupili ToO.OOO glav. so jim plačali za vsakega konja ali mulo povprečno $150. Ker so v tem času transportni stroški grozno ^ isoki. je gotovo, da je evropske države vsak konj stal še enkrat toliko, ali vsi skupaj en četrt biljoua dolarjev. Parade v Chicagu in drugod. Chicago, 111., 4. junija. — Tu se je v soboto vršila velikanska "preparedness " parada, katere se je vdeležilo okoli 200,000 ljudi. Pa rada se je vila po chicaških ulicah celih devetnajst ur. Providence, R. I., 4. junija. — Sobotne " prepareduess'' parade se je udeležilo več th^oč mož in žen. Des Moines, Iowa.. 4. junija. — Tukajšnje parade v soboto se je udeležilo okoli osem tisoč oseb. , Hartford, Conn.. 4. junija. — "Preparedness"' parade se je v soboto udeležilo 25.000 ož in žen: sprevod je bil dolg sedem milj. Ob cestah je stalo nad 200,000 oseb, ki so sprevodnike pozdravljale. Ameriški rojaki dobili ojačenja. Washington, D. C., 4. junija. — V kratkem bodo poslali v Santo Domingo še nekaj ameriških vojakov, ki bodo čuvali interese t&mo-šnjih tujcev. Odpeljali se bodo s transportnim parnikom "Han-eoe"\ Pravijo, da bo štela posadka kakih osemsto mož. Prepoved na »vos. London. Anglija, 5. junija. — Nizozemsko poljedelsko ministrstvo je izdalo prepoved ua izvoz za govedo In meso. — Tako se gla-m Beuterjevo poročilo. 1 r ' -1 , k " ZAPAD. Ko so se Združene države en-j krat sporazumele glede meje. so se pričeti ljudje trumoma naseljevati preko gorovja na Zapad. Preseljev anje ua Zahod se je pa j se posebno pomnožilo, ko je bila let* tftl2 in potem zopet lbl5 vsa trgovina zaustavljena. — Takrat namreč ui bilo več toliko dela. vsled cesar so šli Ijduje na Zapad iu tam kupih od vlade zemljo ter jo plačevali ua obroke. To velikansko priseljevanje je napravilo Zapadu popolnoma drugačno lice. Mesta in vasi »o se neprenehoma množila. Iz Zapadu so ua Vzhod vedno prihajala dobra poročila in to je naseljevanje na Zahod še povspe-šito. V nove kraje so hodili seveda peš, nekateri na vozoVih. le malo pa na coin iti. Najprej so >e u>tavili v Pitts-burghu. Pa., takrat je to mesto štelo s»'deiu tisoč prebivalcev. Nekateri so potem v Pittsburirhu vzeli cul ne iu se peljali naprej po Ohio reki; nekateri so šli pa proti Wheelingu. kjer so se prepeljali preko rek«- m nato šli v Ohio, tn-dtano ah Illinois, kjer so potem kupih državno zemljo, ki je bila po dva dolarja aker. Eno četrtino so morah precej plačati, druge tri pa v obrokih v štirih letih. Tista zemlja tudi 111 bila veliko vee vredna, ker je bila čisto poraščena z drevjem iu grmovjem, ka-ten-jra korenine so bile prepletene na vse strani. Pivo. kar st je moral tak naseljene. omisliti, je kit dom. Zgradil si je majhno kočo iz hlodov. Za vrata ji* imel nekak zapah; ua vsaki -ir.ni! :■ Into par lukenj, pre-k * i katerih -o bile v nekaterih »lučajih šipe, največkrat pa še papir, pomočen v olju. Imeli so vrejeiio v >e najbolj primitivno. Okoli hiše so pričeli zemljo najprej čistiti in potem ua Da si mogli iztrebiti toliko zemlji da so mogli potem ua nji niiiiio živeti, je stalo mnogo tru- Nasadno so se naseljevali v bh/iui dru^ drugega, kajti bali so >•* Indijancev. ki so se takrat nahajali posamič v tamošnjih krajih Tako so nastale polagoma maj h ne iu večje naselbine, katere so •meiiovah po prvem naseljencu, kot u. pr. Piketovvu. Leesburg. Cieorgeville itd. Nastale mi polagoma nove države Leta 1Mb so sprejeli v Unijo litdiano. I*»17 Mississippi. tblS Illinois. Alubamo. 1&20 Maine. 182) pa Missouri. Izseljevanje na Zahod je bila ze lo važna točka v zgodoviui nase nove domovine. Druge je bila pa boj zoper suženj t»tvo. •^poiiiiiijah se boste, da. ko so kolonije pripadale še k Angliji, je bilo v vseh kolonijah suženjstvo. Pozneje, ko so postale neodvisne države, so nekatere suženjski sistem odpravile: tako. da jih je bilo nazaduje le še šest. ki so ^a ob držale. Leta 1»20 je bilo dvaindvajset držav, i/uied katerih je bilo ravno polovico, ki so uuele še suženjstvo. Zdaj moramo pa uvazevati sle-deče: 1. Da je biia meja med suženjskimi in nesuženjskimi državami zahodna meja Petinavlvanije od Delaware do Ohio iu potem do reke Ohio. 2. Da so v»e te države v Uniji, razven Loui.siane. ležale vzhot^uo od MitJiihsippi reke. 3. Ničesar se pa še ui bilo odio-eilo glede suženjskega sistema za one dežele, ki so ležale zahodno od MisMa&ippi reke. Leta 181S no ljudje v Missouri ju kongres prosili, da bi se jih spre-; jelo v Unijo. Prosilci pa niso omenili, ali nameravajo napraviti prosto ali su-žeiibko državo: toda. ker je bil takrat v Mo. upetjau suženjski siy stem, so bili vsi prepričani, da bo < dežela, tudi kot ud Unije hotela obdržati sužnje, čemur so pa zastopniki prostih držav uasproto-, vali. Rekli so. da se v Unijo ue sme sprejemati še več drugih suženj-' ftkih držav. Ljudje na Jugu so pa ravnota-krat zahtevali, da se u pelje suženjski sistem tudi v Mississippi. Ke-kti »o. da je suženjstvo neobhodno potrebno, kajti drugače bi ne bilo' dovolj delavcev. Ker so pa hlueaj-! 00 takrat imele južne države pre-' velike zaloge sužnjev, so jih ho-i tele nekoliko prodati deželam on- i Svarilo delavstvo, Nek ugleden nepristranski list je prinesel članek, iz katerega posnemamo glavne točke: Pravi prijatelji delavstva so zad nji čas svarili delavske organizacije. zlasti one. ki erozijo s stavko ua železnicah, kajti posledice take stavke, bi ne bile samo. da bi bila vsled teka zaustavljena vsa industrija v tej deželi, temveč bi taka stavka tudi spremeuila stališče vlade, katerega zdaj zavzema z o-zirom na plače železničarjev. Delavski department je v Wash-iugtonu nedavno izdal delavske statistike, iz katerih je razvidno, da so dobili delavci v vseh različnih industrijah povišanje plač. Iz teh statistik je razvidno, da je železnih in jeklarskih podjetij izdalo za plače delavcem v mesecu marcu 191U $5.1t>7,y2U. med tem ko so ista podjetja plačala v mescu marcu 1915 le •f3.22o.yyG. Z drugimi besedami povedano, te družbe so plačale v letošnjem marcu za $2.000.000 več plače svojim delavcem kot v lanskem marcu. Iz statistik tudi razvidimo. da so tudi druga industrijska podjetja za velike s vote priboljšale plače od lauskega do letošnjega marca. Tako n. pr. avtomobilske družbe v letošnjem marcu plačate delavcem za $700.000 več kot lansko leto v istem mescu; čevljarske družbe za -^230.000 več; družbe, ki izdelujejo nogavice iu spodnjo o bleko za $*bU.000 več; družbe, ki izdelujejo svilo, za $76.000: itd. S prvim majem je dobilo 700.500 delavcev v različnih industrijah priboljšauje, v.sled česar bodo dobili delavci zdaj $5.368,872 več plače vsak mesec kot so jo dozdaj. Skoro popolnoma gotovo je tudi. da bodo tudi železuiška podjetja priboljšala plače, ako bo pro-speriteta še kaj časa trajala. Ako se bodo hotele delavske organizacije spuščati v pogaji^nja z družbami. se jim bo gotovo deloma u-godilo. 1 Nek uradnik, ki je vedno v zvezi in je bil svoječasno voditelj domače vladne politike, je rekel, da ako bodo železničarji zdaj pričeli s to stavko, se bodo razmere med kapitalizmom in delavcem popolnoma spremenile. *'§e nikdar poprej", je nadaljeval. "bi splošna železniška stavka ue mogla napraviti toliko zlih posledic kot bi jih zdaj. Zastala bi malone vsa industrija, kajti železnice so takorekoč uekake roke pri industriji. "Naša trgovina s tujimi deželami je na višku. Vse to bi se ustavilo, ako bi železničarji zastavkali. To je največja nevarnost, kateri smo kdaj gledali v obraz. "Organizirano delavstvo danes še ne upošteva, da bi kaka stavka spravila celo deželo v velikansko krizo, katero bi občutili vsi krogi, najbolj pa še dalavski. Najbolj nevarna točka v sedanji delavski situaciji pa je. da delavstvo samo med seboj ni složno, temveč razdvojeno in raztrojeno. Včasih, pri navadnih okoliščinah so si stavkarji vsi sinipatizira-li. organizirani in celo neorganizirani delavci. Zdaj tega ni vee. In ako nastane železniška stavka, bo še manj. To je dobro, da so se pričeli voditelji delavskih organizacij teira dejstva zavedati in se spuatili v pogajanja. Gotovi bktoiy so ie ukrenili MISLI, M 0 C NARAVE JE ČUDEŽ. "Čudežev ui nikdar bilo in jih ue bo. toda resnica pa je. da je zemlja nekaterim krajem oddeli-la tako zdravilno moč. da se uspehi. ki se dosežejo. imenujejo čudeži", pravi H. II. von Sehliek tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja. katero zdravilo je sestavljeno iz 14 snovi, ki vsaka zase že poseduje veliko zdravilno moc. Izvanrediio zdravilno moč Bolgarskega Krvnega Čaja je preizkusilo sto in sto tisoč bolnikov.1 Naš rojak Adam Budau. Box R.. Berne. Pa. taKole piše H. H." v on Seli ličku : | "Lepo se vaiu zahvaljujem za vaš Bolgarski Krvni Čaj. Ni še teden, odkar ga jemljem in že se j eutiiii popolnoma zdravim in lahkim. Jaz bom vsakemu povedal o čudoviti zdravilni moči Bolgarskega Krvnega Čaju. s katerim se v«,uka bolezen zauiore ozdra'viti." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja za 5 mesecev za 1 dolar v gotovini, Money ali ekspres order ali pa s povzetjem kamorkoli pošljemo: Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. Pripomba : Ako hočete pošiljate v osigurati. pošljite 10c. več. NA*I ZASTOPNIKI. materi «o pooblaščeni pobirat) nsroft ulno u "Glas Naroda" In knjige, H kur t odi za vse druge t na£o stroko «padajoče posle. ifennj Llud. Ark. le okolica: Mihael Cflrar. San Franciteo. CaL: Jakob Lovita. Denver. Celo.: Frsnk Skrabec. Lead vin e. Gol«.: Jerry Jamnlk. Pueblo. Colo.: Peter Cully. Frank JaiiesU In Joliu 17. Forest City. r«L II. iKxlpredseduik: LOUIS TAL'CHAB. Box SUo. Bock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN. Box TU7. Forest City, l'a. II. tajuik: JOHN OSOL1N. Box 492. Forest City. Pa. j Blagajnik: MABTIN MUHlC, Box KIT. Forest City. Ps. 1 roublašcenee: JOSIP ZALAB, 1004 North Chicago St.. Juliet, 111. 9 VRHOVNI ZDRAVNIK: | f l>r. MABTIN IVEC, 'J00 Chicago St., Joliet, 111. | NADZORNI ODBOR: ' Predsednik: IONAC POD V ASM K, 47^4 Hatfield St.. Pittst»urgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNlC, Bos OJ-J, Forest City. Pa. II uadzoiuik: FRANK PAVLOYt'lO. Box 7u."». Concmaugh. P« III. nadzornik: ANDREJ SLAK, TTio l.-jsier Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MABTIN OBREŽAN. Box 7_'. Last Mineral. Ka»s. I porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC. Box 78. Frankllu. Kan?. II porotnik: MIHAEL KLOPČlC, o'JS Davsuu Ave., R. F. D. tl. Gr^en field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: ' Predsednik: ANTON HOČEVAR, K. F. D. No. 2 Box 11%, Brktgeporl. o. I. upravnik: ANTON DEM ŠAH. Box l^u. Broughton. Pa. II. Broiightou. ilpravnik: PAVEL OBBEOAK, Box 402. Witt, 1U. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City. Pelina. » Društveno glasilo : "C L A S N A It O D A". 1 POROČILO O DOHODKIH IN STROŠKIH ZA BOLNIŠKI SKLAD ZA MESEC MAJ 1916. . ^ ^ Stev. Dohodki Izdatki Štev. Dohodki Izdatki i 1. $ 153.10 $ 95.00 50. 37.40 1 19.00 44.05 34.00 51. 10.45 ' \ _ 3. 135.45 75.00 52. 5.95 V _ 40.80 48.00 53. 68.85 r 71.00 ! 5. 14.45 — 54. 27.20 1 30.00 (>. 55.25 94.00 55. 66.30 * 85.00 7" " 49.30 97.00 56. 13.60 1 28.00 1 8. 77.35 85.00 57. 27.80 149.00 30.60 15.00 58. 58.55 21.00 10. 39.10 20.00 59. 17.85 55.00 11. 51.35 82.00 60. 24.65 _ 13. 60.35 56.50 63. 15.30 i 14. 35.70 28.00 64. 17.85 __ 15. 22.95 32.00 65. 74.80 10.00 16. 87.55 40.00 66. 17.85 _ j 17. 175.15 243.00 67. 34.00 11.00 18. 26.35 — 6«. 91.80 __ 55.25 119.00 69. 18.30 20.00 120- 43.35 92.00 70 38.25 66.00 .21. 69.70 82.00 71. 57.80 134.00 22. 31.45 35.00 72. 26.35 37.00 23. 41.30 43.00 74. 4.25 _ ,24. 12.65 10.00 75. 8.50 _ 25. 31.45 29.00 76. 30.60 _ 26. 142.80 43.00 77. 32.30 15.00 27. 49.55 63.50 78. 32.30 26.00 28. 39.95 90.00 79. 28.90 13.00 29. 82.45 38.00 81. 29.75 76.00 3U. 96.05 94.00 82. 18.45 5.00 31. 7G.90 157.00 83. 16.15 30.00 32. 58.65 165.00 84. 13.60 46.00 ;33. 109.65 113.00 85. 19.55 — 34. 24.05 33.00 86. 51.85 78.50 j 35. 51.00 71.00 87. 22.10 5.00 j 36. 11.05 — 88. 10.20 _ ,37. 58.65 55.00 89. 11.05 37.00 39. 29.75 36.00 90. 26.35 84.00 40. 9.85 — 91. 21.00 45.00 '41. 83.30 116.50 92. 34.85 52.00 '42. 27.20 51.00 93. 28.05 _ t43. 40.80 25.00 94. 15.30 — j 44. 107.95 193.00 95. 12.75 9.00 4U. 33.15 29.00 96. 7.20 — 47. 39.95 35.00 48. 16.15 10.00 Skupaj 3,851.30 4.145.00 4». Tora St D lumuio p Kiju manj kija Z sol 25.50 j ako primer roški: [>liodki riinaiijkljaja b asesmentoa j >ratskim poze 15.00 jamo: $4.145.00 3.854.30 290.70 i iu kljub u ravom vsem >uuio za &>aino za iikladi 25 članom il Jnhr bolniško po< bolniško pot eeutov je i članicam u T«*lV»an rrl Iporo: Iporo: ►e vedno pridani tainilr iiSa^eS: V I Lonia. O. to okolica: J. Komfte t» . Loots BalanL Niles. Oblo: Frauk Kogovjgek. I Ifwptowo, O.: An t. KJkelj. Orecoa City. Orep.: M. Jnstla. Allefkenj, Pa.: M. Klartcb. .«ji ali izvanredni seji društva. V to Mvrlio se t o ra j poživljajo vsa društva, du >i izvolijo svoje delegate po številu kar sledi; Od 50 do 100 članov, — enega delegata. Od 100 do 200 članov, — dva delegata. Do vir kakor dveh deleiratov uj opravičeno nobeno društvo. — Pri številu s** v i »oštevajo \si enakopravni člani in članice. — Društva imajo naznaniti vsem člaiumi. da -»e bode vršila volitev delegatov, tla se tako lahko v^ak član udeleži s»eje. Kakm-hitra se zaklju.'i voliti v. ima izdelati poverilni list za t*ak«-g<< deb gata \ duplikatu na listinah, katere sem razposlal vsem društvom v to svrlio. En poverilni list se ima oddati delegatu, katere ga mora predložiti na zborovanju .Jednote. drugi list se pa mora poslati takoj po volitvi glavnemu tajniku Jednote. Pri volitvi imajo v>i »"-lani enako pravico biti izvoljenim, ue glede na urad katerega imajo. Priporočljivo je. da se izvolijo taki. ki že maj«. nekaj >kušnje v društv.in m poslovanju, ker na Zborovanju iiuanm /a reševati veliko važnih zadev. Društva, ki iie štejejo do "HJ članov, »c lahko združijo s katerim drugim takim društvom tu skupno pošljejo enega delegata, šteti pa morajo ali v«--'- «~-lauo\ skozi tri mesce pred volitvijo delegatov. \'se (MHlrobiiosti glede zborovanja in potovanja bodo priob-čene v tilasilu .l«-dnote iu po-*Iau< delegatom, ki bodo izvoljeni. Z bratskim iR>zdravom __GEO L. BROZICH, glavni tajnik. Prvi oblak, Spiral Ivo Trost.. Draga Vika! Tretji nie-sec /. ttagibljc ii koueu. kar ti »poročam teden za U-ditouti le \sakdaujost i. pogrevam sanne t neslanosti, ki s^-zde seveda imenitne mladim za ljubijeuceiu. S tem Itstoin se zaiču'-drugače; v njem je rešitev moj -obljub«': kako seui bila navskriž s svojim soprugotn. — Kaj" Da nes pravim: s suprogi/ln — nu VHkriž — prvič! Kako naj *>e iz razim! — Ne s j»oprogo«n! On m je »edsj nekaj drugega : ne na vskriz — ne prvič, marveč zad ujič. Tu imaš im»j dnevnik; vse je v njem tako napisano, kakor uj' jo na rek a lo užaljeno. razburjeno srce; pUano seveda zame. A — da izpolnim prostovoljno obljubo — pisano je tudi zate. Ničesar no čem utrgati, ničesar ne zamazai i s črnilom, ničesar ne razodeti v tem listu. Ljuba moja Vika! Vze mi in beri ter sodi. za kako brid ko in dragoceno izkušnjo je bo gatej »a tvoja Netks. 1. V prvnn »ad&trupju gostilne "pri BeteliuU". 22. mal. krpana. Cničesio vse! V tej grozni sopa-rici m tako naglo! Vsa se tresetn. Saj ne morem več pisati. — »Strani od njega, strani s tega netm*-u«»ga kraja! Toliko sramote! Raj<-smrt. kakoršuokoli smrt! Sedaj šele vidrin: slepa sem bila. stokrat slepa, da me je ujel ta kmetiaki doktor. Kaj pomaga njegova pro fesorska učenost, njegova dotetor-tfka č*st. ki še z vso novodobno etbteko vred ne more aakriti — teoeta. Kaj raxume mrfesor in * am iffrt t ■ • « doktor iu kmet, kako se pripravlja iu kako lahko se skvari čebulna polivka! Škoda, da mu nisom z njo pobila butkre. ko one je začel dražiti, da sem ga hotela izne-nadili — s pečeno polivko! Pa samo malce, malee — skoro nič ni bila zažgana. Še vse premalo krožnikov, skled in kožic sem pobila; nakupi druge, naj si poišče drugo kuharico; gospodinje druge ne dobi tako brž. Zakaj me je ujezil, zakaj se mi je še smejal v moji sveti. res. sveti jezi. da ne rečem seveda samo: razdražen ost i? Vse steklenice z mize sein anu zmetala pod noge, kupice ob zid. vino ob via. To je gledala naša Tončka in se čudila, češ: nikdar nisem mislila. da zna naša go^pa tako gospodinjiti iu svojega moža tako spraviti pod noge. Ha, ha! Vina se mu je škoda zdelo, seveda; kako se je cedila po tletk sladka kapljica! Viuo ima rad, seveda, žene ne bo več rad imel, ker je ne bo. Seveda! In to je najlepše! — Ti duša ti, neumna, surova, krneti ška! Kako ročno me je objel čez pas. peljal h kuhinjskim vratom in postavil čez prag. pa zaklenil za menoj! Še govoril ni mnogo. Na I Za nekaj časa bo drugače! je rekel, nič več. — Vein. vem. da bo drugače. O. ta sramota! — Ča kaj. Slavko! Poslej bo res drugače. Nasitil si se s kosilom, ne d.vo mini, saj jaz ga nisem pokusila. Dober tek! Ali te ne zabiŠ. dokler boš doktor in profesor! — Meni ni več inari kosila, nista uii več inari ne ti, ne tvoja kudiinja. — Sedaj vem, da je že od izpitov med pri-je/telji. Treba pogledati na stanovanje. pospraviti svoje reci, pa naravnost k mami domov od tega su-roveža. Rajša doma lačna ki zaničevana, nego da bi me ta kmetiSki doktor sramotil in suval skozi duri. Najprej brzojavim, potem če pismeno tiaynanjio grozno nesrečo. J Jutri že vzamem od tukaj svoj stvari in z njimi pojdem seved tudi jaz: njemu ne pustim niti čl ke. Sirani, le strani odtod! 2. Zjutraj. 25. mal. srj: Jaz revica se nisem zavedla dc slej. kakemu čudaku sem se udalii I Ze o. kako mi je razkril svojo ua j klonjenost. moralo bi mi oluščit mreno z oči. Mrzlo je prihajal 1 'našo hišo. hladno, kakor da je ž 'naprej preračunal dan iu uro. ki me popelje pred oltar, je občeva •z menoj, hladno se je vedel d< vsakogar in kazal najrajši svoj t črno brado, kamor sem se i ja; ujela, o — da bi se ne bila nikdar Seveda, moja mama s tisto mak penzijo in z nami tremi hčerkami po sodnem svetniku je bila vesela do skrajnosti rednih pohddov. ve sela. seveda, tudi jaz. — Nisem sc dolgočasila, dasi mi je bil ljubši — jo j. pa kodiko! — sosed trgovec. živahen in mlad. zal in vesel — moj skrivni zaročenec. Toda kakšaia primera! Ta profesor, doktor, učen iu hladan, a oni zadolžen. ljubezniv iu boječ! — Pa kdo bi si grenil te trenutke! — Kiuet. on je kmet, to trdim in bo-dem trdila. Njegovim očem so se umaknile moje oči v — njegovo brado. To je bilo! Seveda sem se ga branila. Tisti večer, ko sem mu posvetila na ulico (sestra je pa menda ostala nalašč zadaj, ali so ji naročili mali)* sein vedela, da bo tako. On je rekel, kakor da je že vsi- zmenjeno; "Sem nakupil, gospiea. kykor ste se izvolili izrazili. vse. kar vam ugaja za opravo stanovanja; kdaj, prosim, želite, da napravimo poroko?*' O. zakaj nisem odgovorila: Nikoli! — Pa sem vedela, da me bo vprašal, in sirota, vesela lastne nesreče, sem mu pritrdila vse. vse. Toda tudi najmodrejši človek ima vedno eno izkušnjo premalo. Ali se tako snubi izobražena hčerko spoštovanega sodnega svetnika, deklica, do-vršivša z vso odliko višjo dekliško solo, deklica, ki se je vadila kuhe z nado. da bo z njo lajšala telesne težave inladoonu trgovcu — celega po! leta — med dragim se vadila tudi v pripravljanju polivk, kakor citronove. čebulne, hrenove, česnove. kafrne. sarueLue, drob-njakove in drugačnih — legijon! Iu vse to v slo več c in hotelu "Evropa". kamor je redno zahajal moj mladi trgovec, pa tudi go-podje z bridko sabljo iu svetlimi uniformami; sa.j Netka Medičeva ni bila grda, to lahko rečem. Zato pa sem se spozabila, iu moja mati so se spozabili. obljub i vsi me takemu — ueizobražencu, ko se je nezvestemu mojemu prejšnjemu zaročencu za '-delo, da bi bilo zanj ugodneje, seveda, ko bi mu prihodnja ženka prinesla v hišo namesto lepega obrazka in zvestega srca — pol ducata tisočakov več. Tako se menda po trgovski, proza j iški praksi zravna lepota, bogastvo in zvestoba, seveda. S takimi nazori se nisem ki se ne bom strinjala nikoli. Življenje brez poezije — br! — to ni življenje! Li v desetih dneh potem, ko je moj kramarski, skrivni zaročenec založil svoje srce s tisočaki, sem bila v vsi javnosti nevesta profesorja dr. Slavka Ržena. — Tudi sem mislila, da ga celo ljubim, da bom imela z njim nebesa; prav zato so mi ga zavidale tovarišioe z mnogimi tisočaki, med njimi Vika, trdeča, da ho najin zakon pravcat golob j i roman, t istini pa je — hudičev roman, ki je sedaj — le končan s silo, seveda. Čudim se. da ni od doma ne pismenega, ne brzojavnega odgovora. Vse je že pripravljeno! Delala sem ne u t m doma malone vso noč: obleko sem stlačila v oba popotna kovčega, perilo v veliko torbo, klobuke po škatljali; pisma njegova sem sežgala na luči in zlatnino — njegove darove — pa še ne j vem. bi-li pustila ali vzela e seboj. Nekaj sem pač »zaslužila poleg tega p us teža seveda, no, pa se že premislim. — Šele proti jutru sem se naslonila na okno in nekoliko zamižala. — On je večerjal "pri Petelinu**; škoda, -da, nisem tudi jaz tam tharočila, vsaj bi mu bila pokazala, da so ga ne bojim, da ga preziram, zaničujem, sovražim. Sinoči je — gotovo dobršno vinski — pozno pripilial domov, veselo drobeč: Ura hi je dve pa tri... Pozneje tudi ni spal; slišala sem ga skoro vso noč v sobi, odkoder se je širil celo do meaie dim ciga-retik. Davi si je zgodaj AmJiafl kavo v saanovaru, pozval Tončko, da nm je pripravila sladkor, pa je odšel prav tiho. 0, gotovo se že kesa! Kaj šele -bof — Popoldne: Slavko! Ne porečem ti niti z Bogom. Ne boj ee! Toda kaj t Nekaj mi pravi, da sem tudi jsz malo krrva, da sen ■nagla in trmoglava. Ej — če tudi pa sem žena. sem gospa, in oj mora slušatL on udati se. Ali mi ' sli. da mu bom samo za deklo, z; kuharico? Motf se... Moti se.. 3. I j Zvečer 1st i dan | Prav nestrpno že čakam glasi od doma. Kaj se je moralo zgo diti? — Da bi že ne bila z mese eem tako na koncu, bi se »nlpelja la z ostalimi novci, a nimam toli ko. In j »a z njegovim denarjem — ne. ne! Za moje zavarovalne knji žice ga bom tožila, samo da bou zojK-t pri mami. Bo že videl, kdt je Netka Medičeva! Danes ga n bilo niti kosit-; pa kako dobro ko •silo sem naročila Tončki, sevedi 1 le zanj; jaz,ne užijem ničesar več 1 pri tem neotesancu. — Kako praz no. pusto je tukaj Zakaj ni niko gar pome— Če ne bo nič do ju tri. se moram kam obrniti po novce, a kam.' Bomo videli. Čemu se neki Tončka drži tako veselo ? Kadar se obrne v stran, se smeje. Čakaj, razposajeuka! Še nocoj ti povem, kaj te čaka — bre mene. da, brez mene! 4. Popoldne 2(i. rnal. srp. Križ vrh križa! Pismo, da. pismo od mame je prinesla Tončka in se zopet smehljaje vrnila v kuhinjo. O, ee bi vedela, kaj je prinesla zame in zase: ona pojde iskat druge službe, jaz pa gotove nagle smrti. Mama pišejo: "Le potrpi, potrpi! Sestri se ti smeje-ta tu pravita; saj je hotela že v visoki šoli povsod premagati s svojo trmo. In ko je namerjala svoje odličnosti razkazovati celo kpt novovstopivša redovnica medi redovnicami, so ji prošnjo zavrnile. spoznavši njeno trmo. Kaj hočeš doma? Za Elitni bom komaj še zmogla ženimo opravo, ako mi vsiij nekoliko pomore tvoj Slavko, potem bodeva pa s Fani stradali — ne vem doklej. Potrpi, pravim, potrpljenje prebije..."' Brrr! tega ne maram prepisovati seveda, ker ni vredno. O, smrt, pridi, pridi! Sladka smrt. objemi me z mrzlimi rokami, vzemi me, steri! Kako težko te čakam! (Konee prihodnji«.) Poljaki v Združenih državah. Iz nekega glasila poljskih katoliških organizacij posnemamo sledeče statistike, ki se tičejo poljskega naroda v Združenih državah. Imajo 928 župnij iu 1240 cerkva, ki so popoluoma poljske. V Združenih državah je 349 mest in vasi, ki so z malimi izjemami naseljene le s Poljaki. Tu je 3.373.109 rojenih Poljakov. oziroma otrok poljskih stari-šev: pri tem Številu niso všteti o-ni. ki niso katoliške vere. V tej deželi imajo Poljaki 6G1 katoliških in kakih dvesto narodnih šol. ki jih vzdržujejo različne poljske organizacije. V teh šolah se otroke poučuje v angleščini in poljščini. V katoli ških šolah poučujejo sestre poljskega reda, katerih je okoli 3100. Učencev v poljskih katoliških šolah je 187.109; v vseli poljskih ameriških šolah jih pa je 250,718. Posestva, ki pripadajo poljskim cerkvam, se cenijo na $'38.858.189. V Združenih državah je 3599 katoliških društev in večjih organizacij. ki^ štejejo nad dva milijona članov. Število narodnih organizacij je pa tudi tolikšno, najbrže še večje. Poljaki izdajajo v Združenih državah 13 dnevnikov. 56 tednikov in en dvotednik. Mehiške zadeve. Washington, D. C., 5. junija. — Brigadni general Periling, ki vodi ameriško ekspedieijo v Mehiki, je včeraj dospel v Columbus, N. M.. kjer s6 9. marca Villovi banditi u-morili šestnajst Amerikaneev. Pershing je sporočil vojnemu department. da je dospel tja, da bo videl, v kakih razmerah se nahajajo postojanke Amerikaneev in 'Mehikancev na meji oziroma v severni Chihuahui. Ta obisk Pershinga nima uikake zveze s kakim odpoklicanjem ameriških čet ali kaj sličnega. Danes bo predsednik "Wilson in njegov kabinet razpravljal o zadnji Carranzovi noti in odločil kak odgovor se mu bo dal. ■aJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLO. 1MB DNEVNIK V ZDS. D8ŽA-V« - Nihče neče $1000.00 nagrade Torej druga ponudba! VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, GE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ OGLAŠENO. 1. Vsakdo, ki Te za lepšo deželo, boljo zemljo in ▼ečje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj. ■ \ X Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $1.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi. v 3. Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini. 4. Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj. 6. Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo. ' NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA. . - > / - Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu. MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST." r ' NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA. " ' 1» /j Tu je na milijone akrov gozd$, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista. Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za pblovico do dvakrat toliko vreden. KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMUO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN. Ne hodi k mem, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se bol, kakšna je naša deže^u Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje Naloži ga in najbolje se bo obrestovaL FRANK i NOVICE IZ STARE DOMOVINE. 1. " . r / KRANJSKO. | Zopet italijanski zrakoplov. \z Ljubljano poroča jo: Ob izlivu Vipave pri Maj niči je dne 4. maja priletel velik italijanski zrako-i plov čez naše suške postojanke in krenil ob Idriji proti Ljubljani in Zalogu, ne da bi bil napravil z mc-| tcnjcui bouib kakiUio škodo. Ko je hotel na povratku zopet čez soške postojanke, mu je zaprl pot ogenj številnih baterij. Poleg tega se je spustilo več naših letal-i cev za njim. Zaman je poskušal srebmosivi kit, da bi se odtegnil malim brzini avstrijskim zračnim borilcem. Dvakrat tako brza hoj-' na letala so ga preletela pri Dornbergu in eno ga je napadlo s strojno puško ter ga zadelo z gorljivim izstrelkom. Goreč je pa-} del vodljivi zrakoplov ua goriško vežbališče. \/. pogorelih ostankov so potegnili trupla štirili letalcev.. To je tretja uničena italijanska1 zračna ladja. ftTAJZRSKO. Modra galica. Iz Maribora po-(' ročajo: Sliši se, da mnogo občin š«' ni razdelilo med vinogradnike luodre gal ice, ki so jo skupno na-, roeile po okrajnem za*>tupu. U-, krajui zastopi so že pred i»ar tedni dobili pr\o pošiljate v. Vinogradniki so dobili od naročene množine samo eno četrtino, tako da imajo za prvo škropljenje dovolj galice. Kakor se je izvedelo, dobi Štajerska zopet več vagonov s»\e/e galiee iz tovarne v 1'stju na Češkem. Vinogradnikom se torej ui treba bati. da ne bi dobili ga-' lice za silo. Poroča so tudi, da so ponekod opazili na trtah že prve znake perono-sporc. Sladkor. Štajersko nauiestni-štvo raziglaša: Ker se dogajajo slučaji, da trgovci nočejo proda-' jat i sladkorja v manjši množini I kakor 3 kilogramov. se naroča trgovcem, da morajo prodajati tudi inaujšo množino sladkorja v kockah, samoumevno proti oddaji sladkornih kart. Da pa pri pro-} daji sladkorja v kockah na drob-j no ne trpe škode, ker znaša namreč teža zavoja s papirjem vred o kg. je trgovcem dovoljeno, da smejo prodajali sladkor v kockah nekoliko dražj« Hmelj. Ker je bilo zadnje dni povpraševanj« po tuj«*ui. zlasti po štajeuskein hmelju \ Žalcu na t e-šk« m zelo živahno, so poskočil*' cene za tuj hmelj za b—i* kron za jO kg in iu M- gibale au-d —4."», kron. llmeljski špekulant je bO po-j kupili za sirilo eeuo skorodane! vse zaloge tujegu uiuclja v Žalcu iu bodo zdaj poletu narekovali e«-uo za hmelj. Kdor *e pa ni prenaglil s prodajo hmelja, jo je leto* zaenkrat pogodil najboljše. Živina se izplača. Nek živ ino-rejt-e iz cHjsJte okolice piše: Živinorejci dobimo letos dokaj Iep»-denarce za našo živino. M nogi j imajo več od v lenega denarja. V ruskem ujetništvu. Čez 11 mescev m; je uglasil iz ruskega j ujetništva I^*o|K>ld 1'arfant. doma, iz Polzele, Zaluže št. 04. pri Ce-j lju. F*Mr. da je zdrav. Posdrave pošiljajo: S soškega bojišča čruovojnika Andrej Blat-uik iu Kmilij Čeh u SloveujgTad-ea; Jožef Preiieek Sv. Štefana, pri Žutinu, ki služi kot četovodja, desetnik Ivau Čeme iz Trbovelj | in praporščak Alojzij Kramber-l ger; od topniškega odst-km iz tirolske v o j ne črte: desetnik Jernej Sitar u Andraža pri VeknjiK deaetnik Ivan Zuj«- u Št. Ilja pri Velenju. pmknoji»1«r Ivaxi l*usti-nek iz Sksl pri Velenju, topničar-ji Jakob Pretnar iz ti or i j pri Bledu. Martin Gorišek iz Priiuskove-ipa pri Litiji. Alojzij Colja. Jakob Corn, Leopold Čeme, Jakob Ko-' rošee. četovodja I.**>pold Bizjak in Martin Kaiba, doma iz Celja. Alpiuski smučarji: desetnik Ivau Mir iz Ro/.ičkega vrha. pešec Viktor Zamuda iz Drugo t m s k eg* vrha pri Sv. Juriju na SčavnicL Jožef Štiftar iz Radgone. Jožef Kupec iz Celja. — S koroške fronte: desetnik Alojzij I hL, doma iz Ja-, renine; poddesetnik Alojzij Pu-paher od Sv. Duha: pionir Feliks Neradi od Sv. Ruperta; poddesetnik Anton Mitri iz Postojne; pionir Ivan Doki od Sv. Antona v Slov. gor. ; pionir Frane Planinšič od Sv. Lovrenca; Ivan Sedevčič; Friderik Selinšek, doma. od Sv. Janža na Dravskem polju. Odlikovanj«. Desetnik Ivan Mir m Kožičkeffa vrha pri Juriju n« &cavnici p Me z itoaiijanskega bojiača: Kes smo uneli lansko lete kunU napade v Galiciji, ali takih i van z bronasto in srebrno lira- < hrostno svetinjo II. vrste. Čil sem j iu zdrav, četudi sem sedaj 1W0 metrov visoko doma.. Vojaka umrla. V Celju sta uinr- : la vojaka t>7. pešpolka Anton ] K ran je in Janez Slokun. < Smrtna kosa. Iz Stare ceste pri Ljutomeru. Neizprosna smrt je pretrgala nit življenja nadebudnega Fričeka Šrajuerja. starega C l let. V 14. dneh sta bila dva mrliča v hiši: dedek Jakob Šrajner iUjl □jih ljubeznivi vnuk. dočim sta sin Jožef, oziroma oče. vojak vj] bolnišnici v Tridentu in njegov ; brat Frane, bivši rudniški dela- < vec. oba nevarno boLua. V sredi j teh dveh tednov je tudi naglo u-(' mrl brat prvega. Marko Šrajner . Lz Lukavee. — Iz Zetal. Umrl jej v občini Nadole dne 30. aprila < [>o>4'Ntnik Frane Mohorko, ki je < Lil dolgo let daleč ua okoli znan < in spreten pomožui živinozdrav-nrk. Padla sta mu v sedanji svetovni vojni tudi dva sina: Martin j kot narednik na italijansk i i rout i, ] Jožef pa kot desetnik na srbskem ] bojišču. — Št. llj pri Velenju, j Dne 16. aprila je umrla žena Jo- ] žefa Podveršan, podomače Reza-rica. Zapustila je tri hčere in edi- 1 nega sina. kateri je bil v vojni Iru-Jo ranjen iif se ne ve, ali je živ j ali mrtev. — lz Šoštanja. Dne C. j maja je umrl tukajšnji lastnik h hotela "*Avstrija", Zdravko Vas- < le. Ivanko leto v začetku mesca tnaja se je preselil tušem iz Ko- , njic, že bolehen sicer, pa vendar ! i upanjem, da se mu povrne zdravje in da se mu posreči zopet dvigniti ugled odličue narodne srostilne. Nemila smrt mu je prekinila njegove na i-rte. Zapušča vdovo s otroci. Bil je ne samo podjeten, temveč tudi dober krščanski in naroden mož ter skrben oce svoji rodbinL — Iz Celja. U-mrl je dne 7. maja posestnik iu mestni občinski svetnik Janez K^j-rošee. — lz Rajhenburga. Velika nesreča je zadela Abramovo 1iwj v Klad ju. V teku enega tedna je nepremagljiva pljučnica oropala in iztrgala dobrim otrokom ljubljenega očeta, skrbni ženi pa edino oporo, zlasti, ker je najstarejši sin Janez najbrž padel v vojni. Um j ki j«- ločil oil svojih v svojih najboljših letih, ko še ui izvršil svojega d«-la. ko je še najbolj mislil, kako bi osrečil svojo rodbiuo. Kdo bo tolažil ubogo vdovo ter osmero deloma nedoraslih otrok? Bil je vedno skrben /a izobrazbo svoje rodbine. rad( poslušal zanimive knjige, ki so mu jih otroci čitali. iu tudi sam' * i prebiral v prostem čitsu slovenske liste, t"mrl je tudi Janez Krejan.J lM*»estnik na Čerencu. Doiga bole-, z«?u je tako dolgo izpodjedala njegovo življenje, da je nazadnje j uganilo. Krejanova nxlbina bo t» žko prenašala ta udarec, zlasti.I ker ostane sedaj na domu le mati; z eno hčerko. Sinove je vzela vojna iu ena hčerka je umrla pred m-kaj leti. Pa smrt je šla še dalje. 1'inrl je tesar Itemih iz Stranj. I>ani j*- se krepko pomagal pri te-, sarskih delili za cerkvene stavbe, zdaj ga ni več. — Breg pri Celjiu I tnrJ je Kgid Vihar, črkostavec, I M«** "S tnik in gostilničar. Pokopali I so ga dne 5. maja na okoliškem celjskem pokopališču. — St. Ilj v Slov. gor. Umrla je Ana Štel-eer. rojt-ua Lopič. Železniška nesreča. V Št. Jurju ob južni žel. se je zgodila dne 28. aprila ob uri ponoči velika ne->reča. Trčila sta namreč skupaj dva. vlaka. Zgodilo jbliajali poroko njegove hčere in . si gcsije s hišnim gospo<.larjem ^ .red so bili s pomočjo policije iz- v piani iz hiše na prosto. Kako je a jrišlo do tega? Čisto naravno. Ne- 11 m gospa, soproga huzarskega d ladporočnika, si je že lansko leto lajela stanovanje v omenjeni hiši. 1 Dne 1. februarja t. 1. pa je odpo- r ovala k svojim sorodnikom in je " dačala stanarino do 1. avgusta P laprej. Pohištvo je pustila zakle-ijeno v svojem stauovanju. Te P lui pa se je dotičiia gospa nena-lonra vrnila in kako se je začudi- 2 a. ko je našla goste v svojem sta- " iovanju, in sicer prav židane vo- ^ je. Hitro je šla k bližnjemu od- s ictniku. s katerim se je kmalu lJ vrnila. Z največjo odločnostjo je } protestirala, da se je vdrlo v nje- 1J no stanovanje, in je zahtevala, da sobe takoj izpraznijo. Strah se je * polotil ste v i Ln ili gostov, ki so se l / lepo opremljeni sobani prav s Imenitno zabavali. "No, kaj take- r pa še ne", je vzdilmil rabin, ^ liišni gospodar. Hotel se je poga- 15 jati s odvetnikom, a ta je na vse J prošnje odgovarjal z neusmilje- ^ uim: •"Ven!'? Ker se* je rabin le še 1 jbolavljal. je po-/.val odvetnik po- 1 licijo na pomoč. Radi ali neradi 1 »o s*- morali gostje ločiti od bo- \ Lralo obložene mize. Vsekakor p«i 1 še jim je zdelo škoda pustiti buteljke. torte in pečenke, zato je 1 vzel vsak izmed gostov z mize. ko-J1 likor je največ mogel. Eden izmedj1 gostov se ni mogel vzdržati in je^ /.aklical hišnemu -gospodarju: Top je ]»a bilo le prebridko, gospod I Siiss! — Cela zadeva se bo končno 1 odigrala pri*d sodiščem. Avtomobilska industrija v' Rusiji. I - < Spočetka vojne je v Rusiji zelo 1 primanjkovalo tovornih motornih vozov in avtomobilov, katere je vlada potrebovala za prevažanje \ čet, munieije in drugili potreb- -ščin. Vlada je kupila oziroma zaplenila vse privatne avtomobile in J motorne vozove, ki so so takrat * nahajali v Rusiji, vendar tudi vsi ti avtomobili niso odgovarjali ve-}1 likim potrebam. Takoj prve dni j' vojne je vlada poslala v razuej druge dežele agente, da so naku- • pili avtomobilov. Istočasno je pa ' poslala tudi inženirje in mehani-J-karje. da so šli proučevat avto-j1 mobilsko "industrijo v druge de-,' žele. zlasti v Amei"iko. 1 Vojna je v Rusiji veliko izbolj-. šala industrijski položaj in pospe-j šila njen razvoj v industrijskem oziru. Rusija se je pričela zave-j dati. koliko stvari ji doma pri-! manjkuje, koliko nepopolnosti je( v deželi iu koliko se mora izboljšati. da ne bo dežela vedno odvisna od drugih dežela. Avtomobilska industrija ji jej dala najboljši vzgled. Rusija se še gotovo ne bi bila pričela zavedati svojih nedostatkov. da ne bi bila prišla vojna. Vendar avtomobilska industrija ui bila ua tako nizki stopinji, vsled premajhne ruske podjetnosti. pač pa veliko več zato, ker je^ Rusija, kar se tiče dobrih potov na grozovito nizki stopinji. | Vprašanje glede cest in potov je zelo važno v vseh delih Rusije.] V mnogih ruskih mestih nimajo niti-cestnih železnic, ne električnih ne konjskih. V ruskem glavnem j I mestu. Petrogradu, so dobili prvo električno železnico šele pred osmimi leti. Druga večja in važna mesta so dobila to prepotrebnot prometno napravo šele pr*nl par leti. Zdaj se opaža že tudi v teui oziru napredek, kajti ljudje niso več zadovoljni z "iraieifci". nili ruskih mestih in ne v Petro- s gradu ali kakem drugem večjem č mtfstu. Ta majhna mesta so se S vsled tega zelo hitro in uspešno t razvijala in so sčasoma postala v nekaka trgovska središča. Večja mesta, kot n. pr. Odesa, h Varšava itd., so videla vprvič av- t tomobile šele pred par leti. Naj- lo zlasti med poljedelci, namreč veleposestniki, tako zanimanje za avtomobile, da so jih pričeli ved- i no bolj in bolj naročati iz tujih < dežel, po največ iz Nemčije. i Težkoče so pa imeli lastniki avtomobilov, ako se je avto pokvaril. n. pr. ako se je strlo kako ko- 1 lo ali kak drug važen de', kajti s potem so morali nov del naročiti t iz Nemčije in seveda en mesec ali j pa še več čakati nanj. Pričeli so uvide vati, da bi bilo zelo uuieslno tp industrijo v večji 1 meri doma upeljati. toda vsi niso bili za to, ker jim je d-elalo pomi-|" sleke pomanjkanje dobrih cest i:i potov in vsled tega uiso videli ni-; kake bodočnosti, ki bi jo uiogla imeti ta industrija. ;t Ueta so pričeli gotovi lak- t t or j i izdajati mesečnik "Avtoino- 7 bil . v katerem so vpraševali ru-J ske trgovce, magnate iu poljeilel- I ce, kake avtomobile bi najrajši* kupovali. Prejeli so najrazličnejše iu z»*lo karakteristične odgovore. Največ jih pa na stavljeno I vprašanje sploh ni odgovorilo, temveč so Je /dihov j li in se pritoževali nad slabimi cestami in poti: rekli so. da se avtomobila na takih cestah ne more dolgo vzdr-^ žati v uporabljivem stanju. Ravno ta mesečnik je nekoč poročal, da >o ruski kupovalci avtomobilov svetovali francoskim iu nemškim izdelovalcem, da bi zalije izdelovali nekake posebne v rste avtomobile, namreč bolj trpežne in masivne, katere bi potem mogli uporabljati na ruskih ce-! »tali iu potih. i Zadnji čas so dobivali Rusi ve- 1 like množine takili avtomobilov iz ; Francije in Nemčije, kakršnih so si ž«'leli. vsled česar niso luoifli domači podjetniki ničesar pričet L ker oni avtomobili iz tujine so bili veliko boljši kot hi jih mogli domačini izdelovati; kajti doma j čini niso imeli v tej industriji to-i liko znanja in prakse. Kot že rečeno, so Rusi teh m o-, demih vozov največ dobivali iz Nemčije. Precej so jih tudi iz Francije, nekoliko iz Italije; iz Ameriko so dobili pa najprej For-, dov izdelek. Zdaj dobivajo izključno 1«- ameriške avtomobile, in sicer v zelo . veliki množini. Odkar je vojna, so sicer v Rusi . ji napravili že več tovarn za izde-j iovanje avtomobilov, toda izdelujejo tako blago, da ni niti naj-manj podobno ameriškemu, vsled 1 česar tudi ne morejo napredovati: |to je pa vsled tega. ker jih manj ka tozadevnega znanja in prakse, j Kot smo že v prvih odstavkih omenili, je Rusija poslala svoje 1 ljudi v Ameriko, da proučujejo |avtomobilsko industrijo v tej de-! 'želi in potem isto prenesejo do-' ' mov. 1 So pa tudi drugi, ki nagovarja-, jo ameriške avtomobilske indu-l strijce. da bi napravili v Rusiji '.svoje tovarne. Ustnica uredništva. M. G., Bridgeport, 0. — Avstri ' ja je iuiela pred vojno 102 peš ' polka. 4 polke tirolskih cesarskih 1 lovcev, 4 bosuo - liencegovinske jpešpolke iu 37 domobranskih peš-' polkov. j D. H., Detroit, Mich. — Avstrijski častnik se lahko izven službe sprehaja v civilni obleki. | J. K., Cleveland, O. — Da. Vi i imate prav; povzročitelj irske re-■'volucije Sir Roger Casement je t protestant. >, O. H., Prontenac, Kana. — Gla- * som nemških uradnih seznamov i je padlo v sedajni vojni 800,000 > Nemcev. Kot vidite, jih ni poaeib- > 4MP* — Proeimo, sporočite Glasilu K. S. K. J., kajti dopisi o društvih, ki spadajo h K. S. K. J., naj se priobčajo v Jeuno-tinem Glasilu. Upamo, da se boste v tem z nami strinjali. P. K., Sublet, Wyo. — Najle|>Ša hvala, da ste nam sporočili glede tamošnjili delavskih razmer, toda 1 dopisa ue bomo priobčili, ker je bil v sobotni številki priobčen en dopis iz Vaše naselbine, v katerem je dopisnik isto poročal kot Vi. Upamo, da boste videli, da nima pomena dvakrat priobčati eno in isto. — Ob tej priliki pa prosimo tudi druge rojake, da nam sporoče o delavskih razmerah v posameznih naselbinah, ako ni bilo v zadujem 1 mescu nikake-ga dopisa i/, tistega kraja. Rojaki! Columbia gramofone in M ffq \ slovenske plošče je dobiti \V J &JJ vetluo pri: IVAN IWJK, 4N Chestnat SU Conauack, P*. Plfilte po cenik. NAZNANILO. Ueiijenim rojakom Slovencem ' in bratom Hrvatom v S11EBOY- j GANU. AVIS., in okolici naznanjam. da sem kupil KROJAČNICO na št. 1220 — 8. cesta, kjer bom izdeloval moške in žen j skr« obleke po zmernih cenah. Za i delo bom vsakemu jamčil, zato s« priporočam za obilo naročil. ; S pozdravom JOSEPH ZBAČNIK, 1220 N. St.. Sheboygan, Wis. i G —(i • i-- 1 NAZNANILO IN PRIPORO- ! ČILO. t , Cenjenim rojakom v Clevelan-|du, Ohio in okolici nazuanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik i flmp ■ ■Bn ■^^■MMaHMHMBHHHBHB^HHMMHMiai Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige iu druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potr-i dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". POZOR ROJAKI ! ' | NaJncpcinlJ* maxilo m tetuk* tea«, k&kcr tod •a možke brke in brado. Od taca mašila uaatejo v Stih tednih kml fwtl JACOB WAHClC. 10W E. 64, BU Cleveland. 0. _! OGLAS. -: Cenjenim rojakom priporočam I svoja 4JS&Ž .j NARAVNA VINA. ' ffiL M" ti'; ^^ e is najboljšega grozdja, i- Najboljše staro belo vino Riesling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal i $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rde& e vino Zinfandel 27 do 28 galoi ' $14, 50 galon $25. Lansko bek i vino 27 do 28 galon $14, 50 galoi *-: $25, rdeče vino 27 do 28 galoi e $12.50, 50 galon $22.50. — 1- jak 1L ŽugeL ^ | 8 ipoitoTaiueM^^ Prijateljem in znancem naznanjam, da sem 1. maja otvoril ■ VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač, j V zalogi imam raznovrstne domače in importirane pijače; Z fina vina, likere, sljivoviee, dropoviee i. t. d. Pivo iz pittsbnrških in drugih pivovarn. Rojakom se toplo priporočam. Gene nizke! IglUltZ Podvasnik, Postrežba točna! I WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. 2 SVOJI K SVOJEMU! I rajzjiijgniiBj^ DOMAČA NARAVNA OHIJSKAVINA prodaje JOSIP SVETE I 17SO-82 E. 28th St., Lorain. Ohio. CONKORD RDEČE VINO I DELAWARE BELO VINO^ $25.00 barrel | $35.00 barrel Pri manjih naročilih ceua po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Bniznranizjaizjziarai^^ * Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga: je edino domare podjetje, ki ima veliko skladišč vsakovrstnega vina in žganja v me>tu New Vorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačen! načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO POŠILJATE V JAMČIMO. Cene so sledeče: r j RDEtA VINA: V. r Claret sod 52 galon le......$26.00 T e Zenfaudel sod 52 salon le ... $28.0« V ' ^ ^ W Barbera sod .",2 galon le____$32.00 XrH^" Uurgendy sod 52 galoo le____35.00 -/ . ^ O pol sod 52 salon le........$40.00 / . . • . BLLA VINA: v »li Riesling sod 52 galou le......37.00 'V 'V Hoek sod 52 galon le ...t... $;<5.00 V - . ~ if/JTv»> Sauterne sod 52 galon le____$10 00 -^Sfl- ' ' VINSKO ŽGANJE: /a trgovce h. bos.-bne rene. god 27 do 28 galon.... $2 13 galona Sitil 50 do 52 galon____$2.10 galona Vsakemu, ki narori od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo fctir zastonj. Torej pri petih sodili vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilo«! pošljite Money order ali pa golov denar v priporočenem pismu. DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. Frank Petkovšek ' I JBBK^^^k Javni not.ar (Notary Public) > 718720 MARKET STREET IB^El^^Hl WAUKKGAN. ILL m m m PRODAJA lina vina. Izvrstne »molke, ^^HS^^H^ patentirana zdravila. ^S^B^^ PRODA»lA vožne ilstke vaeh prekomor- PHONI 24« "kih Črt. , " | ____POŠILJA denar v »Uri kraj aanealjWo In ► Zastopnik pošteno. j ► "GLAS NARODA" tH'RAVL.JA v»e ▼ noUrzkl poael »pada- > VT 61^M8T. CLAIR AVE, CLEVELAND. ! i Pozor! Pozorl $ \ V zalogi imaiiia iz starega kraja irnportirane \ S R R E. \ ^ Cena 60 centov s poštnino. i FRANK SAKSER, \ 82 Cortlandt Street, New York, N. T, j 'KRACKERJEV' BRINJEVEt fii jc najstarejše in od lil zdravnikov pripoznano feM kot najboljše sredstvo 11A proti notranjim boleznim Ona «a "BBINJEVEC Je: t »teklenle $ t.ftO ^^m m 12 stekleni« It-00 tJM T ZALOGI IMAMO ^—todl Ctatl domači TBOPINJBVBO la 8LIVOV-BBjBBSSSHB KA knbana t uaffl lastni dlstllerlJL f^^gH Nate eeoe m sledeče j Troplnjerec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $8.00 LpS^vSI 8UTOTtts per sal.................$2.75—$8.00 ^mT tMj^^B Tropin jerec ta boj .................... $ 000 jU|k J 8UTOT1U zaboj ...................... $13.00 ^■JHHL^I **0r* Rye Whiskey 5 let sUr. aaboj .... $11.00 ^wj^ff^HVrV BndeCa Oblo vina per gal. .... 55c., 60c., Ma ■Hiy^Pnl Oatawba In Delaware par eel......75c.—80s. mt^fSS^^ Za 6 In 10 gaL posodo računano $1.00. sa ---25 gaL $2.00, sa reCJa naroOla Je sod sastottj. Naročila naj m priloži denar all Money Order ^ la natančni naslov. Za piiilaaat pljalr Jaafiaa g"^ Thi Ohio Brandy Distilling Co. ^ftiP n. cua Ala, groma, a. nVir-'ntfAWfe^F^- .. . ... ... ' 4 trr- GLAS NARODA, 6. JUN. 1916. w w w m* • M M M M M M M M ►< H h ■p ^ a A A » y » • • A W W flMla ZZZ2Z f i i1 i EVOEN SUEl VEČNI ŽID. (Priredil J- T.) AAA A A ue. Nadaljevanje . Najbrže je duhovuik. ker sta deklici klecali — Nikakor pred ujiui. — Koliko jih jc pa vtoiiilo? —; je vprašala žena. Zdi se uii da prav veliko. — Nekaj trupel je že vrglo morje na obal. Tudi nekaj zabojev je na obrežju. — Na vsak način uio ram obvestiti carinike uradnike. — No. zdaj so pa že tukaj. Dupont in njegova žena sta skočila v vežo. Rodili si je pa jrri /cl nohte. Kmalo zatem sta dospeli v sobo deklici v spremstvu krasnega mladcuica. — Mladenič je bil star kakih petindvajset let. ltodin se je zelo začudil, ko je opazil deklici, pogled ua mladeniča ga je pa popolnoma /blodil. Tedaj je vstopil hlapce in zaklical: t»os po* I Dupont. gospod Dupont. še dva brodoloinca sta se rešila. — Hvala Uogii — je odvrnil mladenič in sklenil roke. Dupont je skočil k vratom in vprašal ; — Kje sla pa ? — Enega nese .lustiii. — lic vež je tako utrujen, da niti hoditi ne more. — Drugega nesejo na uosiluici. — Valovi so ga s tako silo butnili ob »-kale. da je revež izgubil zavest. Komaj je hlapec izpregovoril te besede, stu planili deklici k vratom. — Iu koga sta taui opazili? — Dabogerta s psom. Ko je stari vojak opazil deklici, se je vrnila vanj stara moč. — Stopil je k njima iu jim podal roko. — Vsled prevelike ginjeuosti ui mogel ničesar drugega izpregovoriti. Oskrbnik je nasvetoval. da naj }rre v sosednjo sobo iu da naj se ua postelji malo dpočije. Ko je Rodin opazil starega vojaka, ni vedel kaj bi storil vsled razburjenosti in jeze. Toda mera razočaranj še ui bila polna. Komaj je odšel Dagobert v sobo, so prinesli skozi vrata ua uo-silniei Fariugha. Fariughi je pokimal Gabrielu. ki se .ie sklonil uadcuj iu ga vprašal. kaj želi. Odvrnil mu je v francoskem jeziku s precej tujim naglasom: — Princa Džalmo so ravnokar prinesli v jrrad. — Rekel je. da bi rad takoj govoril z vami. Tedaj se pa Rodili tli mogel vee zatajevati. Stopil je k Gabrielu in zakričal: — Kaj blebeče ta človek" Gabriel, l:i se dotlej ui menil zanj, ya je začuden pogledal in vzkliknil: —■ Kaj, vi ste tuka.j, gospod ltodiu" Ko je zaslišal Fariughi to iuie. se je stresel. Rodin se ni zmenil za vprašanje, ampak je brez prestauka nadaljeval : — Kai vam je rekel o princu Džalmi* — U princ Džalma se je vozil ua istem brodu kot jaz. — V Port-smouthu sva se sestala. To je bil za Kodina nov udarec. — Dolgo časa je preteklo, pred no se je toliko premagal, da je mirno govoril. — Ali veste, kdo je princ Džalma? — je vprašal Gabriela. — On je sin uekega indijskega vladarja. Augleži so ga preguali ;z njegove dežele. Zatem je vprašal Gabriel Faringha : — Ali je princ težko ranjen? — /iti se mi .da ni smrtnoiie varno — se je glasil odgovor. — Hvala Bogu — je odvrnil misijonar iu pogledal proti uebu. — Ali bi vam bilo mogoče iti nekoliko z meuoj? — ga je vprašal Rodin. — Kam pa V — Ne daleč. — Komaj d\e uniji od tukaj. — Seveda, prav rad. — Počakajte še malo. — Ti dogodki so me nekoliko razburili. Gabriel se je priklonil Rodinu. ki je ves izmučen sedel v naslonjač. — Gabriel j" odšel z nekim kmetom, v ^obi je ostal pa le Fariughi iu se skril v kot. Rodiuu je bilo strašno pri srcu.— N" enem samem duevu pa toliko presenečenj. — Hčerki generala bimoua. vojak Dagobert iu Indijski princ Džalma. Vse te osebe imajo svetinje in vse bodo 13. februarja v Parizu. Toda to se ue sine zgoditi, ne sme se iu se ue sme! Kot rečeuo. mestica še ni bil opazil. — Priplazil se je iz kota iu položil Rodiuu roko na ramo rekoč: — Ali sem prav slišal? — Ali ste vi Rodin? Rodiu se je stresel po vsem telesu, plauil pokoucu iu z jcclajo-eim glasom vprašal Faringha: — Kai hočete? — Kaj hočete od mene? — Ali ste vi res. gospod Rodin? — Kaj hočete? — je še enkrat vprašal. — Gospod Rodili iz Rue MUieu-des-Usins? t je vprašal. — Dokler uii ue poveste, kaj hočete od mene. vam ne dam nobenega odgovora. — Kaj hočem? — se je zarežal možak. — Zdaj nič, toda ob nekem gotovem času---zelo---zelo veliko. Sklonil se je k ujemu iu mu zašepelal ua uho neko besedo. — Rodin se je stresel, kot da bi ga bil kdo z nožem zabodel v sree. Možak je odšel uaglih korakov. Trebi c poglavje. O ŽENSKAH, KI NASTOPAJO V TEM ROMANU. Dan pozneje se je odigraval v ulici Brise-Miehe, ki se nahaja nedaleč od samostana istega imena, čuden prizor. — V temnem kotu. kamor je padala medla svetloba cestne svetilke sta stala dva moža in se živahno pogovarjala. — Vi ostanite toliko časa ua ulici, dokler ue bo šla oseba v hišo št v. 5. — In ko bo prišla oseba, pojdite, da bo popolnoma varno, k gospe Baudoin. — Ali ste razumeli T — In to gospo vprašajte če stanuje pri njej grbasta šivilja, sestra oue ženske, ki je zuana pri pustolovcih pod imenom kraljica Bahanal. — Da, že prav. — In šiviljo, kateri pravijo Grba, vprašajte, kje stanuje njena »teatra. — Jaz vas bom čakal v gostilni, ki je poleg samostana. — Tudi jaz bom prišel tja na kozarec kuhanega vina. — Le dobro opravite. Moža sta se ločila. — Prvi je šel v gostilno, drugi je pa začel kodifo gonadal po cesti. * lJ^! t* * . * jP^ joiwwiii jpfliij* V Sijii fef. a *> Stanov«^ aame mui iptdj«. s- V stanovanja. ga jc možak vtre- MODERNO UREJENA TKKA1VA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVKtUJE PO NIZKIH CENAH, ■ ■MB : : DELO OKUSNO, s * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST BO I DRUftTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. m naboCoa roturn raj SLOVNIC PUBLISHING C0. S2 Cortlandt St., New York, N. T. uauiLo. Cenjenim naročnikom ▼ Penna. Ln v West Virgiuiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiakal na! lastopnik ^^ , ril ^HcHi' i '-^F vi H Mr. ZVONKO JAKSHE. ki je pooblaščen pobirati narod-niuo in izdajati tozadevna potrdila. Upravmatvo "Glas Naroda". Iz ruskega ujetništva iščem svojega bratranca FRANKA -MAUSER. Doma je iz Novega mesta na Dolenjskem. Pi-osim ga. da se mi javi ua naslov: Ivan Ber-iiik. vojeuuopleiinvj. Koutora Krikloveuskij. Gorod Birjuč, Guberuija Voronež. Russia. CJ-O—H) STAT K DKPARTMENT OF LABOR MURKAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION iti naseljence iu jim pomaga. S|>lofcMi nasveti, pojasuila iu po-ruoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan iu o državljanskih pravicah. • Pridite ali pišite! Neuvurški urad: '.MO Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildiug. Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače |; to je pivaf žganja in vino. Pišite po cenik! JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. Veliki vojni atlas fojsfaqoah se evropskih držav in pa kolonij sirih posestev vseh yetesfl, Ohtega 11 rasnih temUevidov; ua UUtih straneh in vsaka stran je KHL- pri I0V2 palca velika Cena samo 25 cemtov! Manjši vojni atlas ua tt straneh, vsaka strau S pri 11 palcev. Cena samo 18 centov: Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsal lahko spozua. Ozuačeua so vsa večja mesta, število pre bivaleev, držav iu posameznih mest. Ravuo tako je povsot tudi označeu obseg površine, katero zavzemajo posamezu države. Pošljite 25e. ali pa loc. v zuamkah in nataučeu uaslo in uii vam takoj odpošljemo zaželjeui atlas. Pri večjei odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. H a w mm rfmmrftm m w mnrn xrmrt EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y, IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje iu daje potrebno uasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena paruika. Obruite se zaupno ua njega, kjer boste točno iu solidno post režen i. HARMONIKE Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velik ost J* 21 pri 128 polcth. Cena 15 centov. bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In {popravljam po uajnlžjtti cenah, a delo trpežno Id eanesljlvo. V popravo zanesljivo vsakdo poSJje. ker sem Ee nad 18 let tukaj v tem pošlo lo seda) t »Tujem lastnem domn. V popravek veauiem kranjske kakor vse droge harmonike ter računam po dela ka-korftno kdo cahteva brea nadaljnlb vprašanj. JOHN WENZEL. 1*17 East 65od St.. Cleveland. Obla. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki iu državniki o knjigi Berta pL Suttuer. —* "Doli z orodjem r Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo seui z velikim uilt kom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zel« vpliva na človeka iu obsega nebroj lepili misli. Friderik pL Bod^ustedt: Odkur je umrla madame Stael ui bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem* je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakoborskl: To knjigo bi človek naj raj se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Etosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglach iu sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem T' Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi ▼ 5«lab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral-- C. Neumann Holer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land lua shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ik>-sudll. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi šli žnjo križem svet ln učili vse narode. Finančni minister Dtmajewski je rekel v nekem svojem govoru v (toslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana ua pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fikl strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, da ae ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 6§ CENTOV. Naročajte Jo prt: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, . Hew York City, V. T. NAZNANILO. Rojakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik JTDHN KUM&E. j ki je pooblaščen pobirati naročnino ta list Glas Narod«. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Zadej je natanceu popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojuih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor uaprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije. Belgije iu Balkauskili držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Shwenie Publishing Company. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do iobrega sem m preprital, da dospejo denarne pošiljat?* tail seda; sumljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta. da potrej kujejo poAiljatve v sedanjem €asa 20 do 24 dni,1 TonJ ni nobene** dvoma sa pofiljanje denarjev sorodnikom iS saancsm v staro dosMvinot 100 K velja sedaj $14.50 8 poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y: 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. stoječem i i sobe in kubinje. jc stanovala Dagobertova žena, 1 ranči-ska Baudoin, v mali sobici pa njen edini sin Agricol. Gospa Baudoiu je kubala večerjo. — Iz ujenili bledih potez se. je odražala skrb in žalost. Ob osmih zvečer je stopila v sobo osemnajstletna, deklica. — Bi-li« je majhna iu grbasta. — Njen obraz je bil kozav. — Imela je krasne modre oči iu bujne lase. V roki je nosila malo košarico. Njena mati Perina :$olrveau se ui zanjo posebno brisrala, ampak jc posvetila vso svojo >-krb njeni sestri, izvanredni krasotici. znani pod iuieiioiu kraljica Bahanal. — Grba je šla že v mladih letih od hiše in se priselila k gospe j Baudoin. — Toda otrok — kaj pa je n teboj T — Danes te sploh še uiseui videla?— Ali si bolna T — jo je vprašala gospa Baudoin. — Ne. f^ospa. — išamo malo \eč dela sem imela daucs kot ponavadi. — Zdaj vam pa grem po malo oglja. — baj drugega menda ue potrebujete? Ne, tudi o^lja ue potrebujem. — Sedi. — Zelo mc -skrbi, ker tudi Ajrricola še ni. l Dagobertov sin je bil ar kakih štiriindvajset let. — Bil je uio- ean. imel je črne la>c in črne oči. — Bil je podoba prave možke le-j>ote. — Ko je vstopil. ?>tu ira mati iu Grba veselo pozdravili. Dober večer mati. dober večer Grbu. — Pozno prihajaš fant. — Zelo pozno. — Ne boj se. — Toda. kaj si pa ^kuhala" Ko jc hotel pogledati v ponev, ^a je mati potegnila vstran, rekoč: — Kako si vendar radoveden. (Dalje prihodnjič). 1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, isvzemši nedelj in po- "ia stavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v meseca 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in rasne ali-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, Vse oiobje Usta je organizirano in spada v strokovne linija. i - --=