Ptons-S2~ Leto LXII. On. 98. U LluNlonl, u tcrcli 30. aprila 19Z9. Ceno Din Y IzhaM Tt«k din popoldne, tenemB nedeUe In pnzaJka. — Isseratf đo 30 pctH ft Din 2.—> do 100 vrst Din 2.50, večii inscratl petit vrsta Din 4—s Popust po dogovoru. Inscratni davek poscbcj. »Slovenski Narod« vella letao v Jugoslaviji WC— Din. za inozemstvo 300,— Din. — Rolopisi se ne vračalo. — Nafe telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126. Zadnja pot vojvode Stepnnoulća V tihem Čačku so se zbrale nepregledne množice, da spremi jo velikega borca na zadnji poti - Pogreba se bo udeležil tuđi kralj — Beograd, 30. aprila. Pozornost vsc jugoslovenske javnosti je danes usmerjena na tihi Ča-čak, kjer bodo danes popoldne položili k večnemu počitku telesne ostanke nesmrtnega voj-skovodje, s slavo ovenčanega borca za osvobojenje in ujedinjenje velike Jugoslavije, vojvodo Stepo Stepanovića. Ne samo iz Beograda .marveč iz vse Srbije so poromale nepregledne množice tekom včerajšnjega in današnjega dne v skromno srbsko mestece, da spremijo pokojnika na zadnji poti in mu zadnjič izkažejo čast, ki jo je za služi 1, kakor malokateri sinov majke Slave. Iz Beograda so odšli danes trije posebni vlaki poleg nabito polnih rednih vlakov. Iz no-tranjosti države so prispele neštevilne deputacije raznih društev, organizacij in ustanov, da se pokloni jo manom velikega pokojnika in tako dokumentiraj o brezmejno hvaležnost vsega naroda. Truplo vojvode Stlpe je bilo že včeraj preneseno iz njegovega tihega doma, kjer je preži-vel večer svojega Življenja, v cerkev in tam položeno na mrtvaški oderf ki ga krasi nršteto vencev in šopkov, od najdragocenejših do najpreprostejših, ki jih je prinesel na pokojnikovo krsto vojak-seljakf oplakujoč svojega nepozabnega voditelja in soborca v velikih borbah za osvobojenje. Pred krsto se menjavajo častne straže rezervnih oficirjev, vojakov, Narodne odbrane, Sokolov in seljakov. Mimo krste pa romajo nepregledne množice. Cerkev je bila vso noč odprta in reditelji so le s težavo vzdrževali red in razvrščali občinstvo, ki je prihajalo od vseh strani. Z dopoldanskim vlakom so prispeli tuđi ministri in razne oficijelne deputacije, člani di-plomatskega zbora, delegacije zavezniških armad in odposlanstva iz inozemstva. Za popoldne se pričakuje tuđi prihod kralja rki je že snoči odpotoval v Topolo. Pogrebne svečanosti bodo trajale ves popoldne, ker se bo vrstilo veliko število govornikov. Pred cerkvijo se bo najprej poslovil od pokojnega vojvode v imenu jugoslovenske vojske minister general Had-žić, na grobu pa bo glavni govornik zastopnik Narodne Odbrane, čije dosmrtni predsednik je bil pokojni vojvoda Stepo. 3 obtoženci - 33 zagovornikov Pred glavno razpravo v zadevi skupscinskega umora — Vsi trije obtoženci pripravljajo velike obrambne govore — Beograd. 30. aprila. Včeraj je bi-k> Pimiši Račiću, Tami Papo viču in Lune-Jovanoviću sporočeno, da se bo vršila glavna razprava v zadevi sikirp-SSinskega uinora. dme 27. maja v Beogradu, Pimiša Račić je v sodnem zapo-ru, dočim sta Lune-Jovanović in Toma Pcpović se vedno v kazniiraiški bolnici. Kakor se doznava, bo zagovarjak) rtbtožence 33 odvetnikov, od teli 25 iz Beograda, 6 iz notranjosti Srbije, eden \-z Zagreba (dr. Walter) in eden iz Knina (dr. Ljubič). Polcg tega priprava liajo vsi trije oMože-nci velike obranrb-ne govore. Puniša Račić žc već mese* cev scstavlja svoj zagovor, v katerem hočc podrobno orisati tedanjc razmere in okoliščine. ki so dovedle do strclov v skupščinski dvorani. Toma Popovič si je spisal žc 100 pol obsegajoč zago* vor. Le Lune«Jovanovi£ pravi, da se ni* česar ne boji ter da bo njegov zagovor zelo kratek. Skliccval se bo zgolj na stenografske beležke usodne skupščin* ske seje, iz katerih da je razvidno, da tega dne ni spregovoril niti besedice. Zasebne udeležence bo zastopalo več zastopnikov. med njimi otroke umor* jenega dr. Gjure Basarička univ. prof. dr. Šilovič iz Zagreba, otroke Pavla Radića industrijalce Milan Prpič, vdo* vo Pavla Radića dr. Drljevič in dr. Po« po vic, vdovo Stjepana Radića pa dr. bafar injnž._ Aviffust Košutić. Sodišče je zbralo že ves materijal in bodo tekom prihodnjih dni zaprise* žene glede svojih izpovedi le še neka* terc priče, ki ne bodo pozvane na glav* no razpravo. Lep uspeh naših šahistov v Gradcu Šahovska reprezentanca Slovenije je zmagala nad Štajersko__ Simiiltanka dr. Vidmarja — Prisrčen sprejem v Gradcu Ktkor smo že poročali, so bili naši šahu i Kramer, Furlani, Stupan, Vidmar C, Te-sti povabljcni za 27. in 28. t. m. v Gradec, I kavčič, Vogelnik, Vidmar ml., Gabrovšek in da odigrajo tam revanžno tekmo s štajersko reprezentanco. Kakor je bilo pričako* vari, so naši vrli šahisti tuđi to pot trium* firali in si priborili lepo zmago. Sprejem uaših šahietov v Gradcu v so-boto je bil zelo prisrčen. >'a kolodvoru so jih pozdravili predsednik štajerske šahov-»ke zveze major Fuchs, v imenu graške ob-čioe občinski evetnik Schmid in zastopnik jugoslovrnske kolonije v Gradcu. Navzoe je hi I tuđi jugoelovenski konzul dr. Djordje-vić. Za iskreno pozdrave se je toplo zahva-lil rektor ThaHj><. Za kraljevsko igro je vladalo v J; Polier-* Furlani 0—1; Schwara—Stupan 0:1; Zschock —Vidmar C. 1:0, Kokaja—Tekavčič 1:0, Zaff —Vogelnik 1:0, Rosenrauch—Gabroviek 0:1; Apfelbeck—Vidmar ml. 0:1; Strahlholsr— Svab %—%. Partija med dr. Vidmarjem ia prof. Beckerjem, ki se je odigrala izveo konkurence, je končala remie. Končni rezultat je bil 6:4 za Slovenija. Zvečer po končani prireditvi je bil gostom na čast prirejen banket, na katerem so bile izmenja°e čestitke in napitnice, za. animirano zabavo pa je poskrbel oddelek godbe opernega orkestra, ki Je zaigral par lepih komadov. Slovo je bilo prisrčno in naši zastopniki so odnesi i iz GTadca najlep-Še vtiee. Težka avtomobilska nesreća slovaškega posianca — Praga. 30. aprila. Vocraj se je pripe* tila pri Podbrclu težka avtomotilska nesre* ča, koje žrtev je postal med drugimi rudi poslanec slovaške ljudske stranke župnik Grebar. Poslancc Grebar se je peljal v dru* žbi đveh drugih duitovnikov na izlet. Na nekera ovinku je začel avtomobil zaradi prenagle vožnje drseti ter se je končno pre* vrnil in pokopal pod seboj vse potnike. 2upnik Grebar je dobil tcžko rano na glavi ter so ga nezavesfcnega prepeljali v bolnico« kaplao Platmer je obUI im mettu mrter, Tatovi in vlomilci zcpef poslujejo LJubliana, 3*J. aprila. Tačovi in vlomilci, ki so zadnje čaše držali roke križem, so postali zopet podjetni. Davi je bila na policiji -prijavljena ćela se-r'ja inanjših tar\in in vlomov. Većino vlo-mov je izvrši! spretcn vlomilec. kl se je specijalizira! na zidarske in delavske barake. Tako je prijavil delavec Karol Ruzič, da je včeraj ponoći nekđo vlomil v njegovo barako na Dunajski cesti in mu odnesel pleteno iopico, vredno 120 Din, njegovemu tovarišu Ivanu KcvaCiču pa tri sive odeje in pleteno iopico. Skupna škoda znaša 530 Din. — V barako zidarskesa moistra Ivana Kozamernika se je včerai spbzil neznan tat in mu odnesel vcč zidarskih potrebščin. Škoda znaša 100 Din. — Jožetu Majdiću je najbrž isti zlikovec odnesel iz zidarske barake stavbenika Ćurka v Skrabče\i ulici par grojzerc, vrednih 150 Din. Mizarskemu pomoćniku Josipu Kušarju, stanuiočemu na Ižatzski cesti je nekdo s skednia odpeljal kolo, znamke »Rekorde, vredno 1100 Din. __ Kolo le bilo včeraj ukradeno tuđi inženjeru Slavku Zajcu iz veže poslopja Okro-žnega urada za zavarovanje delavcev. Kolo je bilo znamke »Columbiac, vredno 2000 Din. — Na policiji je prijavil primanj dr. Zalokar, da tmi je nekdo včeraj iz pred-sobe stanovanja v Maistrovi ulici 6 odnesel moško suknjo, vredno 200 Din. V suknji so bile rokavice, Idjuč od caraže in več drugih predraetov. — Podobna nerffoda je doletela zobotehnika Hinka Frankena iz Vodmata. Neznan tat mu je odnesel iz ča-kalnice suknjič, v katerem ie bil ustnik iz jantarja, vreden 900 Din. Skupna škoda, ki jo trpi Franken, znasa 1300 Din. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.88, Berlin 13.4725—13.5025 (13.4875), Bruselj 7.9041, Budimpešta 9.9217, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7-976&--8.0068 (7.9918), London 275.75—276.55 (276.15), \ewyork 56.80, Pariz 222.41, Praga 168.10—168.90 (168.80), Trst 298.19. Efekti: Celjska 1GS den., Ljubljanska Kreditna 123 den., Praštediona 850 ilen., Kreditni zavod 170 den., Vevče 120 den., Rule 250—260, Stavbna 50 den., Šešir 105 den., Kr. ind. dr. 255 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Ehinaj 799.1S, Berlin 15.4875, Amsterdam 22.88, Budimpešta 9.9217, Milan 298.19, London 276.15, Newyork 56.50, Pariz Z 2.41, Praga 168.50, Curih 1095.9,. Efekti: Vajna škoda 419. , , * INOZEMSKE BORZE. Curih: Bcosrad 9.125. Dunaj 72.95, Ferlin 123.05, Praga 15.38, Milan 27.20, Pn-iix 30^9, London 25.20, Newyor1t 519.30, BkKUrapeSta 90^5, Kolika je razlika med Zagrebom in Ljubljano? Zanimiva primerjava zagrebškega lista — Ker stanuje vsak enajsti LjuMjančan v mestni hišif je trikrat maniša Ljubljana porabila za mestne stanovanjske hiše več kakor Zagreb Proračunska debata Ijubljanskcsa ob-činskega sveta je zbudila mnoso pozornosti tuđi izven Ljubljane. Tako je zagrebiki * Hrvat« objavil 26. t. in. daljii članek, v katerem primerja občinsko gospodarstvo v Zagrebu in Ljubljani. Predvsem ugotavlja. da se je v Ljubljani zaradi izjemnih raz-mer sele sedaj posrećilo predložiti proračun za tekoče leto. Nadalje pravu da hoće svoje čitatelje seznaniti z nekaterimi po-datki iz tega proračuna, ki bi mogli zanimati tem bolj. ker se je v razpravi o njem omenjal tuđi Zagreb v primerjavi z Ljublia-nno, čeprav pod posrešnimi predpostavka-mi, vsled česar je došlo tuđi do napačnih zakljuckov. List opozarja, da je kljub temu primerjava med Ljubljano in Zagrebom povsem umestna, ker sta se obe mesti v dru^i polovici preteklega stoletja razvijali pod prilično enakimi pozoji po zapadnih vzgledih. Ako pa je Zagreb bolj napredovah se ima to pripisati okoliščini. da je bil slavno me-sto večjega naroda od slovenskesa \n da je bil tuđi do prevrata sedež po pristojnosti in števi'u močneiših orsanov državne oblasti, kakor na Ljubljana. Nadalje pravi poleg drusega: »Iz ljubljanske proračunske ra/prave smo izvedeli. da ima Ljubljana 57.116 pre-bivalcev. Kako so oni prav za prav prišli do te številke točno tuđi do ediuice, ne ve-mo. V Zagrebu nismo tako srečnu da bi vedeli za našo številko prebivalstva in ako jo povemo, ne rnoremo biti gotovi, da se nismo prevarili za nekoliko ti^oč navzdol ali navzgor. Pravi se. da ima Zagreb danes okoli 140.000 prebivalcev. Pri zadnjem Ijudskem štetju jih je imel ias.3^S. Ljubljana pa 53.306. Z ozirom na to bi bil od-stotek porasta v Zagrebu 30 ••, v Ljubljani pa niti 7 *.'*. Ljubljanski proračun /naša okoli 47 in pol milijona Din, za^rebški 95 milijonov. Ljubljanski obeinski svetnik. stari Iv^it Mri-bar, ako se ne motimo, nckdjj tuđi župan, je ugovarjal v debati proračunu, sklicujoč se na Zagreb .ćeš, da bolj štedi in bolje gospodari, ker ima samo enkrat večji proračun od Ljubljane, čeprav dvakrat več prebivalcev. Toda g. Hribar ni dobro poučen o zagrebških razmerah, 95 milijonov znaša samo ožii zagrebški proračun. Ako se vra-čunajo. kakor delajo to v Ljubljani, tuđi mestna podjetia, potern znaša proračun Zagreba 158 milijonov Din in je torej razmeđe prilično enako v primeri / razliko v stevilu prebivalstva. Ako se primerjajo številke izdatkov, ss ta primera skoro v vseh rostavkah ruši, enkrat v korist Ljubljane, drusič v korist Zagreba, ker razmerje ni vedno 3:1. Tako n. pr. troši Ljubljana za zdravstvo 1.6 milijona« Zasreb pa 6.1 milijona, torej 4krat več. Za socijalno skrbstvo troši Ljubljana skoro 5 milijonov. Zagreb pa ne-kaj nad 8 milijonov, torej niti še enkrat to-liko. Slično je tuđi s šolstvom; Ljubljana 3 milijone, Zagreb pa nit] € milijonov. Za svoje ceste troši Ljubljana sorazmerno več kakor Zagreb: Ljubljana 10.2 milijona. Za-jcreb 24 mlHionov, toda po istem razmerju bi moral trošiti 30 milijonov. Izdatki ljub-Ijanskega mestnega magistrata znašajo 9.7 milijonov, pri upravi mestnih podjetii 2.8 milijonov. Pokoinine za 67 upokojencev za-htevajo 2.2 milijona, zagrebški mestni upo-kojenci brez onih pri podjetjih pa preiema-jo 4 milijone. Zagrebške osebne izdatke je težje izračunati, ker so v vseh postavkah in presegajo 25 milijonov, seveda brez pod-ietij. ______ Zelo zanimivi so podatki o mednih *t^» rio\anjskih hišah. Tuđi hodi Ljubljani ne« ^orazmerno pred Zagrebom. Ljubljana )C i'rtN'ovala za zgraditev mestnih stano\»ini» skih his vec kakor Zagreb: do sedaj ^*clJa w»._177.169 Din, Zagreb pj o2,2J8.00() Din. I* v Zagrebu so potem ;e IjlmJjc. kt jira je ie to preveč! Od 66 milijonov, ki jih je Ljubljana \i* tlal 7d mestne j>ta.novanjikc luic, je Hilo v/ctih nad 29 milijonov v raznih let h n rednih proracunov, »lično kakor v Zagrebu. 3o/>O9.0O0 Din pa na ohligacije. Li »o .;e prodajale domaćemu ohčmstvu, katero pa jih je prevzelo komaj četrtino, in je naj« >cčji dcl ostal občini. Zanimivo je, da je Liu-bliana za vcCjo vsoto denarji zaradila manišc število sta« nuvanj kakar se jih je v Zagrebu, čeprav *»o bili **tavbni stroiki znatno ni/jt Lakor v Zagrebu. Zgradila je namreč 9h<> »tjnti» \anj, Zagreb pa nad 1100. Toda Jtevilo hi* v Ljubljani 177. v Zacrehu pa okoli 1<"K nam pove, da je Lju-bljant grtdila man|>c objekte, zaradi če"var so draiji, zato pa r*f meroma Koljša stanovanja in ne sami) sobe s štedilnikom, kakar v Zagrebu (4JU Htauo« vanj). Razcn tega je Ljubljana jamCila ra/nm Ziidrugam, ki so same gradile, za nad 17 miljonov posojil. Zagreb je /a za&cbn ke prevzel jamstAO pri Mestni hranilnici da b miljonov za poslopja, ki se grade na tako« /vatiem Pongraćevem zemljišču (Seljsk« cesta) m na nekaterih zemlji&čih onega kra* ja (Treinjevka), kjer lastniki hiš nišo tuđi lastniki dotičnih zemljiič, pa jih scdtj mest« na hranilnica zanjc odkupujc in daje pn>o« jila do 60 odstotkov vrednosti, polovico n* svoj račun, polovico pa na jamstvo mestne cbčine. Zanimiva je tuđi ugotovitev proračun« skega poročevalca, da stanuje v ljuMjaru skih mestnih hišah 4435 prehivalcev in je t ozirom na to, ker ima mesto 57.116 prebi« valcev, vsak đvanajsti Ljubljančan nasta« rjen v mestni hiši in ko ho ic 400 v jfraje« nju se nahajajodih mestnih stanovanj goto» v;h, bo i»&k enajsti. Te ljubljanske mestne hiše prina^ajo 3.1oO.OOO Dm, zagre-bike 3 in pol milijona. Torej nosi zagrebških 62 milijonov več. ka« kor njihovih 06 milijonov, radi čettr bi bil zagrebški denar bolj ekonomsko in korner« cijonalna uporabijcn. NajzanimivejiC pa je to. da so mestni stanovanjski najemniki v Ljubljani še s\n» bejši plačniki kakor za^rebiki. ker ima Ljubljana tirjati 3I2.00l> Din doline naicm* nine, Zagreb pa 180.000 Din. Končno navaja čla-nka-r tuđi podatek. za* kaj ni bilo Ljubljani mogoče toliko »tonti kakor Zagrebu. Vzrok so dolgovi. Ljubljana ima danes 102 mlijona dolgov in ko bodo gatove hiše, ki se sedaj grade, bo do!g Ljubljane znašal 13S milijonov. Zagreb ima danes 111 milijonov dolf*o\\ ko pa bosra davršeni tržnica in klavnica, bo njegov d«>1g narastel na 150 milijonov. Iz navedenih podat kov zagreb^kegi lista jo razvidno, da je Ljubljana storila v »oci* jalnem oriru. zlasti pa glede na rešitcv stanovanjskega vprašanja, mnogo več kakor Zagreb, pri čemer pa >e seveda upoštevati tuđi dejstvo, da s*o v Zajrebu sora/merno mnogo več gradili zasebniki in razna po-lezni, starosti in njenih zlih posledic v gmot-nem pogledu. Tuđi pomifilek, da staro«tna pregkrba nima vrednosti za take, ki upra-vičeno mislijo na gospodarsko samostojnost, gubi in izgine, ker ee je že večina goapodar-jev po vsem svojem položaju daneg nagnila k prepricanju, da treba misliti na čaše, potrebe in zadrege v všečnih prilikah. Navedene eo više številke o stanju trgovcev v Sloveniji v letih 1925, 1926, 1927 in 1928, pa je v tej zvezi pač zanimivo čuti, da je unašalo število prijav v trgovini na Slovenskem leta 1927 — 1466 ter Stevilo odjav pri obrtnih oblastvih 1249. Priraatek v tem letu znaša torej 217, pa gre pri tem v prvem redu za male in srednje obrate. V letu 1928 je I število pri ja v poskočilo na število 1575, | hkratu pa se tuđi število odjav v trgovinskih podjetjih dvignilo na 1603 tako, da je celotno stanje manjše koncem leta 1928 za 28, pa je celotno število trgovinskih obratov konce ieta 1928 znasalo v Sloveniji 12.920. Besedo i majo naši čitatelji Pešci na cesto, kolesarji na hodnik tegt gesla se kolesarji, motociklisti in celo avtomobilisti v Rožni dolini osobito na ce* >ti Y v polncm obsegu drže. Gorje ti. ako se na prvi poziv kolesarja ne umakneš, on te brczobzirno podere ni tla ali te pa grofco nahruli hi ozmerja, češ, mi smo gospodarji hodnika, ti pa hodi po blatni in ra/drapani cesti. Otroci, ki hodijo v Solo, »o najbolj izpostavljeni nevarnosti kolesarja. Ni dolgo tega, ko je neka deklica prišla z dvorila ter »topila na cestni hod« nik in v tem hipu je pripeljal mimo kole« g«r, jo podrl, da je priletela t glavo v ogra» io, sam jo je pa seveda zmagoslavno od* kuri!. Policiji bi bili zelo hval-ežni, ako napravi v tem pogledu red. Eden za vse. Originalen predlog za odpravo stanovanjske bede V članku *IJe>e> naši ntatelji> t dne 23. aprila 1929 sem Cital predlog, kako odpraviti stanovanjsko bedo. Pisce ima &i» rer dobro in lepo misel, toda tezko bo iz-vedljiva. Po mojem mnenjti bi se »stanovatijeka Heda na lažji in enostavnejši način odpra-vila. Omejijo naj «e zakoni in sieer pri moškili na 3<>. in pri ženskah na 24. leto, pa bo v li) letih dovolj praznih stanovanj. Za mladi zakonski par ni v medenih leđnih nobeno stanovanje predrago, t»amo, ria ga flobita. Ko poteče doba medenih ted-nov, nastane ravno radi stanovanja, ker je predrago - pomanjkanje, na to prepiri in ločitve, ter kmalu potreba stanovanja za vsa kega za konca posebej. J)okler jita bila pri fitarših, so bili Iihko vsi v enem stanovanju, in ko bi počakala le Kakih pnr let, bi se morda prej dobro pre-inisljla, (»redno bi se porodila in bi to ttano-van je lahko dobil oni, ki ga holj potrebuje. /elo dobro je bilo, ko ao imele obeine pravit-o izda jat j ženitovanjuke zglainice. Veliko nesrečnih zakonov «e je s tem prepre-eilo. Ko hi se to uvedlo, bi bilo rešeno ne le stanovanjsko — temveČ v veliki meri tu-di socijalno vpraeanje. — A. C. Miraa. Dama, ki si preveč dovoii Te dni je liodila neka dama z dvema deklicama, s katertma ie govorila nemSfco, I>o tivolskili njsadih v bližim' srrajičine — pc travi in trgala cvetlfce, najtwž vijolice, ki ra»to n« onom kraju. Velik rjav pem je pa sfcakal okoli. -brez predlpisane vrvice. Na to je krenite dama z deklicama čen pot v gozd kar po celan, in sicer ravno tam, kjer 90 nasaiene mlade smreke. Zakrivila je torei na ta na'čin kar tri prettopfce: Ko jo je neki šetalec, ki je priŠel slučaino mimo, opozoril. da pač ni dopuMno hoditi po U a virfVu in ne po rordu Hpven po tov, «e za to ni amenfla, marveč naspro*-no. ie hMUi i« R*& » doti^M ijo^podom, česar pa ni razumel. ker se ie bil že odđal'jil. Menimo, da so čaši minili, ko je smela gotova gospoda v tivolskih tia-sadih na tak način — izzivati. Saj sploh nikomur ni dovoljeno hoditi v parkih in po gezdu kje drusrod, kakor po za to priređenih poti!i. Kako bi pač nasadi in s:ozd iz-sledali, če bi Ijudje smeli hoditi križem kražem? V drugih mestih zadostuje, da posfavi uprava med nasade table z napisom: »Ti nasadi se izročaio v varstvo olv činsha«; a pri nas bo treba menda postaviti za vsakim šetalcem policaja, da bo pazil na red. Objestni vojaki 2e pred mesecem sem bil priča podiv-jauosti naSih vojakov v neki ljubljanski ka-varni. Malo vinjeni vojaki so prišli v na-?protje z lastnikom kavarne. Groti li so mu in bi ga bili dejansko na pad li, da »e jim ni umikal. Vojaki ?o kar naravnost prisedli k ostalim gostom in jib žalili z nesramnimi besedami. Te dni sem bil ponovno priča nedostoj-nega vedenja iu ravno isti vojaki bolnicar-ske čete so napadali gospodarje z nesramni-mi žaljivkami in psovkami. Neki vojak j« celo zagrozil, da znajo rabiti oroije. To je že preveč, in Še sedaj v tem slabem času, ko že itak slabo poslujejo naši kavarnarji* se priklatijo taki nesramneii in odganjajo co-ste iz lokala. Ali naj bo gospodar v strahu pred vojaki, ali smo prišli že tako daleč, da se bo moral gospodar skrivati pred ta-kimi suroveži. Kdo kakor gosti iiaj ščitij-o naie kavarnarje. Zato prosim v interesu vseh, da vojaške oblasti ukrenejo vse potrebno, ds ne priđe vec do takih izgredov. ki tkodujejo našim kavarnarjem in osobju. pa tuđi ugledu naie vrle vojeke. Ofiriđer. — Avtolms LJubliana—Sosira. Z veseljem smo pozdravili prebivalci na PoKanah novo avtomo-bilsko zvezo, ki nam pa že kar prve tedne napravla nepotrebno jezo in oKorčenje radi svoje neredne vožnje. Pri-pet; se, da čakajo llrudje na čakaliJčih pol ure in še več zama-n na prihod avtobusa ter se napotijo končno z jezo v srcu peš ■proti mes*u ter zamufajo vlake. Solo, urad-ne posle itd. Čudno se nam zdi. da lastnifc podjeija ne ve, da bi bil promet živahne.**, ako bi K*ud(.ie veđdi za red«ii -prihod aWo-inobiJov. Kafc$e>n pometi naj ima pred dnevi v *Slov\ Narodu« oWa\iieni vozni red, ako se vozniki ne ravtiaio po njem? Prepričan! smo, da bo napravila red edinofe — kon-kurenca, saj promet bo v tem d«tu mosta radi velike odriaHtnosti ceMfie Želennice vedno \ttok. ~?O POVRATKU S POČITNIC. Zttuk: Kako si se počutili ta čas, ko me ni bilo doma? Mož: Prvih 12 dni sem se hranil doma, potem pa v restavraciji. — Zakaj pa? — Zato, ker so bili ie vsi kroz nik i umtz»ni. Nc moš1«, ne ženice nočejo nositi od^OToraocti — Eni nara-jajo Omotne, drugi moralne razloge 15 Ce bi se poročil, bi hotel imeli ženo, ki je neomadeieaa, ki se odlikuje s svojo emancipacijo, da bi mi potem v življenju ne mogel nihje reci v jabolko, ki ga eedaj ti ješ, sejn jaz ie pred te boj ugriza U. Ljubil »em in ie ljubim, toda ne s po-štenostjo, kakor bi želei, ker mi je priznala nekaj, kar je nam« učinkovalo porazno. Pred menoj je bila ljubica drugega, meni ikoro sovražnega človeka in tako je bilo mah oma konec sanj o srečnem zakonskem življenju. Lepo in odkrito je bilo njeno priznanje, ma-lokatera bi danes po pravici povedi Li svojemu bodočemu motu, kakšno preteklost im« za seboj. Če bi bili mladi Ijudje odkrito-ercni, predno se poroce, bi bilo manj nesree-nih zakonov. Danainja moderna ienska mladina pa hiti v brezdno moralne propadlosti. Promenada, koketiranje s tem in drugim. A ne samo to, tuđi želja po raznovrstnem uživanju, pa-dec tu in tam, nobenega ponosa, emancipacija pri njih ne priđe v poštev, in tako žensko lahko poroci samo moi, ki je brez rasti in ki se je že do dna izmozgal, pa mu ni več do idealnega zakonskega življenja. In ako ne najde žene, ki bi *e poleg svojih dobrih lastnosti, ne odlikovala tuđi s svojo nepokvarjenoetjo, se nočeni oženiti in četudi bi bil še bolje situiran, ker taocem ženo, ne pa priležnico. Toda tako bo v današnji moderni dobi težko dobiti in zato moram ostati sanaec. — J. V. — Me, uradniške hčerke brez dote n. pr. enostavno, ker se nam gospodje redko, obi* čajno pa splofi ne prihlif a jo z resnimi na« meni, temveč le r svrho zabave. (»Kako tu« di drugače!« bodo Še vzklikali.) In tako nam grabijo leta, trgajo mladost in vCasih tuđi dušo. Pač pa se očita. o p*Z obroki — do \t» črpano«ti. Samci pa poslušamo, vpra*uiemo. kaj kmslu je še tako resen zakonski kandidat o*drsvljen vi<*oko letećih iluzij o rakonski sreči. Zaksj se ne može? — Izgovori — mTrgov«kega doma<, o katerem je podal predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin ml. našemu poročevalcu naslednje informacije: — Pred 2o. leti že se je med ljubljanski-mi trgovci porodila misel ta /gradbo la«t-nega doma, v katereui naj bi se zbiral ves trgovski iivelj in ki naj bi bil središ«« vse-ga organi/atornega življenja *loven<»kega tr-jijovstva. Ivan Jelačin *tar. je takrat sproiil idejo ter ji z votiranjem primerne vsote po-stavil realna tla. V vrstan svojih tovariš^v je naše] mnogo posnemakev, vendar mu ni bilo dano, da bi mogel uresnieiti ta svoj nacrt ie pred vojno. Omotne težave, v še vecji meri pa stanovska mlačnost in inditerent-nost so iavirale idealno delo iu do realizacije nacrta ni priMo. Vi pa zamrla ideja fiania. živela je naprej. Xujna potreba po lastnem krovu je primorali ljubljansko trgovstvo, da «e ie v zadnjem Čmu intenzivno oprijelo te akcije. Vršilo sc je le nebroj sej, razgovorov, iuter-vencij in danes smemo z zadoŠčenjem Zii^i>-toviti, da je led prebit in položen temeljni kamen za stavbo, ki bo v ponos ne samo Ijubljanskemu, ampak vsemu slovenske.nu trgovstvu. Dne 10. decembra 1936. se je vr-iil v sborničnih prostorih ustanovni občni »bor druitva »Trgovski dome in sprejeta *o bila pravila, ki »o bila kmalu nato pod pijana. Člani društva »Trgovski dome so: Gremij trgo*c*v v Ljubljani, Gremij trgowev tJk ljubljansko okolieo. Zveza trjrovskih gr#»-mijev in tad rug za Slovenijo. Zbornica /a TOI, Trgovsko druStvo »Merkurc, Druitvo trgovskih potniko* in lastopnikov v Ljubljani, Druitvo veletrgovcev v Ljubljani. Tr-govflko bolniiko in podporno druStvo v Ljubljani ter Trgovsko dobrodelno druitvo >Po-moe<. Poaneje postane elan tuđi snujo^a *e boUiilka blagajna samostojnih trgo^nev v Ljubljani. Društvo >Trgov«ki dom' je ie v jirvih teTrgovskem domu? tuđi primerni proM^ri za trgoTsko gremijsloo Solo. To je zgodovin-ski ein ljubljanskega trg>ovetva, da je bilo na občnem zboru 18. marca t. 1. »oglasno sklenjeno v to svrho dati na razpolago rnt-sek 500.000 Din. Pobira «e nadalje od «ira-ni gremija pri vseh elanih gremijalna do-klada na predpig občne pridobnine \r. leta 1927- Sklep obenega zbora je polnomoc^n in more se z zadoščenjem ugofoviti, da Ta krasna stavba bo stala na«proH vladne palače » fasado v Simon Gregorčičevi ulici in bo naslonjena na bodočo palačo >Trgovske akademije«. Dom bo torej na lepem prostoru, po-leg reprezentativnih stavb, ne glede na to. da je bilo mogoče nakupiti stavbi^če po jako ugodnih cenah. Ker dobi v »Trgovskero do-mu< prostore tuđi Trgoviko podporno in bolniško društvo, je dalo odboru u zidtvo na razpolago tnesek 500-000 Din. S teoi pri-»pevkom se rri»a društvena razpoloiij! >a glavnica na 1 in pol milijona dinarjev i*i s tem znakom lahko pričnemo graditi. Odbor >Trgovskega doma< je v teku pripravljaju ih del moral premostiti mnoge ovire. ki pa se jih ni plaži 1, ker ?e zaveda važnosti naloge, ki bo v korist vsemu Ijubljanskemu tr^ov-stvu. Ljubljansko trgov*tvo bo, kakor vsejei. tuđi to pot pokazalo no ?|irejeta. prispe.a-lo tuđi *p s profitovoljnimi Honeski k ure*-ničenju lej"1 akrije. Z pradb^Miim delom «e bo priče Io ie v pnbodnjib dneh po nacrt th. ki jih je zacnova! priznani sloventki arhitekt inž. VI. Subic. NEHVALE2NA. — Glejtc. gospodična, vceraj %em vam posodil svoj deženik in predno sem prišcl domov, sem bil do kože pre* močen. Kaj dobim za to? — Mislim, da dobite nahoJ. Z ZDRU2ENIMI MOCMI Član občinskcga sveta: Kakor vidi* mo, gospoda, ni med nami nikogar. ki bi se spozna! v tej zađe vi. Zato pred» lagam. da jo uredimo z združenimi moČmi. KOLEDAR. Danas: Torek, 3<». apr !a 19?9; katolča-ni: Zr:r>isk: in Frankopan: pravotUvmi: 17. aprila, Simcon. DanaiMJ« prlredicv«. Optra: Orot Lukseiriburiki. Kino Matica: Senztcijonaloi Bfocei. Kino W#al: Ponoćni ^ofer. Prcdavasije ■« unlvsni: dr. Skcr^: Raf-šrieajc in (.eptjenje fiknevketa rodu. (* 1S. uru Deiumt lekame. Daass: Tmkoczv. Mestni trt; Rimr, MikloaCcM, ce^ta. — WK ST»b#da in "»K lirsfika odiprsta v »red« 1. maju ob 15. treninf-tekm© na ifn-«cu Ilirije. \«!op prost. Gostovanje članov Narodnega divadla Ob tej \fhuniki .absolutno perickcijoni-rani umetnosti bi najrsue ne napisal niCe-sar. Gotovo i^rajo tudt drusje r\d pn ih umetniških odrih 0' Neiliovo »Ano Chri-stie« z enako umetnoMjo. bolje j;oto\o ne. Ne more se reči ta ali oni, Leopotda Do-stalova* Jarolav Vajda ali VacUv Vvdra je boljši. Vsi trijc so cna popolnost .eno ustvarjanjc. To ni le bo^at uleut. to je sUra umet-ni^ka kultura, ki je šla skozi solo prenino-itih učiteljev in nadkriljujo^ih rs^iserieN, predno je dosecla sedanjo stopnjo. Menda ima v<;akdo i/med naših igralcev toliko sodbe in okusa, da mi ne bo očita] onialu-va?e\anja. če pra\im, di smo v printen s to če>ko umetno^tjo komaj preko pnili ko-rakov one slediike umetnosti. ki *e Jr» srne ineriti z ah^olutno mero. Nihče ni na tetn kri\ : premalo časa ie delamo, premalo je ljudi, ker *rno majhni. premalo zlasti denarja in Ljubljana je pre-malenkostno oheležje. Ce vc dobimo kdaf reiiserja - učitelja, ki bo umetni*ko in člo-veško stal \ isoko nad ansamblom, ta pre-gnetel po svojem duhu in močni volfi, nam ne bo utrta pot v tako umetno*.t. ki bi bila, če 7c ne individualno, pa vsaj po kla^i iMovetna «i tem. kar so Čehi. Ve dolžite me klevetanja, sal to mori na tak večer, kakor ie bil ta če^ki. prav v^akdo občutiti. Ceprav razumem če^ko le toliko, kolikor vsak irobražen Slovenec, %tm bil kar zamaknjen in sem se uživajoč čudi! taki popolni vrajemnošti i*re. Kako \ažno ie in sugestivno, da se ti \e!iki umeti.iki v rned^ebojnem po&ovoru zares poslu&ajo: kako to reeulira ve^ ton. da teče stavek in protistavek kbsolutno naravno drug iz drugega! Kako se *vetijo in temnifo članovi po občutfu in vsebini ro^ o-ra, ću ti duSa \ ibrira f. njimi in si brez-prckidno v polnem duševnem kontaktu r. ifro. io doživljaj, tn vendar se ie to do poslednie točke moralo naštudirati v težkih po^kusih in dvomih. A ne 7apazi$ \ eč tež-kesa dela, ki ie odersko timetnino ustva-rilo Mojstcrska ic bili tuđi ckonomiii stopnjevanja igre, ne za hip prenaglo. V divjili in tragičnih prizorih 3. akta te ta krasna dinamika dosefla ^voje viške. Ha so umetniki tuđi lično postavili na oder docela značilne, originalne in prepri-čevalne figure, je treba komaj $e omeniti. Dostalova. liJno mlado dckle. toda z nekoliko robatim vedeniern in tlasont, i/ k-i-teresra čutiš ves otopeli obup mladenke, kl jo je u soda v nailep^i starosti vr^la v blato, a ji ne iztrsrila duSe. Volta star. zapit. umazan *steklačar*. a dobrosrčen: tip, kakor jih med sttrimi profesijonHti vsak dan sreča\amo. Zra\en trpi na nervoznih ?ri-masah lica: čim boli se rtzburia, tem botf mu mežikata oči, mu skačeta Tevo lice in ustni. Vydra. atletsko \ zraset, je pravi trski pomorićak, boksar. pretepač. n»'sd mož. ki je vaien vsak dan zreti *mrti v obraz. Vsi trie nevzsoieni, suro\i na vns-nie. a krasni Ijudie z otro^kim srcem, osinim dobrote in IJtiberni. Igra je bila razdeliena \ 4 akte. ne \ *. kakor jo je dajalo na-e sledile. Tuđi fe način ugodne razrešitve drucačen, brex ones:a štrela. \ katerim hoče Ana »ehr. oCcta in ljubimca os\-oboditi iz muk. V liublianski \erziii ie konec pregnantneiši in tledisko efektnejsi, v češki pa naravnei-ši. DsihoIoSko boliši. Da ie bilo sledile ra/prodan<» in da te bila navzoča tako rekoč vsa ljubljanska češka kolonija, sc rj/umeva samo r»o «ebi. Va\dit5ent> ie bilo osrrnnno in tw drucem aktu »e mala punčka v češki narodni no*i priuesla co^tom lepih ^opkov na oder. V prvem aktu ie sodelovalo tuđi par naših igralcev in Rakarjtvo so gost je, ko so se zahvaljevali. vselej potecnili s seboj prtđ zastor. Bita je pa \ svoji epizodni vloti tuđi prav pridna. L}«4s4s Sfs4stsva v ijutoljsasU drssii. V sr<-h.čajri: za^dhi kot ljudski predi'ava ud Z4ii£aai« eenah. Vf'avmh v!ojah niros^jo f. Nab'.ocfca. r«. Mcdve^ova i« r» Mir« D«ni!«v« ter ac Cesar, L«v*r, tt\tm k. Kr«1!. Sfcrhi«-iek ifl L*»h Cetrtek, 2. maja: ob MM): Reproducira* n* glssba; 13: Caso\n* napoved, reproduti* ran gla»ba; 13.30: borano porocila; 17: Jon» ny jszxbsnd; 18: Antologija slovenske liri* k'c, ravnatelj Brstina; lS3t): Rsz\oj letal st-v a v prvih početkih do dan*». dr. Rape, 1^: CeKins, i Vovsk: 1^.30: Pod/emtli svet okrog Cerkniikegs ierera. g Kunaver; <»: Pevski večer g. Batističs, konc. pevcs; 21: Koncert Radio-orkestra; 22: Poročila i« ča« *>vna napoved. Petek. 3 mmj: ob 12 30: Reproducirana l>!a*ba; 13: Casovna nspoved, repn>du4ina gla»ba: 13.30: Borrns poročils; 17: Koncert Radio*orkestrji; \H: Primerjajoče vero*ky*« je. vseuč?!. prof. dr. Erlich; 1830: Gospo* dinjska ura, $dč Krekovs: 19: Franco^čina. 6r Lebcn: 19.30: Iz glssbenegs sv«ta dr. Vurnik: 20: Preno* koncerti p«\tkegs dru« »tva »Maribor« iz Msnhora; 22: porocMs m ča>ovna nspoved. So*o/«, 4. mtjš: sb 12.30: Rst>rodi.cirs. ns glatba; 13.30: Bor ma porocila; 17: Kod« OCR KSBI&*QVS£SSCVSL .**A Stev. 98 »SLOVENSKI NAROD« dne 30. aprila 1929. Str** 3 Dnevne vesti. _ Zahvala >Hoia jMgesioreM^kih tester ▼ LjubijanU kralju. Kolo jugoelovenskih se-ster v Ljubljani je poslalo Nj. Vel. kralju Aleksandru I. naslednjo brzojavko: Kolo ju-goslovenikib sester v Ljubljani se pridružuje v iskreni radosti kulturnim organizavi-jam Slovenije in izreku najg-lobjo sahvalo, ker je Vaše Veličanstvo blagovolilo dovoliti, o-aianišcvo v Beogradu obvešCa kandidate za franeoske stipendije, da dobi nekai jugoslo-vensfcih studentov od franeoske države stipendije za šolsko leto 1929-30. Kandidati morajo biti po možnosti diplomirani in imeti na im a nj S semes-trov na univerzt. Pro^n'e s potrebnimi dokumenti je treba poslati preko rektoratu franeoskemu r>oslanišfrvu v Beogradu. - - Propaganda varčnosti med učiteljišč-ntkL Poštna hranilnica je poslala prosvet-nemu mintetrstvu dopis, v katerem predla-ca. naj bi se začela med našim ljudstvom Siriti propaganda za varčnost in sicer na ta način, da bi zainteresirali za to vse uČi-tejjiščtmke kor bođoČe učite!ie. V IV. razredu vseh učiteliiše nai bi dobiK dijaki in dirakinjc pismeno nalogo o temi »Zakaj in Vako Srediti*. Avtorji najboliših nalo? bi bili nasrajeni 5 hranilnimi tanj'ižicami Pošt-ne hrani-Jnice. Prosvetno ministrstvo je narobilo vsem upraviteljem učiteliišč. naj ta posViis napravilo. Občni zbor Jugoslovensko-češkoslo. va&kih 1*K. V nedeljo se je vrši! v dvorani Češkega narodnesa doma v Beogradu obč-n: zbor Jugoslovensko-Českoslovaskih \\z, ki j« trajal od °. do 12.30. Zbor ie otvoril predstednik, bivši min-ister 2. Misa Trifuflo-vič. ki fje pozdravi] čeSkoslovaškega poslanika K- Jana šebo in delegata iz Prage z Berinsa ter se zahvalil delegatom 7a obilno udeležibo. Po običajnih poročiliti so se vršile volitve novela odbora. Doseda-n-'i predsednifc 2. Miša Trifunović se je ra-Irvalil 73l ponovno izvolitev, ker mu slabo z-dra^je ne dovoljtije opravljati Dredsednf-š#kih pošlov. Namesto njega je b:I izvoJjei ra predsjednika pravosodni minister dr. Mila n Srez pokloo veem domamim psom, ki dobe na binkoštni razstavi v Ljubljani odlično oceno, kot viđen in trajen tnak te odlične ocene posebne, relo okusuo izdelane ovratnice. Te ovratni-ce bodo imele napis >Odlično JKS<. Ta no voet bo gotovo razveeeijila vse gojitelje in ljubitelje čistokrvnih psov, saj bodo lahke ponosni na Šivali, ki bodo dobile ta zuna« nji snak odlične ocene. Njih ponoć bo tein-bolj upraviceo. ker bodo nastopili kot sod-niki igolj prvovrstni, medna rodno priuiani strokovnjaki. 272/n — Dmštr« ljubiteljev nemskia evevjev v Berlinu je sporočilo našemu JKS, da priđe na binko^tno razstavo psov v Ljubljani ?. C. Katzcaair, eden najstarejšib in najizkušenej-šib sodnikov te paeme v Miinchenu kot specijalni sodnik za nemške ovčarje, ki bodo rastavljeni. Lastniki nem5kih ovčarjev bodo imeli torej priliko slifoti oceno svojih psov iz ust najboljlega strokovnjaka. Pasma nemških ovčarjev je pri na« zelo priljubljena in razširjena, žal pa se izbira »vali ne vrši dovolj smotreno in strokovnjaško. Vsled tega imamo med številnimi nemškimi ovcar-ji prav malo r^« prvovrstnih iivali. Lastniki naj prijavijo za razstavo v?e nemške ovčarje, ki imajo rodovnike, kajti razstava in pri-sotnost tako izkušeaega strokovojaka, kot je C. Katunair, jim bos ta nudila mnogo pouka in navod i 1 za nadaljoo %^rejo te pa?me. Ker pa nekateri Iepi p»i dimajo rotlovnikov, ;e JKS odlcK-il, da pridejo tuđi taki psi latiko na razetavo, če jih pregleda prej posebna ftrokoA'na komisija in jim prizua pravico do vpisa v jugoeloveneko rodovno knjigo. Vse prijave »prejema PoslovaInica razstavnega odbora, MikloSičeva testa 30. 269/n' — 0 priliki II. meda&rodae ratstave psor, ki se vrši o binkoštih, priredi Klub ljubiteljev jamarjev tuđi tekmo in vabi vse poseetnike p»ov-jamarjev, da se njih psi tekme udeleie. članom je Klub ljubiteljev jamarjev razposlal že prijavnice, ki se dobe v poslovalnici razstave Ljubljana, Miklošiče-va cesta št. 20. 270/n — Šestletno Uekletce v plamenu. Da\! so prepeljali v bolnico Težko onečeno 6-letno duinarjevo hčerko Marijo Kokanovo iz Zapodja pr." Litiji. Deklica se :e doma ^mukala okoli oznjišča in vnelo se ji ie krilo Otrok ie bil bliskoma v plamenu in !e s težavo so prestrašen: roditelji osenj pogasili. Mala Mari'a je opečena no vsem te-lesir. — Nesreća pri delu. Anton Peršin. 33-lerni žagar \z MoŠenika pri Litiji, se je vče-raj pri delu težko ponesrećil. Težak hlod mu je pade] z voza na noge in rnu obe zlo-mil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Tiralica ra občtaskira bUsajnlkom. Občinsko poglavarstvo v Gjurgjevcu ie izdalo tiratico za pobesflim občinskim blasraj-nikom v Gjurgjjevcu pri Bjelovaru Antonom Snoplom, \\ je poneveril 120 tisoc dinarjev. Defravdatit je naj^idno :see. — Prebrisan slepar. Pred dne vi so .se v Zagrebu pojavile stare nemš«ke novćaiil'.e po 1000 mark. TisoČake ."e izdala Rei:hs-banka i. 1910 in jih ie pozneie vzela Iz pro-Tneta ter jih proglasila za neveliavne. Sl^-par je prlšel do teh bankovcev ter as'e'ja-r:I v Zagrebu ve^ strank. Tr^ov;i 0 m\i dajalj za ra denar blago. Tuđi izm^nja1 ie več tisočakov v menialnicah. KonČno je nekdo usrotovil, da so bankovci br^z vred-nosti in je sleparia prijavil policiji. Piše se Anton Jakša iz Hrastja pri Sovem nie- SKi. — Obsodba lažnesa §kofa. Pred okrož-nim sodiščem v Velik; Kzkindi se je rnordl te dni zagovarjati Ivan Semcr. ki se je, kakor smo že poročali, v Stari Kmiži 'zds'al za škofa in tako oslepan! lah^ovciu ijud-sKo, ki mu je dajalo hrano in den^r. Nekv^č je prisel v neko vas pri Stari Kaniži, V h:5; premožnega kmeta sd imeli lo^^rojenčka. Kmet je bil ponosen, ko se ma ie slepar po-nudil, da bo sam krstil ot/oka. Lažn? tkot je res v vaški kapeli krsti' uovorojenčka. Za vse te grebe se mora seJ.it Scmr za-govarjati pred sodiščem. ki mu bt odmeri-Io primerno kazen. — Krvavo razbojništv-^ V bližirii Vofi-na so pred dnevi neziini ri/boin;ki napadli kmeta Isnjatica Jorgića iz Kusor.ia. Razboj-mki so kmeta napadli, ko se ;e vračal ponoći domov. Bili so oboro?.^ni s kcli in samokresi ter so tnii gro^1!i s smrno, čs ;im ne izroći denarla. Ko S3 rnu pobrali iistnico, v kateri je bilo okoli 200 Din in zlato uro z verifico, so ga še pre^epli. da je kmet obležal nezavesten na cesti. Na5Ii so ga orožmiri, ki so takoj j*\^!i preisJcavo ter razbojnike kmalu orijeli. — Nevamost poptav * v Hs/cecovini. ?z Mostaru'a poroćajo, da je j:t nudi zimi začela pihati burja, ki ]i je sledi! dcž. Zadnje dni dežuje neprestano in obstoja nevarnost poplave, ki bi tmičiia kticioir«. kar jim je pustila huda zini Delev-.o vreme skedu-je tuđi sadnemu drcv'u, m Ie tvete, tako da ni priči kovati obii c letine. — Dve Žrtvf Ne« »tve. Včera; e v Neretvi irtoni! 10-letni Omer Hodiić. ^cl je k bre^u in hotel iz reke potegnni drva, ki jih je Neretva naplavite. Pri tsm ca ie iz- 1 gabil ravnotežje te, pađel v rekn Nekai časa je plaval na »vršir.i, potem ie pa iz- 1 gi«il v valovih. Tru^ia ie uiso nai!i. Pri ; Capjjini pa ie Ne eiva napiavii ifupk) n?« ] raanega tnoSkega v civ:lni obleki. Utopljen- ca ni morel nibčs s-soznati. Vse orolniSke < octtaje ot> reki «o b!?e o ut3plien:u obve. ! IČene. Zdi se, da je pcst.il žrtev Nerotve 1 leki Jitfij 3četc, ki je tt pozimi sk^^il v 1 reko v stmomoriln: .1 namenu. 1 — Mladoletad vlotolkl v Ost^fcs. Ne- 1 It\no so iz osije5k«5. th^tsl pobegnil! 1 niadoletfii vhmilci S epan Jane. Stiepan 1 3ac in Oiuro PorbeJ. hvdiV so vtč vlraiov ekom letoinje zime. V;i :::.it so preskočili 1 z»d policij&kega pacera in ccbugn.J;. Dv dni kasnej: se je F*>rt>cl «m javil policij Povedal ie, da se :e ? t^vari^i osem di skrivil po gozdu, pji^n. pa je cmaral. P01 be je tetico bolan ;n ia v/|ržal napor01 Policija je rvedeU, di s: Jane skriva p nciem Alojru Griiau k; ie tuđi že :m< opravka s pj.iciio. Včcial so redarji Jane res u!eli v 'irun-veni stanovanju. OJ m!a dolctnih ^cmilceir je ni prosie^i 5c Ka< ki se skriva nekje ia fene;i,\ — Teika *tsr+č* v ? vnu. »4->:n; Msi tin Dol^anac: pri O^ieku ie še! z RčJti:n gozd po drva. 2 očst im s.a se cdda! i! od dn:gih deU\ccv. P; pediranfu debi je deček bežal ravno v srr.cr«. v kater; ; padalo deblo, ki ie j>^lo nan? Irpod debi so ga delavci poieguil! že mrtvega. Imel ; popolnoma zdrobljen xsi!: k".* — Z«per »•!• — TAJtMOL! V vseh 1« karnah in drogerijah. Proizvajalec: »Chemc tecbna< drufba z o. z. Ljubljana, Mestc trg 10. 273 n — Lep spoailn na birno ;e dobra ura zlatnina, katero kupite na«cene:e pri Ti Zajec, Ljuttjana, Stari trg 9. — Ctoveik« iivlj«BJe ob«toji ii sainil malih priloinoeti, ki naj bodo kar najboi ugodne. — Vsaka po«dina bo za vat lepša ?e se ne mučite. — Za pranje vzemite tore SGHICHTOV ^RADIONV — Fotoaparate kL»pite najbollše pri FR P. ZAJBC optik. Uub!:ana, Stari trs 9. GRADSKA LEKARNA. Kamenha uL 11 Kosti so me bol ©Je 18 lett sedaj p« ni ču tim već niče»*r, odkar sem se namaza z Reumatisom, za kar se vam najlepše zi hvaljujem. — Delić Ante, Muć, Dahnacija Iz Ljubljane -"'j Smn odl^neja Ijubljansketa trzov ca. Umri je dav; trgovce fn Dosestnik sO5p Fran Fabian. šef znane I'ubliansKe trgov-ske hiše, last odvet-nika dr. Otona Terticha Pokojnik se je v mlaiših letih mnoso udej-stvoval pri bivšem glasbe-nem dru^tvij »L.mbijana«. Dasi živce !e svoiemu podjelu in svoji rodbini, ie uživa! v iavsnosti in v krogu svojih stanovskih tovarišev velik usled. Pogreb bo jutri v sreoV) ob 4. uri \z hiSe žalosri Krekov trg Sr. 7. Pokojniku b!ag ^pomin. Drizadetim na5e sožalje! —I-j §e o avtobusaem voinem redu. V soboto smo priobčil: vozni red za vse av-tobusne proge. V voztnem redu oa ie nastala nerhiba zameniava, ki so io c. čitatelji že Jtotovo opazi1! in sami oopraviH. Vozni red LJuWjana—Skot i a Loka ie bil namre^ pomotoma dvakrat pos*avtien ter enkrat zameSan med vorni red LiuHjana— Lukovica. OHa t>rva odstavka v \-oxaiem redu Ljubljana—Lukovica nai si tore3 čita. teJj: Crtaio. — Dodatno k voznermi redu bi omenili še progo Ljiibljana—Metizeš— Komenda. Na progi vozi Hojakov avtobus, Kl odhaja ob 12.10 iz L*iiWiajie, obl?.33 W Trzina, ob \2A3 iz Men^ša, ob 12.53 iz Most in priđe ob 13, v Ko-mendo. Iz Komende odhaja ob 5.55, iz Mom ob 7, iz Metij^a ob 7.10, iz Trzina ob 7.20 in priđe v Ljubliano ob 8. jjutraj. Popoldne odhaia iz Komende ob 1.15 in priđe v LjubKano ob 2.10. Ob nedeljah in prazntkih odli-aja iz Komende o>b 7 :n priđe v LJubljano ob 7.50. Iz Ljut^ane odha.a ob 12.30 in priđe \- Komendo oh 2.15. Popoldanski odhod iz Komende je ob 1S. in prihod v L-^bl'ano ob 8.30. —I] Predavanle g, Koraaeka i Dunaja. Opozarjamo. da se pred dnevi naznanjeno prcdavan:e »Jesen v Wallisu< vrsi 2. maja ob 8. uri zvečer v kino Matici in ne kakor prvotno nameravano v dvorani Iiotcia Union, dne 3. maja, ki ie ta dan oddana za koncert Glasbene Matice. G. Koranek je L'ubliančanom žc znan po svojem krasno uspelem predavanju v Bernskem visavju. Posebnost rega predavauia bodo slike, po-vxe;e v najtežavnejših siruacifali. na jor-skih turah, ki Šteje:o med najo-pasnejse in nsjnaporneiše v vseh aipah. Vzpon na Matterhorn popisuje predavateli v nailep* §i in na;zani:r!!vejš: mineri na prijeten in zanimiv način, ki ya z očarljivo leDiini fo:o-giafskimi posnetki, stopniuje do Drave na-zornosti. Tako bo jrledalcem mo«oče ustva-riti si pravo predstavo te slikovite veleturc, kakor ?z nobenega do sedai podanih po-pi-sov. V zanimivost: pa ne zaostajajo nič mani tirre z- Koraneka na vse vrhove impozantne skupine Monte Rosa. znane po svoji opasnosti vsled Javin in ledenih pre-ves ffrebena Lyskamm Breit4»om. Dasirav-no x. Koranek predava v ne-mškem jeziku, vendar ne bo to toliko morilo, ker bo 140 prvovrstnih diapozitivov, ki razode\ia^o po svoji dovršenosti, predavateli evo mprav umehiiško pojmovanje alpinske fotografije, omogočilo slediš predavatelju korak za korakom. Skioptično predavanje zakHuči ca 1000 m dol? aJpinski fikn, ki sa je z- Koranek sam posne! na svojih furah v Oe*z-tatekili alpah. ~ T. K. S4ca!a. —Ij Predavan]« v Fllatellstićnem klubu. Jutri priredi Filatelistični klub zaniinivo predavam'e o rabljenih in nerablienih znam-kah. Predavanje se vrši v scostilni Cinkole Db 8.30 uri. Predava viš". drž. Dravdnlk dr. Grasel!!. Filatelisti in ljubiteb'i znamk do-t> rodo Sli! —lj »DruitT* ia igradbo in T/drievanje loma $«k»ln f v Ljnbljajiic naznanja. da je a dan 28. t. m- prijavljeni občni »bor iz *hnicnih rarioffov bil pr^loien. Po sklepu Klbora z dne 28. aprila t. ]. se bo tor#j vr-iil redni •Mfai %br ilrlitra t «red». dae 8. naja t 1. ob 8. uri ivecer v društvenih pro-' 'torib na Taboru. Na dnevnem redu eo: :. Poalovoa poro&la, i. «. a) Po ročilo pred-«dstva in tajništva, b) Računsko porofclo; !. Volitev odbora; 3. aužajiioeti. Pol ure ►re)e. t j. ob pol 8. zreder pa te bo islotam riil izredni občni sbor društva, ki ima na Inevnem redu: >VpraSanje rasrlruStvec. [aradi vajbostj nameravajiih sklepov izvoli • članstvo udeleiiti sborovanja polnoitovil-to. Le kdor bi bil opravUfeno zadrian, naj o javi odboru i iatocaeno izjavo, da »oglasa odborovimi predlogi. Xa iborovanj« so ijndno vablj«ni tuđi br. elani Sokola I. plob in v*i prijatelji Tabora. Odbor. —lj Bfettaa isataTljalaka opozarja stran-e^amudnike, katerih predmeti (septembr- ska zlatnina, srebrnina itd.) pridejo _. maja na dražbo, da bo izj^monia poslovala «e istega dne od S. tlo Hl ur<-, k^r -r^da Ivot uradni dan odpade. ~74rn —!j VdeleJteneeni presretuega dueZKDv Ljubljani. Kdor 2e!i po>etiti v nedcijo zve-Čcr opero ali dramo, nai sa rezervira vsiojv niče pravoćasno potoni tainitva ZKH Or>o-zarjamo. da bo v nedeljo premijera opere *Crne maske*. O evcntuelncm oopust-u na železnicali borno udeležence Dravočasno obvcstJii. —lj Električna re»fii;< žfleziiira v Ljuli-!jani !i3tri 1. n:a.;a do 1^. ure ne bo abraro-vala, ker imajo uMužbenci, po kolektivni pojTodb; r:j Č2s prosto. Po IS. obratovan.e normalno. —!1 Raspored Bogosluženja u \ elikoj ne-deUi. Ove lc se sod ne vršiti bonoshjžen-ie za vremc Velike nedeije u liublj. pravo-^'avnoj kape'J po ovom redu: 2. maja \'e-likj četvrtak, časovi u 10. časova. Bden;e u 1S časova: 3. maja, Veliki petak, časovi u 10. časova, iznošenje plaštanice u 16. časova, propovcj; -riristos u Gctsimanir« u 17. časova i plač Matere Božie u 10. časova; 4. maja Velika subota, sahrana Bogočo-veka, u 6. časova, (posle sahrane ispoved: i pričest), služba božija u 14. časova: 5. maia Vaskresenije u 4. časova ispovedi ; pričest u 5.30 časova, osvečenie »Pasl.c^ u 6..V> služba boži.ia u 10. časova: 6. maia shižt«a bo/ija (n.iurdkv dan) u 9.30 časova. —li Prvovrstni pristni kraški teran se toči po .52 Din lirer v restavraci i hotela .Miklič nas,prot: slavneza ko!odvora. 275-n Iz Trbovelj — Plax#Tje. Kdor pozna našo okolico, ta jsp ne bo čudil. da ee spomladi z^čno v hri-bih trgati skale in se vale v dolino. V so-beto popoldne eta ?e utrgali dve veliki skali v bribu za bišo p. Goropevska v Lokah. Z veliko silo sta se raleteli v hišo. Ena je obtifala v vratih, druga pa *«* je zaletfla v zid in gra podrla. V sobi ob zidu j** stala postelja, na kateri spi navadno delaveo Suln. Ako bi ?e bilo to 7crodilo ponori, ko bi on spal. bi ga bilo grotovo ubilo. V veliki nevarnoeti pa je bil rudar Zamljan, ki je ha? v trenotku, ko ?o pri^rT#»l*» »kale. «topil ! iz hise. Drug plaz se je utriial ob rudaiški propi v blifini cementarn<^ v nedeljo pono-či. S strmeca hriba se je utržio veS skal in prihrumelo na projzo ter jo zasulo. Delavoi po za sito (jristili projro, da se zamore vršiti promet. Tuđi v tem slučaju k ereoi ni bilo Šov*?kih žrtev. i Iz Celja ■"•• —c Umri f v tukajžnji vojaški bolnifi v nedeljo 28. t. ni. 2lletni redov 3. čete *JO. pe$po!ka Radoje Vidovit. —c li podmirite Jago^tov^a-k«- Matice. \a občnem iboru, ki se je vrsil pre.J dnevi v Narodnem domu, je bil izvoljen sledeoi odbor: Predsednik <:. Rafko Salmič, odbor-niki jrg. polkovnik Kostić, notar Drukar, ravn. Mirnik, ravn. Cirudeo, okr. sodoik dr. Kom para, upr. L uznik, blag. Cimprič. knji-govod. Ciril Sadar, upr. Rakušfek. poštni podur. Cergol in ge. Zupanftčeva, Grudnova 1 in Sepej-eva. Za i-regledovalca računov tta biJa iz voljeni* gg. prof. Vira vijak in rav». Kralj. —c Kcaeert Zii«*eeT \ 1 *lj« V tetrtak 2. maja ivec>r ob 20. uri priradi ivrtovao znani Zikm- kvartet v reljskera Mestiif« f.'leda!iš^u koncert, ki ta^luii na vsak način jjoluožtevilen obi*k. Nj sporedu »o: 1. Vadav Pit-hl: Godalni kvartet D-dur, i'. tW-huniil Martinu: Ciodalui kvartet in 3. Anton [Korak: lj. Uf»r j« bilo i2rri*r*» poplavljeno. Lov na lisico \r nedeljo se je \rši!a 7animi\M »portn« priroditev v Ljubljani. Agilni Motokolesur« ski klub Ilirija je priredil »Lov na lisico« i motocikli. Zamraanje za pnredittv je bilo precejsnie. zlasti med motociklisti Ilirije in Motokluba Ljubljana. Voz z »hsico«. avto 2- /alokarja. je star« tal ob 13.15 irpre-d Zvezdc. Čet coo uro ie startalo 12 zasJedovakcv, in sicer v zapo« rednih polmmutnih prctlcdkih. \Tti vo/ači so v re-du pasirah kontrolo v Mcd\odah, kjer se je pričelo /a»ledovanj» litice. »List* ca« je pu>čala znake na križi$£ih, l'brala jo jo preko Pimič, VikerC Smlednika. \'n« dic, Skaručne, Zijornjih, Srednjih in Spod* njih Gamelj, po prevoienih 47 km se je pa skrila v go?rdu blizu cerkve Sv. Luciie Prvi zasledovaki so ii bili kmalu sa petami. pa so jo v skrivaliiću zgrešili Tako je ie »>b 15.24 \o/ilo mimo lisice o>.eaa aaotocikli* •tov, ki pa lisice nUo opazili. Vez je bil namre^ prcvidno skrit in zadeUn s smreč* iem. Ob 15.51 pa jo je irsledil motocikli^t Franz I rit/ Z-đlotil ie »lisico« m komini to ha« pri južini. Gospode je to »eveda pre^e« netilo, ker so mislili, da so v gu/du djubr i skriti, še bolj jih je prc^enctilo, ko sta jih odicrila še dva vozača in »icer nekaj minut kasne i e Roman Golob ter <>h 16.10 l<»s;}> Maček >lotixjkh>ti in ostali sportnik1 su kf tu* to zbra li v gostilni pri »LrbanCku«, kitr ,e g. Fritz prejel ra/pisano nagrado, lep srebrn pokal. Komisijo sit tvorili pri tekmi yu Zu* pan, Pipenbacher in Debehak Prireditiv je zaključila bre/ vsake nezgode ter je poka* /ala, ila se pri nas zanimanje /a motocikli* ttiko vedno bolj Siri. Z otirofn na lep uspeh ter propagandno vrednost nedelj^kega tek« movanja. je sklenil upravni odbor Koletar« *ke Ilirije, da priredi v jes«ni ie eno Tako tekmo. Pristopite k „Vodnikovi družbi" I » ■ ■ ■ ■W|HIIIMMWmMHHmMHIWtl Pri poapnenju arteri) v oiožfanib in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi iiule množine »rranz-Josefovc« vode izfrebije-nje orevesa brez hudeza pritiska Ccnjtni i Jenjaki na klinikah ra mtranlo medicino sodosejli ćelo pri polustransko ohrotneiih z »Franz-Joseiovo* \odo najbolii«: u&pehč. Dob; e odpotovala, čim je poslafla Maddoni nckaj stotakov kot odškodlnino za bote-č"e objel sina in Armand je že hotel odi ti. — Anmamd! — je zaklical oče za Tfl?i«m. — Cairibon mfiajsa se je ustavi]. — Premagal si se, ko si mi dal tale banfeovec, — Je dejal oce smeue. — Gpazil sem, kako težko si se ločil od ojega. Armand je zardel in povesil oči. — Vzemi ga nazaj, skiko, — je pred-lagal oče isn pomoli! skiu jbankovec. — Vzemi in shrani jra, če ti je res talko drag. V tvojih letih spravljamo marsi-kai, kair niti en franik ni vredno, pa bi ne dali za tisoc franflaov. — Ali, n-e, kar otidrži ga, oče, — je prosil Armand, — to bi b!k> otroSje. — Ve»seli me, da sr tako pameten, — je dejal Carribon staTe^i im spravil ban-kovec v žeip. — Toda, — je priporrm'l in se ozari za ođhajajočim sinom, — samo da mi ostaneš do?go tak. VI. Hišat v kateri straši. UHca St. Etiemne-des-Gres, ki je dobila ime po cerlcvi, jsgrajeni tam v 9. in porušeni v 18. stoiletju, je bila 1. 1846 ne fe predmet radosti in ob-čudovamda framcoskega pirebivaistva, marveč je bila v drugih državah voda na mlin onih, ki so verovali v nadnaravne moči, kajti priipovedovanje o nji je uresio kmahi vz fraocodrih novin v većino inozemsfcih listov m a\tqr se spominja, da je crta! o nji tuđi pri nas v »Afkmbladetuc. Omenjenega leta so hotefii napraviti novo ulico med rue St. Erienue-des-Gres itn rue Souffbt V ta aamen so po-silali tia delavce, toda že pffi prvean udaipcu s krampom je začelo na delavce deževati kamenje, ki je mnoge ranilo. Na jstrasne jsa žekzniška katastrofa vseh časov 12. decembra 1917 se je pripetila nm progi Mondane St. Micbel železniaka katastrofa, pri kateri je našlo strašno smrt 500 fonakoT svetome vojne V St. Michclu de Mai-ficnnc so po* stavili kmalu po vojni krasen sporne* nik vojnim žrtvam. To je spomenik žrtvam največje železniške katastrofe vseh časov, pri kateri je bilo ubitih 500 junakov svetovne vojne. Katastro* fa je nastala 12. decembra 1927. Voja* ške oblasti so strogo prepovedale pis sati o nji. Samo v Svici in v Savoji se je šušljalo o vožnji s pcklen. Vim vla* kom. Sele po vojni so objavili švicar* ski listi podrobn i ooročila o strahoviti železniski nesreći. Bilo je po hudih boj ih na relvi Piavi, katerih so se udeležile čete, ki i ih je poslal maršal Foch v sporazumu z vr« hovnim poveljstvom angleške armadc na pomoč Italijanom, katerim je pretila nevarnost, da jih arstrijska a mada popolnoma uniči. Na pomoč poslane čete so se udeležile najhi "ši* bojev in mnoflo vojakov je obležalo na bojišču. Oni, ki so odnesli zdravo kožo. so v polni m"Ti zaslužili božične počitnice in kratek odmor. Prvi transport, v ka* terem ie bilo okrog 50 vojakov, je ča1' .'. 12. decembra 1917. na obmejni postaii Mondane, da se odpelje \- do* movino. Odhod vlaka se j|e pa znatno zakasnil. Strojevodja ii 'iote' pognati lokoTr. *ive, češ. Ja j*; v^ak rirer1'1 in da so vagoni prenatrpani. Protfa Mon* dane St. Mihael je ena nainevarnejših v Evropi. Na mnogih kraj ih o hude strmine in progi dela nevarre o- inke. Če hoče strojevodja obvladati lokomo* tivo, ne srne biti vlak preobtežen. Vo* jaštvo *e pa že komaj č .kalo na od* hod i č^'niki, ki so rimi''ali tran* sport, so imeli stroge • ovelje. da se čimnrej vrnejo na italijansko bojišče. Zao je po vi lj nik trrnsporta .a po* vedal st.ojevo^'i, nai tako^* -^žene lo* komotivc. Stro'^- dja se je meral uklonit: Vojaki so sj na».»^ili v va* gone in vlak " zanustil Mondane. Če* trt ure ^ozneje se je pričela katastrofa. ^* i hudi strmini je začel vlal drveti z veliko brzino in strojevodja je zaman nanen'i! vse sile, da bi Litrost zmani* šal. Vlak je bil predolg in vagoni nre* n^ ' pani. Hitrost tovornega vlaka je kmalu dosegla hitrost ekspresnega vlas ka. Zavore so se vnele, kolosa so bila kmalu razbeljena in vlak je začel go* reti. ^elezne stene vagonov so bile kmalu razbeljene in vojaki so si zaman prizadevali odpreti vrata in rnskakati iz vagonov. Samo nekaterim se je po« srečilo zlesti iz vagonov iiY skočiti v prepad, nad katerim je vozil goreCi vlak s -trahovito brzino. Nalik ognjeni streli je pridrvcl vlak do zadnjega ovinka pred mostom pri St. Michelu. Strojevodja je bil žc dav* no izgubil oblast nad lokomotivo. Zato ni čuda, da vlak ovinka ni prevoziL Lokomotiva se je prevrnila in goreči vagoni so se nakopičili nad njo v visini dvonadstropne hiše. Zadnji vagoni so padli pred mostom v prepad. Razvali* ne razbitega vlaka je objel plamen. Pet minut so se razlegali obupni klici na pomoč, potem je pa vse utihnilo. R valine razbitega vlaka so gorele vso noč. Vročina je bila tako strahovita, da se ni mogel razbitim vagonom nih* čc približati. Sele drugi dan zvecer so začeli odkopavati nesrečne žrtve. Našli so 360 obžganih okostij. 100 trupel so pobrali ob progi Mondane*St. Michel, a 50 težko ranjenih vojakov je umrlo med prevozom v bolnico. Vpliv toplote na poroke Iz statističnih podatkov, ki jih je zbrala ameriška univerza v \Visconsi» ne, ima toplota velik vpliv na poroke. V tople jših kraj ih imajo dekleta od 15. do 24. leta več izgledov, da se omože, nego v mrzlih krajih, kjer je tuđi več neomoženih žensk. nego v toplih krajih. Omenjena univerza je dognala, d.i je mladina tembolj navdušena za za* konski jarem, čim milejše in toplejše je podnebje dotičnega kraja. V 12 južnoameriških državah, kjer znaša povprečna letna temperatura 59 do 69 stopinj Fahrenheita, je 27 odst. neomoženih žensk. Nasprotno je pa v 12 severnih državah s povprečno letno temperaturo 45 do 48 stopinj 33 odst. neomoženih žensk. V manjsih mestih je razlika nekoliko večja, v kolikor je zbirala univerza podatke, ima Wiscon» sin najnižjo povprečno temperaturo 38 stopinj Fahrenheita. V tem mestu je 37.3 odst. neomoženih žensk. Najvišjo temperaturo ima mesto Tamp na Flo* riđi, in sicer 72 stopinj. V tem mestu je samo 20.4 odst. neomoženih žensk. Zanimivo je tuđi. da ima industrijski značaj mesta velik vpliv na odstotek neomoženih žensk in da se v tem me stu može večinoma priletnc ženske. Vrat poraščen, lasje daljši < >stn^i la.se. ni tezko. dac Pa uh ie težko prisiliti, da bi hitro zopet zrastli. V tem pogledu si narava ne da diktirati, pa nai ukrene moda karkoli. Da-mam. ki so se navduševale za kratke lase in obrite vratove, se obetajo slabi čaši. Kar pnstoja deklicani, ne more napraviti iz priletne dame žabe. Na dc-kliškem vratu je ostrižena glavica le-pa obrit vrat priletne dame pa je krajno neokusen. Na Dunaju se ie vršil te dni svetovni kongres damskih lasruičarjev. ki so se začeli vračati k okusu in individualnosti. Kongres je namreč sklerul. da je mode obritega vratu konec, da zahteva nova moda nekoliko daljše lase, da je za frizuro merodajna maLa glavica m da je nova moda in-dividualna. N«#>o^, n-rtraine^e. žalo Žetev po svetu 2etev ni po vseon svetu ob ibte-rn času, kajti podffi-ebje ni povsod enako in rudi letni čaši $* ne vrste povsod tako, Vakor pri nas. V nasJcdrnjem na-vfljaino lefene čaše odnosno mesece, v katerih se vtši po svetu žetcv. V januarju v Avstral'rj., Clulc. Novi ZeUndiji in Argentini, v februarju v Prednji Indiji, v marcu v gornjem Egiptu in Copiiofami. v aprilu v S r.j , Penzij.. Mali Az»iji m na Ku»bi. v maju v Alžiru, na Kitaiskcm, Japonskem, Florid, v Tuiiisu m v Maroku, v umiju v Italiji, Grči>U Portuurateki, Spamki in na jusnJ Zedinjemih i iai^Hirtsono-v&m ?alivu, v oktobru na £vechkem, Norveškem in v Severni Rusiji, v novembru v Peru in Južni Afriki. v dc-cemtoru v ^rmafiiji. GftIIZNER. AOLER in KAVSER iivaiiti stro ter Kolssa so najboljša v materijalu. Lcpe opreme, ugodn plačilni pogoii istotam švicarsk plettini stro MOUBIEOM pri edino Josip Petelinc, Uubliana (ob vodi), Dnieg Pre^eruoveiJ^ -t»ort>en«W» Tele '91 Radi preselitve se ceno prodaš 2 pećici (Bratrohr) za slaščičarsko peč kompletna oprema za svečarno sobni telovadni krog sodi, baloni, postelje, zaboji i. t. d. T. NOVOTNY DUNJUSKA CESTA ST. 9 Radi preselitve se od 1. maja dalje prodaj a|o tuđi vsi slaftčičarski izdelki po znižani oeni. DvoJcolesa najbo4feili svetovsib cnarnk ▼ relild tebiri selo poče-ni. NaJooveiSi modeli otroSkib ro-tičkov, od prepeoctesa do ma|n-neJŠeci, ki Igračni rosKia ▼ ta-k>(L Več zamsnk iHralali *troj«v oadnorejiah mođtlo*. đeli ia paevmatika Oafid franko. Prodaja na obroke. -TRIBUNA* F. B. L. tovarna dvokoles to jtroškib vozičkoT, Ljobljana, KarioTskr c 4. Vsaka beseda SO vmtm PtaSa me laKko tuđi r znnmkaK Za odgovor znanthoJ - Na vpraiartja brez znnmke hm «m^ odeovarjam*. — NajmanjM etf ta* IMb 5^—* mm—m Brivdd pomoćnik samostojeći, se takoj spreime kot ptreikmMtia. Plača po dofovx>rn. Pililieč, bri-vec, Crna pd Pre*va-Ijah. 903 \Jtv reč let samostojen, želi mesto po-oiočailu. Poomdbe na naslov: V. Trarven, po§tno lefečc, Stražišče. 909 Avto iest&frdežaii, zaaanke Laouin Kle-mettt. ffeoeraloD popravljen io oo* Ustno koimsBđoico ptregtedan, us-nkno ta«>eciraa, se pooevri proda eveot. tuđi zameoda sa dvo- do ŠtinsMleint avtotnobil. Nt ozl«4 (pri Jatiku riorjafl^š'C, ho-veirifflradec- 907 BreiMbam ooatreib« I NAZNANILO. Vljudno si dovoljujeva cenj. občiastvut kakor ludi gg potnikom javiti, da prevzameva s 1. majem staroznanj Hotel „Mesto Trst" ¥ Soceija. Potrudila se bova vsem željam cenj. občinstva in gg. potnikom kar najbor ustreči bodisi glede kuhinje alt kleti. Zato jamči moja večletna strokovna praksa* Za obilen obisk se priporočala Štelaalja Ia Ito Šalek restavraterja. Na stanovanfe 6Sknejmem dva sospoda, v sredini mesta. Porive se v upraai »SIov. Naroda«. 911 Železnato vino tokamrfa nizki ceai prodam. Anton Stolfa, mizar, SpodnJ« Loke, pošta Lukovica ri Domžalah. 867 Uradmk z vcčl«4ao prakso, zatozen stev. in netnSke koreepoodeoce, kniijo-vodstva (biJanci&O. tienocra5iet strodepisja ter vsefa plsarnUUdk def, SCe slnfto tako). Pooodbe na upravo lista pod »!zarJen«/S57. D. M.C. znamvanec perj - prejica Moalnić. krpanec C. M- S. in »Arac. kva^canec. kron-ska srnliver In Lord svila razne čipke, zob&e. veće-nfeo. trakove, cmrtbc ta rt-oonke za irfaSJe. H5o. W$cr-ne. za moSke obtofce. a* Destne. ovratne. Ustlko 9* roko !n ozko, rmfke prf-pomefa t>o najofffh cenab Osvald DOBOC. LJabflana Pred Ikofflo It 15 Velika r«K» Ia tetjira (fliećegi »Ha. Za pomladanske obleke modno biaso za dame n gosDOde v naivečji izbirl In najceneje pri tvrdki NOVAK - Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljenu na ogled — brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obiščite nas, oglejte si zalogo in prepričajte se o ugodnosti nakupa ^.i tSrei poMbapf« c»xa>nllA. Obila* Ljubljana Moste pofrebm cavoj ANA FABIAN naznanja v svojem imenu in v imenu otrok KURIJE rwroč. DR. FETTICHOVE, FRANJE, IVKOTA n ALME ter vseh ostalih sorodmkov pretužno vest. da nas je naš presrčnoljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, 20S"pod Fran Fabian trgorec in posestnlk danas ob -* 4. uri zjutraj po kratki, a mučni bolemi, prc-viden s tx>Iažili sv. vere, za vedno zapustil. Pogreb nepazabnega r>okc>jnika bo v sredo. dne I. m*la t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Krekov trr it 7, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo položilo truplo blagopo-kojmkovo v rodbinsko grobnico k vecnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bod*> brale v stolni cerlcvi Sv. Nikolaja cfne 2. maja t. 1. ob 8. uri zjiftraj. V Ljubljani, dne 30. aprila 19?9. Inseriraite v „Stov. Narodu"! Urejuje: Jottp ZoptoCUL -^ Zt «Naiodoo tttatnoi F» Jurtj^ — Zm c«fra ta kucntnl dc. mu: Otm Ckrtocot -Vilf LjoNjanl