ALI JE SLIKAL JOŽEF TOMINC V LJUBLJANI? Ksenija Rozman, Ljubljana B ivanje slik arja Jožeta Tom inca v L jubljani om enjajo tile avtorji: Ivan K u ku ljevič Sakcinski,1 M aks P leteršnik,2 V ikto r Steska,® France M esesnel,4 Je- lisava Čopič5 in Izidor C ankar,6 Kazno je, da so se vsi naslanjali n a K ukljevičev podatek iz »Slovnika um jetn ik ah jugoslavenskih«, k je r je zapisano, da se je M atevž Langus po v rn itv i z D unaja m oral » .. . opet baviti sa slikanjem sobah, buduči da drugih rad n jah dobio nije, je r se baš onda bavio u L jubljani vrli slikar Josip Tom inc iz Gorice, koj je sve za se predobio bio. S ovim več onda vještim slovenskim um jetnikom opozna se do skora Langus, te poče Tom in- cove slike, osobito podobe, snim ati, koja ra d n ja tako m u dobro podje za rukom , da je za k ratk o našao m nogo pod upira telj ah, ko ji su volili kod svojih bliž­ n jega zem ljaka n aručiti slike i podobe, več iz toga uzroka, što je pod m nogo laglju cienu radio nego li Tom inc ...« K ukuljevič je podatke o Langusu in To­ m incu sam zapisal po Langusovi pripovedi leta 1851, ko je v L jubljani obiskal njegovo slikarsko delavnico. Z brane podatke za Langusov življenjepis je objavil leta 1852 v zagrebškem »Nevenu«.7 — Boris V ižin tin 8 je dotedanje zapise in m isli avtorjev strnil v statistično preglednico in dodal še nov podatek iz neti- skanega K ukljevičevega rokopisa» Z apisnik IV«, ki izčrpneje poroča o Tom in­ čevem življenju in delih in tudi o biv an ju v L jubljani ob času ljubljanskega kongresa 1 . 1822 (sie!). Po »Zapisniku« je Tom inc nam eraval ostati v L jubljani le osem dni, pa je bivanje podaljšal n a dve leti. — V prašanje povezave Langusa s Tom incem om enja tudi Em ilijan Cevc.9 Tom inčeva retrospektivna razstava leta 1966 v Gorici je spet načela vp rašan je Tom inčevega bivanja v Ljubljani. G uglielm o C oronini'° je kritično ocenil do zdaj znane in objavljene podatke te v rste in sicer z dokazi, ki bivanje izključujejo, in z drugim i, ki bi kljub zm otnim trd itv am dopuščali misel, da je Tom inc res živel in delal v L jubljani. Ob p re­ nosu razstave v L jubljano leta 1967 je v slovenskem razstavnem katalogu med besedilom prof. S te le ta '1 ta uganka ponovno om enjena. Podatek, naveden med bibliografijo ljubljanskega kataloga,1 2 pa ni bil izrabljen. Po pregledu časnikov, ki so izhajali v L jubljani m ed leti 1819 do vključno leta 1925, in po isk an ju arhivalnih virov v M estnem arhivu v L jubljani in v A rhivu Slovenije, dodajam še nekaj nadrobnosti. Dne 24. avgusta 1821 je v Ilirskem listu 1 3 tiskano obvestilo, ki vabi vse poznavalce in častilce slikarske um etnosti na ogled dokončane slike M atere božje (M arije Tolažnice). N otica om enja, da bo na željo p rijateljev g. Tominc sliko, napravljeno za vipavsko sosesko, postavil na ogled dne 26., 27. in 28. avgusta od 10. u re zju traj do 6. u re zvečer v red u tn i dvorani v L jubljani. Med arhivom spisov gubernija za leto 18211 4 je ohran jen a listina, datiran a v T rstu dne 30. okt. 1821, ki govori o naročilu slike cesarja F ranca I. v naravni Sl. 1 . M ihael Stroj (?), Cecilija Auersperg, kopija, M estni m uzej, L ju b ­ ljana velikosti za c. kr. realno in navtično akadem ijo v T rstu. K er so želeli, da podobo izgotovi spreten slikar, so delo zaupali Jožetu Tom incu, ki je znan po m nogih slikah. Na listini podpisani g u b em ijsk i re g istra tu rn i d irek to r Förschl prosi prezidij c. kr. ilirskega deželnega m esta, da dovoli izbranem u g. Tom incu kopiran je cesarjeve podobe po sliki, ki visi v g u b ern ijsk i posvetovalni dvorani. — Ta listina je bila priložena lastnoročno podpisani Tom inčevi vlogi, datiran i v L jubljani dne 8. nov. 1821. Z n jo tudi Tom inc seznanja gubernij, da m u je bilo zaupano naročilo za cesarjevo podobo v n arav n i velikosti, nam enjeno za veliko dvorano realne in navtične akadem ije v T rstu. Prosi, da bi sm el posneti posre­ čeno cesarjevo podobo n a gub ern iju in tudi, da bi sliko sm eli prenesti v redutno dvorano. Ce pa to ne bo dovoljeno, prosi, da bi jo sm eli prestaviti na drugo S l. 2 . Jo iej Tominc, Cecilija Auersperg Narodna galerija, Ljubljana m esto v posvetovalni dvorani in da bi jo tam slikal. O bvezuje se, da bo po končanem delu slika spet postavljena na staro m esto in da ne bo povzročena n ik ak ršn a škoda niti n a sliki niti n a okviru. — P rošnji za kopiranje slike je bilo ugodeno, vendar s pripom bo, da m ora biti kopiranje opravljeno v posve­ tovalni dvorani sam i. — V listini, naslovljeni na gubernijsko akspeditivno di­ rekcijo v L jubljani, je Tominc om enjen kot tu m udeči se slikar portretist. Zapisano je tudi, da sme začeti s kopiranjem 21. (nov. 1821). G ubernijska ekspe- d itn a direkcija pa naj skrbi, da bo delo nadzorovano in da bodo skrbno ravnali p ri snem anju in ponovnem obešanju slike, če bo to potrebno. Ilirski list je 8. febr. 1822 objavil sonet v nem škem in italijanskem jeziku, ki slavi Tom inčevo podobo cesarja F ranca I.1 5 Pripisana je tudi opom ba, da je Sl. 3 . Jožef Tom inc, Leopold Liechtenberg-Janežič, Narodna galerija, Ljubljana Tom inc po ro jstvu iz Gorice. Med bivanjem v L jubljani je napravil že več posrečenih slik, m ed njim i sliko M arije tolažnice in podobo avstrijskega cesarja v velikem ornatu z redom zlatega runa, ki je javnosti n a ogled v tu k ajšn ji red u tn i dvorani. S tem i deli je žel priznanje občinstva. Časnik Laibacher Z eitung1 ® om enja m ed osebam i, ki so prišle 22. febr. (1823) v L jubljano, tu d i Jožefa Tom inca, slikarja. P ripotoval je iz Gorice. Isti časnik d v ak rat o b javlja notico, datiran o s 26. febr. 1823, s k atero seznanja slik ar Jožef Tom inc svoje zaščitnike in p rijatelje o v rn itv i in n adaljnjem bivanju v L jubljani te r se jim priporoča za naročila.1 7 S tem i podatki je Tom inčevo bivanje v L jubljani dokum entirano za leta 1821, 1822 in 1823. N ajzgodnejši zdaj znani zapis je d atiran s 24. avg. 1821, ko S l. 4 . Mihael Stroj, Janez Martinčič, Narodna galerija, L jubljana je bila tri dni v reduti razstavljena slika M arije tolažnice za vipavsko sosesko. N ajpozneje je datiran a notica 4. m arca 1823, s k atero Tominc naznanja, da se je spet vrnil v Ljubljano. Da v teh treh letih ni nepretrgano bival v Ljubljani, pričajo poročila o pripotovanju v L jubljano in o ponovni vrnitvi. Z nano je tudi, da se m u je 4. nov. 1822 v Gorici rodil drugi sin R ajm und. Torej v L jub­ ljani najbrž ni bival z družino, pač pa so ga na to m esto za dlje časa in v presledkih vezala naročila. Eno takih je prišlo iz T rsta. Za tržaško realno in navtično akadem ijo so naročili kopijo podobe cesarja Franca 1. v naravni veli­ kosti po vzoru, ki je visel v red u tn i dvorani v Ljubljani. Po ak tih je ugotov­ ljeno, da je Tominc prošnjo za dovoljenje za kopiranje datiral »Laibach 8. 9ber 1821«. Dovoljeno m u je bilo, da začne z delom 21. nov. 1821. Slika je bila končana do meseca feb ru arja 1822. Skoraj ni dvom a, da sonet (žal še ne iden­ tificiranega avtorja), objavljen v Ilirskem listu 8. febr. 1822 slavi p rav to Tominčevo podobo. Po verzih soneta in po naročilu iz T rsta si jo m orem o za zdaj približno p red stav ljati v obliki, kot nam je znana iz m uzeja v G orici: gre za cesarja v celotni postavi, oblečenega v veliki ornat z redom zlatega ru n a (škrlatno rdeč plašč s svetlečo svilnato podlogo, z redom zlatega ru n a na prsni verižici, z zlatim i obšivki na plašču itd.). Biseri in dragi kam ni, om enjeni v sonetu, se n ajb rž nanašajo na cesarsko krono in odlikovanja. Za zdaj kaj več o sliki ne m orem o reči. V redno pa se bo po tru d iti in odkriti avtorja soneta, ki je Tom inca slavil. N aročilo slike iz T rsta za realno in navtično šolo je bilo n ajbrž v zvezi z u rejan jem tega šolskega poslopja leta 1821, ki ga om enja G irolam o A gapito.1 8 P ra v tako bi bilo vabljivo vedeti, čigavo delo (ali kopija?) je bil ljubljanski original, ki je bil tako im eniten, da so ga želeli im eti posne­ tega. — Med cesarjevim i p o rtreti pri nas, ki pa n ajb rž niso v preozki zvezi z om enjeno sliko, je Tom inčev ovalni p o rtret iz N arodne galerije v L jubljani. Zanj je m enil G. C oronini,1 9 da je nastal okoli leta 1821 in da je m orda že od časa nastan k a na naših tleh, k er je sliko deset let pozneje, leta 1831, kopiral M atevž Langus. Ta kopija popolnom a posnem a Tom inčevo sliko, le m onarhova glava in obraz sta drugačna. S prim erjavo znanih Tom inčevih portretov je n ajbližja sliki iz m uzeja R evoltella v T rstu (inv. št. 4084). Popolnom a identična kopija Tom inčevega ovalnega cesarjevega po rtreta v L jubljani pa je osem let m lajša Langusova tud i signirana in d atiran a kopija iz leta 1829 inv. št. (N arodna galerija, 689), Tom inc je v L jubljani vsaj d v ak rat »razstavljal«. K ot vem o je v dneh 26., 27. in 28. avgusta 1821 v red u ti razstavil sliko M arije tolažnice za vipavsko srenjo, p rav tam pa je feb ru arja leta 1822 pokazal tud i portret cesarja Franca I. Iz besedil v Ilirskem listu razberem o, da m u je bilo uredništvo naklonjeno. N aklonjena m u je bila tud i uprava realne in navtične šole v T rstu, ki m u je zaupala kopiranje cesarjeve podobe, za katero so posebej želeli, naj jo napravi spreten slikar. N aklonjena m u je bila končno tu d i gubernijska uprava, ki m u je v red u ti dovolila razstav ljati in kopirati n ajb rž najim enitnejšo cesarjevo podobo v L jubljani. — N a Tom inca se je kot n a av to riteto skliceval dne 26. 3. 1840 tu d i vipavski župnik Ju rij G rabrijan, ki je škofijskem u ordinariatu v L jubljani sporočal, da predlaga, naj slikar G iuseppe G atteri2 0 poslika podruž­ nično cerkev M atere božje v Logu pri V ipavi.2 1 Dne 20. avg. 1874 pa je župnik G rab rijan poročal tak ratn em u kam niškem u dekanu o sodbi »renom iranega sli­ k a rja Tom inca iz Gorice« glede plačila za G oldensteinove freske v Logu2 2 pri k aterih je Tom inc sodeloval kot kolaudator. K ukuljevičevo postavitev ljubljanskega kongresa v leto 1822 »rehabilitira« citat v njegovem delu A rhiv za povjestnicu jugoslavensku,2 3 ki ga je sestavil jezikoslovec in zgodovinar Štefan Kociančič.2 4 Od leta 1846 do sm rti leta 1883 je Kociančič živel in deloval v Gorici, od koder je K ukuljeviču pošiljal razne podatke. Bržčas je Tom inca osebno poznal, vsekakor pa po delih in življenju. Med drugim je K ukuljeviču poročal: »Sloveti pa ko posebno dober p o rtraitist je začel Jožef Tominc p rav za p rav šele leta 1821, ko je bil o priložnosti kongresa v L jubljano prišel. Ondi so gospodje iz vseh k rajev njegovo ročnost u slikanju spoznavati in po vrednosti ceniti jeli, in od tistega časa slovi še vedno, po tem , ko se je ustanovil v Terstu.« V prašanje pa je, k atere po rtrete je Tominc naslikal v L jubljani? S l. 5 . M ihael Stroj (?), Portret moža z obeskom (Portret Primoža M artin­ čiča), P okrajinski m uzej, Maribor Portret grofice Cecilije Auersperg v N arodni galeriji v L jubljani je že vrsto let delal atribuciji težave. Misli, da gre za Tom inčevo delo, je ob goriški razstavi p ritrd il tudi G. Coronini. Svojo sodbo je podprl s prim erjavo z dvem a zelo sorodnim a in približno istočasnim a goriškim a slikam a: s portretom grofice Sofije Coronini C ronberg in s portretom Eleonore de Nicolai. M estni muzej v L jubljani hrani kopijo po rtreta Cecilije A uersperg, ki velja za delo M ihaela Stroja. Ob p rim erjavi obeh slik se pri ocenjevanju pokaže težava, ker je gale­ rijsk a slika A uerspergove restav riran a, m uzejska pa ne. Zato izpade galerijska slika že po koloritu kot barvno blesteče delo, m uzejska pa ostaja v tančici m edlih sivih barv, da ne slutim o za Tom inca značilne, po G. C oroniniju zazna­ m ovane »astralne luči v razredčenem ozračju, ki bogati vsako stv ar z diam antno ostro, otipljivo plastično razvidnostjo«.2 3 V endar ta p rv i vtis obeh slik prav za­ rad i restav riran ja ne m ore biti edina sodba, po kateri bi kopijo približali ali izločili iz Tom inčevega opusa. O bžalujem o pa lahko, da je pri galerijski sliki platno rentoilirano in torej zakriva stru k tu ro in kvaliteto originalnega, ki bi ga lahko prim erjali z m uzejsko sliko. Z novim podokvirom so izginila tudi druga m orebitna znam enja, ki bi pom agala določiti provenienco slike. P ri m uzejski pa so k sreči ostala. S ekundarni zapis s svinčnikom na spodnji stran i podokvira pove, da gre za grofico A uersperg (»Gf. A uersperg gb. Contesse Blagaj«). Zapis z rdečim b arvastim svinčnikom n a desni strani podokvira (»Lenarčič«) pa kaže, da je slika z grad u S rajberski tu rn (T hurn am H art) pri Leskovcu na D olenj­ skem . G rad je bil v prejšnjem stoletju še v lasti grofov A uerspergov, m ed drugim tudi v lasti A leksandra A uersperga-A nastasija G rüna, sina Cecilije A uersperg. Pozneje so ga kupili Lenarčiči z Verda. — Ob teh dveh slikah se sprašujem o, kaj ju zbližuje in kaj ju loči? Po risbi in kom poziciji je m uzejska slika prava kopija galerijskega orginala. Tudi nadrobnosti, recim o število biserov n a ogrlici in diadem u, orn am en t na fotelju itd., so enake. Če prim erjam o npr. Langusovo kopijo cesarja Franca /., napravljeno leta 1829 po Tom inčevi sliki, potem lahko po številu nadrobnosti trdim o, da sta sliki identični. Ne m orem o pa trditi, da je Langus v risbi do pike posnel npr. obliko obraza in lobanje. Zlasti levo lice je pri Langusu v obrisu zaobljeno, pri Tom incu pa spodrezano. Ob sam em originalu pa se pokaže še večji razloček v načinu polaganja barv, ki pri Tom incu na osvetljenih delih žarijo, pri Langusu pa pom enijo le svetle dele, ki se ne stapljajo v celoto svetlečega se predm eta (npr. kip Diane, bela sivkasta guba plašča na levi ram i itd.). Vojščaki v ozadju so pri Langusu ostro zarisani, pri Tom incu pa so potopljeni v dim asto m eglo in razpršeno svetlobo. Razloček m ed originalom in kopijo je dokaj viden. — Teže pa ga je določiti pri p o rtretih A uerspergove, k je r se je treb a o p irati na m anjše razločke, pa še te bi m orda lahko spodbil razlog, da je ena slika restav riran a, d ru g a pa ne. P ri galerijski sliki teče čopič odločno in slikarsko in se ne zaustavlja. P ri m uzejski je čutiti vm esno zaustavljanje in »prem išljevanje«, kam naj bi sm er čopiča šla. V tem lahko slutim o, da je slika g rajena del za delom, ozirom a, da so m otivi posa­ m ezno prenašani z vzora na kopijo. O braz Tom inčeve p o rtretiran k e je poln in plastičen, kot bi bil kiparsko obdelan. Deli ob očesih so globoki, p rav tako kotički ustnic in loki ličnic; plastično poudarjena je tudi bradavica na desni strani. Vse naštete lastnosti pa so pri m uzejski sliki poplitvene in tudi b rad a­ vica je le nakazana. K am ni sponke ob pasu, kam ni na uhanu, krožnati vzorci n a satinasti obleki, čipke ob izrezu itd. so nanesene v pravih reliefnih skladih barv, m edtem ko so ti deli na kopiji m nogo bolj nizki. Identičnost v risbi in kom poziciji govorita za zelo spretno kopistovo roko. M anj plastično slikanje obraznih črt, zabrisovanje realističnih m om entov (bradavica) in poplitvenje debelo nanesenih barvnih sledov, zlasti na okrasnih predm etih (nakit), govori za kopijo, pri k ateri se slikar po tej plati ni toliko približal originalu. Sledovi čopiča ob nanosu bele barve na desni rokavici in na belem oblačilu na kopiji spom injajo celo na podobne nanose barve n a Strojevem p o rtretu Luize P esja­ kove. Č eprav velja misel, da je kopija Strojevo delo, vsaj do časa, ko bo tudi ta slika očiščena, še ni varno tej sodbi niti p ritrd iti niti jo odkloniti. Na razstavi »Klasicizem in rom antika na Slovenskem « leta 1954 je visel p o rtret Leopolda Liechtenber ga-Janežiča. U vrščen je bil med S trojeva dela.2 6 V galerijskih seznam ih pa je to avtorstvo že vrsto let zaznam ovano z vprašajem . Sl. 6 . Jožef Tom inc, Cesar Franc I., Narodna galerija Ljubljana — Drža sedeče figure na zofi z rdečo žam etasto blazino s čopkom in z naslo­ njalom s palm eto in rozeto, m odna črna obleka in bela srajca z visokim o v rat­ nikom , dvotračna zlata verižica in rozeta ob pasu, desna roka s prstanom n a kazalcu in listn at orn am en t na naslonjalu zofe • — vse to so elem enti, ki jih po­ znamo tudi s S trojevega p o rtreta J. M artinčiča iz leta 18302 7 in s S troju pripisa­ nega p o rtreta Moža z obeskom iz Pokrajinskega m uzeja v M ariboru, ki ga tudi im enujejo »Portret Prim oža Martinčiča«. P rim erjan je originalov (ne foto po­ snetkov!) pokaže tole: sorodnost v kom poziciji portretiran cev in sorodnost med upodobljenim i predm eti je vidna. N asprotje med belo srajco, črnim oblačilom in rdečo žam etasto blazino z zlatim čopkom in zlatim trakom je vsem trem slikam skupna. Razloček pa je v načinu, kako so predm eti slikani. Liechtenbergov obraz je ožarjen s hladno belkasto svetlobo, skozi k atero presevajo rožnato rdeča lica. Plastično so poudarjeni nos, ličnice, usta; globoki so kotički ust, oči žarijo; ustnice so živo poudarjene; plastično so zaznam ovana podočja. Zlati verižici se bleščita, svetloba odseva s politiranega naslonjala zofe in z listnatega ornam enta n a naslonjalu. Svetlobo v p ija žam etasta blazina, zlati tra k jo odseva. K olorit in m odeliranje obraza pri m ariborskem p o rtretu sta drugačna ko t pri Liechten- bergovem . O braz je oranžasto rdeč in ne hladno belkast z rožnatim i lici. Deli obraza kot brada, podočja, ličnice itd. so plastično dognani, v en d ar s sivo črnkastim senčenjem , ki ga n a Liechtenb er govern portretu ni. O svetljeni deli ■ — verižica, zlati čopek, naslon zofe — so pri obeh p o rtretih sicer s svetlo barvo zaznam ovani, pri Liechtenbergovem pa barva gradi večje zlite svetle površine, ki dajejo vtis, da m aterial svetlobo vpija in jo tud i izžareva. R azum ljiveje je pri Liechtenbergu naslikana blazina, ki se v daja pod težo roke. Če prim erjam o znane Strojeve portrete, npr. dr. Blaža C robatha, Moža z rdečo ovratnico, Luizo P esjak itd., je viden osebni stil slikarja: gube oblačil so plitve, obrazi so ideali­ zirani, plastično m odeliranje obraza je plitvo, površinsko, kolorit obrazov je oranžasto rdeč, u sta so intenzivno rdeča in n an je ne pade odsev svetlobe. Lasje so naslikani, kot bi bili zlepljeni. N obene teh značilnosti p a ne najdem o na Liechtenbergovem p o rtretu. D osedanje pripisovanje vseh treh portreto v M ihaelu S tro ju je razum ljivo glede n a držo portretirancev, glede na modno oblačilo in na kom pozicijo z zofo. Po opisanih značilnostih, ki zaznam ujejo S trojeva dela, in po signiranem in datiranem p en d an tu slike G ertrude M ar­ tinčič, je S tro ju z gotovostjo pripisan p o rtre t J. M artinčiča. V prašanje atribucije m ariborskega p o rtreta pa naj tu ostane neizrečeno. Po klasicistično hladnem koloritu, po realističnih poudarkih obraznih črt in po igri svetlobe, ki izvablja zdaj vtis odboja svetlobe n a politiranem pohi­ štvenem kosu, drugič pa povzroča blesk zlate verižice, zlatega čopka in rdeče žam etaste blazine, in končno tudi po celotnem realističnem podajan ju figure bi kazalo razm isliti, če ne sodi tudi Liechterbergov p o rtre t m ed Tom inčeva dela. N aštete značilnosti jim vsaj niso tuje. Med slikarjevim opusom bi prav vse m ed njim i našli ponovljene. P o načinu m odeliranja obraza bi m orda Liechtenberga mogli p rim erjati s p ortretom Jožefa H olzknechta ali poštnega rav n atelja P reinitscha in celo s p ortretom Cecilije A uersperg; po načinu drže ro k in po obliki prstov s por­ tretom dr. R. Petrovicha in m ed poznejšim i deli s portretom G iuseppa Schw at- zina; po slikanju rozet in palm etastih okraskov na pohištvenih kosih s por­ treto m A uerspergove, Eleonore de Nicolai, Ane Schrey, nadškofa Lušina itd. Dolga bi bila vrsta naštevanj, kje vse srečam o odseve svetlobe. P rim erjav a p o rtreta barona Leopolda Liechtenberga-Janežiča s portretom grofice Cecilije A uersperg je vabljiva zaradi dom nevnih stilnih sorodnosti in sorodnega form ata slike (94,5 X 79 cm: L iechtenberg; 95,5 X 79,5 cm: A uerspergova). V abljiva je tu d i po usodi: obe sliki sta nekoč veljali za S trojevo delo, čeprav so ju ves čas sprem ljali dvomi. V abljiva je končno tu d i po skupni življenjski poti, ki sta jo upodobljenca zakonca prehodila. V desnem zgornjem kotu Liechtenber- govega p o rtreta je pozneje doslikan družinski grb z napisom : Leopold F rey h err / von / L iechtenberg — Janeschitsch / 1781—1858. P o rtre t istih m er in z enakim napisom in opisom slike, ki soglaša s pričujočo, om enja prof. Stele v kam niški topografiji m ed zbirko p o rtreto v na gradu H abah.2 8 Mislim, da je ta p o rtret identičen z galerijskim . Razen gradu H abah je Leopold Liechtenberg im el v lasti tudi hišo v L jubljani na Novem trgu 5.2 0 Po izpisku iz m atične knjige župnije sv. N ikolaja v L jubljani pa je znano,3 0 da sta se dne 21. feb. 1819 poro­ čila Leopold baron L iechtenberg-Janeschitsch, sin F ranca in H yazinthe, roj. gro- Sl. 7 . M atevž Langus, Cesar Franc I., kopija po Tom inčevi sliki, leta 1829, Narodna galerija, Ljubljana fice U rsini von Blagay in Cecilija vdova grofica A uersperg, rojena baronica Polhograjska, hči Jožefa in Jožefe, roj. grofice G allenberg. L jubljansko bivanje in delovanje slik arja Jožefa Tom inca je s podatki iz arh iv a in zapisov v časnikih dokazano. Po o hranjenih slikah v N arodni galeriji je p o trjeno poročilo, da je M atevž Langus poznal in kopiral Tom inčeva dela. Se vedno pa ni določeno avtorstvo kopije p o rtreta Cecilije A uersperg iz M est­ nega m uzeja v L jubljani. Niso še zm agale trditve, ki govore v prid Strojevi kopiji, niti trditve, ki to pripisovanje slabijo. P rim erjavo doslej S tro ju pripisa­ nega p o rtreta Leopolda Liechtenberga s Tom inčevim i deli, med drugim i tudi s portretom Cecilije Auersperg, podpirajo stilne značilnosti in podatek iz m atič­ nih knjig. Odpis Liechtenbergovega p o rtreta iz S trojevega opusa, po drugi plati pa nedvom na sorodnost v kom poziciji s S trojevim portretom J. M artinčiča in s portretom Moža z verižico iz Pokrajinskega m uzeja v M ariboru, odpirajo novo, nepopisano stran v našem slikarstvu tretjeg a desetletja 19. stoletja. Če Liechtenberg obvelja kot Tom inčevo delo, potem bodo raziskave o slikarju M ihaelu S tro ju in njegovem dom nevnem naslonu na slikarski opus Jožefa Tom inca m orale osvetliti tudi to razm erje. OPOMBE 1 Ivan K ukuljevič Sakcinski: Slavnik um jetnikah jugoslavenskih, zv. III, Zagreb 1859, p. 215. 2 Maks P leteršnik: Zgodovina um etnosti pri Slovencih, Slovanstvo, M atica Slo­ venska. L jubljana (1880), p. 197. 3 V iktor Steska: Slovenska um etnost, I. del, Slikarstvo, P revalje 1927, pp. 208, 240. 4 France Mesesnel, Portreti Jožefa Tominca u jugoslovenskim zbirkam a, Um et- nički pregled, III, 6—7, Beograd 1940, p. 207. 5 Izidor C ankar - Jelisava čopič: Klasicizem in rom antika na Slovenskem , L jub­ ljana 1954, p. 33. Špelca Čopič: Slovensko slikarstvo, L jubljana 1966, p. 74. 0 Izidor Cankar: Langusove risanke, Začetki romantičnega slikarja, SAZU Raz­ prave, IV/4, L jubljana 1957, p. 18. 7 Neven, I, br. 6, Zagreb, 5. 2. 1852, p. 88. 8 Boris Vižintin, Prilog biografijama slovenskih slikara Josipa Tominca, M atije Tomca, Gaspara Götzla i Josefe Štrus, Peristil, sv. II., Zagreb 1957, p. 205 ss. 9 Em ilijan Cevc: Slovenska um etnost, L jubljana 1966, p. 161. 1 0 Guglielmo Coronini - Antonio M orassi: M ostra di Giuseppe Tominz, Gorizia 1966, [razst. kat.] p. 35. (Od tod citirano: Coronini: Mostra di Giuseppe Tominz.) 1 1 Guglielmo Coronini - A ntonio M orassi - F rance Stele: Tominc, L jubljana 1967. (od tod citirano: Coronini - Stele: Tominc), [razst. kat.] p. 12. 1 2 o. c., p. 186, Sonett auf das Bild Sr. Maj. unseres allergnädigsten Kaisers, von Tominz, Illyrisches B latt, No. 6, Laibach 1822, p. (21). 1 3 Illyrisches B latt, No. 34, 24. 8. 1821, p. 136: K unst N achricht Dem W unsche seiner F reunde zu entsprechen, w ird Hr. Tom inz das so eben für die G em einde W ipbach vollendete Bildniss der M utter Gottes (Maria Trost) durch 3 Tage, den 26., 27., und 28. d. M., von 10 U hr früh bis 6 U hr Abends in dem hiesigen R edouten-Saale öfentlich zur Schau ausstellen, wozu hierm it alle K enner und V erehrer der M ahler-K unst eingeladen w erden. d. Red. 1 4 Spisi G ubernija, arhiv za 1 . 1821, ak t 14 876, fasc. 2—196, A rhiv Slovenije: Der von der hohen k. k. K üstenländischen L andesstelle erhaltene Auftrag, das Bildniss Sr. M ajestät des K aisers in Lebensgrösse zur A ufstellung in dem grossen Saale der hiesigen k. k. Real- und nautischen A ccademie durch einen geschickten K ünstler verfertigen zu lassen, hat den U nterzeichneten veranlasst, dem bereits durch m ehrere G em ählde bekannt gew ordenen H errn Joseph Tom inz diese A rbeit anzuvertrauen. Um den hohen A ufträge nach M öglichkeit zu entsprechen, erlaubt sich der G efertigte, ein hohes P räsidium d er k. k. Illyrischen Landesstelle ehrfurchtsvoll zu bitten dem erw ähnten H errn Tominz die N achbildung des in dem dortigen R athsaale aufgestellten G em ähldes unseres allergnädigsten L andesvater gestatten zu wollen. Triest am 30. October 1821. k. k. Gub. Reg. Director Förschl Hochlöbl. k. k. G ubernium Dem unterthänigst G efertigten ist laut Beylage ./. von der k. k. K üstenländ. Landesstelle die V erfertigung des Bildnisses Sr. M ajestät unsers allergnädigsten L an­ desfürsten in Lebensgrösse zur A ufstellung in dem grossen Saale der k. k. Real- und nautischen A kadem ie zu T riest an v ertrau t worden. Da es nun dem selben sehr daran liegt, diese ihm übertragene w ichtige A rbeit m it m öglichster V erlässlichkeit auszuführen, auch dem ihm von dem obgedachten Sl. 8. M atevž Langus, Cesar Franc kopija po Tom inčevi sliki, leta 1831, Narodna galerija, Ljubljana G ubernium diessfales geschenkten Zutrauen, und zugleich dessen in der Beilage ausgedrückten W unsch ganz zu entsprechen; so w aget e r sich hochlb. k. k. Gub. unterthänigst zu bitten, dass ihm die N achbildung des im hiesigen gub. R athsaale bereits befindlichen allerdings gut gelungenen G em ähldes gnädigst gestattet, und zu diesem Ende erlaubt w erden möchte, solches wo möglich in dem Redoutensaal übertragen, oder falls diess nicht zulässig gefunden w erden sollte, selbes w enigstens auf einen anderen viel leichteren Platz des gub. Rathssaales überstellen, und darin m ahlen zu dürfen; wobey sich der gehorsam st U nterzeichnete verbindlichm acht, das G em ählde nach gem achten G ebrauch w ieder auf seinen vorigen P latz übertragen zu lassen, und zugleich bedacht zu seyn, dass w eder an dem selben noch an dem Rahm en das M indeste beschädigt werde. Laibach, am 8. 9ber 1821. Joseph Tominz An Das hochlöbl. k. k. G ubernium am 8- 9ber 821. zu Laibach Joseph Tominz P o rtrait M ahler bittet unterthänigst um die gnädigste G estattung, dass er das in dem hiesigen gub.: R athsaale aufgestellte Bildniss Sr. M ajestät unsers a. g. M onarchen entw eder in dem Redoutensaale zum G ebrauch des k. k. G ubernium zu T riest abm ahlen dürfe. Exped. an die Gub. expedits Direction Dringend _9_ 11 K anzleidirektion Sitzung am 16 9ber 821. Ref. Hr. gub. R ath G raf Stubenberg Tominz Joseph P o rtrait M ahler hier, bittet u n ter 8/8 d. M. um die Bewilligung dass e r das im Gub; R athsaale stehende Bildniss Sr. M ajestät, entw eder in dem Redoutensaale, oder doch im näm lichen Saale fü r das G ubernium in Triest abm ahlen d ü rfe- 8/11 Schanda RI. V orgetragen am 9. Nov. 1821 Diesem Gesuche ist ein C ertificat des k. k. G ubernial R egistraturs D irektors Förschl in T riest vom 30. Octob. d. J. beigeschlossen, aus welchem erhellet, dass dem B ittsteller die V ervertigung eines Bildnisses Sr. M ajestät von dem gedachten R egistratur D irektor an v ertrau t w orden sey, w elchem von dem k. 1 c . G ubernium zu Triest der A uftrag ertheilet w urde, das Bildniss Sr. M ajestät des Kaysers in Lebens­ grösse zur A ufstellung in dem grossen Saale der dortigen k. k. real und nautischen Academ ie durch einen geschickten K ünstler ververtigen zu lassen. Zugleich enthält das gedachte Z ertifikat die B itte an das hierortige hohe Landes Präsidium , dass dem B ittsteller die A bbildung des in dem hierortigen R athssaale auf gestellten Bildnissess Sr. M ajestät des Kaysers gestattet w erden möge. Diesem Gesuche w äre noch dem Erachten des R eferenten ohne A nstand, jedoch m it der Beschränkung zu w illfahren, dass die Ü bertragung des Bildnisses in den Redoutensaal nicht gestattet w erden könne und dass die N achbildung im Rathssaale selbst, wo sich das Bildniss befindet, zu geschehen habe. Die Diesfällige Bewilligung w äre dem B ittsteller durch die G ubernials Expedits Direction zu eröfnen, m itelst nachstehender V erordnung An die k. k. G ubernial Expedits Direktion zu Laibach Die sich hier aufhaltende P ortrait M ahler Joseph Tominz hat bei diser L an­ desstelle um die Bewilligung angesuchet, das in dem G ubernial Rathssaale aufgestellte Bildniss Sr. M ajestät des K aysers abbilden, und diese A rbeit entw eder im Saale selbst vornehm en, oder das Bildniss zu diesem Zwecke in den Redoutensaal übertragen lassen zu dürfen. Das G ubernium nihm t, nachdem sich der B ittsteller über die Bestim m ung, für w elche diese A bbildung geschehen soll ausgewiesen hat keinen A nstand, diesem Gesuche — jedoch u n ter der ausdrücklichen Bedingung zu w illfahren, dass diese A rbeit im R athssaale selbst, wo das Bildniss sich aufgestellt befindet, vorgenom m en werde. Die G ubernial Expedits Direction w ird dem nach angewiesen, den B ittsteller über sein diesfälliges Gesuch von dieser Bewilligung m it dem Bedeuten zu verständigen, dass er m it der A bbildung am 21. d. M. beginnen könne. Sl. 9. Jožef Tominc, Cesar Franc I., Civico M useo Revoltella, Trst Zugleich w ird der G ubernial Expedits Direction zur Pflicht gem ancht, w ährend der D auer der A rbeit die gehörige A ufsichtpflege zu lassen, und dafür zu sorgen, dass w enn die A bnehm ung des Bildnisses erforderlich seyn sollte, debey, so w ie bey der W iederaufstellung alle V orsicht beobachtet werde. H err Gub. Rath abw esend 38. (podpis nečitljiv) v. G radeneck 11 M undirt am 15ten Do — Tomiz Coll. Raggler et Schmid Exp. 15 Mo Z ur Regist. 10. Jä n n er 822. 1 5 Illyrisches Blatt, No. 6,8.2.1822,p.(21): Sonett auf das Bild Sr. Maj. unsers allergnädigsten K aisers von Tominz’ Gelungen, K ünstler, ist D ir’ s gut gelungen Des besten Fürsten, K aiser Franzens Bild! Des H errschers Ernst und W ürde haben mich durchdrungen, Sein blaues V ater = Auge, sanft und mild. Es strah let Huld, gepriesen und besungen Von Landeskindern, denen sie das Schild D er Hoffnung. — Ja, Du h ast die P alm ’ errungen, Die K ünstlern über alles gilt. Dein Pinsel schuf der Seide Glanz, Denn Sam m et = P urpur, Gold und edle Steine; Die P erlen Indiens sind nicht w ie Deine. — D arum nim hin den Lorberkranz, G ew unden in der Musen heil’gem Haine, U m strahlet von des N achrum s gold’nem Scheine! Sonetto sopra il R itratto Di Sua M aesta l’augustissim o nostro Im peratore di Tominz (frey übersetzt, libera traduzione). Felice tu, di m aestra m an pannello, Che si sapesti u n ir nel gran ritratto II dolce, e’l serio, e la clem enza in atto Che il padre e Cesar ben si soorge in quello. Si, tanto al vivo, A rtista, hai fatto Di spem e e di bontade il ver Modello, Che l’occhio am m irator favella in ello P retende ancora, un po’che sia distratto. Ne il m anto, o l’or, le pietre, e perle meno Di reale hanno in se; che quasi audace, L’ em ula tu a di superar tentasti. P rendi dunque l’allor, che m eritasti, O nor della tua patria! e ti compiace, Che il voto universal cogliesti appieno. * Joseph T om inz, gebürtig aus Görz, vollendete w ährend seiner A nw esentheit hier schon m ehrere gelungene W erke, w orunter ein M adonna = Bild, Maria Trost, und das gegenw ärtige Se. Maj. Kaiser von Österreich, im grossen Costüme des goldenen Vlies- ses, zur öffentlichen Schau im hiesigen R edoutensaale ausgestellt, ihm den Beyfall des Publicum s errangen. 1 0 L aibacher Zeitung, No. 17, 28. 2. 1823, p. 81. 1 7 Intelligenz-B latt zur L aibacher Zeitung, No. 17, 28. 2. 1823, p. 244, — No. 18, 4. 3. 1823, p. 252. Seinen geneigten G önnern und Freunden m acht der U nterfertigte die ergebenste Anzeige von seiner R ückkehr und ferneren A ufenthalte hier in Laibach, und em pfiehlt sich zu Dero Diensten. Laibach, den 26. F ebruar 1823. J. Tominz, H istorienm ahler 1 8 Girolam o Agapito: Descrizione della fedelissim a cittä e porto-franco di Trieste, V ienna 1830, p. 74. 1 9 Coronini: Mostra di Giuseppe Tominz, pp. 35, 68. 2 0 Coronini - Stele: Tominc, p. 171 (omenjen Tominčev p ortret Giuseppa Lorenza G atterija). 2 1 V iktor Steska, Freske v Logu pri Vipavi, ZUZ X., 1930, p. 39. — Pismo je še danes shranjeno v Škofijskem arhivu v L jubljani; F arni fasc. Vipava, št. 18/483, dne 26. 3. 1840. 2 2 F rance Stele, K. v. Goldenstein in M. Langus, ZUZ II, 1922, pp. 22—23. 2 3 Ivan K ukuljevič-Sakcinski: A rhiv za povjestnicu jugoslavensku, III., Zagreb 1854, p. 289. — članek: Stefan Kociančič: Odgovor na vprašanja družtva za jugosla- vensko povestnico. 2 4 SBL I, pp. 481—482. 2 5 Coronini: Mostra di Giuseppe Tominz, p. 86. 2 6 Izidor C ankar - Jelisava Čopič: K lasicizem in rom antika na Slovenskem , L jub­ ljan a 1954, p. 52. 2 7 Anka Simič -B u la t: M ihael Stroy, Zagreb 1967, p. 16, 39. 2 8 F rance Stele: Politični okraj K am nik: Topografski opis, L jubljana 1922—29, p. 447. 2 9 P eter Radies, Alte Häuser in Laibach; Die Häuser von Leopold Freiherrn von Liechtenberg, Laibacher Zeitung, No. 101, 3. 5. 1912, p. 960, No. 102, 4. 5. 1912, p. 969. V ladim ir Fabijančič: Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalci, L jubljana 1940—43, p. 544, (tipkano). M Ludwig Schiviz von Schivizhoffen: Der A del in den M atriken des Herzogtums Krain, Görz 1905, p. 166. Opombe končujem z zahvalo. Vem nam reč, da z zbiranjem podatkov o To­ m incu po retrospektivni razstavi ne bi nikoli začela, če mi zanj ne bi dal prve vzpod­ bude dr. Coronini. P ri iskanju arhivskih podatkov bi m oje delo ostalo najbrž brez rezultatov, če mi ne bi prijazno pom agali in svetovali arhivarji: dr. M. Verbičeva v A rhivu Slovenije, dr. Valenčič v M estnem arhivu v L jubljani in t prof. Stanovnik v N adškofijskem arhivu. Kolegialne napotke in dragocene nasvete mi je po beri zbra­ nega gradiva dajal dr. Cevc. Ce so članku dodane opombe iz knjig, potem naj bo zadnja med njim i drugačna in dodana iz resničnih misli zahvale. DODATEK k Tominčevi bibliografiji, objavljeni v katalogu razstave v N arodni galeriji leta 1967 Cracas, Diario di Roma, No. 25, 1. 10. 1814, pp. 12—13. Cracas, Diario di Roma, No. 6, 18. 1. 1817, pp. 2—3. K unst Nachricht, Illyrisches Blatt, No. 34, 24. 8. 1821, p. 136. Frem den-Anzeige, Angekommen, Den 22. Februar, Laibacher Zeitung, No. 17, 28. 2. 1823, p. 81. Nachricht, Inteligenz-B latt zur Laibacher Zeitung, No. 17, 28. 2. 1823, p. 244; No. 18, 4. 3. 1823, p. 252. Ivan K ukuljevič Sakcinski, M atia Langus, Neven, I., br. 6, Zagreb, 5. 2. 1852, p. 88. Stepan Kociančič, Odgovor na nekoja pitanja načelnikova, v: Ivan Kukuljevič Sakcinski: A rk iv za povestnicu jugoslavensku, II, Zagreb 1852, p. 406. Stepan Kociančič: Odgovori na vprašanja družtva za jugoslavensko povestnico, v: Ivan K ukuljevič Sakcinski: A rkiv za povjestnicu jugoslavensku, III, Zagreb 1854, pp. 289, 291. Giuseppe Righetti: Cenni storici, biografici e critici degli artisti ed ingegnieri di Trieste ovvero del progresso fatto nelle arti edilizie e m estieri dalla m etä del secolo X V Ill. fino ad oggi, Trieste 1865, p. 163. M aks Pleteršnik, Zgodovina um etnosti pri Slovencih, Slovanstvo, M atica Sloven­ ska, L jubljana (1874), p. 197. P. M linarjev, Prvačina, Glas, 1 . 1875, št. 25, p. /3/, št. 26, pp. /1—2/. Soča, X III, št. 25, 22. VI. 1883, p. (4). Cvetko Verhunski, Gradišče, Soča, X III, št. 31, 3. VIII. 1883, p. (1). F rance Kobal, O semdeset let obrazovalne um etnosti na Slovenskem , Slovan, IX, 1911, p. 179. Josip Dostal, Iz Langusove ostaline, ZUZ, I, 1921, p. 138. France Mesesnel, Preteklost slovenskega slikarstva, M ladika III, 1922, p. 361. F rance Stele, K. v. G oldenstein in M. Langus, ZUZ, II, 1922, p. 23. E. Benezit: Dictionnaire et Documentaire des Peintres, Sculpteurs, Dessinateurs et Graveurs, Tome III, P aris 1924, p. 906. K., Ob historični razstavi portreta XVI.—XX. veka v Jakopičevem paviljonu, Jutro, št. 201, 30. 8. 1925. F rance Mesesnel, Narodna galerija, ZU Z, VII, 1927, p. 43. Friedrich Noack: Das D eutschtum in Rom, II. Bd, B erlin—Leipzig 1927, p. 599. K., Svetišče slovenskega kiparstva in slikarstva, SN, LXII, št. 175, 3. 8. 1929, p. 3. V iktor Steska, Freske v Logu pri Vipavi, ZUZ, X. 1930, p. 39. Galleria d'A rte Moderna, Catalogo delle opere, T rieste 1931, p. 31. Rajko Ložar, K ulturni problem i slovenske um etnosti, DS XXXXIV, 1931, p. 425. A ndrea M oschetti: I danni ai m onum enti e alle opere d’arte delle Venezie nella Guerra Mondiale 1915■ —1918, Venezia 1931, pp. 43, 60, 153. I. Kos, Razstave v 1 1 . 1928—1930, K ulturna razstava Julijske krajine v Beogradu, ZUZ, X II, 1932, p. 108. A ndrej G abršček: G oriški Slovenci, L jubljana 1932, p. 52. Narodna galerija, ZUZ, XV, 1938, p. 89. F rance Stele: L jubljana kot um etnostno središče, Kronika, V, 1938, p. 202. F rance Mesesnel, Slovensko krajinarstvo v 19. stoletju, GMS, XX, 1939, zv. 1—4, pp. 403, 404. Narodna galerija, ZUZ, XVI, 1939/40, p. 97. France Mesesnel, Fužinska zbirka, Kronika, VII, 1940, p. 99. Slikarica H enrika Santel, Slovenec, XVIII, št. 38, 16. 2. 1940, p. 8. Slikarstvo i vajarstvo naroda Jugoslavije XIX. i XX. veka, Beograd 1946, p. 11. Stane Mikuž, N ekaj m isli k razstavi jugoslovanske upodabljajoče um etnosti, Ljudska pravica, X, št. 67, 20. 3. 1949, p. 4. (Izidor Cankar), Ob otvoritvi razstave slovenskih slikarjev realistov, L judska p ra­ vica, XI, št. 35, 11. 2. 1950, p. 4. K arel Dobida, Izložba slovenačkog slikarstva iz doba realizma, K njiževne novine, Beograd, 30. 5. 1950, p. 3. (Zorko Jelinčič) Spom inska um etnostna razstava slikarja Josipa Tominca (To- mine) v Ridottu Verdi, Prim orski d n evn ik, VI., št. 55, 21. 3. 1950, p. 2. Luc Menaše, Slovensko slikarstvo v dobi realizma, Slovenski poročevalec, XI., št. 40, 15. 2. 1950, p. 4. Carlo Luigi Bozzi: Gorizia nella storia e nell’arte; II Friuli, Luoghi e cose note- voli, U dine 1951, p. 97. Izidor C ankar: Slovensko slikarstvo v dobi realizma, Likovni svet, (Ljubljana 1951), p. 92. Ugo G aletti - Ettore Camesasca: Enciclopedia della pittura italiana, (1951), p. 2439. F rance K oblar: Sim on Gregorčič, zv. III., L jubljana 1951, p. 377, 380, 475; zv. IV., p. 170, 171, 447. Anica Cevc, Narodna galerija v Ljubljani, Kronika: Časopis za Slovensko kra­ jevno zgodovino, II., 1954, p. 57. K(arel) D(obida), Ob razstavi klasicizem in rom antika na Slovenskem , N R III, št. 13, 3. 8. 1954, p. 21. Izidor Cankar, Langusove risanke, Začetki romantičnega slikarja, SAZU Raz­ prave IV/4, L jubljana 1957, p. 18. A. M. Com anducci: Dizionario illustrato dei pittori, desegnatori e incisori italiani m oderni e contemporanei, vol. IV., M ilano 1962, (III. ediz. com pletam ente rifa tta e am pliata da Luigi Pelandi e Luigi Servolini), p. 1228, 1929. Guglielmo Coronini - Antonio M orassi: Mostra di Giuseppe Tominz, Gorizia 1966 (z bibl. in repr., — tudi ponatis z izpopolnjeno bibl. in podatki o um etninah v bese­ dilu in prilogi), [razst. kat.] Guido M anzini: Tominz a Gorizia, Arte Veneta, XX., (1966), pp. 325—326. Giuseppe Tominz, pittore goriziano: Rassegna stampa, (1966), (zbrani članki iz italijanskih časnikov). Guglielmo Coronini - Antonio Morassi - F rance Stele: Tominc, (Ljubljana) 1967, (z repr. in bibl.). [razst. kat.] Bogdan Pogačnik, Živi Tominčevi obrazi, Delo, IX., št. 77, 21. 3. 1967, p. 5, (1 repr.). Dušan Željeznov, Otvoritev Tominčeve retrospektive, Ljubljanski dnevnik, XVII., št. 77, 21. 3. 1967, p. 7, (1 repr.). Delo, IX., št. 78, 22. 3. 1967, p. 10. Ljubljanski dnevnik, XVII., št. 78, 22. 3. 1967, p. (1). E m ilijan Cevc, Srečanje z Jožefom Tomincem; Razum, vedrina — in kanec bo­ žanske obsedenosti, Delo, IX., št. 81, 25. 3. 1967, p. 19, (1 repr.). A leksander Bassin, Galerija portretov, Ljubljanski dnevnik, XVII., št. 84, 28. 3. 1967, p. 7. Delo, IX., št. 94, 7. 4. 1967, p. 5, (1 repr.). E. K., Zapisek o portretih Jožefa Tominca, Tribuna: Študentski list, XVII., št. 19, 14. 4. 1967, p. 11. A leksander Bassin, Likovno pismo iz Ljubljane, Večer, X X III, št. 90, 18. 4. 1967, p. 8, (1 repr.). M arijan Tršar, Jožef Tominc v Narodni galeriji, Naši razgledi, XVI., št. 8, 22. 4. 1967, p. 193, (8 repr.). Ljubljanski dnevnik, XVII., št. 119, 4. 5. 1967, p. 7. Delo, IX., št. 119, 5. 5. 1967, p. 5, (1 repr.). A. M., Slovenačko slikarstvo XIX. veka, Politika-Ekspres, Beograd, br. 1113, 11. 5. 1967, p. 9. Slovenačko slikarstvo XIX. veka, Borba, Beograd, XXXII., br. 134, 18. 5. 1967, p. 10. Anica Cevc Jožef Tominc v Ljubljanski Narodni galeriji, Obzornik 67, št. 6, L jubljana 1967, p. 432, 441, (8 repr.). Nikola Kusovac, Slovenačko slikarstvo devetnaestog veka, Borba, X X XII, br. 158, 11. 6. 1967, p. 13. R adm ila Panič-M atič, Majstori portreta i pejsaža, Rad, Beograd, X X III, br. 24, 16. 6. 1967, p. 8, (1 repr.). A nica Cevc, Slovensko slikarstvo, Sinteza, II, št. 7, 1967, p. 65. Spelca Čopič, Razstava Jožefa Tominca, Sinteza, II, št. 7, 1967, p. 61, (repr. na str. 69). K senija Rozman, Slikar Jožef Tominc, Umetnost, Beograd, br. 11, 1967, pp. 92—93. Ivan Sedej, Jožef Tominc (1790—1866) razstava ob stoletnici smrti, Problemi, V., št. 52, pp. 606—608. A nka Simič-Bulat, Mihael Stroy, Zagreb 1967, p. 32. Slovenačko slikarstvo 19. veka, (razstavni katalog Narodnega m uzeja v Beogradu), /uvod: Em ilijan Cevc, katalog (Anica Cevc), bibl. (Ksenija Rozman)/, Beograd 1967, pp. 16—18, 27—28, (repr. 4—8). Lojze K ante, Trgovanje s kulturno dediščino, Delo X, št. 98, 9. 4. 1968, p. 5. Sergio Tavano, Sant’llario, Patrona di Gorizia, »Guriza« (Societät Filologjche F ur­ lane, 46° Congres), (Gorizia) 1969, p. 173. Carlo di Levetzow Lantieri, II Palazzo Lantieri, »Guriza« (Societät Filologjche Furlane, 46® Congres), (Gorizia) 1969, p. 200. K senija Rozman, Mladostno delo in življenje slikarja Jožefa Tominca, Srečanja 19, (Nova Gorica) 1969, pp. 37—39. Coro Skodlar, Podoba genija, Delo X II, št. 36, 7. 2. 1970, p. 17. La Galleria d’Arte Modema del Civico Museo Revoltella, Trieste 1970, pp. 142 do 143, repr. na str. 161, 247, 248. Le peintre Joseph Tominc (Gorice, 1790 — Gradišče, 1866) a travaille ä Gorica, ä Trieste et a Gradišče. L’au teu r dermontre les suppositions soutenues jusqu’ ä present qu’il a vecu et travaille aussi ä L ju b ljan a p ar les notices parues dans les journaux de L jubljana pendant les annees 1821, 1822 et 1823. Ces notices m entionent que le p eintre est venu ä L ju b ljan a e t a expose ses oeuvres dans la redoute de L jubljana en 1821 et 1822. En 1823, dans la L aibacher Zeitung, il y a aussi son avis de recom m andation pour commandes. — Des actes conserves aux Archives d ’etat de la Slovenie tem oignent aussi de la copie du p o rtrait de l’em pereur F ran ­ cois I, qui se trouvait dans la redoute de L jubljana. Tominc a ici copie cette peinture en 1821 pour l’ecole reale et nautique de Trieste. — Le peintre collabora egalem ent avec conseils et critiques ä decoration de l’eglise ä Log pres de Vipava. — A l’ exposition retrospective de Tominc ä Gorice en 1966, on a constate que le portrait de la com tesse Cecile A uersperg dans la G alerie nationale de L jubljana est egale­ m ent son oeuvre. Le M usee m unicipal de L jubljana conserve une copie de ce por­ tra it im putee au peintre Slovene M ichel Stroj. L’auteur constate qu’il est facile de distinguer l’original du p o rtrait de l’em pereur Frangois I oeuvre de Tominc de la copie faite p ar le peintre Slovene M athieu Langus. Mais il est plus difficile de distinguer la copie de l’original du p o rtrait de la oomtesse Auersperg. En depit des differences indiques des deux peintures et de P attribution — jusqu’ä present — de la copie ä M ichel Stroj, l’au teu r laisse ouverte la question, qui est l’ au teu r de la copie. — Le p o rtrait du baron Leopold Liechtenberg etait egalem ent attrib u e ä M ichel Stroj. D’apres les caracteristiques du style e t la com paraison avec oeuvres analogues de Tominc, l’au teu r pense qu’il s’ agit ici aussi d’une oeuvre de Tominc. C ette affirm ation peut aussi etre confirm ee p ar la donnee que le p o rtrait de Cecile A uersperg a les memes proportions que le portrait de Liechtenberg et que Leopold Liechtenberg etait depuis 1819 le second m ari de Cecile A uersperg. Si le p o rtrait de Leopold Liechtenberg est reconnu comme oeuvre de Tominc, l’au teu r pense que avec ceci la question de la liaison avec le peintre M ichel Stroj est ouverte. La com­ paraison du p o rtrait de Jean M artinčič, peint en 1830 p ar Stroj, et du portrait de Leopold Liechtenberg pose cette question.