AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN
HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 275.
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, NOVEMBER 22nd, 1930.
LETO XXXII. —VOL. XXXII.
Lepe narodne prireditve, igre, zabave, opere in drugo v soboto in v nedeljo
V	soboto in nedeljo ima cleve-landska naselbina zopet vse polno društvenih prireditev, izmed katerih so tri večjega pomena in je skoro gotovo, da bodo kljub prevladujočim časom imele vse lepo udeležbo. Naj omenimo sobotne in nedeljske prireditve po vrsti:
V	soboto:
Mladinsko društvo "Cleveland Broadcasters" št. 42 Z. S. Z. priredi v Grdinovi dvorani maš-keradni ples. Je sicer malo zgodaj v sezoni, toda bo toliko bolj prijetno, člani in članice vas prav prijazno vabijo k obilni udeležbi.
V	avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. priredi takozvani "Shaker Club" plesno veselico, pri kateri se bo prav moderno vrtelo. Tudi za postrežbo so poskrbeli odborniki, da bo najboljša. Ta veselica se vrši v zgornji dvorani Doma.
V	spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave., pa priredi društvo Jutranja Zvezda, št. 137 J. S. K. J. svojo veselico in zabavo. Poleg izvrstne godbe, po kateri se lahko in dobro pleše, bo tudi izvrstna postrežba v jedilih in pijači ter vsakovrstna prijetna domača zabava, za katero so se članice društva dobro pripravile.
V	Slovenskem Domu na Holmes Ave. priredi soboto ženski odsek Slovenskega Doma zelo prijeten za,bavni večer. Vabljeni so vsi direktorji, delničarji in delničarke, da se gotovo udeležijo. Tudi njih prijatelji in prijateljice bodo zelo dobrodošli. To bo nepriseljena domača zabava, katero človek v resnici rad uživa.
V	nedeljo:
In poročali smo že, da priredijo skupna, društva fare sv. Vida v nedeljo, 23. novembra ob 7. uri zvečer v Grdinovi dvorani lepo plesno veselico in zabavo. To bo zadnja veselica skupnih društev, predno se prihodnji četrtek, na Zahvalni dan, položi vogelni kamen za novo cerkev. Skupna društva fare sv. Vida so storila že silno dobrega za sklad nove cerkve, in tako želijo tudi sedaj, da gre ves čisti dobiček od prireditve za novo cerkev, kar bo gotovo privabilo marsikaterega, da pride in po svoje pomaga, da bo imela prireditev toliko večji uspeh. Marljive žene in dekleta so pripravile okusen prigrizek, tudi za žejno grlo bo dobiti kaj izvrstnega, in farani bodo gotovo uživali v nedeljo v Grdinovi dvorani pravo domačo zabavo in dobili izvrstno postrežbo. Odbor skupnih društev prav prijazno vabi k največji udeležbi. Kot rečeno, gre ves čisti dobiček za novo cerkev fa-re sv. Vida.
Imenitno igro bodo uprizorili v nedeljo v Slovenskem Domu Holmes Ave., kamor pridejo v nedeljo zvečer "Cigani." Igra bila že precej dobro opisana v tem časopisu. Naj pa pristalo še, da je ves čisti dobiček Prireditve namenjen za bolnico revnim slovenskim otrobom. V ta namen je prispevalo Ve* naših mož in žen po $5.00 in P° $2.00, dočim je vstopnina k po navadnih cenah. Radi blagega namena že se prosi ceneno občinstvo, da napolni dvo-rano in pomaga s tem otreti Marsikatero solzo revnim slo-Ven»kim otrokom. Igro vprizori ramsko društvo
"^rija," ki je še vedno ne samo
Nemška vlada grozi, da bo j ustavila plačevanje vojne odškodnine
Berlin, 21, novembra. Nemška vlada je te dni prišla na dan s senzacionelno izjavo, da ji je skoro nemogoče plačevati vojno odškodnino po Youngo-vem načrtu. Dasi se drži pogodbe, katero je podpisala, toda ne more mirno gledati, kako se tresejo družabni in moralni temelji nemške 'države radi Young-ova načrta odplačil vojne odškodnine. Nemški zunanji minister je na jako odkrit, toda resen način pojavil svetu težave, v katerih se Nemčija danes nahaja. Julius Curtius, nemški zunanji minister, je izjavil, da je brez dvoma, da bo Nemčija vprašala za moratorij, to je, za podaljšanje odplačevanja vojne odškodnine, ali pa mora odplačila popolnoma ustaviti. Nadalje je nemški zunanji minister izjavil, da je čas, da ostali narodi sveta razumejo nemško politiko, ki je popolnoma drugačna, kot je bila ona pred svetovno vojno. Javno je obdolžil j francosko vlado, da je dosledno odklanjala vse r a z o r o ževalne konference, in da je od časa, ko se je končala svetovna vojna, se neprestano oroževala in ogroža- i la s tem svetovni mir. Izjavaj nemškega zunanjega ministra je izvala splošno zanimanje po evropskih državah. Položaj je ponovno zopet napet.
-o-
Bivši avstrijski nadvojvoda pred sodnijo
New York, 21. novembra. Pred tukajšno sodnijo se nahaja avstrijski nadvojvoda Leopold, ki je obenem z Amerikancem Charles Townsend obtožen, da sta osleparila nadvojvodinjo Marijo Terezijo za znamenito diamantno ovratnico, katero je nekoč kupil cesar Napoleon za cesarico Marijo Luizo. Ovratni-j ca je vredna $400,000, toda je' bila prodana zlatarju Michelu v tem mestu za $60,000, pri čemur je nadvojvoda Leopold vtaknil v svoj žep $20,000 kot provizijo.
Ljubljana,i dne : 27 .X. 1930 -
V^e-l"e_c.e n j7e_n i !
Pogreb štrumbeljna
K poročilu umrlega Ignac štrumbeljna se še poroča, da se pogreb vrši v pondeljek zjutraj ob 9. uri v cerkvi sv. Vida. Ranj-ki je bil pri mnogih poznan pod domačim imenom "Petkov." Doma zapušča poleg že označenih sorodnikov tudi enega brata. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 5714 Bonna Ave.
Dražja jajca
Sveža jajca so se v ceni zopet podražila, ki veljajo sedaj že od 75 do 80 centov ducat. Pravijo, da se kokoši v tem času branijo valiti.
Ne pozabite!
Na Zahvalni dan priredi pevski zbor "Zarja," soc. klub št. 27, zanimivo predstavo in plesno veselico v S. N. Domu. Več o tem bomo še poročali.
* V torek praznujejo svoj god vse Katarince.
igralo z najboljšim uspehom in točnostjo, pač pa tudi bilo vedno pripravljeno delovati za blage namene.
To so torej sobotne in nedeljske prireditve. Kdor le more naj se udeleži ene ali druge. V ostalem pa opozarjamo tudi na veliko prireditev, in to je nedeljski slovenski radio program, ki se začne potom radio postaje WJAY ob 5. uri popoldne, in traja do 6. ure. Program se točno vrši vsako nedeljo ob tej uri.
.ČiS
Ko"sem bil pred par.dnevi pri Vaši materi v hiralnici,;me je prosila, naj Vam pišem/ Zelo rada*govori o^Vas/ ker ima samo še Vas med živimi," Letos spomladi in poleti se je veselila, da.Vas bojvldela, pa Vam žal ni bilo mogoče se odtrgati od preobilnega dela, ki ga požrtvovalno vršite za dober^tisk.'- Mati je že v letih in slabi vedno bolj. Večkrat jo boli oko in le malo more še oživati.* Je zelo shujšala. Za denar, ki ga j i'pošiljate," si kupi sladkor," da si osladi nekoliko bolj kavo," pa kako jabolko in podobno. Tudi za kako sv/ mašo. rada da za vse svoj e.
Ker ji je denar že pošel - za zdravila je tudi precej izdala!- bi gotovo bila vesela, če bi se je o pri 1 ikiv zopet * spomnil iVsaj najbrž ne bo več dolgo" trpela/če sodimo po človeško." Je pa"zelo potrpežljiva in bo šla samo po"plačilo7 ko bo božja"volj a.
Dasi Vas nimam časti poznati/.vendar Vas zaradi matere in njenega pripovedovanj a"visoko cenim in Vas lepo pozdravljam vdani
stolni vikar.
Pretekli torek si je dovolil Vatro J. Grill nezaslišano drznost, da je osebno napadel urednika Louis J. Pirca radi njegove matere v stari domovini. Na! tem mestu priobčujemo pismo, katerega je dobil Mr. Pire par dni pred grdim napadom od strani Vatro J. Grilla. . Pismo govori samo za sebe. Mati g. Pirca se ne nahaja v ubožnici, kot hudobno trdi Vatro J. Grill, pač pa v deželni hiralnici, ki je zavod za ostarele ljudi, in sicer je tam v II. razredu, kamor jo je poslal hrat g. Pirca, rsnjki Rev. France Pire. Ne bi priobčili vsega tega, da nam ni stotine naših zvestih naročnikov svetovalo, naj odgovorimo na zlobni osebni napad obupanega Vatro J. Grilla, ki sega v osebne zadeve.
Bruselj, Belgija, 21. novembra. Včeraj je princ Oton, najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla in ogrskega kralja obenem, dosegel polnoletnost. Postal je 18 let star. Princ študira, tu na univerzi, toda včeraj, na svoj 18. letni rojstni dan, ni 'šel v šolo, pač pa je ostal doma in praznoval pomembni ali pa usodepolni rojstni dan svojega življenja. Iz Ogrske je prihitelo v grad Ste-enockerzeel, kjer biva družina zadnjega avstrijske cesarja, kakih 50 ogrskih velikašev, ki so ! pripravljeni pomagati Otonu, da i pride na ogrski prestol. Belgij-! ska vlada je dala razumeti ex-cesarici Žiti, da nikakor ne bo mirno gledala, ako se slavnost ! praznovanja 18. rojstnega dne-i va spremeni v kake mornarhi-| stične demonstracije. Kljub temu pa se je Oton oblekel v kraljeva oblačila, in sicer doma, v svoji sobi v gradu, posadil si i krono na glavo, in navzoči ogr-| ski plemenitaši so poklekali pred ! njega in mu obljubili zvestobo. Pričakovalo se je, da bo Oton zapustil grad in poletel z zrakoplovom na Ogrsko, kjer bi se dal razglasiti za kralja, toda ko je '.njegova mati zvedela, da je pripravljenih več urnih belgijskih ; zrakoplovov, da preprečijft enak poskus in zasledujejo Otona, so načrt opustili. Belgijska vlada I želi čuvati nevtralnost v tem i oziru.
Oton, sin zadnjega avstrij- Zopet je bil aretiran eden kega cesarja, je dose- izmed republikanskih
mogotcev v mestu
Predno je Common Pleas sodnik, Carl V. Weygandt, zapustil svoj sodni stol včeraj, da prevzame svoj urad kot sodnik ape-latne sodnije, v kateri urad je bil od naroda z veliko večino izvoljen, je izdal povelje, da se aretira poznanega republikanskega voditelja, Floyd E. Waite, ki je bil svoje dni privatni tajnik župana Harry L. Davis in državni finančni direktor ob času, ko je bil Davis governer. Odvetnik Waite je bil imenovan pred štirimi leti za receiverja ali oskrbnika propadle tvrdke Clark Transportation Co. V tej tvrd-ki je bilo nekako $100,000 premoženja. Waite kot receiver bi moral vso stvar spraviti v red in poročati sodniji. Toda na ponovno zahtevo sodnije je odgovarjal z molkom in ničesar poročal. še v avgustu mesecu mu je sodnik Weygandt dal 30 dni odloga, da spravi vso zadevo v red. Waite zopet ni odgovori!. Govori se o velikih nepravilnostih pri upravi. Predno je sodnik Weygandt stopil iz urada kot Common Pleas sodnik, ki je imel omenjeno zadevo v rokah, je dal šc do 5. ure popoldne včeraj čas Waite-ju, da se zglasi na sodniji. In ker ga ni bilo, ga je dal aretirati. Velika porota, se bo pečala s to zadevo sedaj. -o-
Nevihta prihaja iz zapa-da proti vzhodu
K ah s ar, City, 21. novembra. Silna snežna nevihta se vali iz izapadnih držav proti vzhodu. Tornadi in nevihte so zahtevali v nekaj dnevih nad 50 žrtev in nad 100 oseb je bilo ranjenih. V mnogih krajih so brzojavne in telefonske zveze pretrgane. Po I Kansasu, Arkansasu in Colora-di so mnogi kraji silovito opu-stošeni. Dočim smo zadnje dni na vzhodu uživali jako lepo vreme, pa grozijo snežni zameti se-" daj vzhodnim državam. Vfeme se je precej spremenilo.
Pes je ugriznil konja, in mož je umrl
Sussex, N. B., 21. novembra. Na neki farmi je tu pes ugriznil konja v gobec, konj je brcnil blizu stoječo kravo, in farmar Patrick Devine je na posledicah umrl. Krava je bila privezana zadaj za vozom, v katerem se je peljal Devine. Ko je pes ugriznil konja je slednji začel brcati z zadnjimi nogami. Krava je bila vsa prestrašena. Konj in krava sta začela vleči voz vsaksebi. Devine je vrgel svojega sina z voza in ga rešil smrti, in ko je sam skočil z voza, je prišel pod kolesa in bil ubit.
Suhač Crabbe bo sedaj deloval za mokre
Največja senzacija dneva je novica, da je C. C. Crabbe, bivši generalni državni pravdnik in avtor zloglasne postave, ki je dajala suhačem pravico udirati v vaše hiše brez varanta, iska-joč opojne pijače, da je ta Crabbe, eden prvih voditeljev suha-čev, zapustil suhaško stranko in prešel k mokrim. Crabbe je izjavil, da bo štel sam pred državno posta voda j o in zahteval, da se njegova postava, ki je danes še vedno deloma veljavna v državi Ohio, spremeni in da se prekliče 18. amendment. Državam naj se vrne pravica, da same odločujejo glede prohibicije.
Hitra smrt
Umrl je v petek ponoči Nick Maršič, 1408 E. 40th St. V četrtek popoldne je bil odpeljan v bolnico sv. Lukeža, ko ga je napadla pljučnica. O pogrebu, katerega bodo vodili Grdina & Sons, poročamo pozneje.
Community Fond
Kampanja za Community fond se neha v torek, in dotedaj mora biti skupaj potrebna svota. Do petka večer je bilo nabranega za Community fond $3,118,892, torej manjka še poldrugi milijon dolarjev. Za izredni fond v podporo brezposelnim, je pa dose-daj nabranega $401,821.13, manjka še $350,000. V soboto in nedeljo nameravajo narediti •še izvanreden pritisk, da se pri- j de do obljubljene s vote.
-o-
Vreme
Dne 5. aprila, 1930, je "Enakopravnost" zapisala na drugi strani, v koloni štiri in pet, sledeče yrstice: "Manjka nam tako pravičnih in delavnih mož kot je g. Vatro Grill. Bog ga živi!'" No, Bog ga živeti ni mogel, Maurice Maschke pa tudi ne. Bog je še ostal, Grill cinca zopet pri backih, Maurice Maschke bo še) pa v pokoj!
* Vsi laški šolski otroci bodo dobivali vojaško vzgojo.
Aretacija milijonarja, ki je obdolžen umora
Portland, Oregon, 21. novembra. Državni pravdnik, Stanley Myers, je dal aretirati v tem mestu kapitalista Nelson C. Bowles in 25 letno Mrs. Irma Paris, njegovo nekdajno tipisti-njo. Oba sta obdolžena, da sta zaklala ženo Bowlesa, 33 letno Lecno Bowles. Mrs. Bowles je šla pretekli teden v stanovanje Mrs. Irme Paris, da ji očita njeno nedovoljeno razmerje z njenim možem. Mrs. Paris je poklicala Bowlesa po telefonu. Kmalu potem so našli Mrs. Bowles zaklano v kuhinji. Oba, Bowles in Mrs. Paris, sta najpr-vo trdila, da si je žena sama pognala nož v srce.
Petnajstletnica
Prva slovenska godba v Cleve-landu, godba "Bled" praznuje 30. novembra svojo petnajstletnico. O tem bomo še natančneje poročali.
Hiša pogorela
Frank Hočevar, ki ima farmo v Olmsted Falls, nam pripoveduje, da mu je preteklo sredo večer pogorela hiša na farmi. |klr. Hočevar stanuje v Clevelan- j du, kjer prodaja razne farmar-ske pridelke, in je šele drugi dan zvedel o nesreči. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Hiša je pogorela do tal.
Opera v Clevelandu
Prihodnja predstava Ohio Grand Opera Co. se vrši v torek, 25. novembra, v glasbeni dvorani mestnega avditorija. Podjet-i je je sedaj na dobrem finančnem stališču, ker ima številne garancije za obstoj. 25. novembra i se bo uprizorila opera "Trubadur."
Velika porota
Julija meseca sta župan iz So. Euclida, Wigham, in policijski načelnik Coulter, udrla v neko ; stanovanje v So. Euclidu. Dobila sta žganje, nakar sta razbila pohištvo v hiši. Lastnik hiše je tožil, in mirovni sodnik Bergeron je postavil župana in policijskega načelnika pod $2,000 j varščine in izročil slučaj veliki ; poroti. Bomo dognali enkrat, če j smejo biriči razbijati v naših hišah.
Obisk v New Yorku
Kot nam je pripovedovala Mrs. Frank Kaplja se je mudila 12 dni v New Yorku, kjer je obiskala več svojih sorodnikov. Tudi pisala nam je, pa se je, žal, kartica morala zgubiti, radiče-sar seveda nismo mogli novice priobčiti. Vseeno, Mrs. Kaplja je zelo zadovoljna s svojim obiskom v New Yorku, kot nam je to pripovedovala.
županova hči
Včeraj zjutraj se je zbudila Margaret Ely, 14 letna hčerka župana Elya iz Euclida. Slišala je ropot v sobi. Zakričala je in videla, kako jie neki nepridiprav pravkar skočil pri oknu ven. Hotelu se mu je najbrž ropati.
ž:neke proti Benderju
Zveza vseh ženskih klubov v j Clevelandu je vložila protest pri mestnem managerju Morganu, | da bi slednji imenoval George j Bender j a za oskrbnika novega ; stadiona v Clevelandu.
i
Križarji
Organizacija. "Crusaders," ki se bori za odpravo prohibicije, | je sklenila, da bo začela s svojo j propagando pri farmarjih, ker ;ti še vedno verujejo v blagoslove prohibicije in dosledno volijo suho ter s tem ovirajo napredek. |,V vsakem farmarskem okraju | bodo "Križarji" ustanovili poseben agitacij ski odbor.
"AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
yy
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.P0 Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 275. Sat. Nov. 22nd, 1930.
Času
primerne
Poskus republikanske stranke ustrahovati Slovence v Clevelandu je žalostno propadel. Slovenski volivci so z glasovnicami stranko tako silovito porazili, da vardni republikanski vodje sedaj napadajo matere demokratov. Kam človek pride, ko postane desperaten!
Senator Fess, iz države Ohio, se je izjavil, da so bile zadnje volitve — prismojene! Vedeti je namreč treba, da so demokrati zmagali, in da je senator Fess načelnik republikanske stranke. Odtod je njegova jeza in zamera!
V Ameriki so pravkar začeli z nabiranjem statistike, da se dožene, v kateri državi imajo ženske največje pravice.
Mi bi rekli, da imajo največjo pravico v državi — Zakona.
* * *
Oni, ki zagovarjajo armado in mornarico, pravijo, da manj velja pripravljati se na vojno, kot pa plačevati vojno odškodnino! Poglejte Nemčijo! Pripravljala se je bolj kot kdo drugi, toda tudi plačuje danes bolj kot je še kdaj kdo drugi plačeval.
Eden, ki ne pozna brezposelnosti v teh teških časih republikanske depresije je — teta štorklja. Vsepovsod je marljivo na delu. Le žal, da ni, plačana za to.
Mohamedanske žene zahtevajo, da se jim da pravica, da vidijo svoje može v obraz, predno jih poročijo. No, v teh modernih časih je edina prilika za nje, da vidijo svoje može — pred poroko. Ponoči so itak vsi možje zunaj.
O,	.>„
't*	v	v
"Moj svet vsem onim, ki hočejo dolgo živeti," pravi neki zdravnik, "je, da hodite počasi." Počasi se daleč pride.
*	$	:S
Mr. Hoover pravi, da so se za časa njegovega predsed-ništva živila zelo pocenila. Da, in tudi sedeži na newyorški borzi. V ceni so padli od $600,000 na $250,000. Povsod depresija.
*	* $
Najvišja sodnija je te dni odločila, da imajo vodstva univerz pravico prisiliti dijake, da se dajo cepiti proti kozam. Mi le želimo, da bi kakšna sodnija odločila, da imajo
univerze pravico vzgojiti in izšolati dijake.
# * *
Davčna mera v Clevelandu se bo zvišala za 13 centov pri $100.00 davčne vrednosti. Takoj se mora nekaj ukreniti za brezposelne, ker sicer ne bodo mogli plačati davkov.
*
In država Ohio bo dobila v letu 1932 dva nadaljna kon-gresmana. Sicer je malo pozno, toda v letu 1932 bosta dva brezposelna manj v državi Ohio.
Neki priznani angleški učenjak pravi, da se svet bliža svojemu koncu. Če je* bila republikanska stranka v Ameriki poražena, to še ne pomeni konec sveta.
# >'f
In v resnici moramo imeti slabe čase v Ameriki. V Chi-
cagi so te dni pokopali nekega bandita v leseni krsti.
ijt it *
Neki clevelandski sodnik se je zahvalil porotnikom, ker so pronašli dva bandita krivim zločina na sodniji. Kmalu bomo prišli tako daleč, da bo treba dajati medalje porotnikom, če pronajdejo bandite krivim.
❖	#	sit
Zakladniški' oddelek vlade poroča, da se nahaja v blagajni Zedinjenih držav deficit, ki znaša $276,000,000. Mogoče obratuje stric Sam — farmo!
*	* *
J. R. Nutt, blagajnik republikanske stranke v Zedinjenih državah, pravi, da je stranka plačala vse volivne dolgove in da ima še preostanek v blagajni. S tem naj kupi cvetlice pri Slapniku za pogreb.
Na to občinstvo'ter mirno, trezno obnašanje istega smo po vsej pravici ponosni. Prepričani smo, da organizacija pri tako velikem številu prijateljev in podpirateljev ni zapisana smrti, ampak je vredna, da živi in bo živela. Zagotavljamo vsakogar, da bo naša naloga tudi v bodoče nuditi najbolj podučne in zanimive programe ter tudi vedno kaj novega.
Še enkrat srčna hvala vsakemu posebej in vsem skupaj.
Soc. Pev. Zbor "Naprej" Frank Ermenc, predsednik.
Frank Puncer, tajnik.
Math Tamshe, blagajnik.
Cleveland, O.—Da, skoro bi rekel, da na tisoče slovenskega naroda je pričakovalo zadnjo nedeljo slovenskega radio programa. Reči moram, da kaj takega pa še ne, kot je bilo zadnjo nedeljo. Torej ni čuda, da je marsikatera gospodinja v resnici pozabila kaj na mizo nosi in posode niso bile pomite o pravem času. Temu se ni čuditi in zamere ni nobene. Prišla je slovenska ura in zaslišali smo govornika v angleščini in slovenščini, in to je bil Frank J. Lau-sche. Poglejmo, on je bil rojen v Ameriki in kako izvrstno slovensko govori. In kako je lepo vodil godbo dr. William J. Lau-sche. Nadalje petje, katerega sta proizvajali naši Slovenki, Lauschetova Josi in Mary Udo-vich. Narod je ponosen, da ima take pevske moči v svoji sredi. Marsikomu so prišle solze v oči. rekoč: "Srečna mati Lauschetova, ki ima tako izvežbane otroke! Ponosna si lahko na svoje sinove in hčere, katere narod spoštuje in to zato, ker se ne sramujejo, da so sinovi in hčere slovenske matere in ki se ne sramujejo ogovoriti prijatelja v slovenskem jeziku."
In zopet naša Mary Udovich, kako zna ona lepo zapet in bo ljudstvo zopet težko pričakovalo od tedna do tedna, da bo čulo slovensko petje in godbo, katero so nam preskrbeli slovenski trgovci. Posebno gre čast Ameriški Domovini, katere urednika, Mr. Louis J. Pire in James De-bevec se toliko trudita, da dasta narodu tako podučljivega čtiva.
Ko pišem o slovenskem radio programu, mi je znano, koliko truda in stroškov bo pri tem, mi bomo pa lepo doma poslušali slovensko godbo in petje. Zato je naša dolžnost, da nekoliko pomagamo in kupujemo listke, katere je dal radio klub za krasna darila. Marsikdo bo lahko srečen, ko bo dobil ta darila, obenem pa bo pomagal nekoliko, da se pokrijejo stroški. Tudi pri meni lahko dobite te listke in stane vsak samo 25c. Torej ku-pujmo listke, da bomo dali več poguma našim pevcem in pevkam ter slovenski godbi. Zdravo!
John Widervo'.
nadi. Zakaj sem se podal v Kanado na kosmatince medvede, je vzrok ta, ker sem bral v lokalnih listih, slovenskih in angleških samo od lova in od lova. Staro in mlado, vse drvi v prosto naravo, samo da ima pol pihalni-ka, pol petelina in pol cevi. To je vzbudilo tudi v meni lovsko strast, da sem odšel v Kanado. Založim se s provijantom, s pijačo in živežem za več dni, potem pa hajd proti severu. V nepreglednih gozdovih se ustavim in čakam nekaj dni na srečno in nesrečno usodo. Moja velika tolažba so bile moje steklenice, na medvede nisem dosti mislil. Mislil pa sem mnogo na Jakata in njegovo ekspedicijo, misleč, to so junaki, ki se nikogar ne boje in ki so se tukaj klatili in trape lovili, k6t jih sedaj lovim jaz.
Toda eno uro pozneje sem pa že imel boj na življenje in smrt.
Grozno tuljenje se zasliši, grmovje se pripogiblje, suhljad se lomi. Proti meni prikorači velik rujav medved. Vzamem ga na muho, strel zagrmi in pošast grozno zarjovi. Komaj se ta zvrne, pa prilomasti za njim še drugi, se postavi na zadnje noge in počasi lomasti proti meni. Moja risanica navadno ne izgre-ši cilja, toda to pot ni kaj dobro pogodila cilja. Sreča moja je bila le to, da sem kosmatinca oslepil. To mi je dalo pogum, da sem šel bližje medveda in mu porinil svojo roko v goltanec, pa sem ga s prstom toliko časa žgač-kal, da je od smeha poginil. Pobral sem svojo plen in hitel domov. Doma sem dal ženi jezik; šape sem dal korenjakom, po koži pa sam hodim, če verjamete, al'-pa ne. (O, saj ne! Op. Jak.)
Louis L. Ferfolia.
STARA IN NOVA SOKOLSKA ZASTAVA
Milwaukee, Wis. — Velikanski, na priznanja in upoštevanja. S moralni in finančni uspeh pro- tem je to naše časopisje pokaza-slave naše dvajsetletnice, nam j lo voljo in zmožnost za skupni nalaga prijetno dolžnost izreči1 nastop v povzdigo naše kulture, zahvalo vsem tistim, ki so do te- j Pozabiti tudi ne smemo vseh ga uspeha pripomogli. V prvi j tistih, ki so drage volje pomaga-vrsti umetnik-pevcu Tonetu Šu- j li v dvorani, kakor tudi oglaše-belj, ki nam je z svojim prija-j valcem v programskih knjiži-znim sodelovanjem pri vajahjcah. Hvala koncertnemu oper-kakor tudi pri koncertu in igri' nemu pevcu Svetozarju Banov-veliko pripomogel do uspeha. | cu, za prisrčne in vspodbujeval-Hvala prijatelj šubelj!	! ne čestitke.
Dalje vsem tistim sloven- Zahvalimo se končno tudi skim časopisom, kateri so našo ogromni množici naših prijate-
■ilavnost oziroma Radio pro-
ljev in somišljenikov iz Milwau-
gram tako nesebično propagira- kee, Chicago, Waukegan, Ke-
li uvidevajoč, da je dvajsetletnica pevskega zbora, najsi že isti pripada tej ali oni stranki, vred-
nosha, Racine, Port Washington in Sheboygan, kateri so že pred določeno uro napolnili dvorano.
Cleveland, O.—Ko prebiram dopise v različnih časopisih, vidim, da so naši lovci letos bolj hrabri in imajo boljšo disciplino, to se reče: bolj so izvežbani. To pa zato, ker so večina člani raznih strelskih klubov. Druga leta, ko se je odprl lov, joj, koliko je bilo lovcev mrtvih, zajcev pa malo. Letos je pa ravno narobe.
Tam pri Chippewa jezeru so lovili naši lovci in so se jako dobro obnesli. Andy Kavchnik iz 71. ceste je ustrelil enajst zajcev in enega vjel in tisti ni imel nobenega ušesa. Mislim, da je to tisti zajec, ki je last Mr. Knau-sa, od takrat, ko je s palco jagal.
Na 29. novembra ima naš St. Clair Rifle klub banket in ples v Grdinovi dvorani. Vstopnina je $1.00. Jedlo se bo zajce, kokoši in ne vem, kaj še vse. Vstopnice se dobe uri Ameriški Domovini, pri Mrs. Kraševic in pri članih kluba. Na veselo svidenje 29. novembra.
Lovec.
Zdi se mi potrebno, da pri-mem pero v roke in opišem 33-letno delo in spomine starih slovenskih Sokolov v Clevelandu. Ker se je pa na 19. oktobra razvila nova sokolska zastava in tudi zasadila prva lopata za novo cerkev sv. Vida, moram omeniti, da ima tudi stari Sokol, oziroma njega posamezni člani, za seboj zgodovino v sodelovanju za faro sv. Vida. Sokol se ne umešava v verske zadeve svojih članov in prepušča v tem oziru svobodo vsakemu članu. Skupni cilj in misel Sokolov je, da izpolnjujejo pravi zmisel Sokol-stva, to je delo za narod in domovino, za združenje vseh Slovanov.
Jaz, kot 25-letni Sokol, sem videl skupno delo pri cerkvi sv. Vida, zato ni nikdo sovražil cerkve in ne Sokola. Takrat so bili celo Sokoli-pevci, ki so peli v cerkvi. Kdo se ne spominja g. Matije Holmarja, ki je bil organist pri cerkvi sv. Vida, obenem pa pevovodja Sokolov in sam navdušen Sokol? Kdo se ne spominja ranjkega Rev. Smre-karja, ki je tako rad prihajal na sokolske prireditve in celo pesmi je zložil na čast Sokolu. Zato pa ima Sokol še danes vse simpatije naroda. Mnogo ljudi sem slišal, ki so obžalovali, da se ne morejo udeležiti razvitja sokolske zastave, ker se je isti dan zasadila prva lopata za novo cerkev. Radi bi bili pri tej in oni slavnosti, kar pa ni bilo mogoče.
Kot star Sokol se poslavljam od moje stare zastave. Pred teboj stojim na cilju, za katerem sem hodil in katero pot si mi ti kazala. Ti si nam doslužila in stopaš v dosluženi pokoj. Težko se mi je posloviti od tebe", zastava, ponos vseh Sokolov. Kako ponosno si vihrala pred nami in mi, tvoji Sokoli smo stopali strumno, korak za korakom. Ognjevito smo ti gledali v obličje,' da ne zgrešimo cilja, ko si nam kazala pot k osvobojen ju Jugo-
slovanov. Težko je slovo od tebe in nikoli te ne bomo pozabili.
In ti, nova zastava mladih So-količev, bodi mi prisrčno pozdravljena ! Vodi nam to našo sokolsko mladino po pravi poti, razprostri svoje peruti, pokaži jim pot do cilja, do vseslovanske vzajemnosti. In vi, mladi So-količi, oklenite se je in nosite to novo zastavo v ponos vsemu narodu! Zdravo!
Torej nabavili smo si novo zastavo, narod pa povprašuje, kje je lepi sokolski kroj, da ga videti ni več? Tudi tukaj je treba nekaj ukreniti. Kakor je treba, da Sokol živi, tako mora ostati tudi lepi sokolski kroj. Narod varuje svojo narodno nošo in tako je potrebno, da tudi Sokol varuje svoj kroj. Sokolski kroj ni vojaški, ampak nekaka narodna noša vseh združenih Slovanov, ki stremijo za tem, da združijo vse Slovane.
Lepo je videti mladega Sokola ali Sokolico, da si nabavi kroj, ki ga spremlja vse življenje. Ta ideja je velikega pomena, da si še kot mlad Sokol nabavi kroj, in ga nosi in hrani, da je ponosen nanj še kot star, sivolasi Sokol. Pravi Sokol živi od zibeli do groba in le s takim Sokol-stvom pričakujemo velike uspehe za bodočnost.
Poglejmo v staro domovino, kako tam vsak Sokol najprej skrbi, da si omisli kroj. če pa tega ne more, ima pa vsako, količkaj močno društvo, kakih 25 krojev v zalogi, da jih posodi svojim članom ob priliki nastopa. Ravno tako bi morali skrbeti tudi mi v Ameriki, če hočemo, da bo Sokol živel v Ameriki in da bo v ponos Slovan stva in drugih narodov.
Tukaj v Ameriki bi morala biti vsa inteligenca v sokolskih vrstah, kot je to v stari domovini, da se razširi Sokol med vsemi Jugoslovani v tej deželi, tla bomo močni in složni in kot taki bomo lahko marsikaj dosegli. Zdravo! Anton Osovnik.
Na cerkvenem pikniku je bilo. Barletov Frank je bil takrat za pomožnega cerkvenega odbornika. Pridno je delal in pomagal ter stregel ljudem, da bi bil uspeh piknika tem večji.
Vse je šlo s Frankom v najlepšem redu, dokler ni prišla na
"Miss Perko," je rekel Frank bolj na mehko, "žejen sem, daj mi eno steklenico popa, prosim.'
"I kako, hvadnika, boš žejen," je rekla Jozefina začudeno, "saj cel dan nosiš pijačo okoli?"
"No bom pa resnico povedal,"
vrtu ena izmed naših dobrih de- je rekel Frank ter precej zardel.
klet, katere so istotako pomagale pri tem sejmu. Josephine Perko je bila takrat tajnica dekliškega društva. Tudi ona se je trudila in delala z vso vnemo, češ, da bomo imeli kaj pokaza-
"Veš prav za prav, le s teboj sem se hotel spoznati, zato sem prišel prašat za pop.
"A-a-a tako!" je dejala Josephine ter pri tem Franka bolj natančno pogledala. Na tihem
ti po pikniku, da bo kak dobiček. |sj je pa mislila: "Saj izgledaš vrlo dobro." Na glas pa je dosta-
Cleveland (Newburg), O. —
Vljudno prosim malo prostora, da tudi jaz iztresem nekaj iz lovske torbe, kar sem doživel v Ka-lčasa.
Nič se ni brigala, kdo je tam. ali s kom je prišla ta ali ona njenih tovaršic." Kaj me briga," si je mislila, "katera katerga rada ima. Jaz nimam nobenega, pa tudi nobenega ne maram."
Tako je šlo vse dobro, dokler I se ni približal Frank Barle, ki j je Joseph i no opazoval že nekaj
vila, "pojdi delat, čez nekaj časa bom prosta. Takrat boš tudf ti imel več časa. Takrat pridi, pa bova šla plesat in se kaj več pogovorila."
Frank je res odšel, toda delati ni mogel več. Steklenice so mu padale iz rok in spodtikal se J je, ker je vedno zrl le na Jose-
phino, mesto pod noge.
No, zadeva se je tam začela, leto in pol je od tega. Posledica tega pa je bila krasna poročna slavnost v cerkvi sv. Lovrenca zadno sredo, ko je Jozefina nekako boječe prišla v cerkev s svojim bratom — oče je namreč že v večnosti — ter tam pred oltarjem podala roko Franku v znamenje trajne ljubezni in zvestobe. Frank se je vedel zmagovito, kakor da je hotel reči, glejte, če je človek ko-rajžen, kaj dobi! Cerkev je bila polna raznih sorodnikov, znancev in prijateljev, kateri so prišli, da prisostvujejo slovesnim poročnim obredom. Father Bom-bač je prišel celo iz daljnega Barbertona, da pomaga pri slo* vesni sv. maši. Znotraj je bila cerkev okusno okinčana z vsakovrstnimi svežimi cvetlicami, delo naše Arko Floral tvrdke. Mr. Zorman je zapel tisto lepo ženitovanjsko: "Krščanska ženin in nevesta. . ." Vse je bilo v najlepšem redu. Le eno je težilo nekatera srca, to se je videlo, namreč dejstvo, da sta oba očeta, Barletove in Perkotove družine, že v večnosti. Prav gotovo pa sta na ta dan goreče prosila pred božjim prestolom za srečo tega novega para. Tem prošnjam se pridružujemo še mi. Naj jima Bog potrese njih pot skozi življenje, če ne s samimi cvetlicami, ker to ni mogoče na zemlji, pa vsaj s toliko lepimi dnevi in veseljem, kolikor ga človek more doseči tukaj. Novi par bo bival v naši vasi, na 82. cesti.
Naša mladinska godba gre kar s skokom naprej po potu napredka. Vseh članov je blizu 30. ali jih bo, ko prideta še dva basista, za katere se sedaj gre. Da se pomaga nabaviti velike in precej drage bas inštrumente, bo prirejen za soboto večer 29. nov. zabavni večer in veselica. Tiketi se že sedaj dobijo in stane vstopnica samo 50c. To je zadnja veselica pred adventom. Priporočamo? ker gre za dobro stvar.
Ali veste, farani, da je teden najbrže zadnji v katerem zamo-remo reči, da imamo več nove cerkve narejene, kot pri sv. Vidu? šel sem mimo sv. Vida pred par dnevi in sem videl, da gre nova stavba hitro kvišku. Vendar za enkrat naše nove cerkve še nekaj več gleda iz tal, kakor pa šentviške.
Tisti, ki so ga pokušali na sv. Martina večer pravijo, da bo izvrsten letos. Ker bo dober in imajo možje več časa obhoditi okolu njega, bo najbrže prehitro potekel. Možje, le počasi in zmerno po njem, da ga bo še v augusta tudi kaj.
Pri družini Herak na 78. cesti se je vrinila bolezen v hišo. Mrs, Herak trpi že par mesecev na revmatizmu. Mr. Herak je tudi v postelji radi bolezni. Upamo, da se prav kmalu obema povrne zdravje. Jos. Novak iz 81. in Aetna je v bolnišnici sv. Aleša, kamor se je moral podati, da se podvrže operaciji. Anton Kotai je istotam bil operiran na slepiču. Anna Aidešek se poda v mestno bolnišnico na West Side. Anna spada k dekliškemu društvu, zato naj jo dekleta tudi obiščejo. Mrs. Jos. Mauer iz 82, katera je bila hudo bolna, je na povratku k zdravju. Frank Kocjančič, ki se je pravkar povrnil iz bolnišnice, pravi, da bi se tudi medveda ne ustrašu — če bi bil za železnim plotom.
Družina Frank Prosen, dasi še mlada, je že morala okusiti tudi nekaj grenkosti družinskega življenja. 1'red nekaj dnevi se jim je rodil prvi otrok. Pa komaj je pogledal na svet, je že zopet odšel, vzel ga je angel ter ga prenesel v boljši svet. Izražamo v imenu faranov tukaj na-še sožalje Prosenovim.
Krasni koncert se je vršil zadnjo nedeljo v slovenski dvorani na Prince Ave. Kar nas je še posebno veselilo videti, je bila pretežna večina mladih, kateri se zanimajo za lepo slovensko p^sein. Koncert je bil dobro ob-
(Dalle na 3. strani).
Če verjamete, al' pa ne...
Ljube naše ženske, sedaj pa tole malo preberite za spremembo:
Dopis s elevelandskega hriba. Ker je bila zadnja nedelja Martinova, ko pravijo, da se vino krsti, pa sem ga hotel tudi jaz krstiti in sem ga po cevki privlekel eno steklenico iz soda. Pa ni bila še čista ta črna tinta. Še vedno po malem koklja piščance kliče. Jaz sem ga mislil vseeno piti, pa mi pravi moja ta stara: "France, kaj si neumen, ali kaj, da boš to brozgo pil, saj imaš terana. Le počakaj, da se sči-sti. Kaj bi rad, da bi te trebuh bolel in da bi te ščipalo in boš letel tje v tisto shrambo, da bodo ljudje mislili, da imaš grižo."
Pa sem upošteval lepe in prisrčne besede moje stare in sem tisto tinto nazaj zlil. Pa sem stopil k teranu in s e m stisnil par kozarcev. Kdor ne ve, kaj je teran, mu ne bom danes tolmačil, ampak ob drugi priliki. Jaka bo to že vedel, ker je No-tranjec in stem tudi nekoliko Krašovca. Ta teden sploh nisem mislil pisati, ampak ker me je Jaka tako lepo potroštal, da bo moja tinta orajt za pisat, se mu moram zahvalit. Jaka, hvala ti lepa za tvoj trošt in kadar boš prišel k meni, se ga bova tako naeukala, da se bova z mačko vikala. (Ju beč jur lajf, da se ga bova, France! Op. Jakata).
No, Jaka, ker si me vzel za partnerja, me moraš tudi nekoliko poslušati, kar ti bom pametnega svetoval. Sedaj za en čas pusti babnice pri miru. (Oh, Marička, ki jih imam pa tako rad! Op. Jakata). Jaz že naprej vidim, kaj bo, bodi previden in ne prenagli se. Veš, babnice bodo sedaj tako zrojile, kakor čebele, da boš imel vedno premalo prostora v listu. Kadar se bodo pa skokodakale, bova pa midva jajca pobirala; bova videla, koliko jih bodo znesle. Boš videl, kako jih bova še naučila polento kuhat brez moke, da bo zgledala kakor sponč keks. Vidiš, kako je tista Gorenjka. pisala, da bodo dedce zbunkale! Jej, ta me je pa tudi pogrela! Veš, Jaka, jaz sem tak, da raje vidim, da me komarji poližejo, kakor bi pustil, da bi me nežni spol mlatil kot grah.
V starem kraju sem pozna) enega, ki se je pustil mlatit in je bil res pravi revček. Služil je v Trstu pri vojakih in tam se je spoznal z nekim dekletom. Ko je doslužil vojake, jo je poročil. Ne vem, od kje je bila doma, toda to vem ,da Krašovka ni bila, ker ni znala polente kuhati. Eni so jo klicali "šinjora Marjeta," eni so jo klicali pa Lavdon. In ta je znala možička namlatit, posebno če ji ni prinesel iz gostilne geruša. Včasih so ga možaki spravili v gostilno in ga tam zadržali, da so imeli smeh, kadar ga je prišla iskat njegova "ši-njorina." In nikdo ga ni klical za možaka ali za dedca, vsak mu je rekel: ubogi revček.
če bi nas začele ženske mlatit, bi bili tudi mi ubogi revčki. Zatorej možaki, ne dajmo se jim!
Pa še nekaj, zadnjič sem zapisal, da sem jaz doma če ne drugače, pa s svojim duhom, vi ste pa napisali "s svojim dugom."
A
To je eden, v pondeljek pride pa še drugi, potem pridejo P» zopet dopisi od žensk, ki že čakajo za priobčitev, da se bo slišalo oba zvona.
Pograjc se je vrnil s farem v družbi Zgonca in Novaka. Prinesel je živega zajca v tičnici. da ga bo dal doma mesto tistega kanarčka, ki mu je crknil, ko ga je omival. Poleg zajca je prinesel še eno cigaro in en lep pušelc zame. Hvala.
NEWBURsKE NOVICE
(Nadaljevanje iz druge strani)
iskan. Naše častitke pevovodju, kakor tudi pevcem.
Letos pri nas ne bomo imeli cerkvenega bazarja, kakor običajno v tem času okoli Zahvalnega dne. Razposlano pa je bilo od cerkvenega odbora okrožno pismo in prošnja, da vsak fa-ran, kateri le more, prispeva vsaj en dolar za pokritje raznih stroškov, kateri nastanejo na zimo in proti koncu leta. Ta dolar naj bo mesto bazarja in ne bo nikakih tiketov ali drugih sit-
nosti. Vsaka družina vsaj en dolarček, kdor le more, lahko nikdo ne.
S pismom se je oglasil Jos. šušteršič, sin dobro poznane John šušteršičeve družine. Jos. pravi, da mu šola v Crosier College, Onamia, Minnesota prav dobro dopade in tudi zrak. V mesecu septembru je odšel iz Clevelanda, droban in suh kakor cerkvena miš. Sedaj pa se je poredil in izgleda, kakor nekdaj-ni pivovarnarji. That's the stuff, Joe. Study and get fat on it.
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.
Zadnji torek nas je bilo pri streljanju samo dvajset članov, drugi so pa najbrže hladili podplate od svojega lova v soboto. To je bilo pripovedovanja, kako so padali zajci. Dosti veselih dogodbic se je slišalo, več neresničnih, kot resničnih, kot je to naša, navada. Če bi bili res vsi tisti zajci padli, kakor je bilo povedano, bi jih bilo na milijone. Toda vsako število je treba Prerezati čez pol in vzeti še nekaj proč, da se dobi pravo število. Nekateri so dobili tudi fazane. Taka srečna lovca sta bila Dolenc John in Krist Mandel. Krist nam je povedal, da je lovil zajce, pa se vzdigne pred njim krasen eksemplar fazana. Pomeri in sproži, pa je sfrfo-tal fazan na tla. Mandel pa po njem in na avtomobil, pa naravnost domov. Kaj so njega brigali vsi zajci, ko je pa dobil fazana.
Na Zahvalni dan, 27. novembra, odide naša ekspedicija v Pennsylvanijo po srnjake, še sedaj ne vemo natančno, kdo bc šel. Za tri smo gotovi: Koželj, Jerič in Hoffart. Morda se še;
'V. 0-
kdo priglasi.
Zadnji torek smo se vadili v streljanju s pištolami. Ni lahko držati z eno roko težko pištolo. Toda sčasoma se bomo že privadili.
Prihodnji torek je pa zopet streljanje z repetirkami in nekaj več članov naj pride.
Zadnji torek smo takole streljali:
Debevec ................ 144
Legan .................... 87
Šepic...................... 67
Mandel .................. 57
Jazbec.................... 147
Jerič ...................... 21
Dolenc S............... 141
Prišel .................... 122
Dolenc J............... 140
Jerman.................. 39
Prince.................... 66
Kozely .................. 126
Bavetz .................. 114
Mlakar .................. 120
Lausin .................. 120
Klaus .................... 90
Baraga .................. 54
Prijatel.................. 83
Marn...................... 89
Hoffart ................ 123
JUGOSLAVENI I DEMOKRATSKA PARTIJA
U AMERICI
Branko Šolič
Pre svega, savremeni Jugoslo-veni u U. S. ne žive više onim Prostim emigrantskim načinom, kako su živeli pre 10 — 20 go-dina.
Oni se nalaze na višem stepe-nu socialne i politične moči u °voj zemlji, njihov kulturni ni-v° naobrazbe sve je bolji, i — tako šire svoj uticaj na prilike, Pod kojima žive. Prilike menja-Ju ljude, ali i ljudi opet menja-Ju same prilike. ,
Kako Jugosloveni više ne žive °nim naj rani jim karakterom ^»nigranata, tako oni ne žive vi-SC! u onim zastarelim nacional-nim odnosima separatizma.
Slovenci, Hrvati i Srbi uje-1 'njeni su gospodarski, kultur-110 i Politično, u jedan narod —
narod jugoslovenski.
*
Jedan generalan pogled na sve "T0- sto je gore napisano, dovo-1 nas na širi politični horizon. "T" na vidik u sadašnjost, i onda •Jasno osečamo potrebu politi-Cn°£ jedinstva svih Jugoslovena
u mestu Clevelandu.
Zar ne bi lepše bilo za nas, da smo ujedinjeni u javnom životu u Clevelandu? Onda bi nas budni ameriški gradjani cenili ko narod, koji poseduje sumu poli-tičke zrelosti.
Ja nišam do danas članom ni-jedne političke partije, govorim nepristrano. Ja ne marim mnogo za Pirčevce, niti hvalim Grilevce. Ali ovo je jedna kon-statacija nepobitne istine o de-mokratskoj partiji Amerike, da je ona bila največi prijatelj Jugoslovena u njihovoj borbi za oslobodjenje! ! ! A pokazalo se je več mnogo puta, da je republikanska partija največi prijatelj Mussolina in Italije i drži mu stranu u pitanjima svetovne politike (držanje republikanske ■partije za vrijeme Blairova zaj-ma Jugoslaviji 1924 g.).
Ako niko drugi, Jugosloveni su dužni respekta i največu po-štu da dadu demokratskoj partiji Amerike, za njene velike usluge tome narodu.
VOŽNJA V NOVEMBRU
(Piše Anton Grdina)
0(j H Postaji sva bila sprejeta tajnice in njenega štaba, 'T Doroteje Dermiš, ki je doji s svojim avtomobilom in fjj mstvom po naju. V nekaj v V^tah smo bili že v Steeltonu Čuk.*' °menJene 'n večerja je že j7a' juha v krpžnikih se je ko' a> in midva sva kar ta-
b°eJrPričela- ko nama je prej Mr. se -T9 nekaj ponudil, s čemer M>lakne po grlu prah, .ki sva
d^	sem naročil že poprej.
t,el)a ,)r'Prtivliati dru-ki8lo kakor domače klobase in rHdi	Je vendar poginilo
k(> d jU par tolstih kokoši' ta* ti|H • 8Va se prav domača poču-
^cel-t 110,3ro in-ipravila za še Uekaj minut in treba je bi-
lo iti v dvorano, ki je last društva sv. Alojzija. Udeležba je bila tri dele žensk, to pa zaradi tega, ker je bilo to prireditev ženskega društva.
Ko so videli nekaj premikajočih slik, je zapel Mr. Svetozar Banovec nekaj domačih pesmi, ki so mečila srca poslušalcev in navdušila vse udeležence v polni meri.
Zatem zopet slike in ponovno pesmi, dokler ni bila ura 11 zvečer in za naju čas odhoda, da do-speva zjutraj v McKees Rock z« nedeljsko prireditev.
Zopet-smo se sešli pri Dermi-ševih in zopet je bila domača kratkočasila zabava, šele ob pol dveh smo se odpeljali na postajo.
Drugo jutro sva spala in kon-
dukter je imel posebno mnogo posla, da je g. Banovca spravil iz postelje, pa, tudi jaz bi bil še rad vlekel dreto, toda sem se bal, da bom prepozen in prištet med lene.
Na postaji v Pittsburghu, ki je samo pet milj oddaljen od Mc Kees Rock, so naju že čakali uradniki društva, da naju odpeljejo v zgodovinsko, zgoraj omenjeno mesto, ki je bilo nekdaj pozorišče bitke z Indijanci in ki nosi sedaj ime generala McKee, ki je podlegel v bitki. Pozneje smo videli, kje da so imeli Indijanci svoje pokopališče, kjer se še vidijo zapuščeni grobovi.
Zgoraj lomenjena naselbina je po večini hrvatska. Baš tam smo v nedeljo popoldne videli športno igro, kjer je bilo več nego 10 tisoč gledalcev, namreč: foot ball ali nogomet. Igrali in zmagali so Hrvatje, ki so dospeli iz Aetne in zmagali domačine iz McKees Rocks, ki so bili do tedaj nepremagljivi. Ta hrvatski kljub obstoji, razen enega člana, iz samih Hrvatov. — Ljudstvo se je silno zanimalo za to igro. Kljub, ki je zmagal, sestoja iz članov H. B. Zajedni-ce, kar je pač velika reklama za organizacijo. V decembru mesecu pa pride dekliški klub mladih Hrvatic v Cleveland kot športni team in sicer dne 13. decembra. Bomo videli, če bodo odnesle zmago iz Clevelanda?
Dan v nedeljo je bil krasen. Solnce je prodiralo skozi dim še v to črno pittsburško okolico, kjer ga je težko videti.
Ob veliki znameniti reki Aleg-heney River ležijo velikanske tovarne železa in jekla, ki se začenjajo že v Beaver Falls. Preko vode se bočijo silni mostovi. Največji most ravno gradijo v McKees Rock, ki bo veljal nad deset milijonov dolarjev; ta se začenja ravno tam, kjer imajo naši rojaki Hrvatje svojo kolonijo. Ta naselbina bi se morala imenovati kolonija mostov, ker vedno grade nove mostove, toda ljudje pravijo, da jim to nič ne pomaga, da bi radi tega delalo več ljudi; neznatno število ljudi vrši to velikansko milijonsko delo z modernimi stroji. Novi most so ravno barvali; že samo cena za barvanje tega velikanskega mostu je pol milijona dolarjev; delo je bilo oddano na kontrakt. če bi jaz še ime) trgovino z železnino in če bi od mene kupovali barvo, bi lahko še obogatel.
Tako nam je hitro minil dan v nedeljo in zvečer se je vršil koncert, kakor prejšnji večer v Steeltonu.
Kakor prvi večer, tako tudi drugi, je bilo na programu petje in slike. Gospod Banovec je pa ta večer zapel nekaj hrvatskih in poslušalcem so prišle solze v oči; silno so bili navdušeni in veseli. Večer je hitro potekel; žal, da se je istočasno vršila velika proslava 20-letnice S. navzoča na tako pomembni slo-D. Zveze, ker bi bila oba rada vesnosti. Ker pa tega ni bilo mogoče, naj veljajo tem potom moje čestitke odboru, udeležencem in članstvu S. D. Zveze, za katere ustanovitev sem svoječa-sno tudi jaz pisaril, ko se je Zveza ustanavljala. Kot član društva Slovenec, čestitam na vodstvu in Zvezinem napredku!
A. Grdina.
MESTO SLEPCEV
Nekje v Turčiji je mesto, katerega prebivalci so po večini slepi. To je mesto Adlyaman, ki ima 7,000 prebivalcev in od teh vidi dobro samo 209, vsi drugi so popolnoma slepi. Ti nesrečniki obdelujejo, čeprav so slepi, malo rodovitno zemljo, da se za silo preživljajo. Slepoto podedujejo reveži od roda do roda.
Najstarejša knjiga o lepem vedenju
Najstarejša knjiga o lepem vedenju je ona, ki jo je leta 1530 napisal učenjak Erazem Rotter-damski.
DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH
Piše JAKA DEBEVEC
Steza me je pripeljala do dolgega in precej širokega močvirja, kjer sem prvič opazil sveže sledove moosa. Po sledovih sem spoznal, da je moral priti od nasprotne strani in je zavil naravnost čez močvirje. Sledovi so bili od jako velike živali in kar zagomazelo mi je po hrbtu, ko sem šel za njimi, dokler mi je dopuščalo mehko močvirje in sem vsak hip pričakoval,-da si z moosom voščiva dobro jutro. Pričakoval sem vsak čas, da pri-lomasti od kake strani in sem tam prežal celo uro, pa: njega ni, ah, njega od nikoder ni — pošast kravja!
Bil sem na potu že celih pet ur in mislil sem, da hodim par minut, ker sem pozabil na vse drugo, in sem samo gledal po tleh za sledovi in pazil na vsak šum v grmovju kraj steze. Moje misli so bile samo na divjačini in vedno s e m se tolažil: tamle, v onile loži bo nekaj, za onimle ovinkom mi bo stopil nasproti stric medved, volk, ali kaj drugega. Karabinka je ležala na mojem levem komolcu, prst desne roke naslonjen na petelinu, vedno pripravljen, da ga stisne.
Okrog ene ure pridem do pre- j cej velikega jezera, ki je ležalo ravno pred menoj, steza se je obrnila na levo ob jezeru, želodec mi je rekel, da tako ne bo šlo dolgo in je klical na pomaga-nje, pa sem sklenil, da tukaj počakam ostalo družbo. Vržem na stezo par vejic in se splazim doli k jezeru, kjer se vsedem v gost grm tesno ob vodi ter čakam.
ze. V dveh urah prideva do nekega jezera, h kateremu sem skočil pogledat, ter sem pustil Franka na stezi, da mi s svojimi rogovilastimi nogami ne splaši srnjaka. Spustim se po strmem bregu doli k vodi in ko se ozrem na levo in desno, zagledam na skrajnem desnem koncu jezera velikega srnjaka, ki je stal v vodi in se pasel v trsju.
Za streljati je bilo predaleč, zato sklenem, da grem nazaj na stezo in pridem kolikor mogoče blizu srnjaka. Po legi obrežja sem spoznal, da se mu bom lahko približal, ne da bi me zapazil. Hitim nazaj k Franku kar se je dalo po strmem bregu in že zdaleč migam Franku, naj bo tiho. On je videl moje mahanje z rokama, pa je najbrže mislil, da se otepam komarjev, ker na ves glas zavpije: "Si kaj videl?" O, križ božji, saj pravim, s takim človekom hoditi okrog, ki ne zna držati jezika za zobmi! Hitro položim prst na usta in pokažem z roko proti jezeru. Sedaj me je razumel in ko pridem bližje, mu povem, da če ne bo tiho, da jo bo dobil s puškinim kopitom po glavi in da je najbrže že sedaj srnjaka splašil.
Previdno stopava naprej in ko preračuii|^n, da sva prišla dovolj blizu kraja, kjer sem videl srnjaka stati, kreneva s steze in se prerineva do jezera. Vzel sem Franka seboj, ker je rekel, da bi rad videl enkrat srnjaka na prostem. Polahko razgrnem grmovje in pomolim karabinko proti kraju, kjer naj bi čakal srnjak mrzle svinčenke. Srnja-

Kralj kanadskih gozdov—moose
Kmalu ugotovim, da se tukaj ne bo dosti streljalo, ker je bilo vse tiho in mirno, culo se je le lahno pluskanje jezerskih valčkov ob kamenje na bregu. Od nekod prikričita dve divji raci in se spustita sredi jezera v vodo. Imel sem sicer lep cilj, pa kaj mi pomaga, če raco ustrelim, ko pa ne morem do nje in sem ju samo opazoval, kako sta se potapljali in igrali na vodi. Sčasoma sta zaveslali proti močvirju onstran jezera in se tam izgubili v visoki travi.
Sedel sem tam kako uro, ko zaslišim žvižg na stezi nad menoj. Bili so to naši fantje in poklical sem jih doli k jezeru. Prvo vprašanje, ki so mi ga stavili, je bilo: če sem kaj videl. Povedal sem jim, da sem videl dosti vode in dovolj gozda, drugega pa nič. Frank mi pokaže lepo gozdno kokoš, ki jo je spotoma lastnoročno ustrelil. Bil je neznansko vesel na to svojo prvo trofejo. Tisto lisico, ki sem jo držal za rep, da jo je streljal, namreč ni 'štel v svoj kredit.
Imel je pri sebi pol pajnt-sko steklenico viške in en poži-rek nam je storil jako dobro. Povžili smo nato vsak en sendvič z slanino in se napili mrzle vode iz jezera. Potem pa nadaljujeva s Frankom pot, Johnv in Anton, ki sta nosila precej prtljage, sta pa še naprej počivala in rekla, da prideta za nama.
Od tukaj dalje je bila pa steza jako slaba in zaraščena z visoko travo. Minilo je že najmanj dvajset let, kar je papirna družba tukaj sekala gozd in iz-sekala pot, ki je bila pa sedaj že precej zaraščena. Včasih sploh nisva vedela, ali sva še na stezi, ali gaziya v celo, da nisva sledila telefonski žici ob kraju ste-
ka pa nikjer! Oziram se na vse j strani in motrim obrežje, pa če 1 ga ni, ga ni.
"Vidiš kaj si napravil s svojim jezikom," rečem Franku glasno, ker sedaj je bilo že tako vseeno, ali govoriva šepeta-je, ali če se kregava na glas.
V tem naju pa dohiti ta Johny in Anton in od njiju zveva, da se to jezero imenuje Hull in da je koncu jezera j e z, oziroma za-tvornica, da regulirajo vodo, kadar spuščajo hlode iz jezera Hull v jezero Demont. Oba jezera pa veže mal potoček in po tem potočku imata priveslati doktor in Joe. Zato sklenemo, da ju počakamo pri tem jezeru, da Joe odloči, kje bomo prenočevali. Pod jezom je sedelo kakih deset divjih rac, toda nismo se jim mogli približati za strel. Kake pol ure smo čakali, ko se pririneta po gošči doktor in Joe in nama povesta, da sta morala radi plitke vode pustiti čoln kako miljo nižje in da bomo tam taborili. Pobrali smo svojo prtljago in kmalu prišli do prostora, kjer je bil čoln in med tremi košatimi smrekami, kakih dvajset korakov-od potoka, smo napravili taborišče.
Bilo je okrog četrte ure popoldne in za večerjo še prezgodaj, i pa smo kot navadno zavreli vodo in skuhali čaj. Za večerjo se nam je obetal pa slasten prigrizek, ker sta doktor in Joe nalovila precej lepih rib. Potem je Joe zopet odkazal vsakemu svoje i delo: eden je moral nasekati drv (to čast sem jaz takrat hvaležno odklonil, ker sem se nahajal na izletu in kot izletnik nisem bil dolžan opravljati kmečkih poslov), drugi je moral nasekati smrekovih vejic, ki bodo služile za posteljne pernice, dva sta i dobila povelje, da postavita šo-
IIIIII1IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1
T. C. Bridges—Ant. Anžič
NA POMOČ!
Novele
Grazia Deledda
iiimiiimimiimiiiimimiiiiimiimiiiimi
Dali so mu, kar so imeli, in med tem, ko je jedel, ga je profesor izpraševal. "Kdo so ti ljudje, ki jim pravite Mrakovid-ci?"
"Mislim, da v Braziliji ni gnusnejšega naroda. Njihova koža ima ilovnato barvo, oči pa modro, živijo v najtemnejših gozdnih kotih v kočah brez oken. Podnevi nikoli ne pridejo ven, kajti oči jim ne prenesejo soln-čne luči, ampak opravljajo svoje delo in lov samo ponoči."
"Kaj? Potem so pa gotovo niktalopi," razlaga profesor.
"Kaj se to pravi, gospod?"
"Mrakovidci ali ljudje, ki vidijo tudi v mraku in ponoči."
"No, ali jim nisem tudi jaz tako rekel?" vpraša Mil liken. "Mislim, da ni treba rabiti tujih besedi ,kadar lahko lepo po ameriško poveste."
Profesor se nasmehne. "Prav imate, Mr. Milliken. Toda povejte mi, ali jih bo naš ogenj zadržal?"
"Ne verjamem," odvrne Ame-rikanec brez ovinkov, "mogoče pač vaše puške. Niso vajeni strelnega orožja. Pa vkljub temu vas čaka prava huda ura, ako pridejo semkaj."
"Ali mislite, da bodo prišli?"
"Gotovo. Ne morem reči, da bi bili več ko tri milje oddaljeni od njihove vasi, dasi se mi je radi čudnega potovanja zdelo trideset."
Tu spregovori Greg in pripomni : "Ako oni nas lahko vidijo, mi pa njih ne, bo stvar nekoliko nerodna. Kakšno orožje pa imajo? Loke in puščice?"
"Ne," odvrne Milliken. "Ker napadajo ponoči, jim lok in puščica ne koristita nič. Uporabljajo pa kopje. Pozor!" nenadoma krikne in že je mimo njegove glave siknilo dolgo in tenko kopje ter se trepetaj e zasadilo v drevesno deblo za njim.
56. Napadajo cele tolpe.
še preden se je kopje nehalo tresti, že spregovori profesorjeva puška in cvileč krik iz teme onstran ognja pove, da je krogla zadela.
"Eden je že manj," pripomni Milliken vsakdanje. "Kar gotovo je bil to poglavar. Prav zloben človek je. Fantje, le goriva na ogenj! Svetloba jim je zoprna."
Cele kupe lesa nagrmadijo na ogenj in ko so plameni prasketa-je planili kvišku, so za hip zagledali sence ilovnate barve, ki so hušknile v temo.
"Ali se bodo zdaj pobrali?" vpraša profesor.
"Tako poceni se jih pa ne bomo znebili, gospod," reče Milliken. "Ti ljudje so kakor volkovi in nam bodo toliko časa za petami, dokler jim bo količkaj kazalo, da nas dobe. Ta stvar bo trajala celo noč, zato mislim, da moramo predvsem gledati, kaj bomo postavili proti kopjem. Dajte mi sekiro, da razsekam nekaj debel. Pazite pa tudi, da nam ne pridejo za hrbet! Če le kako senco ugledate, takoj ustrelite ! Zdaj gotovo ni čas, da bi s kroglami varčevali, tako vam povem."
"Vzel bom lovsko puško," pravi profesor mirno. "Imamo nekaj nabojev za srnjake, ki bodo še več zalegli kot krogle."
"Jako pametna misel," reče Amerikanec ter pobere sekiro in začne sekati.
Bilo je tam okoli vse polno lesa, namreč mnogo padlih dreves, zato je začela okoli tabora jako hitro rasti preprosta palisada (ograja). Niso pa mogli dela
mirno izvršiti, kajti naenkrat začno brneti kopja od druge strani. Profesor zopet ustreli in ko je svinčeno zrnje prasnilo skozi grmičje, so novi kriki povedali, da strel ni bil zavržen.
Končno so vendarle imeli okoli ognja tri čevlje visoko steno in Milliken jim pove: "Zdaj pa že bo."
"Le čemu bi se izpostavljali," reče nato. "Saj bomo itak kruto potrebovali vse svoje sile, preden bo jutro."
Nobeno kopje več ni priletelo in Greg je pripomnil, da imajo divjaki zadosti.
"Le nikar se ne varajte!" reče Milliken. "Klobuk na glavo in pazite, kaj se godi!"
Greg uboga in že pribrenči iz teme kopje.
"Ne moremo drugega storiti, kakor da se stisnemo za ograjo," reče Jim, "in še bolje bo, ako tisti, ki jim je mogoče, malo zaspijo."
"Pametno, sinko!" reče Milliken. "Meni pa še to povejte, ali ima kdo od vas škarje. Morda bom potem iz sebe zopet naredil človeka, ki bo Amerikancu podoben, ne pa opici."
Greg res izbrska od nekod škarje.
"Bom pa jaz za brivca, če dovolite," reče nato. Milliken se torej stisne za ograjo na tla, Greg pa mu ob luči ognja ostri-že lase in brado. Nato pa mu profesor pomoli še aparat za britje in žepno ogledalce, pa se je tekom pol ure Milliken tako spremenil, da bi v njem nihče ne mogel spoznati tistega gozdnega divjaka, kakršen je bil, ko se je skupini pridružil.
Noče je potekala. Profesor je govoril z Millikenom in mu povedal, kam so namenjeni. Sam in Greg sta med tem spala; nato pa sta počivala Jim in Zambo, a ostali so pazili na ogenj. Zdaj pa zdaj je votlo udarilo ob ograjo kopje.
Proti štirim zjutraj pravi Jim profesorju: "Goriva zmanjkuje. Moral bom ven po novega."
"Sinko, ako to storite, vas ne bo nazaj," reče Milliken suho.
"Toda ogenj nam vendar ne sme ugasniti!" pritiska Jim.
Milliken pogleda naokoli; na-co pa se naenkrat strumno zravna in hlastne: "Pozor! Prihajajo!"
In res začujejo topot bosih nog in temne postave pridirjajo od dveh ali treh strani obenem.
"Puško!" pravi Milliken in že jo pobere.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Stanovanje
se da v najem za malo družino. Tri sobe, kopališče. 5806 Pros-ser Ave.	(278)
V najem
se da pet sob spodaj, vse ugodnosti, nanovo papirano. $33.00 na mesec. 15206 Huntmere Ave.
(278)
Odda se
stanovanje, štiri sobe, gorka voda, zgorej. 1014 E. 63rd St., in stanovanje, hiša za sebe ,tri sobe, na 1020 E. 63rd St. (276)
V najem
se da stanovanje, pet ali štiri sobe na 1099 E. 64th St. Vprašajte na 6614 St. Clair Ave.
(275)
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Cez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od 8—8 6411 8T. CLAIR A VB.
soba ft. 7. Tel. Rand. 510S
Tel. Cherry 3982
tor, eden je moral počistiti pro- (®) stor pod smrekami, kjer bomo ® kurili, da se kaj ne vname, Joe i® je šel pa k potoku, da osnaži ribe za večerjo.	/§\
(Pride Se) '	^
DOBER PREMOG!
Točna postrežba!
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD. IIEnderson 3798
© #
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz polJSClne prevel DR. RUDOLF MOLE
"Razglasili so me," je rekel Kmitic, "po vsej ljudovladi za okrutneža in hetmanskega privrženca ali celo samo švedskega, če bi kralj vedel, kdo sem, bi mi ne mogel zaupati in bi zavrgel rnoje namere, ki so, kadar Bog vidi, iskrene! čuj torej, Kem-lič!"
"čujem, vaša milost."
"Torej jaz se ne zovem Kmitic, temveč Babinič, razumeš? Nihče ne sme vedeti pravega priimka. O tem mi ne sme nihče ziniti. In če bodo vprašali, odkod sem, tedaj povej, da si se mi pridružil na poti in da ne veš; zato jim tudi reci: kdor je ra^ doveden, naj ga sam vpraša."
"Razumem, vaša milost."
"Zapovej tudi sinovoma in služabnikom. Tudi če bi rezali jermene iz njihovih kož, ime mi je Babinič. Z lastno glavo mi jamčite za to!"
"Kakor je vaša volja. Pojdem torej in zapovem sinovoma, zakaj tema razbojnikoma je treba z loparjem po buči. Tako veselje mi delata . . . Bog me je kaznoval za moje stare grehe . . . Torej . . . Ali mi vaša milost dovoli, da izpregovorim še eno besedo?"
"Kar povej pogumno!"
"Zdi se mi, da bo bolje, da zamolčimo vojakom in služabni-štvu, kam pojdemo."
"Tako naj bo."
"Dovolj je, da vedo, da potuje gospod Babinič, ne gospod Kmitic. In drugič: ker hočemo na tako pot, bi bilo bolje, da skrije vaša milost svoje dosto janstvo."
"Kako to?"
"Zakaj švedje dajejo odličnejšim ljudem spremna pisma, in kdor ga nima, tega vodijo k poveljniku."
"Jaz imam spremno pismo do švedskih poveljnikov!"
V lokavih očeh starega Kem-liča je zabliskalo začudenje, toda pomislil je en hip, potem pa rekel:
"Vaša milost mi še dovoli, da povem svoje misli."
"če misliš dobro svetovati, a ne čvekati, govori, ker vidim, da si pameten človek."
"če imate spremna pisma, je še bolje, ker jih lahko v sili po-kažete. če pa vaša milost potuje s kakim tajnim naročilom, je bolje, da ne pokažete spremnega pisma. Sicer ne vem, ali je izda no na ime Babniča ali gospoda Kmitcia, toda če jih pokažete, ostane sled in zasledovanje je lažje."
"Pogodil si jo!" je rekel živo Kmitic. "Rajši spravim spremna pisma za drugi čas, če je mo goče, da prodremo drugače."
"Mogoče, vaša milost, a le v kmečki obleki ali pa v obleki revne šlahte, kar bo še toliko laže, ker imam jaz tu nekaj takega na razpolago, kot kučne in sive kožuhe, baš takšne, kakršne nosi drobna šlahta. Vzeli bi čredo konj ter bi šli z njimi, kakor bi šli na sejmišča in bi prodirali vedno dalje in dalje, celo do Loviča in Varšave. "To sem tudi jaz, ako dovolj vaša milost, že večkrat delal v mirnih časih in poznam tista pota. Nekako ob tem času se vrši semenj v Soboti, kamor prihajajo ljudje iz daljnih krajev. V Soboti izvemo o drugih mestih, kjer je semenj, in tako dalje, dalje! . . . Švedje sedaj ne obračajo več toliko pozornosti revnim ljudem, ker je teh po vseh sejmih dovolj kakor mravelj. In če nas začne izpra-ševati kak poveljnik, si že pomo-remo, manjše oddelke pa po-mendramo v prah, ako Bog da in sveta Devica."
"In če nam vzamejo konje, ker rekvizicije so v vojni vsakdanja stvar?"
"Ali jih kupijo ali pa vzame-
jo. če jih kupijo, tedaj ne poj- j demo v Soboto s konji, temveč j po konje; če jih pa vzamejo, za-ženemo krik in pojdemo s pritožbo v Varšavo ali Krakov."
"Zvit človek si," je rekel Kmitic, "in vidim, da mi boste v korist. Tudi če bi švedje te konje pobrali, se bo že našel tak, ki jih bo plačal."
"Jaz sem itak mislil z njimi iti v Elk v Prusiji, in to se dobro ujema, ker vodi pot baš v tisto stran. Za Elkom prestopimo mejo, potem se obrnemo naravnost proti Ostrolenki, a odtod po pustinji na Pultusk in Varšavo.
"Kje je ta Sobota?"
"Nedaleč od Petka, vaša milost."
"Mar budališ, ICemlič?"
"Kje bi se drznil?" je odgovoril starec, prekrižal roke na prsih in sklonil glavo, "le-tam se trgi tako čudno imenujejo. Torej za Lovičem, vaša milost, a je še precejšen kos pota."
"Ali so veliki sejmi v oni Soboti?"
"Ne tako veliki kakor v Lo-viču, a je eden osorej, kamor gonijo konje celo iz Prusije in sc tam shaja sila ljudi. Gotovo ne bo tudi letos slabše, ker je tam mirno, švedje gospodarijo povsod in imajo po mestih svoje posadke. Tudi če bi se hotel kdo ganiti, se ne more."
"Torej sprejmem tvoj predlog! . . . Pojdemo s konji, ki ti jih plačam kar naprej, da ne boš imel škode."
"Zahvalim vašo milost za plačilo."
"Le pripravi kožuhe, kučme in navadne sablje, ker odpotujemo takoj. In povej sinovoma in služabništvu, kdo sem, kako mi je ime in da jezdim s konji, vas sem pa najel za pomoč. Naprej !"
dili skozi obširne in neprodirne gozdove, po potih, ki jih je po-jznal edino Kemlič, dokler niso prišli v Prusijo in v Leng, ali kakor je imenoval Kemlič, v Elk, kjer so izvedeli novice o javnih zadevah od tam nahajajoče se šlahte, ki je zbežala z že-inami, otroci in svojim imetjem pod obrambo obmejnega grofa.
Leng je bil podoben nekakemu taboru, ali bolje rečeno, da se v njem vrši kak sejmik (zborovanje): šlahta je pila v krč-' mah prusko pivo in se razgovar-; jala, a vsak čas je kdo prinesel kako novico. Ne da bi bil kaj vprašal, treba je bilo samo nastaviti ušesa, pa je gospod Babinič izvedel, da se je kraljeva Prusija in večina mest odločno izrekala za Jana Kazimirja in da so že sklenili z obmejnim grofom dogovor, da se bodo skupno branili proti vsakemu sovražniku. Vendar se je govorilo, da niso nekatera znameni-tejša mesta vljub dogovoru hotela sprejeti posadko obmejnega grofa, boječ se, da bi jih ta zviti knez za vedno ne hotel obdržati, če bi jih enkrat zasedel z oboroženo silo, ali pa da bi jih v primernem hipu ne izdal in se združil s Švedi, za kar je bi! po svoji prirojeni zvitosti sposoben.
šlahta je mrmrala radi tega nezaupanja meščanov, toda gospod Andrej, ki je poznal razmerje med Radzivili in mejnim grofom, se je le gri"l v jezik, da bi ne izdal vsega, kar je vedel. Zadrževala ga je pred tem misel, da je bilo nevarno v Prusiji govoriti glasno proti mejnemu grofu, drugič pa ni kazalo ubožnemu šlahčiču, ki je prignal konje na trg, vmešavati se v zamotana politična vprašanja, ki so se z njimi najizurnejši politiki zaman lomili glave.
Ko' so torej prodali par konj in takoj nakupili nove, so potovali ob pruski meji, toda že v smeri, ki vodi od Lenga proti ščučinu, ležečem že v samem kotu mazovskega voj vodstva, med Prusijo na eni in vojvod-stvom podleškim na drugi strani. V ščučin sam pa vendar gospod Andrej ni hotel iti, a to radi tega, ker je izvedel, da je nastanjen v mestu en zavezniški prapor, ki mu poveljuje gospod Volodijovski.
Oči vid no je moral iti gospod Volodijovski več ali manj po
1930 NOV. 1930] Sb Mo' Tu |.We| Th'1 FrJjSa;
DlTTTOi«
n 4 u 8 9 10 I! 12 13 14 15 IS 17 18 19 20 21 22 ,>24 25 26 27 28 29
In ko se je starec obrnil k vratom, je še rekel Andre/:
"In da me nihče več ne imenuje 'milost,' 'poveljnik' ali 'pol-kvonik,' temveč samo 'gospod,' s priimkom Babinič."
Kemlič je odšel in črez eno uro so že sedeli vsi na konjih, pripravljeni kreniti na daljno pot.
Gospoda Kmitica, preoblečenega v sivo ubožno obleko, s kučmo na glavi in s prevezanim obrazom, kakor po kakem spopadu v krčmi, je bilo težko spoznati in je v resnici bil kot reven šlahčič, ki se vlači s sejma na sejem. Okoli njega so bili priredi ples v Slov. Dr. Domu, ljudje, ki so bili podobno oble- Euclid, O. čeni, oboroženi z navadnimi sab- 22.—Cleveland Broadcasters ljami in dolgimi palicami, s ka-, No. 42 ZSZ, maškeradni ples v terimi so gonili konje, obenem Grdinovi dvorani, so imeli vrvi, da so vezali po- 22.—Shaker Club, ples v av-begle.	; ditoriju S. N. Doma.
Vojaki so začudeno gledali 22.—Društvo Jutranja Zve-svojega polkovnika ter si delali zda št. 137 JSKJ, ples v spod-potihoma razne opazke, čudno nji dvorani S. N. Doma. se jim je zdelo, da je to gospod 22.—Ženski odsek Sloven-Babinič, a ne gospod Kmitic, da! skega Doma na Holmes Ave. ga morajo imenovati "gospod," priredi zabavni večer, a najbolj je majal z rameni in j 23.—Skupna društva fare sv. migal z brki stari Soroka, ki je: Vida priredijo plesno veselico v gledal v groznega polkovnika: Grdinovi dvorani, kakor v mavrico in mrmral Bi- 23.—Dramatično društvo
isti poti, po kateri je šel sedaj Kmitic, in se je ustavil sedaj v ščučinu, bodisi radi kratkega oddiha pred samo podleško mejo, bodisi radi začasnega obstanka, ker je moralo biti laže za prehrano ljudi in konj nego na precej izropanem Podlesju.
Toda gospod Kmitic ni hotel sedaj poiskati slavnega polkovnika, ker je sodil, da ga ne bo mogel prepričati o svoji spreobrnitvi in odkritosrčnosti svojih namer, ker ni imel drugih dokazov kakor same besede. Posledica je bila, da je velel dve milji pred ščučinom kreniti proti Vonsoši, proti zahodu. Pismo za gospoda Volodijovskega je sklenil poslati pri prvi priliki.
Preden so prišli do Vonsoše, so se ustavili v obcestni krčmi, imenovani Pokrzik, in se odločili za prenočišče, katero je obetalo-biti prijetno, ker ni bilo v krčmi razen krčmarja Prusaka nobenega gosta.
Toda jedva so sedli Kmitic, trije Kemliči in Soroka k večerji, ko se je zaslišal od zunaj ropot koles in konjski topot.
Ker še ni solnce zašlo, je šel Kmitic pred krčmo pogledat, kdo prihaja, ker je bil radoveden, če ni mogoče kakšna švedska predstraža, toda mesto Švedov je ugledal kočijo, za njo dva voza in oborožence okoli vozov.
Na prvi pogled je bilo lahko spoznati, da prihaja kakšen veljak. Kočija je bila vprežena v štiri dobre pruske konje, debelih kosti in dobro rej ene. Na enem izmed sprednjih konj je sedel jezdec, ki je držal na vrvi dva lepa psa. Na kozlu je bil voznik, poleg njega pa hajduk v ogrski opravi, zadaj pa je sedel gospod, oprt ob boke, z volčjim kožuhom brez rokavov, zapetim s pozlačenimi gumbi.
Zadaj sta drdrala dva voza, dobro naložena, a poleg vsakega so šli po štirje služabniki, oboroženi s sabljami in samokresi.
Sam gospod je bil še jako mlad človek, dasi veljak, star jedva dvajset in nekaj let. Obraz je imel zabuhel, rdeč, in po vsej postavi je bilo soditi, da si je rad privoščil kaj dobrega.
Ko je kočija obstala, je skočil hajduk, da bi mu podal roko. Gospod pa je uzrl Kmitica, stoječega na pragu, mu pokimal z rokavico in zaklical:
(Dalje prihodnjič.)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
20—Društvo št. 14 S. Ž. Z.
lousu:
Adrija, igra "Cigani," v Slo-
"Ta 'gospod' mi ne -gre iz gr- venskem Domu na Holmes Ave. la. Naj me ubije, ali jaz mu bom 23.—Pevski zbor Zarja, ope-izkazoval (spoštovanje k a k o r ; ra "Gorenjski Slavček," v avdi-prej."	toriju S. N. Doma.
"Če je ukaz, je ukaz!" je od- 26.—Društvo Comrades št. govoril Bilous. "Toda polkov- 566 SNPJ, ples v avditoriju S. nik se je grozno izpremenil." N. Doma.
Vojaki pa niso vedeli, da se 26.—Društvo Slovenski Dom je v gospodu Andreju izpreme- št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Do-nila tudi duša, a ne le zunanjost, mu, Euclid, O.
"Naprej!" je kriknil naen- 26.—Društvo sv. Jožefa št. krat gospod Babinič.	169 KSKJ, ples v Slovenskem
Zapokali so biči, jezdeci so ob- Domu na Holmes Ave. kolili čredo konj, katere so za- 26.—Mlinar's Baseball Club, gnali skupaj, in so krenili da- ples v spodnji dvorani S. N. Ije. —	Doma.
IV.	26.—Društvo Euclid št. 29
Potovali so ob meji med troc- SI)Z, plesna veselica v špelko-kim vojvodstvom in Prusijo, ho- 1 tovih prostorih v Noble, O.
27.—Pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma.
29.—St. Clair Rifle and Hunting Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
29.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
29.—Veselica S. N. Doma v Maple Heights, O., na 15901 Raymond St.
29.—Klever	Kids Klub, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
30.—Društvo	Adrija, igra in ples v Slov. Društ. Domu, Euclid, O.
30.—Društvo sv. Pavla št. 10 HKZ, igra popoldne in zvečer ples, v Grdinovi dvorani.
30.—Društvo Kras št. 8 SDZ priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave.
30.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, predstava (show) v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
6.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Društvo	Mir št. 142 S. N. P. J., Miklavžev večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
7.—Dramatično	društvo Lilija, igra v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
7.—Dramatično društvo Adrija, Miklavžev večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
13.—Društvo	Pioneers št. 663 HBZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
34.—Skupna društva S. S. P. Z., velika društvena prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma.
20.—Društvo Slovenska Ženska Zveza, Miklavžev večer v Slov. Društ. Domu, Euclid, O.
24.—Slovenska	Mladinska šola S. N. Doma, božična prireditev v avditoriju S. N. Doma.
25.—Otroci	šole sv. Kristine priredijo božičnico v šolski dvorani, na Bliss Rd., Euclid, O., ob 8. uri zvečer.
27.—Shaker Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
27.—Društvo	Ilirska Vila št. 173 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
28.—Društvo	Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Veselica v Slov. Dr. Do mu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma.
31.—Klub društev S. N. Doma, ples v obeh dvoranah S. N Doma.
31.—Slovenski Društ. Dom priredi plesno veselico na Silvestrov večer v Slov. Društ. Domu, Euclid, O.
31.—Zabavni večer Slovenskega Doma na Holmes Ave.
31—Društvo Cvetoči Noble št. 450 SNPJ. plesna veselica v Špelkotovi dvorani na St. Clair Ave., Noble, O.
31.—Pevsko društvo Zorisla-va, zabavni večer v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd.
JANUAR
I.—Dramatična	in pevska društva, predstava "Deseti brat," popoldne, v avditoriju S. N. Doma; zvečer ples v obeh dvoranah S. N. Doma.
3.—Društvo	Napredne Slo venke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
4.—Zabavni	večer fare sv. Kristine v spodnjih šolskih pro štorih, na Bliss Rd., Euclid, O.
10.—Društvo Naprej št. 5 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
10.—Collinwood Boosters Club, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
II.—Skupna	društva fare sv. Vida, skupna prireditev in ples v obeh dvorana S. N. Doma.
17.—Skupna	društva S. S. P. Z., ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
18.—Euclid	Rifle and Hunting Club, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
18.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, predstava v avditoriju S. N. Doma, in po predstavi ples v spodnji dvorani.
24.—Društvo Slovan št. 3 SDZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo	Collinwoodske Slovenke SDZ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ, maškeradna veselica v S. D. Domu.
25—Pevsko društvo Ilirija, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
31.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
FEBRUAR
1.—Jugoslovansko naobraz-beno društvo Abraševič, predstava in ples v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma.
7.—Društvo Carniola Hive št. 493, the Maccabees, plesna veselica v spodnji dvorani S. N Doma.
7.—Društvo	Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ, plesna veselica v Knausovi dvorani.
8.—Dramatično	društvo Triglav, predstava v avditoriju S. N. Doma.
14.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Pevsko društvo Cvet, maškeradna veselica v Sloven-
ski Delavski Dvorani.
15.—Slovenski Sokol, telovadba in ples v obeh dvoranah S. N. Doma.
15.—Pevsko društvo Ilirija, spevo-igra "Darinka," v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
17.—Klub	društev S. N. Doma, ples v obeh dvoranah S. N. Doma in pokop Pusta.
22.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
MARC
I.—Društvo	Kristusa Kralja, predstava v avditoriju S. N. Doma.
8.—Tenorist Louis Belle, Icon, cert v avditoriju S. N. Doma.
15.—Prosvetno društvo Orel, predstava v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N, Doma.
22.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
29.—Jugoslovansko naobra-ženo društvo Abraševič, predstava in po predstavi ples, v obeh dvoranah S. N. Doma.
APRIL
5.—Društvo Kristusa Kralja, predstava v avditoriju S. N Doma.
8.—Community Welfare Club, ples v spodnji dvoran5 S. N. Doma.
II.—D	r u š t v o Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v spod nji dvorani S. N. Doma.
18.—Društvo	Cleveland št. 125 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, predstava in ples v počast petletnice obstoja, v obeh dvoranah S. N. Doma.
26.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avdi toriju S. N. Doma.
MAJ
3.—Dramatično društvo Triglav, predstava v avditoriju S N. Doma.
10.—Prosvetno društvo Orel, predstava v avditoriju S. N Doma.
17.—Miss Jeanette Perdan. koncert v avditoriju S. N. Doma.
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
•MI ST. CLAIR AVK. V Kmuiotiu poslopju Nad North Americas baaba Vbod iibd li u. caftta Govorimo slovansko, lfl lat ■■ St. Clair Ava. _(W. B.)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna salog« oblak la oprani« m B«ra-■t« I a družic«
Beauty Parlor
Vadao ncjatoderaajil iaaaki klobuki.
Trgavlaa zaprta vsaka arada pop. lini sala lata.
6111 ST. CLAIR AVI.
IIEnderson 7112
(H. Thu. B.)
iwmmmm

Bukovnik
STUDIO
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6405 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 5013

Vabilo!
Vabilo!
NA
PLESNO VESELICO
KATERO PRIREDI
društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ
V SOBOTO, 22. NOVEMBRA, 1930
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. V SPODNJI DVORANI
Začetek je ob 8. uri zvečer.
Vstopnina 50 centov
Vabljeno je vs; občinstvo bližnje okolice Clevelanda, posebno člani in članice J. S. K. Jednote. Ne zamudite te veselice in pozabite za en večer Mr. Hooverjevo prosperiteto brezposelnosti. Imsle bomo okusna sveža jedila in dobro kapljico. Brancel trio nam bo pa vesele polke in valčke i?ral. To bo luštno, le pridite.
Vabijo vas
odbornice
j?
F. ZAKRAJSEK
Kdor hoSe najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč ln dan.
1105 Norwood Rd.
Tel. ENdlcott 4735
Podružnica 18321 Edgerton Rd.
KEnmore 2892
A. J. ZUZEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. ■ Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave.
—	Main 80S8
—	Kenmore 2857-J
SRAKAR'S BOWLING ALLEYS
ter trgovina z mcliko pijačo, cigarami, slaščicami Itd. Za obilen obisk sc toplo priporoča
JOHN SRAKAR
669 E. 159th Street
534853485353904823484853480201010200010101000201020101004800020100
""! ! ""!!7UU !!U7