DRŽAVNO TOŽILSTVO v LiO^iAMI
Požtnina plačana ^ g<8<jTi»i. n 9 y| iq^q	SHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-59.
_ prilo
LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telelon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 21. junija 1930. Telelon št. 2552.
ŠTEV. 72.
Kongres obrtniških o
V	nedeljo, 15. t. m. se je vršil v Beogradu kongres »Zemaljskega sa-veza zanatskih udruženja«. Navzočih je bilo okrog 500 delegatov obrtniških organizacij iz cele države. Povabilu k udeležbi so se kot gostje odzvali v častnem številu tudi delegati obeh zvez in nekaterih zadrug iz Slovenije, in sicer gg. Rebek, Krapež, Iglič, Pristov, Šimenc in Herzmanski Ln Bizovičar iz Ljubljane ter Bureš in Kraj cer iz Maribora, katerim se je kot konzu lent pridružil tudi zbornični tajnik g. dr. P r e t n a r. Na zboru' sla bila tudi dva zastopnika obrtništva iz Bolgarije.
Po otvoritvenem in pozdravnem nagovoru predsednika g. G i n o v i-č a sta pozdravila kongres med drugimi tudi gg. Rebek in Bureš.
G. Josip Rebek je kot predstavnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljan. izjavil, da morajo Slovenci obžalovati, ker ne morejo glede vprašanja zbornic in obrtnega zakona slediti obrtništvu iz nekaterih drugih po-rkajin. Slovensko obrtništvo hoče v tem pogledu to, kar je spoznalo na podlagi dolgoletnih izkušenj za pravo Ono ima že od leta 1859. dalje urejeno obrtno zakonodajo, ki se je skozi desetletja z njegovim sodelovanjem izpopolnjevala. Načrt novega obrtnega zakona v glavnem ustreza zahtevam slo venskega obrtništva, četudi je v nekaterih točkah potreben izpopolnitve. Zalo smatra slovensko obrtništvo ta načrt za dober. Obžalovati je, da to stališče ne najde primernega razumevanja. Slovensko obrtništvo vztraja tu di odločno na stališču za skupne zbornice in ne more osvojiti zahteve po ločenih zbornicah, kot nekakih obrtnih oblastih, ker bi bile take zbornice birokratska ustanova in bi pomenile za slovensko obrtništvo korak nazaj.
G. Franjo Bureš je izpregovoril v imenu Zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Izročil je pozdrave obrtništva na najsevernejši meji države ter opozarjal na resno voljo do sodelovanja, ka~ dokazuje prihod mariborskih delegatov v Beograd. Povdaril je, da je stališče slovenskega obriništva glede obrtnega zakona in vprdašanja zbornic enodušno in izrazil željo, da bi dobili tak obrtni zakon, ki bi ne pomenil za obrlništvc nazadovanja temveč korak naprej.
Po sprejetju poročila o delovanju Ze maljskega saveza je o vprašanju načrta novega obrtnega zakona govoril predsednik zanatske komore g. Milan S t o ianovič. V govoru, ki je trajal čez dve uri, je odklanjal vladni načrt obrtnega zakona, češ da ne odgovarja načelnim zahlevam, katere je stavilo obrtništvo iz cele države na konferenci v Brodu. Večji del svojega govora je posvetil vprašanju sistema komor, hvalil delovanje posebne zanatske komore (zbornice) ter plediral za ustanovitev ločenih zbornic po celi državi.
Po njegovih izvajanjih je dobil besedo zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar iz Ljubljane. Takoj uvodoma je opozoril, da g. Stojanovič svojih trditev, da načrt novega obrtnega zakona ne odgovarja zahtevam obrtništva, osolilo resolucijam brodske konference, ni podprl s konkretnimi navedbami. I/ načrta pa je razvidno, da v glavnem ustreza temu, kar je obrtništvo v načelnih stvareh zahtevalo. Načrt je v Slavnem osvojil načelo usposobljeno ■ Mi, ker je uvedel 2—4 letno učno dobo, 3—4 letno pomočniško prakso in pomočniški in mojstrski izpit. Glede šolstva in naraščaja je ugodil zahtevi
janizacij v Beogradu.
obrtništva s posebnim poglavjem in s ) potrebne nekatere izpremembe samo pri določbah socijalno-političnega značaja. Tretji točki brodske resolucije glede upoštevanja obrtništva pri državnih licitacijah je v načrtu ustreženo. Četrti točki, ki govori o uvedbi obrtniškega zavarovanja, se ni ustreglo. To da nekatere ugledne obrtniške organi zacije, ki pobijajo zakonski načrt, sa me niso izstopile za to zahtevo tako, kakor bi si želelo slovensko obrtništvo. Določbe glede kaznilnic bi bile seveda potrebne izpremembe; to pa se zgodi lahko 5 korekturo, a ni potreba načrt radi tega a lumine odkloniti. Določbe, s katerimi se pobija šušmarstvo, deloma popolnoma ustrezajo in bi bile potrebne samo še korekture. Pospeševanju obrta in strokovnega šolstva je v veliki meri ustreženo s tem, da zakonski načrt usivarja iz glob radi obrtnih prestopkov posebne banovinske fonde za podpiranje strokovnega šolstva obrtnega naraščaja. Obligatornost obrtniške organizacije je izvedena, dasi so potrebna dotična določila še znatnejše izpopolnitve, ki se pa da izvršiti. Glavnim zahtevam je torej v bistvu ustreženo Zato smatra slovensko obrtništvo vladni načrt obrtnega zakona, dasi potreben še korekture, vendarle v glavnem za dober.
Glede vprašanja komor (zbornic) pa slovensko obrtništvo ni dostopno teoretičnim argumentom pobornikov skupnih zbornic, temveč upošteva samo to kar vidi v praksi. Ako napravimo pa •alelo ene ločene zbornice n. pr. Zanatske komore vBeogradu in ene skupne zbornice, n. pr. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in pogledamo, kaj stori ena ali druga za eno najbolj važnih zadev obrtništva, t. j. za povzdigo strokovne izobrazbe naraščaja in mojstrov, vidimo sleueee-Zanatska komora je od leta 1925 do 1929, torej v petih letih žrtvovala v ta namen skupno samo 82.000 Din, dočim jc dala ljubljanska zbornica samo v enem letu za obrtno pospeševanje, prirejanje tečajev, izpopolnitev v inozemstvu itd. pa 450.000 Din. Obrtništvo vidi, kako se dela v praksi (Medklic: filijalka Obrtne banke v Ljubljani in sodi samo po delu. Zato je razumljivo, da s: ob takem položaju slovensko obrtništvo ne more odločiti drugače, kakor za skupne zbornice.
Končno je treba še omeniti, da se ponavljajo primeri, da se vnekaterih velevažnih vprašanjih, n. pr. glede stališča obrtništva napram načrtu obrtnega zakona in sistemu zbornic, govori o
Poljsko - Jugoslovenska , trg. zbornica v Varšavi.
Dne 29. marca t. L je bil v upravi Poljsko-jugoslovenske trgovske zbornice v Varšavi kot -podpredsednik g. Momčilo Jankovič. G. Jankovič je bil edini Jugosloven v upravi te zbornice, ker se razen njega ni nikdo od Jugoslovanov, stalno bivajočih na /oljskem, interesiral za to ustanovo. Na seji uprave, ki še je vršila 17. februarja t. L, kateri je prisostvoval tudi g. Branko Lazarevič, naš poslanik v Varšavi, z osebjem poslanstva, je bil soglasno sprejet predlog, da se sprejmeta v upravo še dva Jugoslove-na, koja bo predlagalo poslanstvo.
Po demisiji g. Jankoviča je ostal v upravi zbornice samo g. dr. Kulmer, sekretar poslanstva, kot predstavnik poslanstva, in kot drugi Jugosloven g. Halomilon. Od decembra prošlega le-
enodušnem mnenju obrtništva cele države, dasi mnenje ni enodušno, temveč deljeno. Tako postopanje ni pravilno in je treba obsodili one, ki govore in pišejo v imenu celokupnega obrtništva države, dasi za to nimajo legitimacije.
Sledil je še jako lep govor gosp. Igliča iz Ljubljane, ki je povdarjal dobro voljo slov. obrtništva za sodelovanje in apeliral na hrvaške in srbske tovariše, da pravilno pojmujejo stališče Slovencev. Zavračal je odločno očitke, da so slovenski obrtniki pod sugestijo zborničnega tajništva. Slovensko obrtništvo je dovolj izobraženo, da lahko misli s svojo glavo, če Pa vidi, da kdo dela v interesu obrtniškega stanu, pravično priznava tako delo. Glede obrtnega zakona in zbornic pa slovensko obrtništvo misli in dela po svobodnem lastnem pre-vdarku brez vsakršnega upliva.
Izvajanja slovenskih delegatov so izzvala precej burne replike. Pri tem so iz vrst naših zastopnikov na napade predsednika Zanalske komore in Zanatske banke g. Stojanoviča in drugih padali vzkliki, zakaj se Slovencem ne da filijalke obrtne banke, zakaj se obrlništvu Južne Srbije ne da lastna zbornica, dasi jo imajo že trgovci in industrijalci, nadalje, da se je podpis slovenskega delegata na resoluciji zadnjega beograjskega obrtniškega kongresa izvabil in zlorabil na nelojalen način itd.
Po dveurm debati in replikah se je nato še pred sklepanjem o resolucijah slovenska delegacija dostojno poslovila in zapustila zborovanje.
Intervencija radi podružnice , Obrtne banke v Ljubljani in eksistenčnega minima.
Slovenska delegacija je v ponedeljek posetila predsedstvo in ravnateljstvo Zanatske banke. Ponovila je zahtevo slovenskega obrtništva po podružnici Obrlne banke ter opozorila na nujno potrebo, da se obrestna mera za obrtniške kredite zniža, ker sedanje višine mali obrtnik ne zmore in ker gre splošno za znižanje obrestne mere. Obljubljeno je bilo, da pride ustanovitev podružnice O. B. v Ljubljani in v Sarajevu na razgovor na prihodnji seji bančne uprave.
V	finančnem ministrstvu so sc naši delegati zglasili pri pomočniku ministra g. Letici ter izročili spomenico, v kateri se zahteva, da se uvede za obrtniške in pridobninske davke dav ka prosti eksistenčni minimum. Upati je, da se bo tej zahtevi obrtništva ustreglo.
ta, t. j. od časa, ko je začela zbornica delovati, se ni vpisal v zbornico, razen dveh veletvrdk iz Beograda, niti eden iz cele države.
Ker ima naša izvozna trgovina prav živahen interes na tem, da si ustvari na poljskih trgih predpogoje za čim intenzivnejši izvoz jugoslovenskega blaga, je nujno potrebno, da se zanimajo za delovanje Poljsko - jugoslo-venske zbornice v Varšavi in da se v zbornico vpiše čim večje število naših gospodarjev, zlasti izvoznikov, da se bo moglo delovanje te zbornice prilagoditi interesom naše trgovske ekspanzije. Letna članarina znaša 100 zlotov za tvrdko, odnosno 20 zlotov za posamezne osebe, t. j. okoli 650 Din odnosno 130 Din. Vsem našim tvrdkam, ki se zanimajo za stike s Poljsko, priporočamo najtopleje, da pristopijo kot člani Poljsko - Jugoslo-vensice zbornice v Varšavi.
Uvoz živine v Španijo.
Naše kraljevsko poslanstvo v Madridu je obvestilo ministrstvo trgovine in industrije, da v Španiji ni prepovedi za uvoz živine, toda v zaščito lastne živinoreje obstojijo'tam gotove težave pri uvozu, in to: kdor žeti uvoziti živino ali drobnico, mora predhodno prositi direkcijo agrikulture v Madridu, da mu v vsakem konkretnem primeru izda posebno dovoljenje za uvoz, ki se dovoli pod pogojem, da živino pri uvozu pregledajo španski veterinarji. Znan je primer j da je bila v letu 1926. uvožena iz Jugoslavije v Barcelono večja količina živine, glede katere je bilo po veterinarskem pregledu ugotovljeno, da je bolna. Živina je bila uničena in je vsled tega bila vložena tožba, ki še danes ni definitivno rešena. Sicer vlada v Španiji velika potreba po uvozu živine. Konjskega mesa se v Španiji ne konsumi-ra. Skladišča za živino v zaklanem stanju, pa tudi za živo živino so v Barceloni in Valenciji dobro urejena. Jugoslovenska živina se visoko ceni m bi se mogla plasirati zelo ugodno, toda upoštevati je pri tem veliko konkurenco pri uvozu, ki skuša na vsake načine uvoz naše živine preprečiti s tem, da razširja vesti, da je naša živina inficirana. Težave dela tudi transport po morju, ker živina mnogo trpi 111 izgubi na teži. Kot uvozniki živine v Barceloni pridejo v poštev:
Aigustinoy, D. Buenaventura, Diputa-cion, T6 — Amils Noguera, D. Pedro. -Cjo. Cionto, 72 — Arxe, D. Esteban -Cortes .571 — Bellester, D. Martin, Ca-stanos 14 — Caineno, D. Felix, Cortes 718 — Dneh, D. Candido. - Clot, 207 —
E»tany D. Antonio. - F. Andres 1.17 ___
Falgueras Sune, D. Jose - Comercio, 29
— Gabalda, D. Menaventura. - San Luis, 18 — Hernandez, Sr. H,ijo de F. - Parro-co Triado, 6 y 8 — Juve Elias, D. Se-bastian, - Marti, 89 — Llado, D. Luis, -Goya 12 — Mailet Marti, D. J. - Aribau, 190 — Naudo, D. Luis, - Pedro IV. 59
— Pages y Vida), D. Pedro, - Princesa, 57.
V	Madrid uvažajo živino naslednji uvozniki: Don Enrigue Fabre, Diego de Leon 8 Madrid; Don Jesus Granda, Orellana 14 Madrid; Don Manuel Espa-non, Fernandez de Los Rios 26 Madrid.
PREDAVANJE 0 NOVODOBNI UMETNOSTI PRODAJE IN KUPČIJ-SKE REKLAME.
Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je priredil v sredo, dne 18. t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje de-lavcov na Miklošičevi cesti predava-nje o modemi reklami in o novodobni umetnosti pridobivanja odjemalcev. Predaval je znani strokovnjak na polju reklamne vede in profesor Visoke trgovske šole v Berlinu g. A. W. Blau. Predstavil ga je s kratkimi uvodnimi besedami o pomenu predavanja generalni tajnik Zbornice TOI, dr. Fran Windischer. Pri današnji ostri konkurenci in moderni tehniki prodaje je za vsakega trgovca, industrijca in obrtnika velike vrednosti, da pozna novodobne načine reklame in sredstva, s katerimi more najuspešnejše opozoriti kupce na svoje blago in tvrdko. Predavanje, ki bilo prav dobro obiskano, je spremljal z okroglo 100 skioptičnimi slikami. Predavatelju so se ob koncu zahvalili poslušalci z burnim aplavzom. Posebej mu je izrekel v imenu vseh prisrčno zahvalo gen. tajnik g. dr. Windischer.
Gozdovi v Sandžaku in črni gori.
Odkar je zgrajena cesta iz Peci preko Čabore v Andrejevico, Kolašin, Hav in Gusinj doli do Podgorice, so postale dostopne ogromne deviške šume Sandžaka in Črne gore, ki pokrivajo obmejno gorovje med Jugoslavijo in Albanijo, Rugovo, Vasoje-viško in kolašinsko gorovje. So to tisoči in tisoči hektarjev smrekove, borove in bukove šume, z znatnim odstotkom hrasta, kostanja, oreha, v katerih še inikdar ni zapela sekira. Cene so bajno nizke: pred kratkim sem imel v roki pogodbo, s katero se prodaja seča na 50 let in na 600 ha, na katerih je približno 1 milijon kub. m. sečnega lesa za — 360.000 Din. t. j. les je zastonj, samo delo in prevoz se plača. Arnavtska delavska moč jo
skoraj zastonj po naših pojmih. Prevoz: šuma je 2 km od glavne avtomobilske ceste, z rižo do nje in po njej 30 km do Peči, odkoder teče v poldrugem 'letu železnica v Kosovsko Mi-trovico in od tam v Beograd in Solun; vprašanje nekoliko let je pa, da se napravi jadranska železnica od Peči skozi osrčje Sandžaka do Kotora. Beo-gradski in domači posredovalci se vozijo 7, avstrijskimi, nemškimi in švicarskimi podjetniki dan za dnem skozi Peč in Cetinje v te prašume, ki prehajajo tako rekoč zastonj v inozemsko posest. Interesentom iz krogov slovenske lesne trgovine in industrije stoji pisec rad na razpolago s podatki.	Dr skopije-
Cestni problem v češkoslovaški republiki.
jV zvezi s problemom za zboljšanje cest, ki se ravnokar rešuje pri nas, bo naše čitatelje gotovo zanimalo, ako jih seznanimo z načinom, kako se rešava sličen problem v Češkoslovaški.
Celokupna mreža javnih cest znaša v češkoslovaški republiki ca 80.000 km, ki so razdeljene na tri skupine. Prvo skupino tvorijo državne ceste s približno 9000 km. drugo skupino ceste deželne in okrajne z 30.000 km in tretjo ceste občinske, katerih dolžina je ca 20 tisoč km. Vse te ceste zadoščajo sicer današnjemu modernemu prometu v oziru smeri in širine, ne zadovoljujejo pa v oziru zgradbe, kajti kot pri nas, so tudi v Češkoslovaški zgrajene ceste iz gramoza, vezanega s peskom. V povojni dobi so ceste tudi v OSR vsled pomanjkanja potrebnih sredstev prišle v skrajno desolatno stanje in so bile često predmet kritike inozemskih obiskovalcev.
Glavno etapo v češkoslovaškem cestnem problemu 'tvori zakon iz leta 1927., glasom katerega je bil v ČSR ustanovljen t. zv. cestni fond in preskrbljeno kritje za postopno zgradbo forezprašnih cest, kakršne zahteva moderni avtomobilski promet. Omeniti je potrebno, da ta cestni fond nudi sredstva samo za zboljšanje cest, medtem ko izdatke za vzdrževanje in stavbo novih cest krije redni državni proračun.
Cestni fond je bil v češkoslovaški republiki v glavnem ustanovljen za državne ceste, skrbi pa v praksi tudi za nedržavne ceste, ki so posebno važne za promet. Poleg tekočih prispevkov cestnega fonda je v svrho zboljšanja državnih cest določeno tudi posojilo 1 milijarde čsl. kron, katero je bilo najeto pri Centrali socijalnih zavarovalnic v
Pragi in bo uporabljeno v 10 .letnih približno enakih obrokih.
Tekoči prispevki cestnega fonda dosegajo letno okrog 150 milijonov čsl. kron in sestoje: 1. iz davkov na motorna vozila in davka na vožnje z avtobusi, 2. iz polovice pristojbin, plačanih za dovoljenje za uvoz mineralnih olj in carine na mineralna olja in 3. iz carine na <ivoz pnevmatik.
Kakor srno že omenili, znaša ta cestni fond letno ca 150 milijonov čsl. kron.
Zboljševatna akcija je začela 1. 1928. in se nadaljuje v smislu določenega programa, v katerem se določa, da bo 530 km državnih cest usposobljeno kot težke vozne ceste, 1030 km kot srednje, 3580 km kot lahke in 2100 km se bo vzdrževalo s popravili. Program je bil prvotno zamišljen na dobo 10 let, toda bo bistveno skrajšan, tako da je računati, da bodo glavne ceste v Češkoslovaški tekom pet let primemo modernim zahtevam urejene. 2e sedaj je bilo po dveiletnem delu na moderen način popravljenih približno 2300 km državnih cest, t. j. več kot 1 četrtina njihove celokupne dolžine. Pri tem so bile predvsem upoštevane državne ceste, ki vežejo čsl. svetovna zdravilišča in ceste, ki vežejo Prago in ostala glavna mesta v ČSR z inotran-stvom. Te ceste so bile temeljito popravljene z asfaltiranjem, tlakovanjem in emulsiranjeni, tako da danes odgovarjajo popolnoma zahtevam modernega prometa.
(Gotovo je, da se je stanje cest v češkoslovaški Tepubliki v primeru z onim iz minulega leta zelo poboljšalo in da dosedanji napredek upravičuje nado, da bo v kratki dobi dosežen nivo, na kojem so ceste v državah v tem pogledu najbolj naprednih.
Londonsko finančno pismo.
Prvič v zadnjih mesecih se pozna na londonskem denarnem trgu pre-okret od čistega optimizma do previdnejšega presojanja o bodočem razvoju obrestnih mer. Pogoste redukcije bančne obrestne mere v zadnjem polletju, ki niso bile vse predvidene, bo londonski denarni trg razvadile. Čeprav rezervnih pozicij Angleške banke in funtovega tečaja niso smatrali kot posebno ugodne, so vendar se pred par dnevi mislili, da je znižanje 3-odstotne obrestne mere, de-kretirane 1. maja, precej verjetno, akoravno od leta 1909 dalje London ni videl tako nizke obrestne mere. Odtok zlata v Francijo ni povzročil nobenih skrbi, ker se to večkrat ponavlja. Kar je v zadnjem času pripomoglo do preokreta v presojanju denarnega trga, šo bile to nemške kovinske zahteve pri Angleški banki. četudi doslej niso prekoračile enega milijona funtov, jih presojajo v Londonu mnogo resneje kot desetkratne francoske denarne ekspor-te, ker so bile povzročene po poslabšanju funtovega tečaja, ki se nikakor ne omejuje na ocenjevanje nemške marke. Rezerve Angleške banke v znesku 157 milijonov funtov so sedaj samo za par milijonov nad normalno bazo 150 milijonov, 'ki jo imajo za varnostno mejo. Spričo nevarnosti nadaljnje kovinske oddaje je postalo nadaljnje znižanje oficielne bančne
obrestne mere zelo malo verjetno, četudi je morda razlika med njo in zasebnimi obrestnimi merami precejšnja. Merodajni krogi v Londonu pravijo, da je doba pocenitve denarja pri kraju, vsaj, kar se tiče londonskega trga. Na drugi strani pa tudi ni pričakovati občutne podražitve obrest ne mere, razen če bi morala Angleška banka vsled velikih zlatih izgub odredila varnostne ukrepe.
Sedanja slabost funtovnega tečaja, ki je nasprotna sezijskim tendencam, nudi možnost takih izgub. Po mnenju londonskih finančnih krogov je ta slabost v prvi vrsti posledica odtoka velikega dela prebogatih denarnih sredstev londonskega denarnega trga v Berlin in drugam v kratkoročno naložbo. Obrestna mera v Londonu je zelo nizka, in dokler se ne more doseči boljša, ni pričakovati povratka razpoložljivega denarja, ki išče v inozemstvu boljšo obrestno mero. Izredno likvidirane razmere denarnega trga v Londonu imajo svoj izvor v več faktorjih, od katerih se pa izključno na angleškem trgu pozna le eden. To je od Snowdena z njegovimi uspešnimi fkonverzijskimi operacijami namenoma dosežena močna redukcija nedoteklega obsega zakladnih menic. Vsled nesolidnega finančnega poslovanja Churchilla je nastopilo v zadnjih dveh letih močno
pomnoženje visečega dolga, zlasti v obliki zakladnih menic. Na koncu marca 1. 1928 so znašale nedotekle zakladne menice samo 527 milijonov funtov, leto nato že 700 in v začetku tekočega leta 780. Namesto sezijske redukcije in ca- 100 milj. je dosegel Snovvden, skoraj 200 milijonsko redukcijo. Ker se ponudba komerčnih menic v tej kratki dobi ni dosti pomnožila, je bilo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem občutno moteno. Neogibna posledica nenaravno nizke denarne in obrestne mere. Povpraševanje po menicah so banke, še intenzivirale. Ni pričakovati, da bi se zakladne menice v doglednem času v skupnem obsegu nadalje skrčile.
SVKT0VNI PROTEST PROTI AMERIŠKI CARINSKI NOVELI.
'Podpis ameriške carinske novele po Hooveru je izzval protest vsega ostalega sveta. Dva glasova bomo navedli. »Giornale • Italija« govori o enodušnem protestu proti novi tarifi. Poudarja, da se bo obramba tikala najprvo direktnih trgovskih zvez med Italijo in U. S. A. Zahteva časa je, da se takoj zviša italijanska carinska tarifa za ameriške produkte, ki počenjajo polagoma preplavljati italijanski trg. Ker najde italijanska produkcija trg ameriških Zedinjenih držav zmeraj bolj zaprt, je pač več kot naravno, da se napravijo ameriški konkurenci v Italiji primerne težkoče.
Direktor francoskega Narodnega urada za zunanjo trgovino govori o tem predmetu v pariškem »L’ Qeure: sledeče: Imam novo tarifo za resno naredbo. Ne bo kazalo drugače kot da se francoska tarifa prilagodi novi ameriški tarifi. Francija importira sedaj iz U. S. A. za 7 miljard frankov blaga, eksportira ga pa tja za tri milijarde frankov. Že ta operacija prinese Zedinjenim državam ogromne dobičke. V isti meri so po prvi noveli prizadete Belgija, Nemčija, Italija, Anglija, Holandija in druge države, tako da se bodo hočeš nočeš morale sporazumeti glede zaščite interesov lijih narodne industrije. Če l>i so nam posrečilo uresničiti Zvezo evropskih narodov, bi se U. S. A. kaj evropskih narodov, bise U- S. A, kaj hitro vdale.
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO in U. S. A.
Sedaj, ko je stopila v veljavo nova ameriška carinska tarifa, nas zanima se-vieda v prvi vrsti trgovsko razmerje med USA in Jugoslavijo. V preteklem letu 1929. je eksportirala Jugoslavija v “USA za 125-7 mil. Din blaga, kar je bilo toliko kot l-59% vsega njenega ekspor-ta. Importirala je pa iz USA za S60-26 mil. Din blaga ali za 4-74% vsega njenega importa. Torej je Jugoslavija v tr-govoskem razmerju do USA visoko pasivna. Iz Amerike dobiva Jugoslavija v prvi vrsti transportna sredstva, stroje, aparate in orodje, mineralno olje, volno, organične spojine, industrijske in 'medicinske rastline in oltjne sadeže. Prodaja pa Jugoslavija v Zedinjene države zlasti razne vrste prsti in kamnov, nekatere vrste papirja, lesne produkte, industrijske rastline. Nova carinska tarifa bo izvoz teh predmetov v USA gootovo skrčila.
OBRTNI KRcuili IZ DRŽAVNE RAZ REDNE LOTERIJE.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da bodo dobili v bodoče obrtniki iz dohodkov državne razredne loterije podporo le v izjemnih slučajih, in sicer takrat, če je delo prosilca v splošno korist in potrebno za oKolico, dalje, če uvede nove, doslej neznane delovne melode ali pa nov produkcijski način, ki je brezdvomno koristi za narod in državo. To odredbo utemeljeujejo s lem, da je za dovoljenje kreditov obrtnikom poklicana v splošnem Privil, obrina banka. Krediti ministrstva za trgovino in industrijo ter Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine so namenjeni samo za pospeševanje obrti in domače industrije v in teresu vsega domačega gospodarstva.
Konferenca o predvojnih dolgovih je
bila zopet odložena in sicer na 22. oktobra. — Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo se bodo vršila v juliju v Carigradu. Po zaključku pogajanj se-bo podala naša delegacija v Varšavo, da vodi tam s Poljsko cerinsko-tarifna pogajanja.
0	prodajnih možnostih jugoslov. eks-portnih predmtov v Španiji daje potrebne podatke španski konzulat v Splitu. Brzovozni morski promet med Španijo in Jugoslavijo se bo pričel v najbližjem času.
Split se pogaja z dvema angleškima skupinama o posojilu 1 mil. funtov.
Konferenca o obrtnem zakonu, ki bi se bila morala vršiti 25. t. m., je preložena na nedoločen čas.
Solun bo končna'točka nove zračne prometne črte z izhodiščem v Parizu.
Sušak, ki dobavlja plin za kurjavo in razsvetljavo ,z Reke, si bo zgradil lastno plinarno.
Novi predpisi o trgovini z zdravili in
medicinskimi špecijalitelaini bodo stopili v veljavo v septembru t. I.
241 industrijskih podjetij je v Dravski banovini; na lesno industrijo jih pride 49, na strojno in kovinsko 25, na gradbeno itd 37, na kemično 28 itd.
Gosenifina nadloga v Donavski banovini, o kateri smo že poročali, je odstranjena. V drugih banovinah na srečo ta nadloga ni nastopila.
Velika razstava konj pasme Nonius se vrši 26. t. m. v Debrecinu na Ogrskem. Podatke daje delegat ogrskega poljedelskega ministrstva dr, Silagyi, Beograd, Akademija znanosti.
Mednarodni provizorij vagonske industrije je podaljšan do končnega dogovora v izvoznih določbah.
Prodaja ruhrskega premoga se je v maju nadalje poslabšala, pa je bila že v aprilu za 20% pod lansko.
Število brezposelnih na Dunaju je padlo v prv,i polovici junija za 74.000 podpiranih oseb.
Zunanja trgovina Nemčije v mesecu maju izkazuje Kil milijonov mark uvoza in 1096-4 mil. mark izvoza, se zaključuje torej z lepim prebitkom. Neprijetno je pa dejstvo, da je padel uvoz surovin, kar znači zmanjšano zaposlenost industrije in poslabšano nakupno moč prebivalstva.
Avstrijski trgovski minister dr. Hai-nisch je odstopil. Njegov odstop spravljajo v zvezo s trgovskimi pogajanji z Ogrsko.
Predsednik Hoover je podpisal ameriško carinsko novelo; podpis je izzval v ostalem svetu velikanski odmev in se pripravlja hud odpor. Glej članek o tem.
Žitne borze Srednje in Jugovzhodne Evrope bodo zborovale jeseni v Budimpešti, pomladi v Bukarešti. Pravkar so se tajniki teh borz posvetovali na Dunaju o predmetih posvetovanja.
Češki agrarei so predložili paramen-tu nove zahteve glede agrarne zaščite.
Konkurz nad beograjsko tvrdko Gjura Janoševič je preklican; lastnika tvrdke sta se pobotala z upniki in bosta mogla zopet prosto razpolagati s tvrdko.
Med Italijo in Egiptom je sklenjena tačas n a trgovska pogodba; velja za eno leto in sloni na klavzuli največje ugodnosti.
Zunanja trgovina češkoslovaške zaznamuje v prvih petih letošnjih mesecih izvoz 7247 milijonov Kč in uvoz 7002 mil. Din, je torej za skoraj oetrtinko milijarde aktivna. V istih lanskih mesecih je bila za 425-5 mil. Kč pasivna.
Elektrolitni baker ponujajo v Ameriki že po 11*50 cents. V tem padcu vidijo tudi del Hooverjevega eksportnega projekta, strmečega za tem, da se Amerika 9 prohibicijskiimi cenami in carinami zavaruje pred importom tujega blaga.
Rusi se pogajajo s poljsko železno industrijo glede obsežnih dobav železa v palicah, ki bi za več mesecev zaposlile gornjeslesko železno industrijo.
Nemška industrija stekla je znižala cene raznih vrst stekla za 12%.
Skodoro posojilo v znesku 5 milijonov funtov je sedaj perfektno. Obrekovanje je 6odstotno. Polovico posojila emitira London, polovico Pariz.
Vi zaslužite,	tolma(.
HAGGI1"' izdelke za juhe
Razpelu]« v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Leinlk, Maribor, Cankarlova 26 *	stalno	V	zalogiI	v
Iz prakse upravnega sodišča v Celju.
Judikati finaneno-pravnoga referata upravnega sodišča.
(Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.)
(Nadaljevanje.)
78.
Izguba pravice do pritožbe. (Čl. 11 v obliki 51. 151 finančnega zakona 1924./25.) Čim je stranka vsled svojega obnašanja v upravnem postopanju zgubila pravico do pritožbe v smislu 5. odstavka čl. 151 om. fan. zak., je tožba na upravno sodišče v materijel-nem oziiru nedopustna; dopustna je le glede pravilnosti predhodnega -upravnega postopanja v pogledu utemeljenosti nepriznanja prizivne pravice.
(F 82/25-8.)
79.
Ocenitev po prostem preudarku. (Čl. 11 zak. na poslovni promet z dne 31. I. 1922. v obliki 51. 151 fin. zak. 1924./25.) Ker zamore davčni odbor ugotoviti velikost opravljenega prometa s prosto ocenitvijo tudi takrat, če spozna, da sicer more verjeti ali celo v slučaju, da je treba, da verjame predloženim dokazilom, je ocenitev v vsakem slučaju odvisna od proste presoje davčnega odbora in je v tem oziru pritožba na upravno sodišče dopustna le, če gre za zlorabo ali prekoračenje prostega preudarka.
(F 46/26-8.)
80.
Pritožbe. (Čl. 15 zakona o davku na poslovni promet.) Poziv na vložitev prijave o opravljenem prometu ni rešenje v smislu čl. 15, vsled česar proti takemu pozivu ni dopustna posebna pritožba. To naziranje je v skladu tudi s čl. 18 upravnosodnega zakona, ki ima v mislih samo takšne upravne akte, s katerimi se ustvarja odnosno urejuje s prejudicijelno močjo pravni položaj. (F 37/26-6.)
81.
Predmet upravnosodne tožbe. (Čl. 18.) Ker poziv na predložitev prijave opravljenega prometa ni odločba v smislu čl. 15. zakona o davku na po slovni promet, je tudi odgovor drugo-instančnega oblastva na tozadevno pritožbo, ako nima niti formalnih niti materijalnih pogojev prizivne rešitve, smatrati le za interno navodilo prvostopnemu oblastvu, zoper katero ni pritožbe na upravno sodišče.
(F 147/29-9.)
MEDNARODNI KONGRES ZA VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO V TRG, VEDAH.
Letos praznuje Belgija 100letni jubilej 6voje nacijonalne neodvisnosti, pa se bodo ob tej priliki vršile velike mednarodne prireditve, kakor kongresi, razstave in drugo, istočasno v Bruslju, Antvenp-nu in Luttichu. V Liittichu bo v okviru teh prireditev septembra 1930. mednarodni kongres za visokošolsko trgovinsko izobrazbo. V pripravljalnem odboru za ta kongres so člani belgijske vlade, kakor tudi številni profesorji raznih vse-učelišč in trgovskih visokih šol ter najodličnejši predstavniki belgijiske trgovine, industrije in belgijskih finančnih krogov. Spored vprašanj, ki se bodo obravnavala na kongresu, je obsežen in je odlične važnosti za vsakega intelektualca. Kongres začne 7. septembra in bo trajal do vključno 12. septembra. Informacije glede udeležbe daje g. Marcel, generalni tajnik kongresa Ličge, Belgija 18, rue Pied du Pont de Arches 13.
Trgovci in industrije!! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Mednarodni sejem v Solunu se vrši od 14. do 30. septembra 1930. Podrobne informacije daje Trgovsko - industrijska zbornica kraljevine Jugoslavije v Solunu.
oseh vrst eno- m oečbarone
Jugografika
Ljubljana, So. Petra nasip 23
KONKURZI.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih, predkonkurzih in prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od 1. junija do 10. junija 1930:
A. Otvorjeni konkurzi:1
Dunavska banovina: Čuruška okr. šte-dionica d. d., Curug; Ignjatovič Borisav, Žabar; Levinger Armin, Novi Sad; Ve-res Pavel, Svilojev; Vrtipraški Veljko Maksin i Vrtipraški Darinka roj. Ran-kov i Blažič Došo, Mokrin.
Moravska banovina: Borič S. Panta, Cuprija; Djurdjevič Janko, Bigrenica; Gočmaic Borisav, Parčin; Nonič J. Ilija, Bigrenica.
B. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza:
Beograd, Zemun, Pančevo: Putniko-
vič Laze, Zemun.
C. Odpravljeni konkurzi:2
Dravska banovina: Geršak Jožef in Jožefa, Dekmarei.
Savska banovina: Hirschler Leopold, Molo; Pajtaš Adolf »Gizela«, Virovitica.
Primorska banovina: Buljan Josip i Stipan, pok. Marka, Sinj; Klein brača, Split.
Dunavska banovina: Mijalkovič i Jovanovič, Kragujevac.
Moravska banovina: Grozdanovič Dra-gutin, Zubalj; Grujič Dušan, Niš; Miličevič S. Jovan, Aleksinac.
Vardarska banovina: Cevat Sali, Ra-dovište; Vulič Stanoje, Uroševac.
TVORNICA
CIKORIJE
IB
NA
1 Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
s Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
Priporoia svoie izvrstne Izdelke
Devizno tržišče.
Tekom minulega tedna je večina deviznih tečajev na Ljubljanski borzi beležila ponovno s padajočo tendenco iz-vzemši C uri ha, ki je ostal nespremenjen in pa deloma Budimpešte, ki je bila na prvih dveh borznih sestankih trgovana po 9"8987 na obeh poslednjih ;pa po 9-8960. Vse ostale devize so od torka (10. t. an.)na petek (13. t. m.) utrpele naslednje tečajne padce: Amsterdam 22-765—22-745, Berlin 13-5075—13-495, Bruselj 7-8992—7"8949, Dunaj 7-9836 do 7-9759, London 275-05 do 274-74, New York 56-50—56-445, Pariz je notiral v torek in četrtek nespremenjeno po tečaju 221-98, v sredo se je okrepil na 222-11 toda v petek je ponovno popustili na 221-92. Praga in Trst izkazujeta nekoliko večje tečajne razlike in sicer prva od 167-90 na 167-68, slednji pa od 296-40 na 296-17.
V očigled pravkar omenjeni tečajni baisse-i in samo štirim borznim sestankom je bila kupčija še doltaj živahna tako, da je pretečeni teden zaključil s skupnim deviznim prometom od preko 18-194 milijonov dinarjev. Od tega je dala Narodna banka na razpolago nekoliko manje kot v predzadnjem tednu in sicer 8-905 milijonov dinarjev preavsem Londona, Prage in Berlina medtem, ko je privatna ponudba omogočila zaključke za približno 9-289 milijonov dinarjev od čegar je bilo zaključenega največ Cu-riha, Londona in New Yorka, deloma pa Trsta.
Vsakodnevni devizni promet se je gibal od 4% milijona dinarjev (dne 10. t. in. najmanjši dnevni promet) do 5>» milijona dinarjev (dne lil. t. m. največji dnevni promet). Višina skupno doseženega prometa v poedinih devizah tekom zadnjega tedna (vse v milijonih dinarjev) je bila naslednja: London 5-008, Curih‘4-334, New York 2-075, Praga 2-014, Berlin '1-815, Dunaj 1-456, Trst 0-912, Pariz 0-267, Budimpešta 0-226 in končno par zaključkov Amsterdama.
Efektno tržišče.
V efektni tečajnici od 12. t. m. je zabeleženih nekaj sprememb in sicer no-tira od tega dne Ljubljanska kreditna banka po 122 dinarjev, Združene papirnice Vevče po 119 dinarjev in Tvornica za dušik Ruše po 275 dinarjv. — vsakokrat za denar, brez blaga. Istga dne v
j pretečenem tednu so se zaključile del-'■ nice Kranjske industrijske družbe po tečaju 280-—.
8% in 7% Blairovo posojilo je beležilo 10. in 11. t. m. 97-50 odnosno 86-50, 12. t. m. 97-25—86-25 in v petek 13. t. m. najnižje 97-— do 86-—.
Tendenca nespremenjena, zanimanje malenkostno..
žitno tržišče.
Presenetljiv padec cen na borzi v Chicagu, ki zaznamuje za rž najnižjo ceno iz leta 1900 in za oves najnižjo ceno iza leta 1913 ni imel v minulem tekočem tednu na naše žitno tržišče onega učinka, kot se je pričakovalo. — Cene za staro pšenico so ostale neizpremenjene in je le malo blaga na trgu, kar pomeni velliko zmanjšanje naših zalog in se lahko dobi le še manjše kvantitete. Živahnejša kupčija je z novo pšenico, ki je v razmerju s cenami inozemskih borz vredna Din 180-— za 100 kg franko nakladalna postaja. V splošnem se presoja, da bo kvaliteta nove pšenice boljša od lanskoletne, medtem ko je pričakovati kvantitativno slabejši donos od lanskega lota.
Interes za našo novo pšenico je tudi v inostranstvu velik, vendar doslej še ni bilo napravljenih večjih zaključkov, ker žele zunanja tržišča v prvi vrsti spoznati kvaliteto. — Žetev je v nekaterih obči-
nah Vojvodine že pričela, v splošnem pa prične žetev prihodnji teden tako, da bodo poskusne mlačve v polnem teku koncem meseca, dobava nove pšenice pa se bo ob ugodnem vremenu lahko izvršila že od 5. do 10. julija. Ker je kvaliteta lanske pšenice bila slaba, je verjetno, da bo za novo pšenico takoj ob žetvi velik interes, če bo kvaliteta izpadla tako dobro, kakor se danes domneva.
Kupčija s pšenično moko nularico bi bila nadalje živahna, da so .zadostne količine blaga na razpolago. Ponajveč so pa sedaj mlini popolnoma razprodani in zaposleni s čiščenjem svojih obratov in predpripravami za novo kampanjo.
V	ostalih poljskih pridelkih ni opažati nobene posebne živahnosti in je rž, oves in ječmen skoraj popolnoma zanemarjen. — Star ječmen pride že prav malo v poštev, ker je na razpolago že novi ječmen, ki je cenejši od starega in kvalitativno boljši od lanskega.
iNa ljubljanski bonzi je bilo v minulem tednu zaključeno: 1 vagon koruze in 1 vagon ovsa.
Cene so bile v minulem tednu sledeče: Bačka pšenica: 80 kg '1% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava proniptna, plačilo v 30 dneh Din 260—262 50.
Bačka pšenica: 78 kg 2% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 252-50—255-—.
Bačka pšenica: 77 kg 2% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 245—247-50.
Rž: 72/73 kg 2% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 197-—.
Pšenična moka O/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo po prejemu blaga Din 410—415-—.
Koruza, popolnoma suha: dobava meseca junija, plačilo v 30 dneh Dni 150—152-50.
■Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 167 50 do 170—.
Ječmen bački ozimni: 62/63 kg Din 16250 do 165—.
Oves bački: navadna voznina Din 180-— do 185--.
Lesno tržišče.
Situacija na lesnem tržišču se tudi pretečeni teden ni spremenila. Kakor do sedaj, se tudi v tem času sklepajo le malo najmanjše kupčije, medtem se pa dnevno množijo reklamacije radi slabe izdelave lesa. Zaključilo se je ta teden 2 vagona hrastovih pragov v običajnih dimenzijah za izvoz v Italijo, 1 kombiniran vagon tesane hrastovine in jelovine Nadalje 1 vagon letvic in 2 vagona bukovih plohov neobrobljenih v kvaliteti I., II., III. monte, suho blago.
Eksekutivnim potom se je pa prodalo 1 vagon hrastovih podnic 43 mm debeline, 2-65 m dolžine in 18-28 cm širine I., II. ter 1 vagon plohov in desk. Sploh se pa opaža, da se vedno bolj množe^ prisilne prodaje, kar je značilno za slabo situacijo v letošnjem odjemu lesa. Slepi, ki so bili pred časom primerama ugodno zaključeni, se grajajo in pogodbe skušajo stornirati.
POVPRAŠEVANJA.
7000 komadov hrastovih desk v sledečih dimenzijah: 2-60 m dolžine, 29 cm širine in 41 m debeline, vse fiksne dimenzije. Deske morajo biti najmanj 2 mm nadmere. Blago mora biti popolnoma zdravo, ostro-robo, paralelno, velike grče so nedopustne, ker se bodo iste pozneje strugale. — Dobava bi se vršila v 4 mesecih. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Se potrebuje ca. 4—500 m* jamskega lesa mesečno in sicer: smrekov, jeloiv, mecesnov in borov, kateri mora biti popolnoma zdrav, raven, obeljen in suh. Debeline od 10 cm na tanjšem koncu naprej do največ 24 cm srednje debeline, dolžine pa od 3 do 7 m. Blago po možnosti dolenjske provenijence.
Smrekove, jelkove deske III. dolenjskega tipa [x> možnosti paralelne ca. 1000 do 2000 kubičnih metrov.
1 vagon j/smezaole« v debelini 78X180 ram, sledeče dolžine: 3-50, 4-—, 5-—, 5-50, 6-—, dobavilo bi se 7 m* od vsake dolžine. Cens naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
5	m' moralov (smreka) debeline 10X12. dolžine 385 m; 3 m* moralov (smreka) debeline 10X12, dolžine 3-85 m; 3 m3 moralov
(smreka) debeline 10X12, dolžine H-25; 7 m3 letev (smreka) debeline 4X6, dolžine 3-75 do 4 m. — Cena Iranko vagon meja Postojna. Dobava v 10—15 dneh po pogodbi.
1 vagon mo ralov ca. 1000 komadov 08X68, 4 m dolžine z dopolnitvijo 28X58 mm, vezano po 4 komade skupaj. Cena franko vagon meja Postojna.
Rezan hrast na živ rab: kom. No 40, debeline 40 mm, dolžine 1-05, od 30 cm naprej; kom. No 40, debeline 40 mim, dolžine 1*20, od 30 cm naprej; kom. No. 30, debeline 60 mm, dolžine 1'60, od 30 oni ^naprej, kom. No. 10 debeline 70 mm, dolžin*)
1-90 od 35 cm naprej; kom. No. 20, debeline 70 mim, dolžine 1-90, od 20 cm naprej; kom. No 4, debeline 70 mim, dolžine 2-70, od 20 cm naprej; blago merkantilno, zdravo, brez gnilih grč. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Hrastovi morali za živ rob: 10 m* I.; 5ans merkantilne; dolžina od 2-30 do 3'— od 10 do 10 cm; 60% od 8X15 cm; 40% od 8X8 do 8X11 om z nekaj komadi od 4X8 do 5X8 cm. Kar se tiče I. (in sicer 10 m3) mora biti blago popolnoma brez .vsakega de fekta in brez srca. Merkantiilna roba pa ne sme imeti gnilih grč in brez srca v sredini. Cene naj se glasijo franko vagon SuSak pristanišče.
Prvovrsten lipov rezan les: 15 m*, ISO mm od 35 cm naprej; 15 ni8, 80, K K), 120 mm (večina 80 mm) od 25 cm naprej. — Cena naj.se glasi franko vagon Boh. Bistrica zn suho blago. Dobava v 3 mesecih po na ročilu.
Rezana jelovina v fiksnih širinah: 9 m’ od 16 mm debeline, 20 om širine, 4 m dolžine; 10 m3 od 20 mm debeline, 22 om širi ne, 4 m dolžine; 7 m3 od 32 mim debeline, 2_ cm širine, 4 m dolžine. Cena franko vagon Sušak pristanišče z navedbo dobavnega roka. Kvaliteta monte.
1	vagon bukovih in hrastovih odpadkov (vezano v .butare), dolžina 50 ali 55 om, blago suho. Cona franko vagon meja Postojna.
100 do 150 ni3 imadrijerov, od I. do IV. vrste, tombante, monte, v sledečih dimenzijah: dolžina 4 im, širina 19 cm iu debelina 76 mm. Cena franko vagon meja Dje.v-djelija.
Večja množina hruškovih plohov, od 50 m m debeline napretj. Cena naj se stavi franko vagon Sušak pristanišče.
Hrastove podnice, dolžine 295, 2-98 m, debeline 41, 43 mm, od 19 do 28 cm širine, te robe bi se rabilo ca. 30 do 50 m3. Cen i naj -se navede franko vagon nakladalna postaja. — Dobava bi se vršila okrog 20. do 22. t. m.
Ca. 50.000 komadov borovih pragov, v dimenzijah 2-80 X 24/28 X 12/24; ca. 15.000 komadov hrastovih pragov v dimenzijah 1'80 X 20/22 X12. — Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
Več vagonov podme m ih smrekovih, jelko vih desk, 12 in 18 mm, 4 m dolžine, od 10 do 16 cm, z navedbo cene franko vagon Sušak pristanišče.
Naravni bukovi obrobljeni plohi, tomban-ie, I., II., III., dolžine od 2 tu naprej, širine od 14 cm naprej, medija 21/22 cm; 20 m3 38 nun, 20 m3 38 mm;20 m3 48 mm, 50 nr‘ 60 inim, 10 m3 80 mm;skupaj 100 m3, z navedbo cene franko vagon fob Sušak.
Večjo množino bukov.h metlišč, 27 X 27 mm, dolžina 1 do 1-10 m. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Bosanski oreh, od 70 cm naprej, večj-> množino črne kvalitete. Cena meja Postojna.
Bukovi naravni plohi: 5 m’ 38 mm, 5 m3 50 min, 5 in3 60 mm, z navedbo cene za I. in II. in za tombante kvaliteto.
PONUDBE.
Bukovi plohi suhi neobnobljeni, meparje-ni, I., II., III. od 27 do 100 mm, dolžine od
2	do 5 m in od 16 cm naprej.
2—3 vagone bukovih testonov .od 12 do 30 cm, 20 nun, 2'25 m, blago je suho za proinpt-no oddajo. — Cena franko vagon Postojna
Borovi madrieri v debelini 75 mm 20 in 22 om eventuelno nekaj 25 cm, dolžina 3-20, 4'—, 5'—, 8-— m, prizmi rano L, II., III. vrste monte popolnoma zdravo, nerarklano brez izpadajočih grč. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Ca. 30 vagonov bukovih drv, cena franko vagon nakladalna postaja.
Hrastove frize: Širina 4 cm: 25 om 5200, 80 cm 6200, 35 cm 5164, 40 cm 3800, 45 cm 4400, 50 cm 3280 komadov; širina 5 cm: 25 cm 9300, 30 cm 8506, 35 cm 4700, 40 cm 8400, 45 cm 7000, 50 cm 6680 komadov; širina 6 om: 25 cm 4090, 30 cm 6250, 35 cm 8100, 40 cm 15.500, 45 cm 7800, 50 cm 11.700 komadov. — Cena franko vagon Postojna tranzit. — Blago je 60—70% prvovrstno, napol suho ter deloma .popolnoma.
.Nekaj vagonov paralelnih desk, smreka, jelka, 4 m dolžine, v dimenzijah: 12, 18, 23, 27, 37 in 47 mm, kakor tudi morale 27X5fi, 56X56, 33X36, 66X66 mm, nadalje nekaj desk v fiksnih širinah 30 in 48 nun, 28 in 30 cm širokih. — Cena se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
Ca. 90 m3 parjenega, nežaimanega oreha, širina od 35 do 85 cm, .medija ca. 50 cm, dolžina od 1-80 m naprej, medija 2-80.
Sirova nežamana bukovina, v širinah 48 in 50 mm, od 2 m dolžine naprej, kvaliteta ■tombante. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
Ca. 50 in3 suhih bukovih testonov, popolnoma zdravih in ca. 8 m3 hrastovih podnic, 265X43, za kompletacijo vagona bi se dolo-žile smrekovo škurete ali deske, 20 mm 4 an dolžine. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
6	do 7 m3 »parizers-de.sk (hrastovina), I. in II., od 1 m dolžine naprej, 25 mm debeline. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Tečaj 17. junija 1930.	Poipra* ševanje Din	Ponudb* Dlu
»KVIZU:		
Amsterdam 1 h. fotd. . . Berlin 1 M	 BruA&lj 1 balga	 Budimpešta 1 ponf8 . . Gurih 100 tr	 Dunaj 1 ftLling		1094-40	22 755 13-50 7 8932 9-9014 1097 40 7-9874 274 96 56-485 222-17 16830 296-42
Kewyori 1 dolar	 Pariš 100 h	 Praga 100 kiron	 Trat 100 Ut		167.50	
Nova ureditev poljske konzularne službe. Poljsko poslanstvo v Beogradu obvešča, da se je po nalogu poljskega ministrstva inostranih del izvršila naslednja porazdelitev službe v naši državi: 1. Konzularno odelenje .poslanstva poljske republike v Beogradu je kompetentno za banovine:	zet s ko, dunavsko
moravsko, vardarsko, ter za Beograd 7. Zemunom in Pančevom. 2. V področje poljskega generalnega konzulata v Zagrebu spada: dravska, savska, vrbaska, .primorska in drinska banovina. 3. Častni konzulat v Banjaluki je kompetenten za vr.basko banovino.
Ameriška carina na sladkor je v novi tarifi zvišana na 2 in ipol cents za 1 funt, pri čemer obdrži Kuba dosedanjo 20% carinsko prednost; torej velja zanjo carina 2 cents namesto 2 in pol. Nova sladkorna carina je povzročila na sladkornih trgih veliko poslabšanje.
V svrho stabilizacije volnenih cen bodo sklenili sporazumni dogovor Novozelandci, Avstralci ter farmerji Južne Afrike.
Kupčija umetne svile v Angliji in Nemčiji je bila v zadnjem času v znamenju boljšanja.
Obtok bankovcev v Avstriji je naveden v zadnjem izkazu avstrijske Narodne banke z 922'5 milijoni šilingov, kritje je 80-4 odstotno.
Kanada je že pričela z obrambo proti USA; nova carinska tarifa Zedinjenih držav je avtomatično dovedla do represivne carine na 120 vrst blaga, ki se uvažajo iz USA v Kanado.
Tudi Avstralija zvišuje carino; tarifa je razdeljena v osem različnih blagovnih vrst in je povprečno zvišana za 40%.
V Španiji bodo določili minimalno ceno za žito in se posvetujejo sedaj tudi
o	obrambnih odredbah proti ameriški carinski noveli.
Mednarodna delovna konferenca v Ženevi ni odklonila samo sedemurni delovni čas v premogovnikih, temveč je odklonila tudi sedeminpolurni čas.
Posebne odredbe o stabilizaciji turške valute določa novi zakon o Turški Narodni banki In o vrednoti. Razmerje med papirnim in zlatim denarjem bodo uredili pozneje.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave jekleno-žičnih krtač. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3600 kg matic; do 25. junija t. 1. glede dobave 8000 kg verig in 7000 kg zakovic za mostove in tenderje. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik (Srbija) sprejema do 26. junija t. h ponudbe glede dobave 2000 kg karbolineja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3 komadov preizkuševalcev napetosti, 30 komadov drvarskih cepinov ter glede dobave akumulatorjev, žarnic in okovov. (Predmetni oglasi z
natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 25. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave pisarniškega materijala (papir, pivniki, papir za zavijanje, karbon-pa-pir, pečatni vosek, kuverte, svinčniki, traki za pisalne stroje itd.). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. junija t. ,1. ponudbe glede dobave batnih teles iz jeklene litine. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do l.j ulija t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 komadov zidne opeke. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 2. julija t. .1. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina za jamske bencinske svetilj-ke. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju .sprejema do 3. julija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 komadov zidne opeke, 1 elek. prevozne drevesne žage, raznega železa, pločevine, ležišč, matičnih vijakov, stojalnih vijakov, tračnikov itd. — Direkcija držav, rudnika Breza sprejema do 3. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2 ur, 3 stalnih skretnic, 15 komadov ključavnic za sobna! vrata, 60 komadov imazalic in 15 plošč iz kotlovega iželeza. — Dne 2. julija 1 1. se bo vršila ipri Upravi policije v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave 110 kompletnih letnih uniform za policijsko stražo. — Dne 3. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 22.000 kg žebljev.
—	(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom! na vpogled). — Dne 26. junija t. I. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave raznega orodja za pekarne. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi). — Dne 3. julija t. 1. se bo vršila .pri Komandi pomorskega arzenala v’ Tivtu licitacija glede dobave raznega kavčuk - materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomskem oddelku 'omenjene komande).
Zastopnike za ba(rve in slikarske potrebščine za Slovenijo išče tvrdka Iskra
i	Kamionski, Krakow, ulica Lobzovska 8. Ponudbe je poslati neposredno tvrdka ali poljskemu konzulatu v Zagrebu.
Oddaja slikarskih del. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek, sprejema pismene ponudbe glede oddaje slikarskih del v poslopju centralne ambulante državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v-Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
,GRITZ*§ER* m ,ADLER*
pisalni stroji »URANBA* in pletilni stroji fDUBSED*
Znižane cene, najlepše opreme edino le pri
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, biten PreSernovega spomenika, ob vodi. Telef. St. 2913.
TISKARNA
MERKUR
- LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
KUVERTA
dmCba ■ o.a.
Tvorsita kuvert Ir konfekcij« papir}«
LJUBLJANA
Vojaki pot 1 Karlovka c. a
se priporoča za naro čila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knji ge, brošure, cenike. Statute, tabele i.t.d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
DL NAD STR. 5UDI PO IZREDNO NIZKIH CBN AH:
8ALDA-KONTE ŠTRACK JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE-MAPE
ODJEMALNB
KNJIŽICE RISALNE BLOKE L T. D.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: UUBUANA, DUNAJSKA CESTA USTANOVLJENA 1900
USTANOVLJENA 1900
,	,	■	..'f	.	H:	f-	,	,
Delnlike glavnica t Din 50,000.000*—
.•>, *'.x)f jy>	j*.;o?n *
Skupna rasarva cca.
Din 10,000.000-~
1 1 jUU	PODRUŽNICE:
i* > 14	£••» i i •;
BraSica, Calje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovit, Novlsad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb =============================
Se priporoma za vse bančne posle
Brzojavni naslov: BANKA
Brzojavni naslov podruin.i
Ljubljanska banka
Talelonske Številke: 2861, 2413, 2S02, 2503
Ureja dr. IVAN P^EJŠ^. — Za Trgovsko - industrijsko d d. »MERKUR? kut izdajatelja in tiskarja: 0. MICIIALEK, Ljubljana.