Št 22. V Ljubljani, dne 18. decembra 1919. Leto I. KMETIJSKI Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo M Izhaja vsak četrtek. Naročnina: »loleta*.........K 1S- — polletno.........» 8-— Pmumih« številka.....30 v Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inssrati: 1 mm inaeratnega stolpiča stane la: male oglase.......K —-40 uradne razglase......» —-80 reklame.........» l- — Uredništvo in upravništvo lista je v L jubljani na Miklošičevi cesti št. 16. Strankine vesti. Preselitev pisarne ..Samostojne kmetijske stranke". Naše tajništvo se je preselilo iz Mahrove hiše na Miklošičevo cesto št. 16, I. nadstropje (prej Bambergova tiskarna, sedaj „Stampa"). Dohod je skozi dvorišče. Istotam se nahaja tudi uredništvo in uprava »Kmetijskega lista". Kmetje, somišljeniki, na delo za naš list! Naše stanovsko glasilo „Kmetijski List" mora biti vsakemu zavednemu samostojnemu kmetu in somišljeniku sploh pravi evangelij, najdražja svetinja, ker je last vseh organiziranih članov. Po razširjenju in številu naročnikov na list se meri naša moč v javnosti. Mi nimamo brezdelnih in plačanih agitatorjev za svoje glasilo, kakor jih imajo nasprotne stranke, zanašamo se le na požrtvovalnost svojih somišljeftj-kov. Vsak zaveden somišljenik naj skrbi v svojem okraju, da bo vsak naš organiziran član tudi naročnik in točen plačnik lista. Vsaj vsaka hiša, ki ima katerega člana pri naši stranki, naj dobiva tudi list. Glejte pa tudi, da bodo naročene na naš list vse gostilne, kamor zahaja kmečko ljudstvo! Vplivajte na tovarne, trgovine in podjetja, ki žive večinoma od kmetov, da bodo v našem listu inserirali. Prihodnji prazniki so posebno pripravni, da stori vsak svojo dolžnost, da se z novim letom število* naročnikov podvoji. Kmetje, somišljeniki, pazite na oglase (inserate) v »Kmetijskem Listu"! Pred koncem leta povabimo vse tvrdke in podjetja, ki so navezana poglavitno na odjemalce z dežele, naj izroče našemu listu oglase. Dolžnost naših somišljenikov pa je, da si dobro ogledajo zadnjo, oziroma tudi predzadnjo stran našega lista, da vidijo, kdo so naši prijatelji, katere tvrdke nas vpoštevajo. Potem pa se strogo ravnajte po geslu ,,zvestoba za zvestobo". Kdor je z nami, kdor spoštuje in podpira naše sveto stremljenje, tega podpirajmo tudi mi! Vsem, ki so sposobni za dopisovanje toplo priporočamo naše stanovsko glasilo kmetijski List". Poročajte o vsem, kar se zgodi v okraju zanimivega! Sporočajte svoje mnenje, predloge, nasvete, želje in zahteve! Pri tem naj se nihče ne sramuje, ako ni ?.možen pravilno in lepo pisati. Uredništvo bo že samo poskrbelo, da se pravilno sestavi za natis. Poročajte kratko, izogibajte se po možnosti osebnih napadov ali napadov na druge stanove in stranke. Ako pa kdo napade našo stranko ali njene pristaše, zavrnimo ga kratko in krepko. Sicer pa bo uredništvo samo na straži zoper vsako krivico. Najbolje bi bilo, da vsak krajevni odbor določi dopisnika in poročevalca, ter sporoči njegovo ime uredništvu, oziroma tajništvu. Uredništvo se bo potrudilo, da postane naš list z novim letom vsestransko poučen in zanimiv, a brez vaše so-pomoči bi ne doseglo svoje naloge. Vse dopise je nasloviti na „Uredništvo .Kmetijskega Lista', Ljubi; na, Miklošičeva cesta 16". Za prirejanje shodov se morajo naši krajevni odbori in somišljeniki držati pravila, da je vsak shod pravočasno na- znaniti tajništvu SKS. v Ljubljani, ki določi, oziroma preskrbi govornika. V naznanilu naj se pove kraj, dan, uro in prostor shoda. Brez vednosti, odnosno brez odobrenja strankinega vodstva ne sme nihče prirejati shodov v imenu naše stranke. Vsak shod naj se vestno pripravi z živahno agitacijo za udeležbo. Tiskana vabila za shode in zborovanja naše stranke založi tajništvo, ter jih bo dopo-šiljalo krajevnim odborom na zahtevo. Lepaki bodo prirejeni tako, da bo treba na njih napisati le še kraj, dan, uro in lokal zborovanja. Vsi krajevni odbori naj takoj javijo tajništvu SKS. natančen naslov (bivališče in pošto) svojih predsednikov. Spominske slike s kmečkega tabora SKS., ki je bil dne 23. novembra 1.1. v Ljubljani prirejen od pristašev ..Samostojne kmetijske stranke" — so zelo lepe. Posebno impozanten vtis napravi velika množica kmetov v narodnih nošah na konjih in moških ter žensk v narodnih nošah na okinčanih vozovih. Velikanski prostor na Kongresnem trgu (pred deželnim dvorcem) je bil napolnjen s tisoči in tisoči kmetov. Vsi krajevni odbori dobijo slike na ogled. Oni, ki želijo kupiti te spominske slike, naj se oglasijo pri svojih krajevnih odborih. Slike bodo napravljene v večji obliki, a tudi kot razglednice, katere naj zavedni kmetje uporabljajo; za dopisovanje svojim znancem. Cena velikih slik je 6 K za vsak komad, razglednice stanejo pa po 2 K komad. Naročite jih vsi! Iz kmečkega tabora v Ljubljani. Kmetje, zbrani na velikem taboru Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani dne 23. novembra 1919., smo sklenili in odobrili naslednjo resolucijo: 1. Uradne vladne odredbe, zadevajoče kmetijske interese, se smejo sklepati le v sporazumu s kmečkim zastopstvom. Kot kmečko zastopstvo zahtevamo, da se ustanovi „Kmetijska zbornica" po načinu, kakor že obstojajo trgovske in obrtniške zbornice. 2. Zahtevamo znižanje izvozne carine za govejo živina in odpravo carine za žganje, sadje, prašiče do enega leta. 3. Zahtevamo, da se ustanove državne obla-čilnice v Novem mestu, Celju in Mariboru, kakršna že obstoja v Ljubljani. Poslovanje državnih oblačilnic naj bo pod nadzorstvom ..Kmetijske zbornice". 4. Vlada naj uredi cene za strojenje kož v vseh strojarnah. Danes računajo strojarne za ustroj ene kože 220 do 600 kron. Živinorejcu naj bo dovoljeno dajati kože doma zaklanih živali v strojenje za domačo porr.bo. Tozadevne sedanje omejitve v odredbah naj se odpravijo. 5. Za one kraje na deželi, kjer to starši zahtevajo, naj se v ljudsko šolo uvede samo pol-dnevni pouk. Prva dva letnika naj obiskujeta šolo popoldne. Število učnih ur naj pri tem ne trpi. 6. Zahtevamo, d'a vlada preskrbi kovačem na deželi dovolj železa za napravo in popravo kmetijskega orodja. 7. Vlada naj skrbi, da se čimprej začne izdelovati modro galico doma v lastni državi. Istotako naj vlada skrbi, da se v državi ustanovijo tovarne in predilnice, ki bodo izdelovale platno in drugo oblačilno blago. 8. Zahtevamo odpravo vinske naklade na Štajerskem, katera je bila odrejena z odlokom nad-zorništva deželnih naklad v Ljubljani z dne 10. avgusta 1.1., št. 1268/19, na podlagi neke deželne odredbe prejšnje štajerske deželne vlade. 9. Deželna vlada naj takoj skliče enkete interesentov glede odrejene carine. 10. Odpadki mlinarskih in raznih drugih industrij prihajajo v poštev kot živinska krma, naj se smatrajo kot doma potrebni in naj se izvoz istih v druge države sploh prepove. 11. Zahtevamo takojšnjo odreditev in preskrbo možnosti starostnega zavarovanja in zavarovanja kmetijskih in kmetijskoobrtnih delavcev, hlapcev, dekel, malih in srednjih kmetov. 12. Zahtevamo, da se nemudoma začno vršiti predpriprave za deželno ali državno zavarovanje kmetijskih pridelkov in živine ter deželno ali državno zavarovanje proti požaru. 13. Zahtevamo odpravo brezposelnih podpor. V državi je dovolj dela. Država naj skrbi, da se čim prej začne z industrijskimi, stavbnimi in melioracijskimi deli. 14. Zahtevamo, da se razpustijo občinski odbori, ki so občine oškodovali ali so se med vojno drugače kompromitirali. Vpostavijo pa naj se na njih mesto gerentski sveti v sporazumu z občinstvom. 15. Za izvršbo večjih del in opravil okrajnih glavarstev, večjih sodnih zasliševanj in notarskih opravil naj se na deželi odredijo uradni dnevi, bodisi redno ali po potrebi. 16. Poverjeništva deželne vlade naj prirejajo uradne dneve pri okrajnih glavarstvih, kjer naj sprejemajo želje in pritožbe občinstva. 17. Najstrožje naj se zasledujejo verižniki, vsem trgovskim agenturam naj se odtegnejo koncesije. 18. Kmetijskemu šolstvu naj se posveti največja pozornost, obstoječe kmetijske šole naj se moderno izpopolnijo tako, da bodo mogle letno sprejemati po 50 in več gojencev. Kjer to zahtevajo krajevne gospodarske razmere, naj se ustanove nove kmetijske šole. Predvsem se zahteva ustanovitev gozdarske šole na Pohorju. 19. Zahtevamo ureditev valutnega vprašanja na ta način, da se čim bolj varuje predvojno premoženje. V ta namen zahtevamo, da se zapleni v vojni pridobljeno premoženje bodisi v realih, blagu ali denarju vsem vojnim dobičkarjem in verižnikom. Šele po izvedbi te operacije naj se odredi enakomerna valuta. Nadalje zahtevamo, da se vse davčne in druge komisije, kjerkoli se odločujejo javne zadeve, 'ičoče se kmeta, sestavijo tako, da bo kmet z ozirom na njegovo številnost pravično zastopan. Zahtevamo, da se dohodninski davek odmeri začenši pri deset tisoč kron in da se pri odmeri istega vpošteva samo čisti dohodek po odbitku vseh produkcijskih, oskrbovalnih in amortizacijskih stroškov. V teh davčnih komisijah morajo imeti poznavalci razmer, ne pa finančni uradniki odločilno besedo. Smatramo za skrajno škodljive in državo ogrožajoče te vedno se ponavljajoče štrajke in zahteve po manjšem delu in vedno licitiranje plač, kar je vzrok tej neznjsni draginji in otež-kočuje obstoj vsem stanovom. Apelujemo na Ali sta vaš sosed in vaša soseda že naročena na »Kmetijski list"? vlado ter na vse delajoče in pridobitne sloje, da | sledečo poročilo od predsednika deželne vlade delujejo v sviho utrditve države na to, da se v z dne 28. novembra 1.1. državi več dela in da se sistematično vse cene v. mzaio. v Ljubljani prošnjo, da se vam plačilo odloži in upamo, da bo vlada na naš energični pritisk raz veljavila naredbo o pobiranju tega davka. Kdo je kriv, da seje pri kolkovanju denarja odtegnilo 20 odstotkov? S strani tistih, ki pravijo, da je njih cilj ljudstvo utrditi v krščanski ljubezni do bližnjega, preganjati krivico in sovražiti laž, se širijo laži, da je naša stranka kriva temu, da se je pri kolkovanju bankovcev lastnikom izplačevalo za vsakih 100 kron samo 80 kron v kolkovanih bankovcih, drugih 20 odstotkov pa v bonih. Čudimo se, kako da more kdo tako podlo laž iz trte izviti. Naša stranka: je zahtevala na merodajnih mestih, da se za ureditev valute pripravljeni jugoslovanski dinarski bankovci zamenjajo za sedanje krone v razmerju: ena krona za en dinar. Ta novi denar bi imel preprečiti dotok nežigo-sanih bankovcev iz Avstrije, Madžarske in z ozemlja, okupiranega od Italijanov. Vedelo bi ampak zato, ker mu to veleva njegova gospo-se tudi na ta način končnoveljavno, koliko znaša j darska modrost. v tem oziru državni dolg. Novi denar bi imel j Pri rokah imam popolnoma natančne podatke kmalu veliko večjo vrednost kot sedanja krona.; iz vseh pokrajin bivše Kranjske. Ti podatki so Ko bi se ta vrednost ustalila, si ne bi bilo treba j se zbirali ž mnogim trudom in z največjo natanč-beliti glave, po kakšni ceni bi bilo treba odkupiti j nostjo skozi več let. Iz njih naj vzamem samo imejiteljem srbski dinar in ga spraviti s prometa, j en vzgled, toi je mleko. Pridelovalni stroški za S tem bi bila podana podlaga za ureditev valute, j en liter mleka so znašali na Kranjskem zadnja Ko je paševala v Sloveniji SLS. (dr. Brejc), j leta pred vojno povprečno po 27 in nekaj dese-so se po časopisju raznesle vesti, ki so nekako; tink vinarja, to je brez stroškov za vožnjo v odgovarjale naši zahtevi. Mislili smo, da se bo j mesto ali na železnico. Po čem je kmet mleko Pričakujemo od naše nove osrednje in pokrajinske vlade, da nastopite z vso odločnostjo v odpomoč in zaščito najmočnejšim slojem v naši državi. „Včeraj sem odposlal posebno utemeljeno vlogo ua ministrstvo za notranje zadeve s prošnjo, naj se doklada na zasebni konsum vina na Štajerskem ukine. Do ugodne rešitve morajo interesenti seveda doklade plačevati, oziroma zaprositi nadzorništvo državnih naklad v Ljubljani za olajšavo plačil te doklade". Torej, kmetje, ki ste dobili plačilne naloge, ■ Spominjam se še dobro Franceta Ovna, po vložite takoj na nadzorništvo državnih naklad domače Urbana, posestnika v Smartnem, občina Naša pot. (Politična razmišljanja starega agitatorja.) Draginja in kmetijstvo. Po raznih časopisih in po raznih shodih se ostro nastopa proti verižnikom in oderuhom. V isto malho ž njimi devlje nepoučeno ljudstvo tudi kmeta, s čimer mu dela krivico. Res je, da kmet vedno in vednoi več zahteva za svoje pridelke. Tega pa ne dela iz želje do bogastva, dobri in pametni naš predlog upošteval! In sedaj pa smo doživeli to „nesrečno" kolkovanje. Otročje je, da nam stranke, ki hočejo veljati za najmogočnejše, podtikajo krivdo zaradi kol-kovanja, nam, mali strančici, slabotnemu otro-čičku, katerega mora držati mati okoli pasu, da ne pade. Tako nas namreč razni žlobudravi in domišljavi politični norci radi imenujejo. Gospodje, ko bodo izvršene volitve in bomo imeli kmetje svoje poslance, in ko bo Janez minister, takrat šele vam bo kak „Zvezar" verjel podobne laži, danes pa jih ne more. Ako pa bomo tedaj kmetje znali tako slabo državo voditi in v njej gospodariti, kot to zna vaša učenost, tedaj pa nas boste lahko makari — obesili. J. Naš „Ekonom". (Opazovanje štajerskega člana.) prodajal, ve vsakdo! V Ljubljani je prodal en li ter mleka za 20 vinarjev, drugod pa po 12 do i 16 vinarjev. To je bil njegov dobiček, odtod večno zadolženje in propadanje kmetij. Podobno 1 je bilo z drugimi pridelki in z živino. Kako je bilo med vojno? Vojaška oblast je rekvirirala kmetu konja za 600 kron. Brez konja kmet ni mogel biti, ako je hotel obdelavati polje. Prodati je moral še dve dobri kravi. Za izkupiček od konja in teh krav si je kupil mršavo, nadušljivo kljuse. — Košček železa je kmet kupil pred vojno za šest kron, sedaj mora dati zanj 200 do 300 kron. Pred vojno je kmet prodal 100 litrov mleka (četudi v izgubo) in je dobil zanj največ 20 kron. Za teh 20 kron je kupil najmanj 30 parov dobrih, močnih ženskih nogavic. Ako danes kmet proda 100 litrov mleka makari za 240 kron, kaj dobi? Za ta denar dobi osem parov pajčevinastih nogavic, ki niso za v Dobrova pri Ljubljani. Mož je umrl leta 1910., njegov spomin pa še živi v domači občini. Ta se ima Urbanu zlasti zahvaliti za to, da se je ustanovila na Dobrovi mlekarna, ki je pred vojsko izborno uspevala in bo, kadar se razmere urede, gotovo zopet prinašala občini velike koristi. Kmet France Oven je bil izvrsten gospodar in vnet za kmečke koristi. Zato pač zasluži, da mu postavim na tem mestu mal spominek. Davno je že temu. To je bilo pred kakimi petnajstimi leti, v tistih časih, ko je šel pri nas na Kranjskem hud boj za volilno preosnovo. Tedanja katoliško-narodtia stranka je pod vodstvom dr. Sušteršiča m dr. Kreka zahtevala, da se vpelje poleg že obstoječih kurij veleposestva, mestne in kmečke kurije še četrta volilna skupina, v kateri bi bili poslanci izvoljeni v deželni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice. Tedaj se je vršila po celi deželi strašna agitacija v prilog splošne in enake volilne pravice. Naši kmetovalci so morali radi ali neradi zavzeti stališče napram tej reformi. Tako scin tudi jaz nekoč prišel s posestnikom Francetom Ovnom v razgovor o tej stvari. Vneto sem mu dokazoval, da je taka reforma potrebna in da je v naši demokratični dobi splošna in enaka volilna pravica neizogibna potreba in da pomenja tudi za kmečki stan velik napredek. Oven pa se ni dal pregovoriti in je na vsa moja dokazovanja imel en sam trdovraten odgovor: ,,To je res lepa reforma, po kateri bo moj hlapec imel ravno toliko vpliva na postavodajo kakor jaz, ki sem gospodar, plačujem davke in nosim odgovornost. Kot kmečki gospodar jaz ne bom nikdar za splošno in enako volilno pravico, ki meče v en koš kmeta in delavca, hlapca in gospodarja." Meni se ie Oven zdel tedaj strašno staro-kopiten. Mislil sem si: kako more tako'pameten mož biti proti splošni in enaki volilni pravici. Kakor on od nje ni pričakoval nič dobrega, tako sem jaz mislil, da je v splošni in enaki volilni pravici nekak ključ za ozdravljenje socialnih razmer. Da, jaz sem videl tedaj v splošni in enaki volilni pravici edino možno sredstvo, da se v . ». , . kmečke čevlje in so strgani že prvi ali drugi dan. Da gre nas a poštena kmečka J|var tete kr^ _ pred yQ. je kmel prodal 500 kg krompirja drž^[ uJv'djavi kmečki'stanprim^rno^voji polu ko naprej, je spravilo kolovodje klerikalne kakor . . k .j zanj ^ k Za ta denar si e k n ; J £ svoiem^x>- liberalne stranke tako na Štajerskem kot na £ usnja za par čevljev. Danes številu Kranjskem popolnoma ob Pamet Liberalc. so si ^ ^ za s]abo obleko najmanj 1200 kron> | ^ zadovo]jen nigem odše, od Urba dovolil, predpustno sa o da izda ajo tajne omenjeno usnje pa nad 100 kron, ako vse nizko kj je nada]Jjeval sv0 e de1o. Skladal je ravno voz okrozn.ee v kater.h baje 7 ™ ]O F t računamo. Koliko krompirja mora kmet prodat,, | šeJnice y {,ozolec ;Jn je bil da gal nisera nas, stranki in so se celo dom,slil,, da so naso da tQ dob;? Ako b- prodal ysak kilogram krom_ i | . gospodarsko organizacijo »Ekonom tudi poma- . . 1q enQ kr datJ bi moral najmanj ___1 ■ .........r^n^njJ,« 1 ^ «-.^-./-.00« f nI+P HO 1 J 1 gali ustanoviti. Gospodje, le počasi! Pomnite, da 13(W kii0oTamov mi ne branimo nikomur vstopa v našo stranko, , Ako km(lt zadolžea> bo za vse hudo. Od tedaj je minilo petnajst let. Oven je legel v grob, mi pa smo marsikaj doživeli v tem času. Splošna in enaka volilna pravica je zmagala na pac pa ne more bit. kdo hkrati organmran tudi v Kmetje ne krivimo meščanskih in delavskih kro- vsej črti. Danes si drugačne volilne pravice skoro drugi strank,. Ravnotako zamore^ postat, dan da nam ne privoščija plačila za naš trud,! £ misliti nc moremo. Na tej podlagi se bodo ..Ekonoma le organ,z,ran član nase stranke. , krivimo t- k- ne znajo urediti razmer> kl naŠ£m kraljestvll vršil^ volitve. Zato je Družba „Ekonom", kateri lahko pristopi vsak ng znaj0\lkr0titi prekupčevalcev in vojnih ode-naš pristaš z deležem po 200 K, pa lahko kupuje | ruhov y tenl ;e jskati vse zlo! • 1 " _____1___________„ A'. X1n«i n1< nn T 111M_ _ ... . • . « važno, da imamo o „vseobčem in enakem pravu glasa", kakor imenujejo Hrvati splošno in enako —j----,------------• j . zorni unc acjjLcmui«. •p'-™" -—> lanKo rečemo, aa je Kmet v primer, z urugum to stran! V pravilih družbe je, da se naj obre- odkod pride y našo držayo ono blag0i ki ga mo., stanQyi ykljnb splošnl in enaki volilni pravici stujejo deleži, čist, dobiček pa se more porabiti, remo pQ pretiranih cenah kupiti, kolikor hočemo, j tekom zadnjih par desetletij politično in gospo-zgolj v kmetijske namene. Nadalje je vpliv „ka-, jn kam gre ono blag0) ki bi ga morali dobiti po darsko nazadoval Posli in delavci so prišli na-pitalistov" na ta način zajezen da ima pravico, zmernih cenahj da bi na ta način zmanjšali naše ■ tQ je res Na uspehih, ki sta jih dosegla glasovati z emm glasom tako član, ki je p aca pridelovalne stroške in s tem zmanjšali tudi j dela^ec ;n dninar pa kmet lahko izračuna, kako en delež po 200 K, kakor tisti, ki je vplačal bedo nepridelovalcev. — Zahtevali smo nadalje | da]eč |e 7aostal sam v napredku. Kmet se tega 1000 takih deležev, medtem ko pa pri vseh drugih od yladej na]- poskrbi, da bl se mogli nepridelo-1 7aveda in bol; ^ da on ne more nikamor naprej, strankarskih zadrugah mogotci vzamejo veliko yald z nami pridel0valci vsako leto direktno do-! pog. . mJrno y b kjer kžiš> spoštovani deležev in imajo za vsak delež glas da tako ; goyoriti radi cen na pametni in za nje in za nas ; Urbgn, Po ku tnaistih let avtorskega zasigurajo svojo nadvlado m pustijo kmeta sa- ■ prayični podiagi) ter da bi se jim omogočila d,- ■ dda -n emišljevanja, se mi zdi, da tvoje nemega le, ce zagazijo v zadrego. Sedaj pa povejte,, rektna nabaya pH pridelovalcih, s čimer bi od-; . do lošne in Pnake yoH]ne pravice ni - li vase »zadruge bolj kapitalistične al, nas padla veri£ništvo in oderuštvo. Iz tega stalisca b;io1po;sem neutemeljeno. Ne, splošna in enaka tudi mi kmetje pozdravljamo zapoceto delo in yolilna pravica doslej kmetu še ni prinesla ta-težnje za ureditev razmer kakor so ga pokazali ^ keg.a zboijganja> da bj b;i0 imena vredno ga ni govorniki koaliranih narodnih stanovskih orga- njtj za korak priyedia do njegove pravde. Ali je nizacij (nepridelovalci) na svojem protestnem ustvarila v državi take politične razmere, da < a t. 1 1 ' .1.1 T In t _ ' _______. . . . so „Ekonom"? Važno za vinorejoe na Štajerskem. Tudi na velikem kmečkem taboru v Ljubljani zborovanju dne 4. oktobra v ljubljanski Union- ^ bi]Q mogoče tako zboljšanje vsaj v dogledni dne 23 novembra 1.1. se je sklenila ostra resolu- ski dvorani. Za ta stremljenja jim radi podamo bodočnosti pričakovati? cija proti odmeri in predpisu vinske doklade za roko, kajti tako kot on,, smo stiskani tudi mi Tudj na tQ vprašanje je tr-ba odgovora, ki pridelovalce, ki jo je svoječasno odredil štajerski zaradi neurejenih razmer. Tudi mi zahtevamo, deželni odbor Na tozadevno vlogo smo sprejeli da se vlada zaveda, kaj je njena prva naloga. se ne razume sam ob sebi. Agitator. Širite misel ujedinjenja slovenskega kmeta! Naši shodi. (Prvi kmečki shod v Cerknici.) Dne 7. decembra 1.1. se je zbralo vkljtib slabemu vremenu okrog 1000 kmetov, da obhajajo vstajenje slovenskega kmeta. V ta namen smo postavili 25 metrov visok mlaj, kateri je prvikrat služil v kmečke fiamene. Vsesplošno priljubljeni kmet Matevž Martinčič iz Dol. Jezera, kot predsednik shoda jc otvoril shod z domačim kmetskim pozdravom, na kar je dal besedo kmetu Kušarju, načelniku SKS. za Slovenijo. Ta je neustrašeno kot branitelj svobode slovenskega kmeta v jedrnatih besedah tolmačil obupni položaj slovenskega kmeta. Razložil nam je, kako je vse naperjeno proti kmetu in kmečkemu delavcu. Ljudstvo mu je prirejalo burne ovacije, na kar se je vršila volitev krajevnega odbora. Voljeni so bili samo kmetje, in kmetu potrebni obrtniki. Ljudstvo se je med seboj povpraševalo, kdo in odkod je ta doktor. Ko pa je zvedelo, da je govornik navaden kmet, se kar ni moglo naču-diti in ga je burno pozdravljalo v prepričanju, da tukaj ni več varanja, ni več laskanja. V poprejšnjih časih so prišli na deželo politični agitatorji v času volitev z obljubami, katere pa nikdar niso izpolnili. Obljubljali so, da bodo Cerkniško jezero posušili, da bodo naredili ceste do vsakega zelnika, skrbeli za kmeta kakor za svoje otroke itd. Poudarjali so, da je kmet steber države, da kmet vse redi, a za ta steber države se pa gospodje, ko so se vsedli na svoje stolčke k bogato obloženim mizam, niso več brigali. Rekli so samo: „Kmeta sedaj do prihodnjih volitev več ne rabimo, a ko se bodo bližale nove volitve, se jim bodemo znali zopet prikupiti". Gospodje, bili ste pa vsi enaki, liberalci ali klerikalci. Kdor je imel več v rokah, ta je bolj izsesaval ubogo kmečko paro tako, da so kmetje nazadnje podlegli kot žrtve nesrečne politike, in žrtve vojnih dobičkarjev. Kaj čuda torej, ako slovenski kmet noče več gospodov iz Ljubljane, in naj si bodo ti gospodje liberalne ali klerikalne stranke. (Nadaljevanje poročila sledi zaradi obilice drugega gradiva v prihodnji številki, kot dopis iz Cerknice. — Opomba uredništva.) (Pri Sv. Marjeti ob Pesnici) se je naš shod dne 30. novembra 1.1. izborno obnesel. Na mno-gobrojni udeležbi se je videlo, da hoče naše ljudstvo samo odločevati o svoji usodi. Govoril je Znuderl od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah, kojemu se vsi poslušalci iz srca zahvalu-jemo.. Kmetje iz Marjete. (Sv. Peter pri Mariboru.) Shod naše SKS., ki je bil sklican za dan 7. decembra 1.1. po rani sv. maši, se zaradi divjih izrazov Zebotovih apostolov ni mogel vršiti. Dasiravno sem bil čisto sam prišel kot govornik naše organizacije, vendar so se me ondotni gospodje tako prestrašili, da so si najeli še enega pismarja — in g. urednika Zebota, ter naščuvali neko posebno inteligenco, — da naj bi s kričečo himno preprečila mojo besedo. Komaj sem pozdravil občinstvo, že so neki pobalini začeli njihovo klerikalno himno „tiho drži lape, gobec" itd. Čuda, da niso prišli z gorjačami, kakor so naredili rojaki Zebotovi v Št. Ilju. Gospod Zebot, vi pa še enkrat dobro prečitajte ogledalo vaše vesti (odprto pismo Ivana Mermolje), objavljeno v podlistku našega lista št. 13 z dne 9. oktobra 1919., napravite popolni kes, ter tako storite svojo sveto adventno- dolžnost. Za one mnogoštevilne grehe, ki ste jih storili pri Sv. Petru, pa vam kličem: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kdaj se zlažejo"! Toda vaš sistem izdajalstva se mi zdi nekako smešen, kajti na vsakem shodu ima drugačno lice. Ko boste, častiti gospod Zebot, zopet prišli motit naš shod, tedaj si vzemite za vzgled dogodek po spisu sv. Lukeža v 22. in 23. postavi! Konrad Žnuderl. (Pri Mariji Snežni na Velki) je bil zadnjo nedeljo dne 14. t. m. naš shod. Poročilo prinesemo prihodnjič. (Naši shodi v Posavju.) Dne 21. septembra so bili shodi SKS. v Sromljah in Artičah. Kakor povsod je tudi tukaj kmečko ljudstvo z ogromno udeležbo pokazalo svoje veliko zanimanje za našo stanovsko organizacijo. Z ntipopisnim navdušenjem do zadnjega udeleženca se je pozdravljalo ustanovitev »Samostojne kmetijske stranke". Izvolili so se krajevni odbori in sprejemali naročniki na »Kmetijski List". Složni in edini hočemo nastopiti v delu za blagor naro- da in domovine. Oni pa, ki sejejo razdor in sovraštvo rned kmečke vrste, nimajo med nami prostora; plačanim hujskačem raznih gosposkih strank pokažemo vrata. Kmet, pomagaj si sam — in Bog ti bo pomagal. (Sromlje.) Dne 21. septembra je bil tu po rani službi božji izredno dobro obiskan shod SKS. Govorili so tovariši kmetje Lesinšek, Urek in drugi. Govornike je ljudstvo vztrajno poslušalo ter z navdušenimi ovacijami in „živio"-klici sledilo njih govorom in izvajanjem, posebno pa govoru tovariša Ureka iz Globokega. Sestavil se je krajevni odbor. Kmetje, vsi skupaj na našo stanovsko organizacijo, to je v SKS.! Vaš kmečki tovariš. (Kostrivnica pri Podplatu.) Gibanje za našo staro kmečko pravdo tudi v našem kraju izborno napreduje. To je osobito pokazal shod, ki ga je sklicala »Samostojna kmetijska stranka" za dan 28. septembra po rani sv. maši v Kostrivnico. Shod se je vršil ob naravnost krasni udeležbi. Gostilniški vrt gospoda Praha je bil natlačeno poln kmetov, kmetic in kmečkih sinov. -Poročat je prišel na shod član strankinega vodstva tovariš Drofenik. Shodu je predsedoval podžupan tovariš Fajs. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili temeljitim izvajanjem govornika, ki je spretno obrazložil strankin program in bičal zle posledice, ker kmet danes še ni organiziran. Zborovalci so navdušeno pritrjevali izvajanjem govornikov ter pozdravili ustanovitev te edine res kmečke stranke. Sprejele so se tudi resolucije, zadevajoče vsa važna vprašanja, osobito protest proti pobiranju vinskega davka na Štajerskem. Obilen pristop k stranki in obilna naročila na »Kmetijski List" so pokazala, kako smo si želeli tega shoda, ki je položil važen ogelni kamen v rogaškem okraju. Izvolil se je tudi krajevni odbor. (Sv. Peter na Medvedjem Selu.) Dne 28. septembra ob treh popoldne smo imeli tudi pri nas sestanek kmetov, da se pogovorimo o »Samostojni kmetijski stranki". Zbralo se je lepo število zavednih kmetov. Na sestanek došli govornik je v poljudnih besedah razložil važnost kmečke sloge in potrebo lastne stanovsko-poli-tične stranke in škodo, ki jo trpimo kmetje radi razcepljenosti v razne stranke, od česar imajo korist le nekmečki stanovi. Navzočni so se naročili na »Kmetijski List" in izvolili krajevni odbor. Vsem kmetom tovarišem kličemo: otresite se vseh tujih strank in oklenite se »Samostojne kmetijske stranke", v kateri imata besedo edino le kmet in kmečki delavec, in ki edina je zmožna zavzemati se za naše teptane pravice, ne oziraje se ne na desno ne na levo. (Trebelno.) Dne 28. septembra je bil na Ceš-njicah pri Trebelnem ustanovni shod krajevne organizacije »Samostojne kmetijske stranke", na katerem je poročal tovariš Franc Zupančič iz Rakovnika. Obenem je razvil in pojasnil strankin program. Na zborovanje je prišel tudi fanatični kaplan iz Trebelnega v spremstvu treh farovških, Zagarjevega in Piškurjevega hlapca in nekaj drugih svojih pristašev. Prizadevanje kaplanovo, da bi zborovanje onemogočil, se je izjalovilo, ker so navzočni kmetje odločno nastopili za svojo edino in pošteno samostojno stranko.--Sestavil se je tudi krajevni kmečki odbor, v katerega je bilo izvoljenih na izrecno željo kmetov kar 24 odbornikov, tako da ima vsaka vas svojega odločnega zastopnika. Veliko kmetov se je tudi naročilo na strankino glasilo »Kmetijski List". V očigled sijajno uspelega shoda je kaplan pre-bledel in osramočen odrinil s svojo gardo, iz strahu pred odločnostjo in samozavestjo navzoč-nih kmetov je odšel kot strahopetna kukavica z revolverjem v roki. S svojim neotesanim obnašanjem je zavednim kmetom še posebno dokazal, da gre njegovi stranki le za nasilno komando in oblast nad kmečkim prebivalstvom in da ta stranka hoče, da bi tudi v bodoče vladal absolutizem. — Opomba uredništva: Ne priob-čujemo radi dopisov, katere bi potem »Domoljub" hinavsko zavijal in preobračal ter delal našo stranko za protiversko, za stranko, ki hoče pogaziti vero in duhovnike. Opetovano smo že povedali, da bomo vsakega duhovnika spoštovali, ako se zaveda svojega svetega stanu, ako je njegovo delovanje in ponašanje res tako, kakršno mora biti, da nam ne jemlje zaupanja v ta stan, da se v nas ne budijo sumnje, da jim ni za vero, ampak za absolutistično komando nad ljudstvom. Kdor nastopa tako kot omenjeni gospod kaplan, gotovo ni kmečki prijatelj. In kdor se sovražno obnaša proti nam, vendar ne more zahtevati, da ga bomo častili in ljubili. Častiti gospodje duhovniki pa so dolžni, da tudi sami nastopajo proti gotovim »nezmernežem" in jih privedejo na pot zmernosti in spodobnosti, da jim taki ljudje ne bodo izodkopavali ugleda, ki ga vsak slovenski kmet goji za našo duhovščino. Na dekanijskih konferencah naj se zato ne sklepa nastopati proti našim kmečkim težnjam tako izzivalno, da bi se kateri naših pristašev utegnil izpozabiti. Ako se kaj zgodi, bo odgovornost padla na vas same. S silo se kroti samo zverino, kmetje pa smo včndarle ljudje po Božji podobi. Tudi sami presvetli gospod knezo-škof bi moral biti v svojih birmskih pridigah manj politik in več duhovni pastir. Boli nas, da se moramo dotikati takih stvari, toda odkritosrčno hočemo svetovati, naj ne bo tako, kakor se je započelo. Pošteno duhovništvo se zgraža nad započetjem, ki se ga je v zadnjih dneh namerilo proti ujedinjenju in osvoboditvi vseh kmetov. Ali je bilo potrebno, da pride gospod kaplan z revolverjem na shod? Ali je morda vedel že vnaprej, da mu hoče kdo storiti kaj zalega? Ali je imel namen za vsako ceno razbiti shod in se eventualno poslužiti tudi — revolverja? Sodi naj javnost. Vse to skupaj pa ne smatrajte za mnenje uredništva, nego za ljudsko mnenje in ljudsko sodbo, ki jo uredništvu izpo-roča ljudstvo iz vseh krajev Slovenije. Odkar je trajala stavka v tiskarnah nismo mogli poročati o naših prireditvah. Med tem časom so se vršili dobro uspeli shodi naše stranke v sledečih krajih: dne 12. oktobra v Središču, v Zelimlju in v Bevkah pri Ljubljani. Dne 19. oktobra v Lescah in pri Sv. Katarini nad Medvodami. Dne 3. novembra v Preserju pri Borovnici, pri Sv. Juriju ob Ščavnici in v Trebnjem na Dolenjskem. Dne 18. novembra v Robu, Ra-kitnem in pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem. Dne 23. novembra v Kapeli pri Radencih. Povsod so se ustanovili tudi krajevni odbori naše stranke. Mnogoi shodov so> razentega priredili naši somišljeniki sami, ter še nisino dobili poročil. Naša stvar gre sama ob sebi naprej, ker je potrebna in poštena. Dopisi. (Gorenjsko.) Boj za Staro Pravdo gre na severnem Gorenjskem z mogočno silo naprej. To- sta dokazala shoda v Begunjah in Črnivcu minuli mesec. Udeležba je bila na obeh shodih prav dobra. Pri tej priliki sta se tudi ustanovila krajevna odbora za ta dva okoliša. Pričakovati pa smemo z vso gotovostjo, da kremeniti Gorenjci, do katerih je prišel vzbujajoči glas o pravi kmečki organizaciji, (ne »Kmečki zvezi"!) šele pred par tedni, doprinesejo prav zadovoljiv prispevek »Samostojni kmetijski stranki". Kot zavednim kmetovalcem jim je znano, da kmet sme in more pričakovati izboljšanje svojega položaja le edino z lastno samostojno stranko. Vse lepe obljube drugih strank za kmetovalca ne bodo imele zanaprej nobene privlačne moči več za nas. Bili smo namreč pod tujo oskrbo do sedaj, zanaprej se pa izročimo lastni materi, katera nas hoče in mora varovati propada v tem kritičnem in v prihodnosti mogoče še kritičnejšem času. Varovati se moramo, da nas tek časa ne pahne velekapitalu v žrelo, in iz nas srednjih in malih kmetov ne naredi proletaree! (Iz Št. Lenarta nad Laškim.) Po naši občini se je začelo gibanje za »Samostojno kmetijsko stranko". Največ je k temu pripomogel veliki »kmečki" prijatelj, »Slovenski Gospodar" sam. Mene samega je pripeljal ta list v »Samostojno kmetijsko stranko". Ko sem namreč čital napade, ki jih je pisal s tako »oliko", me je takoj zanimala stranka, ki je gospodi tak trn v peti. Kako tudi ne, saj je to od razumnih kmetovalcev že davno zaželjeni korak naprej, za korist našega stanu! Potem se pa še »Slovenski Gospodar" tolaži, da je v našo strar.ko pripeljala ljudi samo občna nezadovoljnost in da bodo ljudje izpregledali? Mi mu to tolažbo iz srca privoščimo, saj smo že izpregledali, in upamo, da bodo tudi oni, ki še zdaj tavajo v temi pod ^komando" gospode! Zatorej pa somišljeniki, Kamor kmet zahaja in kjer daje zaslužka, mora biti naročen ^Kmetijski List". širite naše glasilo v vsako hišo, koje politično mišljenje je še vedno v senci izkoriščevalcev kmetskega ljudstva. Oni imajo vse polno obljub sedaj, ko se bližajo volitve. Ko bodo pa enkrat tam (saj mislimo, da ne bodo), kjer bi morali kaj storiti za nas, se bodo pa na tihem posmejali med seboj, češ: ,,Za nekaj časa smo zopet pri koritu". Pomagajmo si sami, razširjajmo našo stranko, ki bo postavila pri prihodnjih volitvah svoje kmetske kandidate, ter pokažimo, da se zavedamo svoje stanovske moči, da nc bomo pomagali več spletati biča, s katerim nas potem gospoda tepe. Kmečki sin. (Iz Slovenskih Goric.) Kot vinski kupec sem potoval dne 7. decembra 1.1., to je bilo ravno drugo adventno nedeljo v jutro po rani sv. maši, ko sem šel mimo cerkve Stf. Petra pri Mariboru. Naenkrat vidim, da neki duhovnik (kaplan ali kdo je že bil) namesto občinskega sluge oznanja, da naj gre vse ljudstvo na shod „Samostoj-nih", nakar se je valila velika procesija v ljudsko šolo. I seveda sem bil tudi jaz radoveden ter šel pogledat, kaj bode. Ko pa pridem v sobo, sem se kar začudil, ko zagledam človeka, ki je ravnokar začel svoj govc-r. Bil je precej Japoncem podoben, posebno pri ustih in nosu, a ker je bil bele polti ter kratkih las, sem vseeno vprašal polglasno: „Kdo je to?" nakar mi pravi eden zraven mene st6ječih: „To je naš Zrebot, urednik iz Maribora 1" Naj bo, sem si mislil, saj v Ameriki še nisem videl takih ljudi —! Govoril je, ter s p;sti nekaj risal na mizo, kadar pa mu je nepoznan gospod, ki je stal pri oknu, kaj protestiral, je tako hudo odprl usta, kakor bi ga hotel požreti. Ker je ta, kakor je bilo videti, ozmerjajoči govor, na katerem ni bilo nič intere-santnega, nenavadno dolgo trajal, in se je meni mudilo proti domu, sem jo odkuril pred zaključkom. Vedel bi pač rad, koliko je le še v Jugoslaviji enakih častitih gospodov Zebotov? Pokrajinske vesti. (Kriza v naši deželni vladi) še vedno traja, ker se še vrše pogajanja med demokrati in socialisti, poglavitno zaradi poverjeništva notranjih zadev. Poverjenikom za socialno skrbstvo je imenovan Milan Jaklič, dosedaj komisar pri istem poverjeništvu. (Poverjeništvo za kmetijstvo) se je preselilo v novi trakt Marijanišča na Poljanski cesti (postaja električne cestne železnice na Ambroževem trgu) v Ljubljani. Ravnotam uradujejo odslej tudi višja komisija za agrarske operacije, krajni komisar za agrarske operacije in deželni živino-zdravniški urad. (Naši državni prazniki.) Naše ministrstvo je ukazalo, da se morajo naslednji dnevi obhajati kot državni prazniki: 1. december, kot dan uje-dinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev; dan 12. julija, kot Petrov dan, t. i. rojstni dan kralja Petra I., dan 28. junija, kot Vidov dan, t. j. spominski dan padlim boriteljem za vero in dom. (Živela korupcija!) Somišljenik nam piše: V ,,Uradnem listu" smo brali, da je bivši poverjenik ljubljanske deželne vlade, socialni demokrat Prepeluh, potem ko je odstopil kot poverjenik, bil penzijoniran s plačo četrtega činov-nega razreda državnih uradnikov. Kakor je videti, politika nese, da, nese v Jugoslaviji več nego v bivši Avstriji. Prepeluh, ki je bil pred vojsko pisar pri neki sodniji, je potom svojega oolitičnega ,,prepričanja" preskočil vse svoje bivše predpostavljene in je dobil razred višjega dvornega svetnika, pa še delati mu ni treba več za državo. Ker sta bila pa oba klerikalna poverjenika Golia in dr. Verstovšek (prvi je bil prej komisar pri ljubljanskem glavarstvu, drugi pa profesor) odletela brez penzije „nadhofrata", so klerikalci strašansko hudi in se čutijo „zapostav-ljene". No, da sc jih potolaži, dobita baje ta dva gospoda tudi penzijo „nadhofrata". Tako piše vsaj zagrebška „Tribuna" v svoji 20. številki in dostavlja: „Zivela korupcija od zgoraj". — Tako bomo imeli naenkrat tri nove državne penzijo-niste. Pa menda bodete mislili, da so to stari gospodje. Kaj še. Golia je star 40 let, dfuga dva penzijonista pa tudi ne dosti več, pa gredo že vsi trije lepo v penzijo s plačo, ki so jo tudi v Avstriji dosegli le redkokateri vseučiliščni profesorji in najvišji ministrski uradniki po tridesetletni ali tudi štiridesetletni službi. Tako se bo torej začelo pri nas delati? Vsakih štirinajst dni bomo dobili nove poverjenike in čez štirinajst dni bodo šli s plačo „nadhofratov" v pokoj. Kmet pa plačuj in delaj, dokler živiš! Temu se pravi s tujim imenom korupcija, mi pa pravimo temu po kmečko ..svinjarija". Prav je imel tisti ljubljanski šaljivi list, ki je po državnem prevratu pisal: „Korita so ostala, le koritarji so drugi". Proti takemu izkorišče vanju davkoplačevalcev bomo mi nastopali z vso silo. Če hočejo gospodje uganjati visoko politiko, pa naj jo uganjajo. Da bi jim pa zato čez par tednov dajala j država mastne penzije, tega pa že ne bomo trpeli. Ce kak poverjenik ali minister odstopi, pa naj gre k svojemu prvotnemu poklicu, tam naj dela naprej in premišljuje o ginljivosti vsega posvetnega, ne pa da bo po kavarnah posedaval na državne stroške. Brez dela ni jela. To naj velja tudi za gospodo. (Kakor se zatrjuje, se je g. Prepeluh ustrašil javnega mnenja, ter se je prostovoljno odpovedal penziji. Opomba uredništva.) (Tudi moštvo prvega poziva se odpusti) v najkrajšem času. V vojaški službi ostanejo le novinci. (Zaplenjeno usnje.) Naša nova deželna vlada je brezobzirno nastopila proti skri^alcem in ve-rižnikom usnja ter zaplenila v Ljubljani velike zaloge. Zaplenjeno blago je še nedotaknjeno. Ustanovil se je državni urad „Obuvalnica" (Turjaški trg št. 8), ki bo začel kmalu preskrbovati prebivalstvp s ceno obutvijo. Vse podrobnosti se razglasijo po časopisih. (Važna slovenska pridobitev.) Nemške papirnice v Vevčah, Goričanah in Medvodah je kupila slovenska delniška družba b pomočjo „Ljubljanske kreditne banke". (Nove občinske volitve pred durmi!) Vsa okrajna glavarstva so že dobila od deželne vlade potrebna navodila, da se prjpravi vse potrebno za nove občinske volitve, ki se vrše že začetkom prihodnjega leta na podstavi splošne in enake volilne pravice, (Taki so ,.Zvezarji!") Na naših shodih dne 7. in 8. decembra t. i. v Leskovcu in Cerkljah na Dolenjskem so hrupno rogovilili pristaši VLS., ter očitali naši stranki, da je sklenila na ljubljanskem taboru udanostno izjavo kralju Petru. Na drugem shodu pa je tajnik „Kmečke zveze" celo zaklical: „Mi smo republikanci!" Samostojni kmetje smo ponosni, da smo zvesti in lojalni Jugoslovani. (Kar se je Janezek naučil, to Janez zna.) V Cerkljah na Dolenjskem je občinski tajnik propadli lemenatar Marinček. Talar je sicer moral sleči, ni pa slekel zapeljivih Susteršičevih navad, temuč slepi in hujska kmečko ljudstvo s svojimi boljševiškimi .lazori. Ta človek tajno ruje proti državi in vladarski hiši, kriči javno, da je republikanec ter zmedeno razlaga, da si je dr. Korošec mislil čisto drugače naše ujedi-njenje v obliki zveznih republik. Drugje bi tak zgagar ne bil mogoč. (Iz Kočevja) nam poročajo naši prijatelji, da postaja tam življenje vsled večnih boljševišlcih hujskarij, groženj in divjanj že neznosno. Od glavnih dveh hujskačev je eden državni uradnik, ki hoče biti še celo vzgojitelj mladine, drugi pa, dasi dela zmožen, postopa in vleče državno podporo. Avtonomne oblasti se ne upajo nastopiti, ker je okrajno glavarstvo pasivno, oziroma to podjetje še celo podpira. Opozarjamo vlado s pripombo, da bomo posvetili tem razmeram največjo pozornost. (Glasilo VLS. na Štajerskem) je „Slovenski Gospodar" v Mariboru, ki je v zadnji številki tako nesramno pisal proti naši državi, da je bil do, polovice zaplenjen. (Sramežljivi kmet Pišek) prireja v mariborskem in slovenjebistriškem okraju shode na tihotapski način. Menda ga je le nekoliko sram pred zavednimi stanovskimi to~ ariši, ker še ni dosegel polnoletnosti, da bi nastopal brez jero-bov, ki mu natihoma priženejo skupaj uboge na duhu. V naši državi dosežemo polnoletnost z 21. letom, le Tirolce baje sreča pamet šele s 40. letom. (Nov dnevnik v Mariboru.) Mariborski napredni Slovenci so kupili dve tiskarni, ki so jih združili pod tvrdko „Mariborska tiskarna". Ta začne z novim letom izdajati dnevnik „Drava", dočim bo „Mariborski delavec" prenehal izhajati. (Zahteve slovenskih kmetov na Štajerskem.^ Kmetje, zbrani na protestnem shodu na Cvenu dne 16. novembra 1919., so soglasno sprejeli nastopne resolucije: 1.) Centralna vlada se poziv-Ije, da takoj odpravi izvozno carino, odrejeno s poveljem generalnega direktorja carine Kukiča z dne 17. oktobra 1.1., br. 20.566; ta carina ne le, da bo upropastila kmečki stan, ampak bo tudi pri njem povzročila silno mržnjo do celokupne države. 2.) Centralna vlada naj takoj odpomore neznosnemu pomanjkanju in vedno naraščajoči draginji kmečkemu ljudstvu neobhodno potrebnih stvari kot so sol, petrolej, železo, vžigalice, poljedelski stroji in orodje, oblačilne snovi, usnje itd. V ta namen naj bodo ti predmeti prosti uvozne carine. Podrejenim oblastim naj zaukaže, da trgovce bolje nadzorujejo, tako glede zalog, kakor cen blaga. 3.) Odpravijo naj se takoj ogromno zvišane vozne in tovorne cene pri železnicah, ki podražujejo vsako blago, ter vzbujajo pri ljudstvu silno nevoljo. 4.) Da se nadomeste gori navedeni odpadli dohodki, naj se v večji meri kot do sedaj obdačijo razni vojni dobičkarji, ki so si med vojno in po vojni nagrmadili obilne milijone, 5.) Vpelje naj se splošno pravično razdeljen dohodninski davek, a odpravi naj se davek na vojne dobičke, ki je oil krivično naložen samo bivšim Štajercem. 6.) Občinske in državne volitve naj se takoj razpišejo, da enkrat vendar že vzamejo državno krmilo v roke zakonito izvoljeni zastopniki ljudstva. 7.) Pereče valutno vprašanje naj se nemudoma reši in se naj zamenjajo krone za nove dinarje pred vsem v obmejnih krajih, kjer je največ prilike za razne sleparije. 8.) Deželna vlada se pozivlje, da čim prej ustanovi kmetsko zbornico, ki bo določala cene kmetijskim pridelkom. 9.) Nerazmerna cena med zrnjem in moko naj se odpravi, ker kmet dobi za kg pšenice komaj dve kroni, dočim mlinarji . prodajajo moko po šest kron. 10.) Dovoli naj se izvoz žrebet, katerih imajo kmetje obilo, a jih ne morejo prodati. (Socialisti) so v ponedeljek dne 8. t. m. razbili ustanovni shod narodno-socialne stranke, ki se vsled tega ni mogla ustanoviti. To so storili vsled tega, da ne bi pri sestavi vlade za Slovenijo imeli konkurentov. Narodno-socialna stranka zastopa namreč tudi slovenskega delavca in nemaniča, toda ne medlega mednarodnega, ampak toplo " slovensko čutečega. To pa seveda socialistom ne gre v njih koritarski račun. Svobodo, katere imajo vedno polna usta, poznajo vedno le zase. (Kaj bo s Koroško?) Nemce hudo skrbi, ako bi se ljudsko glasovanje opustilo, ter bi od nas zasedeni deli ostali brez glasovanja Jugoslaviji. Italijani baje delajo na vse kripljena to, da bi se glasovanje opustilo, ker se boje, da bi Amerika zahtevala potem tudi ljudsko glasovanje v zasedeni Primorski. Slovenci hladnokrvno gledamo na take skrbi Nemcev in Italijanov, ker vemo, da nam mora na koncu vseh koncev vendar pripasti, kar je našega. (Obupne razmere v nemški Koroški.) V coni B, kjer gospodarijo Nemci, se godi našim rojakom, pa tudi Nemcem slabo. Orožniki popisujejo živino od hleva do hleva. Niti svinj ne smejo kmetje doma zaklati. Kolje se le v Beljaku, a kmetje dobe le določene porcije mesa in slanine nazaj. Celo od kruha morajo plačevati davke po 400 do 600 kron, a še ne vedo, ali je to za celo leto ali je za par mesecev. (Promet z Italijo) se' odpre ta teden. Vlaki bodo vozili do Logatca, dokler se ne določijo meje. Ako dobimo kmalu novi denar, bo promet z Italijo ugodno vplival na našo denarno vrednost, ki mora kmalu doseči laško liro. Z odprtim prometom bo poglavitno pomagano Trstu, ki mu je že grozil gospodarski pogin. (O italijanskih nasilstvih) dobivamo iz Notranjske britke pritožbe. Italijanski vojaki pograbijo vse, kar ni pod ključem. Dokler je bilo sadje na drevju in sadeži na njivah, so pokradli še vse nezrelo. Celo zelje in repa nista bila varna. Sedaj streljajo in love v zanjke divjačino, ter morijo v vodah ribe in rake z razstreljivom. Ruski vojni ujetniki so bili dovolj lačni, toda kmetu so puščali v miru njegovo lastnino. (Slovenske ljudske šole v Trstu) so se vendar po enem letu odprle dne 11. decembra 1.1. v poslopju Ciril-Metodove družbe pri Sv. Jakobu. Toda poslopje bo premajhno, ker se je prve dni vpisalo nad 1200 otrok. Kontrolo nad poukom bodo imele italijanske državne oblasti. Kmet, ki dela proti naši stranki, daje sam gospodi bič v roke. (Italijani v Dalmaciji) bodo kmalu pobrali vso živino in vse poljske pridelke. Navidezno kupujejo, toda kdor noče prodati, ga k temu prisili vojaška oblast. Ze do oktobra so na ta način izvozili iz siromašne dežele 3000 konj, 2000 govedi, 10.000 ovac, J00 vagonov pšenice in koruze, 20 vagonov volne in 50 vagonov surovih kož. Politične vesti. (Regentov rojstni dan) se je praznoval po celi državi dne 17. t. m. (Volitve v naš parlament) se bodo najbrž vršile meseca marca prihodnjega leta. (Za ublaženje draginje) je dovolil ministrski svet na zahtevo ministra Bukšcga 50 milijonov dinarjev. (Jugoslavija pristopi k zvezi narodov.) Naša mirovna delegacija v Parizu je podala izjavo, da tudi mi stopimo v zvezo narodov. (Naša kraljevina dobi vojno odškodnino.) Vsled posredovanja našega regenta Aleksandra v Parizu je antanta priznala Srbiji vojno odškodnino, katere visokost še ni določena. Na ta račun posodi antanta naši državi trrmilijarde frankov, kar bo našo denarno vrednost močno povzdignilo. (Tudi del vojne mornarice dobimo.) Vrhovni svet je odločil, da dobi med drugimi državami tudi Jugoslavija gotovo število topovskih in stražnih ladij od bivše avstro-ogrske mornarice za varstvo po Donavi. (Med Jugoslavijo in Vatikanom) se kmalu sklene nov konkordat, ki bo uredil razmerje Jugoslavije napram katoliškemu prebivalstvu. | (Novi občinski volilni red za Hrvaško.) Hr-1 vaška vlada je razpustila vse občinske zastope,, ter odredila nove volitve. Novi volilni red je popolnejši kot dosedanji, a v demokratičnem duhu še ni! Volilno pravico imajo vsi 21 let stari moški, izmed žensk pa le tiste, ki preskrbujejo družino ali vodijo samostojno gospodinjstvo, trgovino ali obrt, ali ki so nastavljene v ' javni ali zasebni službi, ter morejo dokazati, da so uspešno dovršile štiri razrede srednje ali podobne šole. Izvoljen more biti tisti, ki je v katero občino pristojen ali ki vsaj tri leta v njej prebiva. Izvoljeni ne morejo biti mestni in občinski uradniki, občinski dobavitelji, podjetniki in najemniki. V mestnih občinah so tudi izključeni tisti, ki ne znajo pisati in brati. V mestih bodo volitve tajne in proporcijonalne, na deželi pa javne in ustne. (Ponižani Madžari.) Zaradi zahrbtnega napada na našo posadko v Prekmurju (Dolenjo Lendavo) mora dati ogrska vlada našim ranjencem visoko odškodnino, a madžarski vojaški oddelki, ki so napad izvršili, morajo z razvitimi »zastavami defilirati mimo naših vojaških od- ; delkov. (Mirovna pogodba z Avstrijo in Bolgarijo podpisana.) Naša mirovna delegacija je podpi- i sala mirovno pogodbo, ker so se pogoji vsled posredovanja prestolonaslednika regenta znatno ublažili. Vrhovni svet je obenem sklenil, da se začno Jugoslaviji izplačevati priznane vsote za poprave in odškodnino dosti poprej, kakor je j bilo prvotno določeno. ! (Nemci silijo iz Nemške Avstrije.) Tirolski Nemci so sprejeli v deželnem zboru sklep, da se pridružijo Bavarski. Pavno isto zahtevajo tudi Solnogradčani, dočim Nemci v Predarelski prosijo za priklopitev k Švici. (Zopet italijanski napadi na Reki.) Prete-čeno soboto so italijanski vojaki napadli in iz-ropali francosko skladišče. Pri tem ie padlo več francoskih vojakov. Francija nastopi z vso odločnostjo. (Proti D' Annunziju.) Francoski in angleški ministrski predsednik sta imela te dni važno posvetovanje o jadranski pustolovščini D'An-nurzijevi, ki ne sme več dolgo trajati. (Naši vojni ujetniki v Italiji) so trpini, o čemer nima slovenska javnost niti pojma. Kdo pa se je sploh pobrigal '.a te žrtve italijanskega barbarstva? Vseh jugoslovanskih ujetnikov v Italiji je bilo pred par meseci še 40.000, danes jih je mnogo manj, in ako se ne bo kmalu kaj doseglo za njihovo rešitev, dobili bomo čez par mesecev domov le par tisoč jetičnih invalidov. Poleg težkega dela in trpinčenja prenašajo najhuje glad. V nekaterih taborih dobe le po pol hleba slabega kruha na dan. Dan obračuna mora priti z brezsrčnimi Italijani. (Wilson Italiji.) Z ozirom na laške spletke na Reki in ob Jadranu sploh, je poslal Wi!son Italiji naslovljeno pismo, kjer pravi: „Za blagostanje človeštva zahtevam od vas, kakor tudi od drugih na mirovni konferenci v Parizu, da se reši Jadransko vprašanje brez vsakega zavlačevanja. Vsi narodi Evrope potrebujejo mir, in tisti, ki bi se temu protivili (Italijani!), bi prisilili mojo domovino do neprijetnih odredb. Amerika bo namreč temu primerno gospodarsko pomagala le tistim, ki sprejmejo naš program". — Z drugimi besedami pove Wilsonova grožnja, da bo Amerika odrekla Italiji dovoz in kredit, ako bi nagajala Jugoslaviji glede Reke. (Agrarna reforma na Rumunskem.) Na Ru-mur?skem izvedejo agrarno reformo tako-le: Vsaka kmetska družina dobi 5 do 10 oralov plodne zemlje. Kmet zemlje ne bo smel ne prodati, ne razdeliti. Pridnim kmetom se dovoli, da si razširijo posest z nakupom do 25 oralov. Gozdi se prodajo na podlagi sporazuma med kmets-kimi zadrugami in veleposestniki. Razlastilne stroške v znesku 1 do 3 milijard lejev plača veleposestnikom država. (Ponižana Bolgarija.) Zelo hudi pogoji so se naložili Bolgariji v mirovni pogodbi. Ze sedaj ima Bolgarija deset milijard vojnih dolgov, a plačati mora še 2%, milijarde frankov s francoskimi in angleškimi cekini. Nadalje bo morala Bolgarija poravnati vso škodo v Srbiji, tudi tako, ki sta jo povzročila Avstrija in Nemčija. Bolgarska vlada mora preskrbovati s premogom Srbijo in Grško, čeravno ga doma primanjkuje. Stalne vojske Bplgarija ne sme imeti, temuč le določeno število policajev. Davke bo pobirala mednarodna komisija. Toda Bolgari ne obupa-vajo, temuč hočejo s pridnim delom izbrisati težke posledice vojne. Bolgarska vlada pripravlja zakon o delavni dolžnosti, namesto vojaške dolžnosti. Vsak moški in vsaka ženska od 19. do 45. leta bo moral prevzeti in izvršiti delo, ki mu ga odkaže država. Z vsestranskim, pridnim delom si bodo Bolgari kmalu opomogli ter nam zrasli čez glavo, ako jih ne začnemo posnemati. Pri nas pa uvajamo osemurni delavnik, in bi vse le rado udobno živelo, verižilo in pohajkovalo, dela pa naj le kmet s svojo družino. Gospodarstvo in gospodinjstvo. (Kletarski tečaji.) V primeri z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki popri-mejo boljšega kletarjenja, ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospo-darju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršno se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi naj-gnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi višji vinarski nadzornik P,.Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri državnem vinarskem nadzorništvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — Državno vinarsko nadzorništvo za Slovenijo v Novem mestu. (Cene usnju in kožam.) Deželna vlada je določila sledeče cene: za podplate 44 do 84 K, za rjavo zgornje usnje 84 do 95 K, za črno zgornjo usnje 76 do 84 K, za telečje zgornje usnje 117 do 125 K za kilogram. Cene za telečje in goveje kože so najvišje 18 K za kg, konjske po 100 do 150 K, svinjske kože 8 do 12 K. Iz teh cen se vidi, koliko zaslužijo strojarne. (Nove predpise za mline) je izdala deželna vlada v Ljubljani z naredbo z dne 29. novembra: Mlinarji, ki meljejo za plačilo, so dolžni mleti žito, ki se jim izroča v ta namen, ter ne smejo odklanjati naročil, dokler morejo po obsegu svojega obrata zmagovati delo. Plačilo smejo zahtevati le v denarju, prepovedano je za plačilo jemati žito, moko ali otrobe. Od 100 kg žita čiste teže smejo zahtevati mlini z vodnim pogonom 12 K, mlini na paro 14 K mlevnine, za dovoz žita s kolodvora in odvoz mlinskih izdelkov na kolodvor 3 K, oziroma mlini, ki imajo za dovažanje in odvažanje lasten tir, 2 K 50 v; za basanje blaga, ki prihaja prosto nasuto v vagonih, 30 v; porabnino za eno vrečo in 4 tedne 1 K 20 v. Zaprašitev ne sme presegati: pri izdelovanju moke 2 odstotka, pri podelovanju ječmena in prosa v ješprenj, oziroma kašo 4 odstotke teže žita; koruzo mora mlin na zahtevo razkaliti. Politične oblasti imajo pravico kontrole v mlinih. Prestopki se kaznujejo z globo do 20.000 K. (Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za Jugoslavijo) je ustanovljena. Poddelegat za Slovenijo je dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. Čuti je, da bomo kmalu preskrbljeni s čilskim solitrom, tem najvažnejšim du-šičnatim gnojilom, katerega je naše kmetijstvo med dolgotrajno vojno tako silno pogrešalo. Naša polja, travniki in vinogradi so popolnoma izčrpani in obubožani. Odtod slabe letine. Hlevskega gnoja povsod primanjkuje, zato bo našim kmetovalcem čilski soliter kaj dobro došel in to še posebno kot zanesljivo koristno umetno gnojilo, katerega rabiti so kmetovalci že od preje dobro vajeni. (Za pomožnol akcijo v Ljubljani) najame mestna občina štiri milijone kredita. (Za kruh revnim in manj premožnim slojem) je uvedla naša vlada posebno pomožno akcijo. Ti sloji bodo dobivali belo moko po 3 K 50 v. Primanjkljaj, ki bo znašal samo za Slovenijo približno sedem milijonov na mesec, bo krila država. V poštev za tako podporo pride namreč v Sloveniji do 300.000 oseb, med temi samo v Ljubljani kakih 50.000. (Vrednost krone se dviga.) Pred kolko-vanjem so v Srbiji zahtevali za 100 dinarjev do j 470 kron, a sedaj se dobi 100 dinarjev že za 370 da 375 kron. (Kdaj dobimo nove bankovce?) Ako se bo sedaj po kolkovanju dognalo, da ne kroži dosti več kronskega denarja med nami, kakor je bilo proračunjeno, se bodo vzele krone že prihodnji mesec iz prometa. Novih bankovcev, ki se tiskajo v Parizu, prispe v Beograd do konca t. m. najmanj za dve milijardi. (Izmenjava kron v dinarje) se bo pričela izvrševati meseca svečana prihodnjega leta. Ko-mišija v ministrstvu se še ni zedinila, ali bomo dali za dinar dve ali tri krone. (Izvoz žita iz Jugoslavije.) V naši državi se je letos pridelalo za pet milijonov kvintalov pšenice in koruze. Ker potrebujemo doma štiri milijone kvintalov, ostane nam za izvoz en milijon kvintalov. (Za nabavo poljedelskega orodja) bo poslala poljedelsko ministrstvo posebnega delegata na Francosko. (Pavolnato blago) se je zadnje čase začelo dovažati iz Amerike v Evropo,- Zadnji čas sta prispela v Bremen dva velika parnika, ki sta pripeljala nad 25.000 zavojev tega blaga. (Priznanice,) ki smo jih prejeli pri kolkovanju za odtegnjenih 20 %, nimajo ne manjše ne večje vrednosti kot gotovina. Kot take se bodo vračunile pri izmenjavi za novi denar. Treba jih je torej hraniti! (Kaj bo z vojnim posojilom?) V Ljubljani se je ustanovil poseben odbor denarnih veščakov za rešitev vojnega posojila. Računa se, da je v vsej Sloveniji podpisanih nekako 400 milijonov vojnega posojila. Ni je torej skoraj hiše, ki bi ne imela zanimanja na stvari. Mirovna pogodba določa, da vsaka nanovo nastala država sama uredi vojno posojilo na svojem ozemlju, toda država ni dolžna prevzeti in izplačati tega posojila. Umevno nam mora biti, da merodajni krogi v Srbiji niso navdušeni za: to, da bi prevzela država vrnitev tistega vojnega posojila, ki je pomagalo nadaljevati vojno ter uničevati Srbijo. Zato bo imela reševalna akcija trdo delo in je potrebno, da ji pomagajo vse korporacije, kakor tudi posamezniki. Prispetr&jte v tiskovni sklad za »Kmetijski List"! (Na judovsko tvrdko „Croatia") smo opozorili vlado že v zadnji številki. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da ima ta prekupčevalska judovska hrvaška tvrdka od naših upravnih oblasti italijanskih vagonov v poljubnem številu na razpolago, doeim jih naše domače tvrdke ne dobe mnogokrat niti za najnujnejšo potrebo. Opozarjamo! (Močan petrolejski vrelec) so našli v Lipiku (Slavonija). Komisija je dognala, da bo dajal vrelec kake štiri milijone kubičnih metrov petroleja na leto ter bo donašal osem milijonov dinarjev vrednosti. Ako bo le res! (Tri nove tovarne v Bosni.) Srbska banka v Sarajevu je dobila dovoljenje', da ustanovi tri nove tovarne: za steklo, za predelovanje kož in za izdelovanje obuvala. (Iz inozemstva ponujajo Jugoslaviji posojila.) Ameriški bankirji so ponudili naši državi 500 milijonov dolarjev posojila. Seveda zahtevajo, naj bi naša država za celo posojilo nakupila v Ameriki blaga. (Koliko pšenice potrebuje Evropa?) Ameriški listi prinašajo izkaz o potrebi Evrope na pšenici. Ceni se, da mora Evropa uvoziti 200 milijonov stotov pšenice. Presežek pšeničnega pridelka v izvoznih deželah pa znaša približno 173 milijonov stotov, tako da je evropska potrebščina, če se bo varčevalo, do prihodnje žetve za silo pokrita. Največ bodo v pokritje prispevale Združene države, ki so pridelale 250 milijonov stotov pšenice nasproti 215 milijonov stotov lani; za izvoz ostane 100 milijonov stotov. (Vso bolgarsko žetev tobaka iz let 1919., 1920. in 1921.) so pokupili Amerikanci; zagoto- vili so si kupčijsko pravico za kup vsega bolgarskega tobaka za dobo 50 let. ' (Bodimo štedljivi!) Znano je, da so Danci najboljši živinorejci in sploh kmetovalci, zato pa so tudi najbolj varčen narod v Evropi. Na Danskem vlaga vsak drugi prebivalec prihranke v hranilnice, na Angleškem vsak 26., na Francoskem vsak 29., a pri nas imamo menda na vsakih 100 prebivalcev jedva par vlagateljev. (Sest milijonov za enega bika) je dobil neki posestnik na živinorejski razstavi v Južni Ameriki. Raznoterosti. (Morilec ruske carske rodbine), po imenu Posrednik, je prišel v roke poljske vlade, ki ga postavi pred sodišče. Boljševiška vlada je svoje-časno postavila Posrednika za telesnega zdravnika zaprti carski rodbini, dasi ni imel o zdravstvu niti pojma. Nad celo carsko- rodbino je na lastno pest izrekel smrtno obsodbo, ter ukazal vojakom, po vrsti vse postreliti. (Izpolnjeno povelje.) Napoleon je ukazal, da ne smejo kupovati nobenih reči od Angležev, toraj tudi kave ne. Zaprl je Angležem celi kontinent. Ko pa pride v neko vas k domačemu župniku, ga zasači pri požiganju kave. „Kako to? Vi rabite blago, ki je prepovedano!" — „Saj vidite, da ga le požigam." (Konec sveta.) Kakor se pripoveduje, je prišel pred blizu 100 leti iz Severne Amerike George Ticnor, zastopnik tedanje še mlade ameriške literature, na Francosko, da bi se seznanil s tamošnjim literarnim svetom. Pisateljica de Stael ga je pozivala) k sebi in lu se je sešel 3 Chateaubriandom. Ta je tekom pogovora zakli-cal: „Nobene vere nimam v evropsko družbo! — Čez petdeset let ne bo nobenega legitimnega samodržca v Evropi. Od Ruske pa doli do Sicilije bodo same militaristične monarhije! A čez 100 let? Čez 100 let bo nebo jako zatemnelo in megla bo tako gosta, da je človeške oči ne bodo prodrle. Velika beda bo. Priča bomo morda ne samo konca Evrope, ampak morda tudi celega sveta." — Pred nedavnim časom sem bil dva dni pred smrtjo nekega starega gospoda na obisku in ta mi je med drugimi zanimivimi stvarmi, ki se tičejo svetovne politike, tudi omenil, da je on mnenja, da se nahajamo v zadnjem stoletju bivanja na zemlji, da kažejo vsa prero-kovanjska znamenja že na to dejstvo. Zadnje vesti. (Izdajalec dr. Susteršič na delu.) Crnog'orski poslanci so dobili dokaze, da je dr. Susteršič nabral z obljubami in denarjem med slovenskimi ujetniki po italijanskih taboriščih več malo zavednih in vsled gladovanja obupanih mladeni-čev, da so šli z italijanskimi pustolovci-ban-diti na pomoč izdajalskemu razkralju Nikiti, ki hoče razbiti našo ujedinjeno državo, ter se polastiti proti volji naroda Črne gore. Denar za izdajalsko početje daje Habsburžan Karel. Dokazano je tudi, da stoji Susteršič v stalnih zvezah s svojimi pristaši v Sloveniji. Brezdvomno se posreči razkriti to gadje gnezdo ter strupeni zarod uničiti. Mali oglasi. Na prodaj so lepi hrasti, primerni za sodar ko delo aH za drugo rabo Cena po dogovoru. — Prodajalčev naslov st izve pri upravniitvu tega lista. Restavracija Krvaric (Dre; Perles). Ljubljana, Prešernova ulica ši. 9, se priporoča. Kmetje! Ako imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčujte t našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za «Male oglase« 12 K, polovica tega prostora 6 K Najmanjši oglas 4 K. Denar pošiljajte Tednu uaprej! Lepo črno letošnje !! brinje!! oddaja t vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jeladln, Ljubljana, Emonika o b ta 2. Javna licitacija. V nedeljo dne 21. t. m. ob 13. uri ge bosta potem javne licitacije oddali v najem hiša s tremi sobami, kletjo in hlevom ter gostilna s koncesijo vred. Hiša stoji tik glavne ceste ob Bistriškem mostu v Beričev« m št. 53. Dražba bo na licu mesta; dražbeni pogoji in informacije se dobe pri gupanstvu v Dobu pri Ljubljani. BATERIJE i LESTENCI ŽARNICE vseh tipov t ARMATURE Vsi elektrotehnični predmeti Generalna reprezentacija za kraljestvo SHS Janko Pogačar Razstavni lokal, pisarne, skladišča Ljubljana, Mestni trg 25 VVESTINGHOUSE — WATT - KREMENEZKV — METAX Avtomobilna razsvetljava „IKA" za ročni in vratilni pogon, vratila (gepelne), čistilnike, tri-jerje, slamoremice za pogon z roko in s silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, stiskalnice za seno in drage poljedelske strojo ima vedno v veliki izberi v zalogi FRANC HITT! v Ljubljani na Sv. Martina cesti št. 2. Edina zaloga poljedelskih strojev iz tvornice Umrath & Comp COOOCOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOCOCOOOOOOCOOO rrirnmmrnmmmmmmmmaiiicaiiicngimiiiaiiiiiiajgim b jj g iinportna in eksportna družba z o. z. v Ljubljani. Q B □ ----------------------- u rnrnrrrnrnmnnmmmmmmDtligaailiaanaCPlIllIlIPlIiaigJ Primešaj Če živina krmo lažj« in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na konen nič ne izgubi, če se dvigne si st do žretja, potem se pospešuje re iilnost, vsled tega težka živina, mast, m^so, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat iti) teden pest praška Mastin. Oh pomanjkanju kime, ko se upo.a- Ijajo nadomestna sredstva za krmila, pa se ga primeša veta. Tvrdka „IMPEX" se peča z vsemi panogami izvozne in uvozne trgo- B j vine, preskrbuje domačo industrijo s potrebnimi surovinami in izvaža Q industrijske proizvode lastne države Preskrbuje domači trg s kolonialnim g blagom ter prevzema vse trgovske transakcije i inozemstvom. n Kupuje, izdelujo in izvaža vsakovrstne lesne izdelk-e. S Za časa prehodna dobe pospešuje družba izmenjavo blaga z inozem- H stvom, da ščiti domačo valuto. D Poslovanje na lastni račun in v komisiji. Podružnice in sastopstva aa vseh svetovnih tržiščih. fj Kmeiska posojilnica ljubljanske okolice •v Ljubljani, r. z. z n. z. Obrestuje hran lne vloge po 3 °/0. Sprejema vl-oge na tekoči ra- uu. Čekovni promet. Kskont in inkaso menic. Lomba diranje vr dnostnih papirjev. Sta. je hranil, vlog nad 50.000.000 K. Rezervni zakladi na . . 1,100.000 K. Ustanovljena leta 1881. e 81 i •v" Prevažanje blaga. I Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. ! ! ,r8°vska' sP3diciiska in k°misiiska delniška ! Tekoči račun pri podruž- g jemanje blaga v skladišča. | I Zacarinjanja. Mednarodni I | prevozi. Selitve s patenti- J j ranimi vozovi. Nabiralni vo- g zovi na vse strani. družba Trst Ljubljana Trst Dunajska cesta št. 33. = I. ljubljansko javno skladišče. = niči Jadranske banke v Ljubljani. Naslov za brzojavke „Balkansped." Interurb. telefon št. 366. I I I I I I S I I Vrtdaik : dipl. »gr. A. Janaik. Natisaila If. pl. Kleiamajr & F*4. Banbrrg v Ljubljani.